225. številka Ljubljana, v ponedeljek 2. oktobra. XV. leto, 1882. Uhaja vsak dan iTecer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četri leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila pladnje se od čctiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisk.i Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hi&i .Gledališka stolba". D pravni Stvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Gg. naročnike, katerim je koncem pr. meseca naročnina potekla, prosimo, da jo o pravem času ponove, ako hote list dobivati redno v roke, ker BSlovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino. „SLOVENSKl NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja ua dom: Za pol leta........6 gld. 50 kr. „ četrt leta.......3 „ 30 „ „ jeden mesec......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta........8 gld. — kr. „ četrt leta.......4 9 — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ JJpravništvo „Slov. Naroda*4. Goriško učiteljsko izobraževališče. Ko se je 1. 1869. objavila nova državna Ijud-sko-šolska postava, po katerej se je naše ljudsko šolstvo temeljito prestrojilo ali pra/ za prav na novo ustanovilo, so se takratna učiteljišča, dveletne peda-gogije, morale umakniti novim učiteljskim izobraže-vališčem, ustrezajočim novim razmeram. Tudi goriško učiteljišče je začelo na podlagi novega šolskega zakona na novo rasti in se razvijati; vender novorojencu Parce nijso bile mile. Uže 1. 1875. seje ta zavod razpustil in na njega mesto sta stopila dva nova krajevno ločena zavoda, namreč za kandidate učiteljsko izobraževališče v Kopru, za kandidatinje pa v Gorici. O te naredbe uzrokih se v javnosti nij nikdar nič gotovega slišalo. Najbrže se je s tem na-meralo v okom priti pomanjkanju osobja, sposobnega za poučevanje po ljudskih šolah, kar je bilo takrat sploh povsod, posebno pa na Primorskem, silno potrebno. Pri tem se je pa tudi v onih krajih na jako blag način oširil ženskega poslovanja krog, ker se je ženstvu odprla pot do javne odgoje in s tem tudi pri tem poklicu do javne osobne veljave in sa-mostalnosti, kakor uže pri marsikaterih drugih javnih poslih. Zakaj pa sta so morala zavoda krajevno ločiti in zakaj je bil stoprav Koper iavoljen za kandidate, ki imajo tamkaj celo tako draginjo kakor v Trstu, zaslužka pa nobenega, kjer tudi nij pripravnega poslopja za tak zavod, — tega vprašanja razre-šetavati nij naša naloga. Mi hočemo danes pregle-davati aamo goriški zavod, kaka je njegova uprava, kak sad nam douaša in kako sploh ustreza našega naroda pravičnim zahtevam. Goriškega učiteljišča uprava je zares morda največja pedagogiška posebnost, ki jo moremo zapaziti pri šolstvu. Bere in govori se navadno, in tako stoji tudi zabilježeno celo v uradnih izkazih, da je v Gorici popolno laško in popolno slovensko učite ljišče, tedaj dva cela zavoda pod skupnim ravnatelj Btvom. V Gorici so tedaj Slovenci uže pod prejšnim, Slovanom baje manj dobrohotnim ministerstvom imeli slovensko učiteljišče! Vender poglejmo si ta dar natančnejše. Na slovenskem, kakor tudi na laškem oddelku je pouk tako uravnan, da se učijo v 1. razredu vai predmeti v materinščini. Da bi pa gojenke bolj napredovale v nemščini, se uči v 2. in 3. razredu nemščina, pedagogika, prirodopis in prirodoslovje uže v nemščini, ostali predmeti še v materinščini. Četrti razred pa je popolnem nemški. Da to naše slovensko učiteljišče še natančneje spoznamo, premislimo samo, da se morajo gojenke, prišedše iz čisto slovenskih ljudskih šol, kjer še nemške besede morda Blišale nijso, v 1 letu naučiti toliko nemščine, da zamorejo umevati v 2. razredu uže nemška predavanja. Za vajo v nemščini so pa tudi odločeni predmeti, ki Be ne bi mogli za ta smoter nesrečnejše izvoliti, na primer pedagogika, kakor obče znano polna abstraktnih pojmov, ki so še v materinščini teško umevni; isto tako tudi prirodoslovje, ki še v materinščini dela učeči se mladini mnogokrat dosti preglavice. V prvih 3 razredih se pa morajo gojenke uže tako izuriti iz nemščine, da se učijo v 4. letu vse stroke nemški, še več, biti morajo uže tako izvrstue Nemke, da zamorejo tudi nemški ponavljati, kar so se poprej — in še morda pri drugih učiteljih — slovenski učile in da zamorejo tudi same vedeti in poznati vse tehnične izraze, ki jih nahajajo v posameznih strokah. Pri vsem tem se uže v 2. razredu začenjajo družiti slovenske gojenke z laškimi skoraj v vseh predmetih, ki se učijo v nemščini, tako da učitelj ne more no-benej pomagati v njenej materinščini. To druženje se širi od rpzreda do razreda, pa tudi od šolskega do šolskega leta, tako da se zdaj v 4. razredu skoraj uže iz vseh predmetov slovenske in italijanske gojenke skupno poučujejo v tujem jim učnem jeziku. Ugovarjal nam bode morda kdo, da morajo vse gojenke uže pri sprejemnem izpitu znati toliko nemški, da se vse to lahko doseže. — Res je, da se pri sprejemnem izpitu zahteva tudi znanje nemščine, pa tej vedi zadostujoča mera prepuščena je popolnem izpraševalcu, kojega določi vodja za ta posel in ki ima navadno tudi dovolj uma za težavne jezikovne razmere, vladajočo po Goriškem. Navadno zadostuje uže tudi poznanje nemškegu teksta, naj se ume katera beseda ali ne, in — zadostovati tudi mora, kajti sicer bi se uže pri sprejemu mnogokrat najbolj uadarjena in vzbujena mladina morala od-pruviti, ker je bila tako nesrečna, da se je za slovensko učiteljišče pripravljala na slovenskej ljudskej šoli. Če bi pa hotel izpraševalec iz nemščine pri izpraševalnem izpitu zapaziti, da katera prosilka za sprejem še ne zadostuje najakromuejšim zahtevam, nič mu ne bi pomagalo, kakor se je baje to pri-godilo v zadnjih letih. Tudi so uže prišle hrvatske kandidatinje na goriško učiteljišče, spremljane z uradnim priporočilom, ki jim je imelo sprejemni izpit sploh zdatno zlajšati. Nemščiua jim je pa bila tuja kakor turščina, in vender so morale uže v 2. letu umevati in se učiti najtežje predmete v njim še celo neznanem jeziku. Smatramo, da nam nij treba zgubavati več besed o tem ugovoru. Jasno je, da se sprejemajo v 1. razred gojenke, ki nemščine nijso ni v najskrom- nejši meri zmožne, ki se torej imajo v 1. letu iz tega jim celo tujega jezika tako izuriti, da zamorejo v 2. razredu se nemški učiti najtežavnejših predmetov. Če pa še sedaj dostavimo, da na zavodu nij nobenega učnega načrta za nemščino, ker se po načrtu, veljajočem za nemSka učiteljišča, ne more poučevati v slovenskem zavodu, posebnega pa doseči Še do sedaj kljubu vsem prizadevanjem nij bilo mogoče, da tedaj tega jezika tvarina za posamezne razrede nikakor nij gotovo ločena, pri vsem tem pa — da si so samo 4 razredi — da še učijo ta predmet 4 učitelji, ki ne stojijo mej seboj celo v nobe-nej didaktične] zvezi, katerih nobeden ne ve, kaj da drugi uči; in če še konečno pomislimo, da nijso morda nadarjeni fanti, ampak večjidel silno malo pripravljene deklice, ki imajo toliko nalogo rešiti: — dobimo sliko šolske uprave, ki je gotovo posebnega občudovanja vredna, pa tudi najtemeljitej-šega premišljevanja silno potrebna. Ali je pri takih razmerah vspešno delovanje in izobraževanje mogoče? Kdo nam zameri, če smo neverni Tomaži? Primerno ugodna poročila o do-zrelnih izpitih toga zavoda, ki smo jih našli razkropljene po časnikih — in to je sploh jedino, kar je svet do zdaj izvedel o tem zavodu — nam nijso dokazi za njega izvrstno upravo. Gotovo sprevidijo g. učitelji natanjko te tužne razmere in se po njih ozirajo kolikor mogoče pri svojem postopanji. Če se sploh zamore govoriti o kakem še tako majhnem vspehu, dosegel se je gotovo samo po neomahljivi marljivosti in vztrajnosti učiteljskega osobja in njemu v odgojo izročenih gojenk, in živo nam priča, koliko bi se še le doseglo pri ugodnejšej šolskej upravi. Pa ker uže govorimo o tega zavoda vspehih, noj se nam dovoljuje vprašanje, zakaj se prav za prav bodoče slovenske učiteljice morajo učiti različnih ved v nemščini? Uže zgoraj smo omenili misel, da imajo morda v tej zadevi odločilne šolske oblasti namen, da bi se gojenke iz nemščine bolj izurile; pa zamorejo li res smatrati iste šolske oblasti, kojim se kratkovidnost v takih stvareh ne more in tudi ne sme oporekati, da so težavne in gojenkam celo nove vede pripravne za vaje v nemškem govorjenji? Ali jim nij jasno, kaka sila se s tem godi vedam samim, koliko stvarij pri tem ostane malo ali celo nič razumljenih? In, je li res B tem velika korist pridobljena za nemškega jezika znanje? Kako se zamore kdo vaditi v nemškem govorjenji, če ne ve, kaj bi povedal ? Gotovo mu mora najprej biti misel jasna in še takrat bo čutil pri nje izra-ževanji sitnosti) dovolj, če mu jezik nij gladek. Napredovanje v nemščini tedaj ne more zavisno biti od take čudne uprave, po katerej se mladina z učiteljem vred nepotrebno muči; napredovanju v drugih predmetih je pa nemščina kot učni jezik silno škodljiva. Tudi ne pozna osnovalni statut za učiteljišča takih zavodov, v katerih bi se učni jezik menjaval. Zahteva se samo, da je v celej državi na učiteljiščih nemščina obligaten predmet, nikakor pa, da mora vsaj v višjih razredih, ali pa morda celo uže v drugem, za najtežavnejše predmete biti tudi učni jezik. Gotovo liani bode vBak v šolskih stvareh zveden mož priznaval, da se zamore učiteljska odgoja samo takrat temeljito doseči, če je za vse predmete v vseh razredih samo jeden jedini učni jezik, in sicer isti, katerega se učitelji pozneje imajo posluževati pri svojem šolskem poslovanji. Mi potrebujemo slovenske učitelje in učiteljice. Za zadnje imamo slovensko izobraževališče v Gorici, ki se nam je ože pred leti dovolilo, ko je še naš narod gledal temnejše dneve. Mej tem se je naše ljudsko šolstvo še bolj razvilo in celo potreba slovenskih gimnazij 8e nij mogla več prezirati; tem bolj pa imamo pravico in tudi sveto dolžnost, da posebno pazimo na one zavode, od kojih je odvisen našega ljudskega šolstva stanoviten razvoj. Vračamo se torej do naših velezaslužnih p. n. poslancev, naj na pravem mestu predložijo in z VBem svojim upljivom podpirajo proSnjo: 1. Da postane naše učiteljsko izobraževališče zares popolnem slovensko, da se v vseh razredih vsi predmeti učijo samo v slovenščini, izvzemši nemščino, ki bi se v višjih razredih morda tudi lahko učila v nemškem učnem jeziku; da je torej slovensko učiteljišče po vsem v istini, ne pa samo na papirji ločeno od laškega učiteljišča, z lastnim, ali pa z laškim učiteljiščem skupnim vodstvom, ki bi pa zaradi poučevanja, konferenc z gojenkami in šolskega poslovanja sploh moralo biti slovenščine popolnem zmožno; 2. Da pri tem po določbi osnoval nega statuta za učiteljišča ostane nemščina skozi vse 4 razrede obligaten predmet, za kojega se ima osnovati primeren učni načrt; 3. Da se od sedajuih dveh vadnie, v kojih se v 1. in 2. šolskem letu deloma laški deloma slovenski, od 3. naprej pa samo nemški poučuje, vsaj jedna celo slovenski ustanovi in slovenskemu izobraževališču za vaje odloči, tako da se ponudi slovenskim gojenkarn, ki se do sedaj v poučevanji nijso mogle dovolj vaditi, tudi prilika, da se lahko posku-iujejo v raznih razredih in se tem bolj izurijo za svoj prihodnji poklic. Deželni zbor kranjski. (VIII. seja dne 26. septembra 1882.) Poslanec Dežurni) poroča v imenu upravnega odseka glede uvrstitve nekaterih cest in zaradi preložitve ceste čez Bonco in nasvetuje: 1. Načrt, da bi se okrajna cesta čez Bonco preložila za Podklanc, proti Ruuarskeinu, nad Ma-tenjim dolom, odobri se kasneje, kadar bodo deželnemu zboru natančneja izvestja z manjšimi troški o preložitvi ceste na Bouci predložene. 2. Cestnemu odboru ribniškemu priznaje se nujnost poprave okrajne ceste mej Sodražico in Pod-klaucem, in da se odstrani strmi oddelek pri Vinici, (Weinitz) dovoli se poraba 25% tiste doklade, ki se letos pobira za preložitev ceste na Bonci, za uredbo prej omenjenih cestnih poprav. 3. O doslej prošnji okrajnega cestnega odbora ribniškega, za podporo iz deželnega zaklada v izvr šitev poprave prej omenjene ceste, se deželnemu odboru naroči, da cestnemu okraju ribniškemu dovoli subvencijo 2000 gld. v dveh jednacih obrokih, drugi obrok pa še le takrat, kadar bodo cestne poprave v sodraškej dolini dovršene. Poslanec Pakiž, razlagaje, kolikostroskov bode imel ribniški okraj za te cestne poprave in koliko tisoč voz bode treba dovoziti, gorko priporoča, naj bi se namestu 2000 gld. podpore dovolilo 3000 gl A ker se protivi Dežman temu predlogu, bi je trud poslanca g. Pakiža zaman, in pri glasovanj pade predlog g. Pakiža s 13 proti 14 glasom Odsekovi predlogi se potem sprejmo. Poslanec baron Tautterer poroča o § 6. poro Čila deželnega odbora glede komunikacij in nasvetuje a) Od deželnega odbora okrajnemu cestnemu od boru v Radečah dovoljeni odpis 1. 1S7G do voljene predplače 3O0 gld. odobri se in pred plača upiše se kot podpora. I>) Cestnemu odboru v Radečah dovoljena podpora da je napravil na Radesko — Krškej cesti 730 šežnjev novih Ograj, v znesku 50O gl., se odobri. Da pa povrne okrajni cestni odbor v Radečah drugo predplačo 500 gld. 1. 1883, dovoli se deželnemu odboru, naj oskrbi vse potrebno, da se naloži priklada, po katerej se plača omenjeni znesek. c) Slednjič naj vzame deželni tbor vsa druga poročila deželnega odbora o komunikacijah na znanje. Oglasi se poslanec g. Potočnik, kateri opo-zoruje zbornico, naj tudi nekaj stori za lo ško- tržaško in dolenjsko železnico. Vlada je s tem, da hoče in bode v kratkem priredila od južne železuice neodvisno progo Hrpeljsko, mnogo storila, da se približava izpeljava loško-tržaške železniške proge. Govornik opozarja nadalje, kar se tiče dolenjske železnice, da bi se kaj lahko ustanovila, ko bi se delovalo z zjedinjenimi močmi in bi se ista gradila kot lokalna železnica, kakor se je pred kratkim gradila „KremsthaIbahnM, ki je veljala vsega vkupe okolu 950.000 gld., od katerih je dala država 300.000 gld., hranilnica v Uncu 100.000 gl., dežela pa 100.000 gld., drugo pa se je pokrilo s prostovoljnimi doneski prebivalstva, in s tem, da so posestniki brezplačno odstopili potrebna zemljišča. Železnica iz Ljubljane preko Rudolfovega do Črnomlja, ako se zida kakor lokalna železnica, stala bi 3,400.000 gld. do štirih mil|onov, in tudi tu bi se lahko delalo pit pravilu kakor pri Kremsthalskej železnici, ako bi bilo pri merodajuih oblastih, sosebno pri deželnem odboru, kateri bi se moral stvari poprijeti, kaj resne volje, kajti vlada dovolila bi gotovo jako veliko svoto za gradenje dolenjske železnice, katera ima poleg velikanskih trgovinskih tudi jako mnogo strategične važnosti, sosebno zdaj, ko sta Bosna in Hrcegovina priklopljeni avstrijskej državi. Pač žalostno, če se pogleda karta železnic avstrijskih in se tam vidi, da so severne dežele in severno-zahodne dežele vse preprežene z železnicami, da se je nad 35 miljonov izdalo samo za zvezne železnice v Českej in Galiciji, kranjska dežela pa /.milimi še brezvspešno moledva za tako važne železniške zveze, kakor sološka-tržaška in dolenjska železnica. Govornik nasvetuje, da se izreče minister stvu zahvala za namenjeno gradenje železnice iz Hrpelja v Trst, vsled katere bode nastala tudi loška železnica, in naj se deželnemu odboru naroči, da dela na to, da se z zjedinjenimi močmi države, dežele in privatnih udeležencev kakor hitro mogoče prične graditi dolenjska, kot lokalna železnica. (Dobro 1 )obro!) Dr. Sehatter pravi, da so mu «nani odnošaji gradenja Kremstbalske železnice, in da le obžaluje, da se na Dolenjskem doslej nij hotelo ničesa slišati o zidanji vicinalne železnice. Ako bi nastopil v tej zadevi preobrat, bi njega to jako veselilo, a treba 3ode pri tej železnici najprej, da pokažejo udeleženci svojo požrtvovalnost, potem bode uže dežela in tudi morebiti hranilnica pripomogla z večjimi svotami. Za Kremsthalsko železnico so posamezni kmetski posestniki dali po 100 do 200 gld. v novcih, ali pa zemljišča, ali pa so obljubili in prevzeli mnogo vožnje. Govornik nasvetuje, da se predlog g. Po-to čnik-a izroči, ker ima veliko važnost, upravnemu odseku. Poslanec Potočnik izjavi, da je s tem zado voljen, dr. Poklukar pa podpira predlog dr. Schaf ferja, kateri se sprejme. Poslanec Grasselli poroča v imenu peticij skega odseka o prošnji vaščanov v Spodnjej Besuici za oprostitev od stroškov za popravo cerkve v Zgor-njej Besniei in nasvetuje, da se prošnja izroči de želnemu zboru v natančno preiskavo in rešitev, kar zbor odobri. Podpiralnemudružtvu slovanskih dijakov v Gradci dovoli se 50 gld., kranjskemu obrtnemu društvu pa 200 gld. podpore. Prošnja pomočnega paznika Premka v posilnej delavnici, naj se mu pregleda starost, se usliši. Poslanec De tel a poroča v imenu upravnega odseka o načrtu postave o zatiranji prednice in dru zega plevela, kateri se brez razgovora v posameznih paragrulili sprejme. Poslanec Dežman poroča o nekaterih pri vo-litvi deželnega zbora pridržanih cestnih podporah in stavi v imenu finančnega odseka sledeče nasvete: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. C. kr. vlada se naprosi prouzročiti tehnične poizvedbe, ali bi se namesti po zelo neugodnem kraji izpeljane Zavodenske ceste z manjšimi stroški kot jih zahteva izdelanje te ceste, ne mogla napraviti po Kopašniškej dolini držeča nekdanja rudarska pot kot velika cesta in bi se prekopala proga kar je še manjka do deželne meje ter bi se, ko bi prišla na višino pod Laniščera, zvezala z okrajno cesto Cirkniško. 2. Za ta slučaj, ako bi te tehnične poizvedbe imele zanika ven vspeh, se c. kr. deželna vlada naprosi, da pri visokem c. kr. ministerstvu notranjih zadev za napravo Zavodenske na 26 088 gld. pro-računjene ceste z ozirom na to, da gre tukaj v prvej vrsti za državno korist, zadobi povekšanje z 10.000 gl. obljubljene državne podpore na 16000 gld. 3. Za ostali nepokriti primanjkljaj 10.088 gld. se dovoli iz .deželnih sredstev donesek 7000 gold., kateri se ima izplačati v dveh obrokih leta 1883. in 1884. iz deželnega zaklada, konečni znesek 3088 gl. pa ima cestni okraj Škofjeloški leta 1883. in 1884. z lastnimi sredstvi skupaj spraviti, za kar se deželni odbor pooblasti, da včini pobiranje za to potrebne pri klade. 4. Dalje se c. kr. deželna vlada naprosi, da potem, kadar se zagotovi navedeni sklad, izvrši namenu primerno napravo Zavodenske ceste po svojih organih v smislu §. 27. odstavka 2. cestne postave za Kranjsko dne 5. marca 1. 1873. dež. zak. št. 8. 5. Cestnemu okraju Novomeškemu za preložitev okrajne ceste iz Kronovega do Šmarjete, katera se ima izvršiti 1. 1883., podeli se prošena podpora v znesku 2000 gld. 6. Cestnemu okraju Žužemberškemu se za preložitev Kočevsko-Žužemberške ceste na črti Starilog-Stnuka-Lašiče dovoli podpora 5000 gld., ki se ima izplačevati po razmeri stavbenega napredka, in za popravo občinske poti iz Hinj v Smuko, katera se ima na to izvršiti, obljubi se podpora iz deželnega zaklada k večjemu v znesku 300 gld. 7. Okrajno-cestnemu odboru Radovljiškemu se za napravo podrtega mostu na bohinjskej okraj ne j cesti v Srednji Vasi dovoli podpora glede na izid stavbene oddaje k večjemu v znesku 1000 gld., za še ostalo potrebščino za gradivo in mojsterska dela pa posojilo, katero se ima z letom 1884. začenši povrniti v treh jednakih letnih obrokih; zaradi povračila tega posojila pa bo okraj no-cestni odbor imel skrbeti za to, da se bo pri sestavljanji dotičnih proračunov vselej sklenila potrebščini primerna priklada. 8. Cestnemu okraju Litijskemu se dovoli za neprevidoma narastle stroške vsled udora hriba pri Zagorji deželna podpora v znesku 2000 gld. in deželni odbor se pooblasti, da včini zarad zložitve še ostalih stroškov po okrajno-cestnem odboru s potrebno več kot 10% priklado, kar je treba. Vsi predlogi se odobre. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 2. oktobra, V soboto opoludne je v Trstu v Politeama Rosetti razstavina jury slovesno oznanila prisojena odlikovanja. Zvečer je bila morska svečanost pri Muggia, ki je krasno izpala; 10.000 ljudij se je je udeležilo. Po cesarskej himni se je burno ploskalo in se je morala ponoviti. Dogodila pa se je žal, tudi nesreča. Ko so se užigali ognjemeti, razpočil se je možnar, ki je bil priredjen, da bi metal svitle kroglje in je 2 človeka močno raril. V Pragi se je po nasvetu županovem ustanovil posebni komite v podporo Tirol in Koroške, in mestni zastop je volil iz pražkega pomočnega zaklada v ta namen še 5000 gld. Oba deželna gledališča se bosta uaprosila, da bi napravila predstave v korist ponesrečenim. — V nedeljo 8. oktobra se bo novi, po Nj. Veličanstvu potrjeni župan pražki, dr. Černy slovesno instaliral. Biskup Strossmaycr imel je v soboto ob 10. uri slovesen uhod v Djakovar. Včeraj je blagoslovil biskup P o silo vi č veličastno stolno cerkev. Mesto je vse v zastavah, velikanski slavoloki so po mnogih krajih. Sinoči je bila krasna razsvitljava in bakljada s serenado. Mnogo deputacij in gostov je došio od vseh krajev; mej njimi knez Sapi?ha, grof Zalkovsky, conté V oj novic, prost Stulc iz Prage in dr. Sam svitli cesar in Nj. Svetost papež pozdravila sta biskupa Strossmayer a; sicer je privatnih telegramov neizmerno mnogo. Nekako čudno je pa to, da hrvaška vlada nij odposlala nobenega oficijelnega zastopnika k slavnosti. V Požuuii so se zadnje dni pretečenega tedna vršili obžalovanja vredni izgredi proti ž i d o m , ki so jih pa deloma sami židje prouzročili s svojim provokatoričnim početjem. Začela se ie ta buka v sredo zvečer mej serenado, ki jo je napravilo po-žunsko veteransko društvo. Mnogoštevilno zbrano ljudstvo, večjidel najnižje vrste, metalo je kamenje po oknih in prodajalnicah židovskih prebivalcev, vedno kričeč: „Elj en Istoczy!" „El j en Onody!u Mej tem, ko se je mestno redarstvo za man trudilo množico nazaj potisniti, zbrala se je stražnikom za hrbet nova truma in nij jim bilo mogoče ubraniti, da se ne bi bili združili. Dve kom-paniji vojakov z nataknjemmi bodalci zajeli sta potem množico in vender se nij dalo zabraniti, da bi ne letelo vedno kamenje v židovske hiše. Ko je mestni načelnik z obljubo, da bode sam s svojimi ljudmi skrbel za red, vojake odstranil, se je ljudstvo ne koliko pomirilo; a vedno so se zopet zbirale tolpe po ulicah in rušile okna in prodajalnice. Policija je mnogo ljudij zaprla. Tako se je ponavljala buka vse dni do sobote. V ta dan je došel tja načelnik državnega redarstva, ministerski načelnik Jekel falussi, ki je storil potrebne naredbe, da ustavi ta nesrečni kraval. — Uradna poročila ne povedo, da bi bil kdo teško ranjen in tudi ne, da bi bilo ljudstvo plenilo prodajalnice, kakor so to lagali židovski listi. Centralistični listi napadajo ostro Ogre in obžalujejo te i/grede posebno še zato, ker se Požun v obče imenuje nekako pred mes tj e Dunaju. Ogrski listi, posebno proti-židovski, drže se bolj reservirano. Vladni organi pa so jednega mnenja, da je celo protižidovsko gibanje prineseno iz Nemčije in da stoji v tesnej zvezi z agitacijami nemškega „Schulvereina". Izrecno poudarjajo, da so se prvi pojavi proti Židom pokazali baš v nemškem Požunu. Tudi „Pester Lloyd" opozarja na to in pravi, da nijma Ogrska s temi ekscesi nemškega Požuna nič opraviti; ravno tako omenja, da se po Ogrskem nabira denar za protižidovske namene, ki se pa pošilja v Nemčijo. V ii a iij <* države. „Cittadino" donaša iz Petrograda čudno vest, da „Hlovoje Iremja" v daljšem članku razvija historično pravo Rusije na Bosno in Hercegovino. Specijaln: komisijon v ltaliirl, ki naj bo obravnaval zatožbo zoper puntarje, začel je v soboto svoje delovanje. — Povrnitev gardine brigade v Anglijo se je določila s 30. oktobrom. Posadna vojska bo imela 10.000 mož. — Železuična zveza z Aleksandrijo je zopet v redu. naslovom „Sokrat in Diotima". Po pohvalno vzpri-jetem berilu vrstilo se je petje z raznimi nagovori, mej katerimi je omeniti napitnice g. dra. Vošnja k a na slovenske profesorje, ki so izdelali in priredili potrebne Šolske knjige. Določilo se je berilo za bodoča večera; nabirali so se doneski za nagrobni spomenik pokojnemu pisatelju V. Erženu, literarni in zabavni klub postavi ta spomenik iz svoje moči — in sklenilo se je vladiki Strossmaver u o priliki bla-goslovljenja stolne cerkve v Djakovaru čestitati brzojavno. — (Poziv!) K zborovanju gg. pevcev moškega zbora Čitalnice v torek 3. oktobra ob 8. uri najuljudneje vabi Čitalnični odbor. — (Ubil) se je zadnji petek ob 3/46. zvečer Lorenc Trtnik iz Most na sv. Petra cesti, ko je z voza padel. Previdili so ga še, a v soboto zjutraj umrl je v bolnišnici. — (Iz Novega Mesta.) Vabilo. Lokalno zborovanje bode za učitelje novomeškega okraja 11. t. m. v Novem Mestu, za one okraja trebanjskega in žužemberškega pa 12. t. m. v Trebnjem. Predavaj bode učitelj V. Burnik o sadjereji po na-vodu H. Dolenca. K temu zborovanju, katero se prične na omenjena dneva ob 9. uri zjutraj, vabijo so vljudno tudi drugi prijatelji sadjereje. — („Pozorw in BVieuacu) izšla sta z ozi-rom na slavnost v Djakovem v lepej prazničnej obliki. Prvi donaša razeu primernih uvodnih Člankov tudi vladiki Strossmayeru iz Zagreba odposlane adrese: Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti; Akademičnega senata; Matice hrvatske; društva sv. Jeroniina iu izrednemu dnevu primerno pesen. „Vienacu pa ima na čelu tudi pesen v slavo posvečenja djakovarske stolne cerkve, vrhu tega pa podobo prelepega altarja sv. Ilija in jedno sliko, pred sta vljajočo izročitev plošč z desetimi božjimi zapovedi. Da so članki in popisi veselemu dnevu in radostuej svečanosti dostojni, razumeva se samo ob sebi. „Vieuaeu ima v zadnje} številki tudi jako po-voljno prestavo Gregorčičeve pesni „Pastir". Ne moremo si kaj, da ne bi izrazili svoje nevolje, da sušačka „Slobodau za slavnost v Djakovem nijma niti bespde. Domače stvari. — (Klub narodnih deželnih poslancev) ima danes ob polu osmih zvečer (ne pa, kakor smo zadnjič rekli, ob 1/27. uri) sejo, ker je danes mejsebojno zaupno posvetovanje mestnega odbora ljubljanskega, ki utegne trajati do polu osmih zvečer. — (Gospod vitez Schneid), potovaje v Gorico, bavil se je včeraj in danes v Ljubljaui. Kakor videti, popravilo se mu je zdravje in upamo, da se pod južnim podnebjem popolnem ozdravi. — (Preuzvišenemu vladiki Stross-mayer-u) odposlali so brzojavne čestitke iz Ljubljane mej drugimi : Deželni in državni poslanci, Matica Slovenska, Čitalnica, Odbor Narodnega Doma, Literarno-zabavni klub itd. — (Sinočnja soareja v čitalnici) bila je tako mnogobrojno obiskovana, da je bila potreba ^Narodnega Doma" vsacemu ad oculos dokazana. Vojaška godba Kuhnovcev pričenši z „Milo lunico" svirala je vse točke obširnega in mnogovrstnega programa z nenavadno preciznostjo ter vzbujala splošno priznanje in burno pohvalo. Žal, da ta izvrstna godba ali vsaj precejšen del ostane baje le do novega leta v Ljubljaui. Gosp. gostilničarju bi svetovali, da v bodoče pri jednacih prilikah priredi vsaj tiskane programe. — (Jour fixe) literarnega in zabavnega kluba preteklo soboto združil je šestdeset članov v prijetno zabavo. Predsedoval je g. prof. Šuklje. G. Bežek Citai je episodo iz dijaškega življenja sko društvo; Nussbaum August v Fuiinab ; Čebul *r Fran na Opčinah; Reppe Jan. na Jesenicah; Sc h rey Alojzi) na Jesenicah; Južuo-átajersko hmeljarsko društvo v Žavcii Kuhar, poslovodja v Ljubljani (Sümassa); Okrajni šolski svet v Gradiški; Sadje- in vinoroj-ska šola na Slapu; Maver Josip v Vipavi; Vinska zadruga v Dorubergu; dr. Lovro Vid rič v Zagrebu ; Fuchs dr. Anton, sin, v Kokri ; Bratje Globočnik v Železnikih; T ön ni es Gustav v Ljubljani; Dr else A. v Ljubljani; Tscbia-kel A. v Eichwaldu; O z bič Matej v Kamnika; Prašnikar Alojzij v Kamniku; Kotnik Fran na Vrdu pri Vrhniki; F u c h B (ril be rt dr. v Kokri; Goljevšček Josip v Kanalu; K ris per Josip v Ljubljani; Fei gel J. c. kr. gozdni svetnik v Idriji; Pakič Mihael v Ljubljani; Schiffer-miilier Ludw. v Kokri; We i as eisen Fran v KoWri; \V e n e d i c t e r Frd. v Trnovem ; Kreil nen Alojzij v ékofji Lok;; Strokovna šola v Idriji Knaflič Fran v ¿martnem pri Litiji; d) Z bronasto svetinjo: # lin s ni k Valentin v Zrečah pri Konjicah; M on ta n i sti čn i urad v Ljubljani, I) oleneo Oroslav v Ljubljani; KI nize r & ('omp., Wrissen-fels; Hlubek Josip v Ptuji; Kopač Karoldr. v Zagrebu; Bratje K osle r v Ljubljani; Da neu Andrej v Trstu; Stare Julij v Kamniku; Vodnik Josip v SSiški; Ahačič Kaj. vdova v TrAiči; Amb rožič Josip v Ljubnem; Borni k Janez v Kamniku; Globočnik A v Železnikih ; G I o li o fini k bratje v /elcmikib; Glo bočn i k A. L. v Tržiči; Loč nikar in And ret to na Viči; Močnik Janez v Mozirji ; Oincrsu Fran v Kranji ; Pire Fr. in sinovi v Kropi; M u l e j Alojzij pri Idriji (Podroteia); Fajdiga in Iv er še v Sodrašici; Močuik J. v Mumiji; Smuk Simon v Kamniku; S Up* an Matija na lireznici ; Drenik Marija v Ljubljani; Jiickl Marija v Idriji; L ah aj nor Ana v Ljubljani; Mallyin Daub erger v Tržiči; Lokar Anton v Ajdovščini; Kleinmayr in Bamberg v Ljubl|¡un; Steyrer v Ljutomeru. Telegram „Slovenskemu Narodu": Kajiro 1. oktobra. Osem osob je detih v zapor, ker so pospeševale razširjenje požara na kolodvoru. Govori so, da so v zvezku sena, ki je ležal na kolodvoru, našli dinamit; potrdila te vesti še nij. Revue vojakov pred Kho divom trajala je dve uri in bila kljubu neugodnemu vremenu sijajna. Veliko število domačinov bilo je prisotnih. Darila /a „Narodni Tržaška razstava. Preteklo soboto objavila so se raznim razstav-ljalcem priznana odlikovanja. Mej onimi, ki spadajo v slovenske pokrajine in za katere bi se sploh utegnilo zanimati naše občinstvo, je odlikovan: a) S častno diplomo: A. S am as sa, zvonar v Ljubljani; Trboveljski rudnik na premog. b) Z zlato svetinjo: Rudnik in fužine v Litiji; Kranjska že-lezno-obrtnijska družba v Ljubljani; Ipavic Anton v Trstu (rodom Tolminec); Čermak, inženir v Ljubljani; Klinzer & Co., Weissenfeis; Trboveljski rudnik na premog; J. Mat j an v Ljubljani; J. Centa v Celji; Dogan Marija v Ljubljani; Hof bau er Karol v Tržiči; Goli "Wencel, c. kr. gozdni nadzornik v Ljubljani; Predilnica v Ljubljani; Fbderl Ivana v Ljubljani; Lapa j ne Karolina v Idriji; Tschi n k e 1 August, sinovi; Pace grof, okrožni glavar v Banjiluki; Iludovernik Primož v Ljubljani; „Matica hrvatska" v Zagrebu. Obervvalder J. v Domžalah. c) S srebrno svetinjo. Klinzer A. & Co., Weissenfeis; Kranjsko-p rimo rs ki premogovi rudnik v Škofijah pri Divači; Stern berge r v Slov. Bistrici; Terpinc Fidel is a nasledniki na Fužinah pri Ljubljani; See-mann P. & K. v Ljubljani: Kranjsko o hrt ni j- Prenesek • ■ Kegljački zave/, .Edinost' ^ Srauiorjovoj pivovarni daruje prihranjeni, '¿»1 lalot namenjeni nneiflfi......... (■}. Ravnikar Pranjo v Ljubljani .... čisti dohodek veieUfee dnfi 10. gepiembra v Ribnici........... Gg. slovenski profesorji na kr. gimnasUl v Kagrcbll............ G. Anton Marinčn"-, zastopnik banke „Sla-vije" v 1'otiiiiv i|>ih........ I/, jpUftiČe V (fOBt 11111 -Steni"1..... G. Jane/. 15<>k v Pasjekn ... . . . Gospa Marija Dogan « LJubljani . . . (i. Stotnik ovir, i/, Kočo....... V Črnem Vrhu Hoje nabralo meaoea avgusta: V puliel gostiln« g. Jan Bonče ..... 2 gld. 72 kr. V gostilna k- Ani. Pleš- Dom". . 61117 gld. 61 kr. 16 5 22 13 1 1 lO 1 44 4f> liti BO — . 28 nurja..... \' k n jjc (J. Julij Dereani v Žužemberku . . G. Slavoj .Tonko v 1'oiltf radu : Mesečni doneski od tü- bruvarija do ¡tepteiu- bra 18«-' ..... Iz pusice v njegove] pn>r dajalnici (a. pollQatev) Po sprejemu cesarja v Urpeljah . . , . H gld. — kr. 3 l 18 „ m - — . 40 Vkupe Vknpe 42 18 Mau «hl. IH kr. ZD\xnst;jsi££t "borza* dne 2. oktobra. (Izvirno telegraiično poročilo, j Papirna renta.......... «6 jdd. Srebrna renta .... .....» Zlata renta........ • • 96 » 5°/0 marčna renta.........*J2 „ A.kcije narodne Kreditne akcije...... • London . ......... Srebro . . ....... Napol. . ......... C. kr. cekird. .......• • Nemške marke | ..... 4°/0 državno srečke iz I. lSf>4 260 gld. Državne urečke iz 1. 18C4 . . 10O „ 4u/0 avatr. zlata reut», davka prosta . ■ Ogrska zlata ronta tf°/u...... 4°/ banko.......824 ........318 .........119 ". . . . . . . . . 9 ........5 58 12Ü l !>«.* 9ñ 119 87 papirna renta 5ü/0 . . . . 8G Itajerske zemljišč, oaves, oblig. • • 104 75 85 :t.r) Kii 10 4:t', 66 25 50 7f> 4f> 30 70 86 Dnnava reg. srečke 5°/r . . 100 gld. 11 f> Zemlj. obč. avstr. 4,/,°,'c zlati zast. listi . 188 Pnor. oblig. Elizabetine zapad. železnice 98 Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice 10*> Kreditne srečke.....100 gld. 174 Rudolfove srečke..... 10 „ — Akcije anglo-avstr. banke . 1JW „ 127 Trammway-društ. velj. 170 prid. a. v. . . 230 25 70 25 75 Nepozahljivemu Logatcu in vsem drugim, ki v njem bivajo, posebno še slavnej gospodi njegovej ae jedenkrat: Z Bogom T Gothard Rott, (635) bivši kaplan Logaški. jPosI.iiio. (54—35) najčistijc lužne poznate kas najbolje okrepljujude piče, I kas Izksian llek proti trajnom kasiju plučevlne I islsdoa bolesti grkljsna I proti mihurolm kataru, **Sgt(PASTI LLEN) ssksi Hinke Mattonija (Karlovi »ari n Ceskoj). Na etiketo in zamah, kakor kažo podoba, treba ostro paziti. MATT0NI1 6IESSHÜBLER se daje mlin na petero koles, stopa in brod čez Kulpo; zraven okolo 20 oralov zendje, vsa gospodarska poslopja in pravico vinotoča — od 1. novembra 1. 1. ua 3 do 12 let. Vse to se tudi proda. Natančneje se zve pri oskrbalntvu graščine (584—3) St. Klaič. Stari Kiliiiik v Metliki. EPILEPSIJO (bozjast) ozdravi iiMliJNki zellAki Nok, ki se kot posebnost, da kot jedino sredstvo z najboljšim vspehom rabi zoper božjast. (218—38) Božjastni se hitro in srečno ozdravi, ako štirikrat ali petkrat na dan tega soka po 15 kapljic na sladkorji zavžije. Celo najstarejša in najzlobnejša bolezen se ublaži in naposled popolnem odpravi. Dobiva se II it <•<>■■ po 20 kr. v skoraj vseh lekarnah Avstro-Ogerske, a v LJubljani ima ta sok lekarnar g. Julij pl. lrnk r B » 9 .1 CO S o er P g*. g S* s- » m CO I n- CD II il 2,. H 5. M N Ö * I 0 I »8 o er g- — cr •r m p H p b 53 W<3 3 BD "•5 ob! o AT IH pr —i ss P I ' öS F KupČijska prememba. Udano podpisani dovoljuje si velečastitim p. n. naročevalcem, pa tudi p. n. občinstvu s tem preponižno naznaniti, da je do sedaj pod firmo B. SCHITNIK & KTJNST obstoječo trgovino b Čevljarskim blagom v Ljubljani z aktivi in pasivi njenimi prevzel od svojega dosedanjega družnika gospoda Jarneja Scbitnika po prijateljskem dogovorjenji v samo svojo last in jo bo pod svojo lastno firmo iLLOJSIJ KTTUST nespremenjeno nadaljeval. Najvljudneje zahvaljujoč se za več ko lOletno tako obilno zaupanje, se podpisani lepo priporoča za daljna blagovoljna naročila z zagotovIjenjem, da si bo vedno marljivo prizadeval, z zares dovršenimi izdelki in nizko ceno opravičiti va-nj stavljeno zaupanje. Prečastitim damam in gospodom naročevalcem se Se jedenkrat priporočam z največjim spoštovanjem .Alojzij Kiiiiisl. (634—1) trgovina s čevljarskim blagom v LJubljani, Judovske ulioe št. 4-. Dobro preskrbljena zaloga gotovih čevljev za dame, gospode in otroke je vsakemu na ogled in izber. SEN*' Nouveautés Deževnih plaščev za dame od gl. 6 do 26 7 „ 42 8 28 Jaquetov Manteletov Ogrinjal iz pliša, tkanine in svile od Id do 120. Specijalitete v otroških oblekah, klobukov za dame |>o novej nogi priporoča v Ljubljani, Slonove ulice št. II. Izvanjska naročila se točno izvrše in, kar ne bi dopadalo, se brez ugovora prenienja. (590—6) Jesenske obleke .... vrhnje suknje . hlače .... Zimske suknje .... H Menčikofe iz sukna. . . „ „ lodna. . . Sacco iz lodna .... Kožuhe za lov in dom . Spalne halje..... Deževna ogrinjala za civil in vojake x Obleke za dečke in otroke od S'- 14 do 42 J9 M 12 95 32 M* 4 59 12 99 16 50 W 18 w 54 » 12 30 6 10 w 16 20 ib 10 24 5? 8 24 v mnogej izberi prodaje najcenejše (589—8) M. 5 v Ljubljani, Slonove ulice št. 11. Izvanjska naročila se promptno izvedejo in, kar se ne bi dopadalo, se brez ugovora zamenja. "^HB lzdatelj in odgovorni urednik MakSO Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 1907