PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE ] P] RO] □ rAi E C 1 >%:. 1 OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU - Glasilo Jugoslovanske Socialistično Zvozo in Prosvotno Matico ST.—NO. 2139. Eiicrad m matter, Dec 6, 191*7, M tke put ofht< Um Act ol Coftcna* ol MmtCT 1179 •I ChkAflo, 111., CHICAOO, ILL., November 10, 1948. Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. 61« LETO—VOL. XLIIL irr> jjium^uuj ill Sedaj, ko je demokratska stranka absoiuina ^m^mmiici v Beli hiši, v poslanski iborniei in v senatu, in ? veliki večini driav Ameriške unije, ali mogla, osi roma hotela ispolniti Trnmanove obljube? Fo našem mnenju jih ne bo mogla in niti hotela. Bo ostalo vse po starem. Poraz Zed držav na Kitajskem nauk/da se reakcija ne izplača Milijard« dolarjev Ilo v nič. — Ciang Kailok priznava, dajo njogov položaj brezupen. — Američani v Sangaju pozvani domov mesta. Amerika — namreč naš kapitalizem, je pri tem Japonsko pridno oboroževal, na stroške davkoplačevalcev pa smo pošiljali Kitajski živila, olje in tudi oboroževali smo jo, da se je lahke vojevala s Japonske. Teko so ieli municijski magnati v naši., deželi dobiček, z. obeh strani. Toda na Kitajskem se je 2e v času ko je Sun Yat-Sene nasledil Ciang-Kaiiek začelo novo revolucionarno gibanje. Po ruski revoluciji se je začelo nazlvati za "komunistično gibanje", dasi je zgolj agrarno, torej daleč stran od boljševiškega indu-strialnega pokreta, ki je izvedel revolucijo v Rusija in zmagal sedmega novembra 1917. Ameriška vlada se je silno trudila, pred vojno, med vojno in po vojni, da bi Kitajsko ohranila za Čiang-Kaišekov režim. Milijarde smo morali plačati za te njene namene. Toda je vse zaman. Najstarejša civilna vojna . Nedvomno je civilna vojna na Kitajskem ena najstarejših — oziroma najdalj trajajočih, kar jih je še bilo v moderni zgodovini. Saj traja neprestano že par desetletij. Ko se je izvršila prva socialna revolucija na Kitajskem — pod vodstvom socialista Sun Yat Sena — je svet mislil, da se bo v to nesrečno, toliko izkoriščano deželo naselil mir. Toda imperialist! "zapadne civilizacije" (Angleži in Američani v prvi vrsti) Sun Yat Senu niso pustili preurediti Kitajsko v moderno industrialno, socialistično državo. Angleški*kapitalisti, ki so bili do tedaj na Kitjaskem pre-vladajoč faktor, so se poslužili vseh možnih intrig, podkupovanj in tudi intervencije, da je Sun Yat-Senov program propadel. Ko je Sun Yat-Sen umrl — razočaran radi neuspeha, ki ga je doživel, so skušali nadaljevati njegovo delo za moderniziranje Kitajske drugi. Mod njimi Ciang-Kaišek. Toda čim je dobil oblast, se je udinjal najprvo angleškim in nato še ameriškim državnikom. Od svojega socializma je moral ppd tem vplivom odnehati. Japonsks, ki je bila pred minulo vojno svetovna velesila, ni hotela take Kitajske, ki bi službovala zapadnemu imperializmu. Pričetek revolucije Zato ji je "mikado', ki ga sedaj mi vzdržujemo in general MacArthur mu dvori, vzel Mandžurijo. Liga narodov je "preiskovala", nato "dognala", da je bil mikado res napadalec in posledica je bila, da je Japonska izstopils iz zveze društev narodov. \ . \ Nato je navalila na Sangaj in v druga kitajska obrežna vale- CHICAGO Koncert povtkoga zbora "Prešeren" v nedeljo 14. novembra v dvorani SNPJ, 2657 South Lawndale Avo Vloga US na Kitajskem V civilni vojni in v invaziji Japonske v Kitajsko so bili takozvani ameriški interesi pred vprašanjem, ali naj pomagajo Japonski na celi črti, ali pa pod-pro Ciang-Kaišeka. Tako so ameriški monopolisti končno sklenili, da bodo Japonski prodali kar bo hotela kupiti —olje, železo, gasolin, stroje in karkoli. In ameriška vlada pa naj zalaga Čiang-Kaišeka, Uko da so šle ameriške pošiljatve v obe deželi. Med vojno je seveda Japonska zmagovala na Kitajskem povsod, a vzlic temu se je ameriški vojni tehniki posrečilo obvarovati Ciang-Kaišeka na krmilu. Boril pa se je slabo vzlic (Konec na 4. strani) KAJ BO Z NOVO PROGRESIVNO STRANKO SEDAJ PO VOLITVAH? "Pollster/?" so so zmotili pri Trumanu in Dewey ju, no pa pri Wallaceu. Ko jo oznanil, da sprejme kandidaturo, so v raznih poskusnih glasovanjih prerokovali, da bo dobil od pet do sedem milijonov glasov. Potem so njegovi glasovi pri "pollsterjih" stalno padali in je bilo ob koncu kampanje prerokbvano, da bo dobil komaj dober milijon glasov. Večer pred volitvami je Wallace govoril v radiu vsej deželi. Dejal je, da progresivna stranka ne bo tretja ampak da bo postala "prva stranka". Progresivna stranka pod vodstvom Henry ja Wallacea, senatorja Glen Taylorja in drugih naprednja-kov je vodila sijajno kampanjo. Wallace edini je mogel dobiti na svoje shode množice, kl so ne samo napolnili sedeže temveč plačali tudi dokaj visoko vstopnino. In potem že kolekta rja vsakem shodu. A rezultat pri štetju glasov jo bil slab, Pokojni Eugene V. Dobs je dobil prod (mnogimi leti na tiketu socialistične stranke več glasov kot jih je sodaj Wallace. In to takrat ko žensko 1» niso imelo volilno pravice in jo naša dežela imela kakih 20 milijonov manj prebivalcev kakor pa jih ima sodaj. .. Leta 1924 smo imeli slično gibanje kot jo bilo v minuli kampanji Wallaceovo in Taylerjevo. Predsedniški kandidat progresivcev in socialistov, pokojni wlsconsinski senator Robert M. Lafollotto, je dobil nad pet milijonov glasov. Ako bi morili proporčno, bi jih moral dobiti Wallaco ros kakih sodom milijonov, kolikor so mu jih prerokovali. V Now Yorku jo dobil Wallaco okrog pol milijona glasov. Ako bi jih dobil sorazmerno enako v drugih industrialnih predelih naše dožolo, bi bil Ud sijajen. A jo bil Now York izjema. V Los Angelosu jo dobil Wallaco kakih 50,000 glasov, v San Pranciscu samo par tisoč. V lllinoisu pa Wallacea sploh pa glasovnico niso pustili. V čikaškem okraju je imela progresivna stranka sicer listo kandidatov v lokalno urade in kdor jo glasoval samo zanjo, jo to pomenilo "neuradno" ob Toda progresivna stranka je v okraju Cook (v Chicagu) In okolici dobila sedaj veliko nižji količnik (glasov) kakor zerdnjič in jo vslod toga izgubila pravico do rubrike v naslednjih volitvah. Pomagati si bo toroj morala s peticijami. Cudnol Wallace je tu govoril množicam, ki so mu ploskale. A glasovale so za Trumanal Program progresivne stranke je dober. Bil bi seveda boljši, če bi bil dokraja socialističen. In bilo bi v kampanji za progresivno stranko mnogo boljo, ako no bi Wallace v tolikih svojih govorih poudarjal, da jo sa "progresivni kapitalizem". Kaj vendar je "progresivni" kapitalizem? Ali pa, če poslušamo Normana Thomasa — "demokratični" socializem? Vredno jo priznati, da so je nam sedanja "tretja" stranka obnesla slabše kot pa so bili prejšnji sUtni poskusi. In to radi tega — kot je omenjeno io na drugem mostu — ker je Wallace govoril predvsem o miru in per sa spravo s Sovjetsko zvezo. Truman pa o republikam skem kongresu, češ, da je povzročil inflacijo, zamemo* ril stanovanjski problem in da služi le viMnpifak Milijon glasov za politično stranko v Zod. dršmmb je Iako malo. In program, v katerem si za takozvan "progresiv- (Nadaljevanje na 4. strani.) Bog komunistov iz "satolitk" v Titovo Jugoslavijo "Slovenski poročevalec", glasilo Osvobodilne fronte Slovenije, piše v svoji 229. številki tega leta o begu komunistov, ki so se vsled svojega prijateljstva do Tita in Jugoslavije zamerili domačim komunističnim vladam in so odšli skrivoma preko meje pod zaščito človeka, ki ga smatrajo za revolucionarja. Namreč da je bil Tito revolucionar ne šele pred vojno ampak se boril med vojno kot se ni nihče izmed komunističnih vodij toliko kakor on, razen komunističnih vodij v Sovj. uniji. Ministrstvo notranjih zadev Jugoslavije je o begu teh komunistov v Jugoslavijo iz Romunije, Bolgarije, Albanije in Madžarske, objavilo v omenjenem in v drugih listih sledeče poročilo: Beograd.—Beg državljanov iz omenjenih držav v Jugoslavijo se ie začel pred tremi maaeci in še vedno traja, medtem ko del teh državljanov, v glavnem članov Komunističnih partij tistih držav, zapušča svojo državo iz političnih razlogov, drugi del pe to dela zaradi težkih gospodarskih pogojev odnosno zaradi brezposelnosti in majhnih mezd. Pristojne ustanove, ki dajejo pravico azila vsem tistim, ki so morali zaradi političnih ali gospodarskih razlogov zapustiti svojo državo, so omogočile vsakomur zapoalitev po njegovem poklicu in delovni sposobnosti. Nikomur ni omogočeno, da bi politično ali na kakršen koli drug način delal in nastopal proti svoji državi, vsakdo pa more aktivno sodelovati v družbenem in kulturnem življenju naše drisve, upoštevajoč zakone, ki vladajo v FLRJ. KOMENTARJI ve FLitJ more sporočiti tele po- 1. Iz Romunije je pribežalo doslej v Jugoslavijo skupno 243 romunskih državljanov In to: 64 delavcev, 12 kmetov, 24 u-radnikov, 74 intelektualcev, 11 vojaških oseb, 31 oseb svobodnega poklica, 18 dijakov in 9 ljudi neznanega poklice. 2. Iz Albanije je pribežalo skupaj 177 slbanskih državljanov, in sicer: 133 kmetov, 4 delavci, 4 uradniki, 6 intelektualcev, 12 vojaških oseb, 14 oseb svobodnega poklice in 4 osebe neznanega poklica. , 3. Iz Bolgarije je pribežalo v Jugoslavijo skupno 54 bolgarskih državljanov, in sicer 25 delavcev, 4 kmetje, 2 uradnika, 3 intelektualci, 3 vojaške osebe, 6 oseb svobodnega poklica, 2 dijaka, in 9 oseb neznanega poklica. 4. Iz Madžarske je pribežalo skupno 33 madžarskih državljanov. ' Samo majhno število oseb pripede po narodnosti Jugoslovanskim narodnim manjšinam v omenjenih driavah. Norman Thomas, predsedniški kandidat nekdaj slovite Debsove socialistične stranke, ga je v minuli kampanji jako "lomil". Povsod je prerokoval, da bo prihodnji predsednik ne on, ne Wallace, ne Truman temveč newyorski governer Thom. Dewey. Na predvečer volitev — v pondeljek 1. novembra — je bil Thomas po radiu oglaŠan v intervjuvu, v katerem je med drugim dejal: "Prihodnji predsednik Zed. držav bo samopo-sebii umevno Thomas Dewey. Želim mu uspeh posebno v tem, da združi ljudstvo naše dežele." Tako so se glasile vesti v radiu. Ako ne bi bil Thomas že prej prerokoval Deweyjeve zmage, bi se glasilo njegovo bombastično prerokovanje na predvečer drugega novembra fantastično-neverjetno. Čemu ni Thomas agitiral rajše zase namesto za Deweyja? Ni čudno, da je svojo sekto popolnoma zavozil v svoja oportunistična vodovja — stran od socializma! Čudno je le, da ni med Američani nikogar več, ki bi bil po prepričanju to, kar so bili Eugene V. Debs, Morris Hillquit, Victor Berger, James H. Maurer itd. Menda se je ves socializem Thomasovih mili-tantnih socialistov iztekel v republikansko in demokratsko stranko. Izgleda tako. Toda vremena se bodo zjasnila tudi Američanom, ne samo Kranjcem. Chieago Tribune, ki pravi o sebi, /ia je največji svetovni dnevnik, je napravil enako usodno pomoto kakor Norman Thomas. Le da je lastnik Tribune imel pri tem veliko gmotne škode, Thomas pa samo bla-mažo. Tribuno lastuje Robert R. McCormick. On je eden Izmed najbogatejših ljudi v tej deželi. Multimilijonar. In bogastvo se mu veča iz dneve v dan. On je v predvolilni kampanji deloval, da bi republikanska stranka no-minirala ohijskega republikanskega senstorja Roberta Tafta za predsedniškega kandidata. A zmagali so newyorčani, ki so re- Ali so unije res zmagale v minuli kampaniji V državi Michigan so unije AFL in CIO skupno priredile v Detroitu kampanjski shod. Bil je eden največjih, ako ne največji, kar jik Je imel Harry Truman na svoji agitacijski turi. Noben predsedniški kandidat ni imel tolikšne udeležbe kot Jo je imel Harry Truman na svoji ksmpanjski poti po Michiganu. Čudno — uniie CIO In unije AFL so se sdrntilo zanj. Mase, ogromne mesa organiziranega delavstva, ga Je pe« zdravljala. / Toda v baš tej državi je drugega novembra s m a g a 1 — Dewey. Kje vqpdar ja vpliv voditeljev unij, kot se Walter Reuther, Philip Murray, William Green itd.? V Michiganu Je zmagsl % Dewey, čeprav Je bil od unij egla * >• AIS*** Kaj bo rekel na to Murray in Seether? Morda sta se šo opravičila, kajti vdlitve so se vršile ie priesj dni nasaj.' Dejstvo je, da v Michiganu sa organizirano delavstvo ni izkazale niti tolike motno, de bi mogle pemaffctf Ttaftianu, ta kate-rega se je edlrfčto. < In baš v WifMganu te ni de-lavstvo v ' pofiiičmh ' ttkcijah Is-kazalo ie v nobeni k*ftl»anjl kaj prida - In irfVWza to pa sa imll na komuniste. Cem« pe ne bi poprijel! sa vajeti delavska politične akcije drugI, ki niso komunisti? To, da umešavanje komunistov v delavske unije In v njihova stav unijah pa edino le sa večje mezda. Semo seto Je v bivši volilni klaverao propadlo. In Je propadlo zares. Vsi do enega — voditelji CIO in AFL — so se duiali le za delavske "prijatelja", namesto de bi imeli kandidate v zvezno in v državna zakonodaje iz svojih vrst Ko »e bile volitve zaključena, so se unijski voditelji spomnili, de bo treba o isidu kaj povedati. In kaj so rekli? To, de se unije "triumfirale"! Pa niso, dasi te neradi ugotavljamo.. Unije se zmagale prav Uko malenkostno kot še v vsaki kampanji do- kovns ter v politične *ciJe ško- ^ Kmdmr „ fej Jeoagle, Je duje - dasi no v vseh slučajih b||o to ^^ ^ IAe|l posa-— e tem ni nobenega dvoma. |n u človek Je bU prvi A škoduje tudi "apatija" ti- In edini predsednik, ki Je sa stih pnijakih vodij, ki se samo unije kaj storil, FDR. sa boj proti "komuniamuMi* . Unije sa ga ie dekre sporni-1 lilni kampanji. njajo. In poaebno John Lewis bi ga imel lahke v člslik. Sedaj Je večina unijskih vodij lomila kopje ze Trumana. Pa Jim n! hvaležen sate. te redi tega ne, ker se se ge heteli gla varji tek unij pred demokratsko konvencijo, IsnfMft 1* ga nadomestiti s drugim konservativ cem Trun^nezavV da Jim tega ee bo zameril.. Pa jim, čeprav Kaj"bnfo vek tajit Karte boli te bob! Truman Je bil izbranec v minuli volilni berbi za predsedniškega kandlkata unij AFL in CIO, a en predobro ve. da se se sen) te unije odločile šole ke so izprevidele, de ge niso megle potisniti ne stre« in ga nadomestiti s Srojaiko oaebo. I Tede naj bi unije omenjenih dveh zvez tudi uspele — smaga M Wall Street v vsakem slučs Ju — in Je zmagal tudi v tej vo- kli, da le Thomas Dewey je sprejemljiv kandidat za ameriško publiko. McCormick se je udal — a je v naprej izjavil, da bo Deweyja podpiral le ker nima druge izbire. In je v svojem dnevniku res po sili agitiral zanj. Chieago Tribune ima ob delavnikih blizu milijon dnevne naklade in ob nedeljah pa veliko nad milijon. V slednji je po redu—teden za tednom, priobčila portrete štirih kandidatov v barvah — na finem papirju. Prvi je bil Dewey, naslednji « teden Truman, tretji teden Wallace in tik pred volitvami Norman Thomas. Torej "nepristra-nost". Toda tik pred zaključkom volitev je bil dnevnik Chieago Tribune že ves urejen in natiskan z naslovom "Dewey Defeats Truman". Cele kupe je bilo te Tribunine izdaje v "ka-mijonih" ali v tovornih avtih— na stotisoče izvodov. A poročila po radiu so začela ugotavljati, da je Truman v ospredju. In začel se je od Tribuninih uposlen-cev lov za temi izvodi predno jih bi ljudje pokupili. A Truman, ki je bil tedaj v Kansas Cityju, Mo., je en izvod Mc-Cormickove Tribune vendarle dobil ter mahal z njo pred čas-niškimi fotografi, tako da je vsakdo lahko videl naslov preko vse prve strani — "Dewey Defeats Truman". To je lahko v uteho Normanu Thomasu, a Mc-Cormicka boli, ker je imel pri tej zmoti ne samo "moralno" temveč tudi gmotno Škodo. Volitve so izpadle sicer tudi za druge drugače kot pa so pričakovali. O tem je v tej številki članek na drugi strani. Toda tudi ako bi bil Dewey res zmagal, razlike ne bi bilo nobene razen v osebju. Kajti obe stranki sta v resnici ena. Frank Lausche je v minulih volitvah bil za politike in poli-tikaše tudi veliko "presenečenje", kakor je bil v večjem obsegu Harry Truman. Za gover-(Konec na 4. strani.) Nekaj o naših stvareh Frank Potorlin v Chicagu jo star 86 lot. Pa jo priiol minuli todon v nai urad in dejal: "Rad bi prispeval in . bom nokdj. In par dolarjev som nabral." V upravništvu smo mu rokli, da naj si svojo cento rajlo zase pridrži. Kajti Potorlin no dola žo lota—preživlja so s prodajanjem kakih malenkosti—in jo samski, da nima kdo skrbeti zanj. A jo zvest naročnik Proletarca in pravi: "Nak, toga lista no smemo izgubiti!" Oglasila sta so tudi John Filipič in Frank Barbič. Oba kritično sovoda. Toda vendar z voljo pomagati. Posebno Filipič. Več o tem bo v prihodnji Itovilki. Tretji izkaz prispevkov za obvarovanja Proletarca jo v tej itovilki. Očividno jo našim rojakom ros na tem, da so Proletarca obvaruje. Imena so objavljena po rodu in pridejo vsa na vrsto. Izmed društev SNPJ so jo najbolj postavila Slavijo (začetno društvo jodnoto), ki jo prispovalo $100, in v Chicagu društvo "Nada" št. 102 SNPJ. Clarence Zaitz razpošilja društvom knjigo Prosvetno matice—povest "Brata", ki jo jo napisal Etbin Kristan in jo sodaj prvič objavljena. Anno Beniger dola na oglasih za v Koledar in opravlja razno drugo upravniško pošlo, ki jih jo v izobilju. V koloni "Z upravniško in uradniško mizo" omenjamo mnogo imen, toda no vseh, ki jih bi rqdi navedli. Emil Bisdnack, Norwood, .Mass., so pritožujo vslod nerednega dostavljanja lista. Pravi, da Proletarca no dobi včasi po dva tedna In P ros vete pa no po tri dni. Vzrok temu jo nodvomno na pošti. Prolotaroc jo poslan pošti vsak tarok voter rodno in bi ga — ako bi pošta hotela, projoli naročniki v Chicagu to v sredo In v Detroitu tor v Clevelandu najpozneje v četrtek. Kor nimamo doflnitivnih pritožb, smo pošto kar tako vprašali, kjo da *|o vzrok za zasta|an|o lista. In pravi, da no v glavnem stanu, pač pa jo mogočo, da kaka izdaja zakasni na toj ali oni lokalni pošti. Priporočamo naročnikom, naj so pritožijo najprvo pismonošom ali pa direktno lokalni pošti, lit ako to no bo pomagalo, naj pišejo nam katerih itovilk niso mro-j.li in bomo padali pritožbo glavni polti. \ ' »i > »H . - PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. f HftAJA VSAKQ SREDO, ladaja Jufoslovanska Delavska Tta^ovna Družba, Chicago, IU. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNI EVEZK NAROČNINA v ZedioJenita drtavah za celo leto #8.00; ta pol lata $1.T8; za četrt leU $100. Inozemstvo: za celo lato $3.50; za pol leta $1.00. Val rokopisi in oglasi morajo biti v najtem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za prlobčitev v itfvilkl tekočega tedi*. . ....... ....t ' ' f ' i i ........ i ■ , ig PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen*« Publishing Co., »Inc. Established 1900. Editor...,...................-......................Frank Zaitz SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.7»; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.5Q; Si* Months $10Q. IQSKO OVtN I RAZGOVORI • Pit« volitvah j cialuera. Res, da so sedaj velike Zunaj je megla in ie od rane- težkoče, ali im^mp zavest, da bo ga jutra pads t2uk mrzel jesen-(V m IfiUb Mje Stric«*, t* bi ski dež, kateri napaja žejne iz- v i videli kaj se vse pri nas gra- sušene Mtftffl jf manjkovalp 4*žja i? \m nplftr ja. Ali & "ft Deum" w J? P* PROLETAREC S30I S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ftOckWe|) 2-28*4 Harry 5. Truman "vse presenetil" V Zgodovini ameriške politike si je Harry S. Truman dobil posebno poglavje. Prvič, ker so ga odrivali na vso moč Ho je bil »ominiran za podpredsednika, da je izrinil Henryja Wallecea, in v drugič, ker ga vodje njegove lastne stranke niso marali, da bi nasledil samega sebe. Politični "bossi" demokratske stranke v Chicagu, v New Jer-seyju, v New Yorku in drugje so zahtevali, da naj se Harry prostovoljno umakne in. general Eisenhower pa naj bo njegov naslednik "na splošno željo demokratske stranke" in ob en«m na željo "vsega ameriškega ljudstva '. In unij CIO. General Eisenhower je sprejemal demokratske politikaše drugega za drugim in jih vpraševal: • Kaj pa Harry pravi?" , In so odgovarjali: "On hoče biti kandidat. Ne moremo mu dopovedati, da nima priloznqsti do izvolitve." Eisenhower je pomišljal in $e končno odločil, da ne bo kandidiral, ker da bi Trumapu izpodnesel noge — togo si ni mogel predstavljati. Kaj je Trumsn? V volilni kampanji je bil bolj "radikalen" kot pa Henry Wallace ali Norman Thomas. Čemu? Zato, ker je znal govoriti navadnemu človeku. V tem oziru je izbomo opravil. Na nobenem shodu ni pridigal o svoji takozvani "Trumanovi doktrini", razen le mimogrede. Kaj pa navaden ameriški človek ve, kaj Je "Trumanova doktrina''? Sicer — ako bi Jo Truman poudarjal, bi se navaden človek morda vprašal, čemu vzdržujemo grško monarhijo — Ciang Kaišeka na Kitajskem in sedaj tudi diktatorja Franca v Španiji. Truman v minuli volilni kampanji ni govoril o naši oziroma njegovi vnanji politiki. Že zato ne, ker ni njegova. Narekovali so mu jo drugi, on je je le proglasil z? svojo in njegov državni tajnik general MajihaJl se bo umaknil. Kajti Marshall je eden izmed onih, ki jf nasprotoval, do bi bil Truman znova nominiran. Truma nova vnanja politika je polom — bodisi na Kitajskem, v Grčiji irt kjer si žebodi. To breme je Truman podedoval. Imel je državne tajnike Roosevelt, ki so ga vlomili", ima jik Truman in ve, da mi le sipljemo milijone in milijarde v prid "doktrini", ki jo je on proglasil. Mar se to naši deželi izplača? Ne, Truman to dobro ve. Zato v svoji volilni kampanji ni govoril o tgkih rečeh. Svojega poloma na Grškem in Kitajskem niti omenil ni, rasen kadar je bilo k temu treba k#j neuradno pristaviti. In tisto ni šlo v tisk. Zelo pa se je Trumanu posrečilo dvoje: Prvi£—porazil je nasprotnike v svoji lastni stranki. Drugič—porazil je republikansko stranko na svojo roko. Predno se je pričelo iskati delegate na konvencijo njegove stranke, ki se je vršila v Philadeiphiji, je izjavil bossom političnih m#šin organizacije, ki se imenuje demokratska stranka "Bom kandidiral, pa če še tako hočete, 4« w nadomesti general Eisenhower, ali kak član vrhoyneg* sodišča z imenom Dpuglas Elsenhower in Douglas sta v tem položaju izjavila, da na razpolago" in Truman je bil "soglasno" nominiran. Bossi političnih m$šin njegove stranka pa so satrjevali "Harry, saj veš, da ne boš izvoljen! In kef to vo*, č«to*u riskiraš naše lokalne liste kondid*toV, ki bofio prppa41e s t$bo vred?" Harry se še ye<|np ni in tako so demokratski "politični" podali v volivno borbo kar tako—nič i navdušenjem. Republikanci na drugi strani pa so bili prepričani—"land- VouiitOJl UMJ bodo izprovlde^ oa so ne*o um prison kakor je gornji V ai«v**h nalaga delavstva ponavljali kakor so se doslej. Le za časa v pričetim Row*vcltoveg» new daal* je bilo nekaj sprememba. A "New Deal" je z*tonil, čeprav $o g* v minuli kampanji silovi'o poudarjali. Namesto njega ie unijske delavstvo dobilo Teftev-Hertleyjev zakon. In bo ostal v veljavi vslic temu, da so unite v zadnji volilni kampanji ia v rasnih tešbah potrošile že milijone dola* j* v proti njemu. _ Sodba Slovenca Jožefa Srno/© ^ ^v^jT?*1««^TJj^f^o- ■ a ~ ■ • ljedelski delavci. Selijo se iz se- O fQZMQfQn V naši OGŽGlI vera na jug in obratno, oni ho- Joše Smole, ki je bil tu v določenih poslih njegove vlade, je precej potoval in proučeval. Ko se je vrnil, je napisal serijo člankov o Zed. državah pod naslovom "Nekaj vtisov iz Amerike". V zaključnem poglavju pravr: "Cene iivljenskim potrebščinam stalno rastejo. Pri tem pa je zanimivo poudariti dejstvo, da v Ameriki, državi kapitalističnih monopolov, ne rastejo cene radi tega, ker bi bilo blaga rist le takšnale trola'V • Ameriški kongres je določil maksimirane prodajne cene za nove avtomobile. Odredba se je takoj nanašala samo na nove avtomobile. Po tej narodbi je n. pr. najvišja dovoljena cena za nov 4-sedežni "Ford" 1000 dolarjev. In, ko Je odredba o ma-ksimiranih cenah stopila v veljavo, ni bilo mogoče nikjer v Ameriki kupiti nov avtomobil. Povsod prodajajo samo uporab- državna kon- diio " poljskimi deli po celi Ameriki. Garajo po cel dan, pa so kljub temu obsojeni na stra šno mUerno življenje, pod šo- eti! ^ev Peograd, nova Gorica. kuliko cest, železnic, tovarn ih hidrpipentral! Gotovo ste že Č14I4 o Mariborskem otoku na ta^repi bo največja hidrocen-trala na Balkanu. Naše tovarne delajo s' P*ro* le škoda, da mizeraroM za nafr ^puWftan- ske "politične", tat*! * živeli kqwutttfeta* poraz. Co bi , — ne bil člpvfk pq*tU M $ oetočil kaHšno jwayfto solzo za M vi^*U, 4a bi nas obiskal*. To te ljudi, Meri so v svfttt M JI fcjcto« * zanimanjem ob- ^antnosti presegli vse njih pro- fyfov^i razvoj Jugoslavije, šle prednike, uključivši Hardin- Kdaj ho *>, stnček? ga in Hoovorja. Rer Je« težak ie bil boJ Parti' Ali tp ni v*. Solzo bi tudi la- zanov Jugoslavije - in tež$k je ten so pre pričah ne smno Ame- va- * njih boj danes. Ali tukaj je uo- premalo, ampak cene danes ne-!ljene avtomobile. Zakaj? Zato, presta no rastejo zaradi tega, ker za uporabljene avtomobila ker je blaga preveč. ni nobenih maksimiranlh cen. Navedel bom nekaj konkret-1 Kakšen je "uporabljan" avto-nih primerov porasta cen živ- mobil? To ie popolnoma nov av-ljcnskim potrehščinam. tomobil, ki je prevozil kakih 40 V New Yorku sem se hronil v km. S tem je avto postal "upo-ljudskih kuhinjah, v tako ime- j rabljen", za njega ne velja od-novanih "drugstorjih". Takšna redba in se torej lahko prodaja gostilna kaj čudno izgleda za po mnogp višjih cenah. Tako se naše pojme. "Drugstore" je go- n. pr. "uporabljeni" 4-sedešni stilna in lekarna, vse obenem. "Ford", ki je prevozil 4$ km., No eni strani "drugstorja" cvre- prodaja po 1900 dolarjev, če-jo jajce, kuhajo kavo, točijo pi- prav je cena novemu "Fordu tori. Pri nas udarniki — v Ameriki gospodične s najlepšimi nogami Ameriška buržvazija z vsemi sredstvi — s tiskom, radiom, filmom, varijeteji, šolami, cerkvijo, javnimi hišami itd. — odvrača ameriško ljudstvo, in predvsem mladino, od razmišljanja o političnih vprašanjih, ki se tičejo njihove dežele in od razmišljanja o socialnih problemih, ki jih tarejo. Razumljivo je n. pr. zakaj v leto organizirajo velika tekmovanja "ženskih nog". V vsakem mestu tekmujejo. Posebne komisije po skrbnem pregledu in proučevanju določijo, katera "miss" ima najlepše noge. Tako zemlje, katera je bila napolnjena v takšni strahotni meri od krv} njjenih najboljših otrok mora vzkliti novo dobo, o kateri smo ne^oč sanjali mi in katero kuje in usmerja noš narod. Naše gibanje Dvem uspešnim prireditvam sledi trotja, katera bo v nedeljo Wallacejeyih glasov. Ali kdor ! 14. novembra v dvorani SNPJ, pozna moč unijskega delavstva • in ta $e jesenski koncert moške-vc, da so ti ljudje vrgji vso silo ga pevskega zbora "Prešeren", za poraz avtonev TaftrHartley- j fješeren ie delavski pevski jave zakonodaje Kdor je čul zbor* kateri je vedno priprav-govor Henryja Wallace ja na vo- ljen za sodelovanje na naših pri-lilno noč, je moral razumeti, da i^dbah, ki so napredna. Odkrito se je boj za nas *e|e začel. Pri- pri$namo, da smo ponosni na U hodnja štiri leta, katera leže edini slovenski moški zbor na rikanco, ampak ves svet da (ma Dewey preds^n^tyo že v svoji mavhi. Ne da je za nas veliko ra$like, saj sta si bila vsaj v enem popolnqjna in odpeto na jasnem in to je kdo i?foed njiju bo bolj "tough" proti Rusiji. Veliko izmed nas je bilo razočaranih nad majhnim številom pred nami, bodo no samo kritična, ampak odločilno za našo deželo. Ali vojn# ali mir, pro-speriteta ali depresija. Eno je vnzz* vwko' letih bo moralo spoznati potrebo svoje lastne politične moči v eni ogromni progresivni stranki. Po svetu V minulem tednu je bilo pre- izberejo prvakinjo mesta. Te ^ novic, katere bi v mirni dobi 'nista jačo, režejo šunko itd., na drugi strani "drugstorja" pa mešajo zdravilne praške, pretakajo raz-ične strupe, pripravljajo zdravila itd. V "drugstorjih" je prav poseben vojn. To Je mešanica vonja hrane in vonja zdravil. V takšnemle "drugstorju" sem v juniju lanskega leta plačal dolar in pol za preprosto kosilo. V decembru lanskega leta sem za isto kosilo v istem drugstorju" plačal tri dolarje. Za pol leta se je kosilo v 'drugstorju" podražilo za 1007«. Lani v juniju sem v New Yorku kupil preprosto poletno obleko. Plačal sem zanjo 40 dolarjev. V septembru sem popeljal mojega tovariša v isto trgovino, kjer si je moj tovariš kupil podobno obleko. Toda plačal je za njo 70 dolarjev. Torej, v dobrih treh mesecih je cena preprosti poletni obleki skočila od 40 na 70 dolarjev. Za svoje stanovanje, za malo sobo s kopalnico, sem v avgustu plačeval 25 dolarjev na mesec, v novembru pa 35 dolarjev. Problem visokih cen je v A-fneriki tolikšen, da je bil Truman prisiljen že nekajkrat iz demagoških razlogov govoriti v kongresu Truman je v svojih govorih, — vedimo, da so bili to predvolilni govori! — udarjal po monopolih, ki dvigajo cene. Obljubljal je, do se bodo slide" je na naši strani. Harry Truman ni ne učenjak, Ae dovršen politik ampak je človek — kot pravilno — i$ "navajinegs ljt|d$tva ln je v kampanji M tak m «°Voril Vfh tega j^JPretno. ^^^We - £ ^ ^o Predmet mu je bil osemdeseti zvwni kongres. V obeh zbor-, ^^ izvolil{ 2a predJtdni-nicah kongresi so imeli republikanci večino. i ^ No nij w ^ 9iv%ri j*. In v obema so ga polomili — ne za velebifnis temveč za na- boljšale, jasno pokasuje stalen vadnega človeka. Harry Truman je o tem govoril. Pravil je ljudem: "Jaz sem zahteval, naj se kontrolo nad cenami živi jonskih potarebščin nadaljuje." Ljudstvo je ploskalo. In je Trijman ngdaljeval: "MoJo zahtevo Je republikanski kongres odbil." Resnica je, (ja soz republikanci vred glasovali tudi mnogi demokratski kongresniki in .senatorji. Daljo je Truman rfplšll v kampanji republikanec sa ukinjanje kontrol*, nad cengmi iiv|jpnskih potfeWčft>, V resnici je Wla temu kriva njegovo str$nke pr*v toliko kakor republikansko. Toda volilci tega ne vedo, pa so mu ploskali in rekli — ssj res, to Je noš človek, ki misli so naše koristi in se bori proti monopolom in republikanski reakciji. . Kdor pogleda v Trumanovo administracijo, vidi, da je v nji polno velebenkirjev, Mustrielnih mtgnatov, miiitaristov in delavskih zastopnikov nič. Harry Truman se je volikena zasmilil vsled tega, ker so bili vsi voditelji njegove lastne stranke proti njemu; podtalnp n. pr. državni Ujnik Marshall in tajnik narodne obrambe Forestall; pa Mrs. Eleonore Roosevelt, njen sin James Roosevelt, politični bossi kot že prej omenjeni Arvey v Chicagu itd. Kdo bi si mislil, ds bo človek, ki gs njegova lastna stranka ne mars zmagal? Ps jt? ttWrtlen kbt je -t* .. .i:tuif. porast cen, vse večja draginjo. Kar se pa tiče blebetanja o državni kontroli nad cenami, je pa kontrola nad cenami avtomobi- maksimirana na 1000 dolarjev. In tako so v Ameriki "uporabljeni" avtomobili dražji od novih avtomobilov. Samo, treba je pripomniti, da se novih avtomobilov ne dsi kupiti. Od srca sem se nasmejal, ko sem v newyorskih trgovinah z avtomobili razgledoval v novembru 1947. leta "uporabljene" avtomobile tipa 194«. , Vsaka odredba ameriške vlade, tudi tista, ki izgleda na zunaj v korist delovnega človeka, je v stvari v interesu monopolov, na škodo ameriškemu ljudstvu Milijonarji in seveši Amerika je dežela strahovitih protislovij. Tu srečaš največje bogastvo in največjo revščino. Milijonarji, tistih tisoč družin, ki vladajo v Ameriki, se valjajo v strašnem izobilju. Milijonarke ne vedo* kako bi zapravljale. Zato je reden pojav pri teh "visokih damah", do redijo psičke in mačke, ki imajo svoje sluge in služkinje, s Le-tt morajo ravnati s psički In mačkami kot * otročički. Te "plemenite živali" se hranijo s krasnih porcelanastih krožnikov, ki so obrobljeni s slalom. Vozijo se na izprehode v svojih avtomobilih, imajo svoje šoferje... Milijonarke se tudi po desetkrat preoblečejo na dan, Njihove garderobe so prenaDolnjene. Pri mnogih velja pravilo, da se sme eno obleko največ 10-krat obleči. In te "dame'V se počutijo nesrečne. Vse se pritožujejo nad šivljenjem, ki Je tako pusto in enolično". V Ameriki srečaš pa tudi dru krasotice. gospodične a najlepšimi nogami, potem med sebaj tekmujejo. Na zaključku tega velikega vsakoletnega vseame-riŠkega tekmovanja izberejo "miss Ameriko", gospodično z najlepšimi nogami! Bilo mi je toplo pri srcu, ko sem v Clevelandu, na velikem mitengu ameriških Jugoslovanov poslušal naše partizanske pesmi, strmel v recitatorje, ki so z globokim občutkom recite rail naše pesmi. Srečen je človek, ko vidi s kakšno ljubeznijo so Jugoslovani v Clevelandu priredili miting v čast novi Jugoslaviji. Globok ponos me. je navdajal, ko sem zrl v štiri ti-sočglavo množico, ki je vzklikala maršalu Titu. V Now Yorku so jugoslovanske organizacije skoraj vsako nedeljo organizirale kakšno prireditev, na kateri se je govorilo o domovini in na kateri so se pobirali denarni prispevki za izgradnjo bolnic v Jugoslaviji. Ameriški Jugoslovani stoje odločno za Titovo Jugoslavijo in oni so danes v ogromni večini v prvi vrsti borcev za novo, demokratično Ameriko. Stotino in stotine ameriških Jugoslovanov zahtevajo od ameriške vlade dovoljenje, da se vrnejo v domovino. Ameriška vlada odbija njihove zahteve. Bil sem navzoč na mnogih jugoslovanskih mitingih, na katerih so (ako bi bila danes mirna doba) pretresle svet. Prva je brutalni nastop vojaštva s tanki in granatami na stavkujoče premogar-je v Franciji in druga strahovit poras Kaišekovih armad v Man- zapadni streli Chicaga, kateri je 4efev$ki in napreden. Zato posethno vsi v največjem število tp njihovo umetniško priredbo* vidim v Proletarcu je odziv po deželi zadovoljiv. Ali to je šele začetek. Sedaj, ko smo v sezoni jesenskih priredb bo prilika, kot sem že velikokrat omenjal. *a ponovne priredbe v prid našemu listu. Sedaj stopamo v silno resno dobo. Nihče ne ve, kakšna bo bodočnost. In Če sedaj zanemarimo naš list, v dobi, ko je nam najbolj potreben, potem v resnici ne razumemo ne zgodovine in ne časa v katerem živimo. Res je, da imamo pre- džuriji. Omenim tudi lahko še cejšnje število res dobrih agita-tretjo in U Je fiasko dosedanje torjev, ah ta mala peščica ne ameriške intervencije za demo-krotizacijo Grške, katera je končala svoje toliko propegandizi-rane ofenzive napram grškim partisanom s popolno fiasko. Te vojaške avanture nas stanejo dosedaj: Kitajska — približno pet milijard dolarjev — to je pet tisoč milijonov, in grški kralj in njegovi fašisti nas stanejo pribnžno dva tisoč'milijonov. Ali to ie šele začetek Trumanove doktrine. Ko sem že leta 1942 in 1943 omenjal v svoji koloni o bojih v Kitajski, se jo takrat še silno malo slišalo o tem v našem časopisiu. Imena kot Maotsuteng, čuteh ter taenia j i so bila tedaj nepoznana. Omenil sem že takrat, da ti ljudje in gibanje kateremu spadajo, ki so bili zmožni napraviti nftjdaljši uspešni umik v zgodovini — to je čez štiri tisoč milj. preko rek, gorovja, močvirja in prepadov, neprestano v boju s Kajškovimi armadami, d« ti ljudje |n njih gibanje bo pisalo novo dobo v fevdalni Kitajski. In danes se piše. Kljub vsem orožju, tankov, letal in municije, brez da se omenja denarna po- zmore vsega dela. Treba je, da vsak izmed nas po svoji moči napravi svojo dolžnost — in naš list bo izvlečen iz dolga ter naša vest bo mirna, kajti storili bomo svojo dolžnost. Naročite si prihodnji letnik Ameriškega družinskega kole-darjal\_ Ruski izvoz v Zedinjene držav* se via Izvoz raznega materiala iz Sovj. unije v Zed. države se je v minulih mesecih zvišal, toda dovoz iz te dežele v Rusijo pa snižal. Vzrok je, ker ji Amerika po naročilu vlade noče prodajati strojev in drugega takega materijala, ki bi ga Rusija morda u- porabila 4tv vojne namene". —--^--- Tole mi ne gre v glavo? Z TSS lov jasno pokazala v čigavo ko- šine, ki ilve pod šotori. To dru- pek Trumanove vlade. V svoji veliki gonji proti demokratičnim silam, se je ameriška buravazija z veliko silo vr gla na jugoslovanske organize* cije. Trumanova vlada je že v decembru lanskega leta stavila večino jugoslovanskih organizacij na listo nelojalnih in proti-državnih organizacij. Starejši Slovenec iz Cleve-landa, zidar po poklicu, mi je ker je ljudstvo na oblasti, pri nas pa Truntanova vlada vodi Ameriko v fašizem. Pri vas ne bodo krize nikdar več, mi pa v kriso drvimo in Jutri se bomo vsi znašli brez dala na cesti." Ne smemo pri tem pozabiti, da so se tudi takozvani unijski ^ voditelji mučili ianebiti se Trumana in ga nadomestiti z Eisen- dejal: "Pri vas ste sedsj srečni, howrom' ali pa vsaj z vrhovnim sodnikom Douglasom, ali s komur še, samo da ne bo Truman. Harry pa se je smehljal in zahteval, da bo on kandidiral. In Je. 'V . < i Njegovi pajdaši so rekli: Dobro, ako nimaš razuma, da se bi umaknil, pa še nas upropasti! Vse bodo republikanci dobili! In tako Je ta "zavrženi" demokrat šel v borbo v resnici čisto osamljen. Uradna mašina mu je le "uradno" pomagala. Na svojih shodih ni govoril o svoji doktrini, ki upropašča našo dojelo, temveč, kako nam po krivdi republikanskega kongresa manjka stanovanj, kako se je republikanski večini v zvezni zbornici posrečilo dati proste roe špekulantom z živili, in kak<> nam ista klika f>reti podražiti stanovanj* Truman je v kampanji bil mojstar Toda sli bo mojster tudi v obljubah, radi katerih je zmagal? Ksj še! Čemu pe ni bil tak mojster v 79. kongresu, v ksterem SO Imeli v obema zbornična še demokrati večino? Ljudje na taka dejstva pozabljajo hi zato je tsko. NE ČAKAJTE, "do prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa • : izvršite svojo obveznost nas in od Anglije, so njegove ar» made d robe — kajti kadar je narod na pohodu je zaman »pod-pirati tirgnijo. ie o Jugoslaviji Ce tudi je ponehal vsaj delno Javni boj kominterne naptam ugoslaviii, se boj še vedno nadaljuje. Vsak nepristranski opazovalec tega boja mora priznati poštenost in korektni zadržaj ljudi, ki so na čelu jugoslovanskih republik. Četudi je treba vsled bojkota zapada in vzhoda — ponovno pritegniti pas — sa naši ljudje ne podajo. Moja nečakinja, preprosto dekle s trirasredno šolsko izobrazbo mi piše: "Letos ie prav slabo. Vzrok je deževje, krompir je segnil na njivi. Tudi drugi pridelki so slabi. Kar je njiv po dolini, jt bilo vse pod vodo. Splol/je letos v vseh ozirih slaba letina. O Jugoslaviji vem, da veliko čujete. Zelo so jo oblatili. Ali ne smete vsega verjeti. Ml smo sedaj popolnoma samostojni. Čeprav so nas vse driave popolnoma izolirale r-^boipp sajpl i^gfediU. ** Kako ia se unijski delavci niso nMp v minuli volilni kam-panji opomniti, da tudi večina demokrataka stranke v kongresu ni bila nič boljša kot jo bila v sedanjem kongresu republikanska, to mi nikakor ne gre v glavo! Mar ae čutijo, da sta obe stranki pod eno in isto kontrolo? In da v zvezni administracij domioirajo veleblzniški In-tere*r neglede kake je predaed-nik Truman govoril na svejih kMiiipaniftkili «h<»dik? Miško Kranjec: Fara Svetega Ivana ROMAN (Nadaljevanje.) Matija je zaslutil, dq Giza tu najbrž stanuje. In ko je stopil dalje po tem trgu ali "piirgi" — kmalu je izvedel, da so prostor imenovali za "purgo"— je zagledal pri odprtem oknu z notranje Nstrani obešen karirasti plašč svoje žene, ki ga je nosila že tri leta: jeseni, pozimi in spomladi, ker drugega ni mogla ku<» piti. Nasmehnil se je ob pogledu na to znamenje. Vedel je, da ga je obesila tja, da bi jo brez povpraševanja našel. Toda ko je pokljukal na težka vrata, ki so bila zaklenjena, se ni nihče oglasil. V šoli je, si je dejal in šel dalje proti visokemu poslopju, ki ga je bil že prej imel za šolo. Iz razredov je bilo slišati razlago učiteljev in vrvenje učencev. Matija je potrkal na prve duri. Mlado dekle z zavihanim noskom, s svetlo kostanjevimi lasmi in modrimi očmi, oblečena v predpisano črno klo-tasto haljo, ga je najprej premerila od pet do glave, nato pa povedala, da ima Giza pouk šele popoldne in da mora biti zdaj vsekakor doma. Ko se je potem vrnil pred dolgo obcestno poslopje, so se duri naposled odprle in Giza se mu je z radostnim vzklikom vrgla v naročje. ' "Ali nisi videl zastave?" je vprašala veselo in pokazala plašč ob oknu. "Izobesila sem ga, da bi me ne zgrešil!" "Pa nisi odprla", je odvrnil. "Najbrž sem nesla vodo na gnoj." Zaklenila je težke vežne •duri. "Pojdi v kuhinjo. Ves si moker. Zakurila sem in ti pripravila perilo, da se takoj pre-oblečeš." Spotoma se mu je obesila okrog vratu in zaprosila kakor otrok: "Na, nesi me do kuhinje!" Nasmehnil se je tej njeni otroški prošnji, jo dvignil v naročje in nesel do kuhinje, jo tam postavil na tla, prijel njen obraz v dlani in jo poljubil. "Malo žganja popij, da se ne prehladiŠ!" Prinesla mu je perilo, da se je preoblekel, potem pa stopila k štedilniku, v katerem je veselo gorelo in na katerem je vrela voda. "Takoj nama skuham ča-- ja," je rekla. Ko se je Matija oblačil, je gledal kretnje njenih rok, gledal njen obraz, njeno telo. Prijetno se mu je zdelo, da je naposled spet pri njej. Gledal je njen nekoliko temni obraz, ki sam na sebi ni bil posebno lep, ki pa je bil na svoj način zaradi njenih velikih modrih oči mikaven, morda mikaven tudi zaradi širokih, vedno se smejočih ust, zaradi črnih gostih las. Gledal je njeno telo, odeto v dolgo pisano haljo, in poslušal njeno ve- selo pripovedovanje. Ne morda njena zunanja lepota, pač pa njena vedrina, njena veselost, njena polnost življenja ga je vedno pritegovala. In ali ni bila ta vedrina, to duševno zdravje tisto, kar ga je v ječi ves čas tako klicalo k njej? Kq je pripravila čaj in mu prestrla na mizi ter postregla, ko je pridejala peciva, ki ga je pripravila zanj, in ko je sedel, si ni mogla kaj, da bi mu ne sedla v naročje. "Misli si, da sem otrok," je dejala smeje, da bi se opravičila. "Pij čaj in mi lepo pripoveduj." "Kaj naj ti pripovedujem?" je vprašal s težkim bremenom na kolenih. "Vse! Lepo po vrsti od tedaj, ko sva se ločila. Začni tako: Ko sem odšel z doma ... Naprej boš že znal. Saj znaš tako lepo pripovedovati!" Nasmehnil se je. • "Torej, ko sem odšel z do- _ „ »» ma . . . Giza Klemenčeva, po rojstnem imenu Medvedova, je bila doma z Dolenjskega, iz vinorodnih krajev, kjer so ljudje rajši veseli kakor žalostni. In njena, prav njena posebnost je bila veselost, svojevrstna radost nad življenjem. Ne da bi na znala biti žalostna, celo zajokala je včasih, in to kaj naglo, "brez posebnih priprav", tkakor ji je nekoč Matija rekel, toda žalost in jok je sovražila. Kadar ni bil pri volji, ga je vedno boječe prosila: "Ne drži se tako. Spet bom jokala ..." In če je je kdaj kaj žaljivega rekel, je vztrepe-tala: "Ali mi ne moreš na lep način povedati?" Zares, zakaj naj bi človek vedno jokal, se je Matija često vprašal. Ljubil je to njeno vedrino, ljubil včasih celo do lju\x>sumnosti. Ali je to površnost? se je nekoč vprašal. — Ali pa je to duševno zdiravje? Matijo Klemenca je srečala v njegovem rojstnem kraju na Štajerskem, kamor je bila prvo leto nameščena. Bil je reven, slabo oblečen študent, na videz vse prej kot prikupen. Ni vedela, kaj jo je vleklo k njemu, ko je imela prav tedaj na izbiro, da bi se dobro omožila. Ko so jo doma silili k poroki in je sama tavala med dvema ženinoma, ki sta se ji ponujala, se je vrgla v naročje prav temu bednemu študentu Matiji Klemencu in ga tako rekoč prosila, naj jo reši. Pred čim naj bi jo rešil, ni vedela. Toda čutila je, da bi s poroko s katerim koli od onih dveh izgubila vse, morebiti svoje bistvo, dasi tega ni vedela jasno. Matija, željan ljubezni, večno vase zaprt, z občutkom manjvrednosti zaradi svoje rev- PRISTOPAJTE K » e e • e e • e e e e • SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI ustanavljajte nova društva. deset clanov(ic) je treba za novo društvo NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA • Naročnina sa Združene države (latssaUI Okieaga) In Rsnsie e • SS.tt ns lete; M M ss pel lets; 91.00 m četrt leta; m Oktsage In e • Cook Co„ SS.SS sa esle lete; M il n pel lets; ss Ines—setve $11. e e • e e e • e e • e e e • e Naslov za list in tajniltvo je: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS ttttoeeeeeeeeeeeeeoeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeoeee ščine, je sprejel njeno ljubezen z globoko hvaležnostjo in vdanostjo, a z nič manjšo srečo. V tej poroki, ko je bilo njemu komaj tri in dvajset let in še ni imel izpitov iz umetnostne zgodovine, kamor se je bil-šele jeseni vpisal, je bilo na videz nekaj lahkomiselnega. Zlasti njej ni bilo treba, kakor so ji doma rekli, da se n« vrat na nos zaleti v tak zakon. Čeprav je bila iz bogate hiše, ki je mogla študirati dvo)e otrok, dote ni dobila prav nič. Mati ji je že prej pripravila dokaj perila, zlasti posteljnine, dali so ji dve postelji in kuhinjo, in to je bilo domala vse. Pa saj na doto pri ženitvi sploh nista mislila. Celo Matija, ki je bil iz revne hiše in ki se je v višji gimnaziji sam vzdrževal, ki razkošja sploh ni poznal, marveč se mu je zdelo naravno, da nima nič, ni mislil na take vsakdanjosti. Povrhu pa ni nič kaj mogel njen bogati in nekoliko bahaški rod. Se na misel mu ni prišlo, da bi si s poroko kakor koli pomagal, marveč se je zavedal, da bo v življenju glede njegovega gmotnega položaja še naprej tako, kakor je bilo dotlej. Kar bo drugače, je samo tista notranja zavest neke sreče, ki jo je čutil ob svoji ljubezni do nje in v njeni ljubezni do sebe. Bil je idealist, ki je mnogo bolj razmišljal o človeštvu in njegovem položaju, o ureditvi sveta kakor pa sam o sebi. Prav takrat, ko ga je srečala, se je prelamljalo njegovo mišljenje. Staro ozračje, ki ga je bil dotlej nosil s seboj in za katero se je raznemal, tisto ozračje kmečke vernosti, prepojeno z vdanostjo in ponižnostjo, se je v njemu zapletlo in zašel je v slepo ulico, od koder se je po mnogih no-tranjjh mukah naposled vendarle rešil in iskal poti iz svoje notranje osamelosti in razmišljanja do občestva, do ljudi. Ce ga je v gimnaziji zanimalo vprašanje onostranosti, posmrtnosti, ter se je za svet kaj malo zmenil, se je zdaj v njem vse sprevrglo: ne onostranost. ne po-smrtnost, temveč vsakdanje življenje, ljudje, to je postalo poslej njegovo bistvo. Zato je bilo naravno, da se je začel ukvarjati tudi s politiko in ga je to gnalo samo v večno nasprotovanje z vsem, kar je bilo tedaj v veljavi. Ko še je Giza poročila z njim, ni bil znan samo med di-jaštvom po svoji opozicionalno-sti, ampak tudi med ljudmi. Nič manj pa ga niso poznali na sre-zu, kjer so ga prej imeli za svojega pristaša. Poslej pa so ga morali prištevati med najhujše nasprotnike oficielni politiki. Spočetka niso vedeli z njim kaj začeti, kasneje pa so ga kratko in malo vtaknili v — ječo. Zakaj čedalje očitneje je postajalo, da Matija Klemene bre-de v svojem mišljenju in delu v tisto nevarno stran, ki se je prebujala n^kje spodaj pri ljudeh in ki so jo uradno brez razlike nazivali komunizem. Matija ni bil komunist, prej navaden revolucionar, anarhist, ki si o življenju še ni bil docela na jasnem. Toda tisti, ki so v srezu vodili politiko, so si bili o komunizmu še manj na jasnem in so kratko in malo vse, kar se ni pokoravalo, prištevali h komunizmu. (Dalje prihodnjič.) Ali vam je naročnina potekla...? Tekoča številka Proletarca 2139 Ako je številka tik VA&EGA imena na NASLOVU na PRVI strani nižja, to pomeni, ds vsm je naročnina potekla sa toliko tednov kolikor jo številka v vašem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovite Jo! Prihranite nam s tem pri delu in na poštnini! eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee j BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD S 'Tal. 20-101 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. GORNJA KARIKATURA je bila narejena ie predno Je predsednik Truman prof Uril svojo doktrino in potrošil s Intervencij* evole vlade v Grčiji stotine milijonov našega denarja. Toda položaj v Grčiji Je tak, ali pa ie slabši kakor Je bil #redno je rojali« to m on prihitel na pomoč. t UPRAVNIŠKE IN UREDNIŠKE MIZE O e e • oeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee John Krusick, VVinamac, Ind., piše, da je slabo čitati slabe vesti o borbah naših naprednih listov za obstanek. Zato je poslal vsoto $5 v sklad za ohranitev Proletarca. Naj še omenimo, da ima Proletarec precej naročnikov med Hrvati in Srbi in Kruzick je eden izmed njih. On je Hrvat po rodu. Mike Kramer, ki se je preselil iz Johnstowna, Pa., v New Britain, Conn., je po svoji hčeri Mi$s D. Kramer sporočil, da še nič ne ve, ako je tam kaj naših rojakov in koliko, a se bo potrudil izvedeti in potem nabrati kaj več. Poslal je v sklad $1. In njegova hči pravi med drugim: "I'm sorry ... but we are new residents of this town and so far haven't made any aquaintancies as yet. Will try to be of more help the next time." ' John Dolmovich, East Brady, Pa., pravi, da se je na naš apel zelo potrudil pri društvu. Toda predno je to storil, je sam prispeval $2, dasi je brez dela že dve leti. Dhištvo je majhno in pod vplivom ene osebe je odklonilo pomagati. V malem društvu, ki se bori kje dobiti cente za poštnino, to ni nič čudnega. Dalje pravi Dolmovich: "Tu ni več zavednih rojakov in članov (SNPJ) kakor so bili pred 25 leti. Nekoč je bilo tu prilično priložnosti za zaslužek. V bližini so bile msjne, ki so zaposlevale mnogo ljudi. Potem so vanje namestili stroje. Sedaj imamo tu le še apneni kamnolom. Nekoč je delalo tu 300 ljudi, sedaj več kot še enkrat manj, ker delo pomagajo stroji opravljati. Tu je nas mnogo "old timerjev" v starosti 65 let in več. Odslovili so nas ob prvi priložnosti in tako smo sedaj odvisni od prihrankov, kdor jih kaj ima ... Tudi z društvom so težave. Po zadnji vojni smo izročili vodstvo in blagajno društva mladini. A ker tu zanjo ni bilo primernega dela, se je razšla in tako bomo v decembru imeli težave, kako dobiti odbor, posebno tajnika. Aprila letos sem agitiral za prispevek v obrambni sklad za naše napredne liste in sem pri tem sam dal $5, in nekdo drugi pa je dejal, če daš ti, jaz tudi $5. Iz blagajne pa naj se da $10, da jih bo skupaj $20 v kredit našega društva. A rojak hrvaške narodnosti, ki je bil predsednik našega društva od leta 1930 do leta 1948 pa je predlog pobijal in gi porazil. Potem sem šel okrog z avtom, di bi dobil nadaljnih $10. Stalo me je to $2 za gasolin. Nabral pa sem še $7.50. Tsko sva torej dva rojaka vendarle zmogla poslsti v Cleveland v sklad za obrambo svobodnega tiska $17.50." Razumemo, kaj je trud. In razume ga John Dolmovich. Pa se vseeno trudi, čeprav Je v letih, v katerih se je lahko do kraja utrudil in bi človek rajše počival kot pa delal naprej. — Zares, veliko so pretrpeli naši in drugi ljudje, predno so zgradili to deželo, v kateri se sedaj šopiri bogataški sloj. Rojak premogar nekje iz Pennsylvanije je poslal $10. Obnovil je tudi naročnino na list za naročnika v Jugoslaviji. Ta naš prijatelj premogar bi o borbi premogarjev za obstanek napisal lahko dolgo povest. Proletarcu je prispeval vsoto $5 že maja letos. Ne dela že leto in pol. V rovu, v katerem je delal, je skončal, namreč rov. V drugem pa vsled starosti dela ne dobi. Po novi zavarovalninski pogodbi, ki jo je izvojevala unija premogarjev, bi imel ta rudar pravico do penzije. Moral bi dokazati, da je delal 20 let v maj-ni. V dokaz upravičenja do te penzije je treba izpolniti štiri komplicirane pole. Ako hočeš penzijo dobiti, moraš merodajni urad prepričati, da si vse pole pravilno izpolnil. To ni tako težko za onega, ki je delal neprenehoma v eni maj-ni in pa da je 62 let star. Veliko naših starih majnar-jev pa je šlo v industrialnih bojih po stavki iz enega rova v rov v kaki drugi naselbini. Mnogo teh premogovnikov več ne operira, zato si ne moreš dobiti podatkov ali s v njih res delal ali ne, ker rekordov ni več — oziroma so jih družbe zavrgle ali pa uničile. Pri iskanju penzije iz premogovniškega sklada pa ima človek sitnosti tudi zato, ker je bil na stavkah. Nekateri naši rojaki premogarji so bili na stavki v svojih tridesetih ali 40 letih dela v rovih po ducatkrat. Eni tudi nad pol leta in nad poldrugo leto. Sedaj pa išči "pokojnino"! Dasi jo je unija s stavkami izvojevala, vzlic temu imajo sedaj največje težkoče dobiti jo tisti, ki so bili v zgodovini premogovniške industrije največkrat in najdelj na stavkah. In neprilike imajo, ker so se selili za delom v premogovnike sedaj iz te, sedaj v drugo državo. Kje dobiti vse te podatke, da bi zalegli? Mike Krults, Willard, Wis., sporoča, da bo na klic za ohranitev Proletarca storil vse v svoji moči. A ob enem poudarja, da ima Proletarec v Willar-du zelo agilnega zastopnika v osebi Matt Malnarja, ki pa se je (Krultzu) Že večkrat pritožil, da mu Proletarec ne priobčuje dopisov, ki jih pošilja. Tako n. pr. je bilo prezrto poročilo iz meseca julija o smrti zvestega naročnika Pete Drago-sha, pa ni bilo priobčeno in po mnenju fJk Malnarja se tudi izgubiti ni mpglo, posebno ne, ker je bila v njemu naročnina in bila izkazana. Kritika je na mestu, Toda 'da se stvari izgube, sli zamešajo, ali pa prezro, to vedo pri vsakem časopisu. In posebno pri onih, pri katerih je za odkazano delo premalo delavcev. Matt Malnar in Mike Krultz to lahko razumeta. Saj čestokrat tudi z naše strani komu kaj zamerimo. Naš stari pionir Jože Menton iz Detroita piše: "Pridružujem se prijateljem Proletarca za plačanje dolga V tiskarni z zneskom $10. Verujem, da vse, kar je dobrega na svetu je delo človeško (ne božje). Proletarec je nas to učil od kar izhaja. Zato je potrebno, da mu pomagamo v stiski, da bo nadaljeval svoje koristno delo med ameriškimi Slovenci v korist človeštva, dokler bomo živeli." Pismo Jože Menton zaključuje s pozdravom vsem prijateljem Proletarca. Anton Fatur iz Detroita je ob priliki ko je v Chicagu režiral igro "Svet brez sovraštva" prispeval v sklad za ohranitev Proletarca $7.00 in naročnino $3.00 volucijo. Že dan pred prvim ma-letarca $7 in naročnino $3, skupaj $10. Jennie Floor, Chicago, je obnovila naročnino na list za dve leti. Helen Arko, Cicero in Anton Jurca, Detroit, sta prispevala v tiskovni sklad po $5. Mrs. H. Krzisnik je dala $4, ravno toliko Mrs. Josephine Gre-gorich in Mike Gregorich pa $5. Louis Urbančič iz Detroita je prispeval v Proletarčev sklad ko je bil tu na obisku $25. Prišel je sem s svojo soprogo Jennie, ki je igrala v drami "Svet brez sovraštva". To vsoto je izročila Angela Zaitz.—Frances Vidmar je imela ob priliki priredbe društva Slavija na stanovanju tri rojakinje iz Clevelanda, ki so ji pustile za "trud" $10. Prispevala jih je Proletarcu. John Push, j?tari minnesotski krojač, ki živi že dolgo v Chicagu, je prispeval v sklad za ohranitev Proletarca $5. In potožil se je, da mu številka ob obnovitvi naročnine ni bila spremenjena. Se bo vse uredilo. Vraieverstvo na Portugalskem V Albufeiri na Portugalskem je samostan bosonogih karme-litskih nun, ki so bile nedavno proglašene od cerkvene oblast! za "hudičevke", zato ker se je njih prednica uprla škofu in ni hotela izvesti njegovih ukazov. Ljudstvo v okolici samostana se je tega prestrašilo, posebno ker so nastale velike nevihte in so vraževerneži mislili, da je to šiba božja. Tako so se ljudje v strahu pred nebeško jezo zbrali pred samostanom in ga napadli, da izženo "hudičevke" iz njega. Nune pa so se zabarikadirale. Kako se bo boj proti njim končal, nam ni znano. Vabilo nd koncert zbora "Prešeren" Chicago, III.—V seznamu priredb "Slovenskih organizacij v Chicagu" ste čitatelji Proletarca že davno lahko opazili, da bo pevski zbor France Prešeren priredil svoj redni jesenski koncert v nedeljo 14. novembra t. 1. v SNPJ dvorani na Lawndale in 27. ulici. Torej prihodnjo nedeljo bo ta dan, ko se vrši Prešernov koncert, na katerega vljudno vabim vse čitatelje Proletarca in njih prijatelje, da se zagotovo udeležite te priredbe. Po pestrem programu bo ples in prosta zabava v obeh dvoranah za kar bosta igrale dve godbi. Joe Kovich in njegov orkester in Frank Debevc in njegov orkester. Torej dve najboljši slovenski godbi v Chicagu. Programa ne bom podrobno opisoval, vendar pa lahko rečem, da bo dober, kot je zboro-va navada, podati vedno kaj dobrega in zanimivega ter zabavnega. Zavednim čitateljem Proletarca najbrž ni treba na dolgo in široko razlagati o narodno-kul-turnem delu in njih potežkočah. Saj so se mnogi sami udejstvo-vali v podobnih organizacijah in imajo dobre skušnje o težnjih kulturnega obstanka. Le to, da danes je vse to mnogo težje, kot je bilo kdaj prej. Znano vam je, da je Prešeren zelo delaven in navadno pomaga organizacijam na njih programih, kadar imajo take priredbe. Torej še enkrat zakličem: Vsi v dvorano SNPJ prihodnjo nedeljo na Prešernov koncert. Na svidenje! — Anton Udovich. Ali so komunisti ros volili za Trumana ? Iz Washingtona je bila pred volitvami razširjena bedasta vest, da je Stalin ameriškim komunistom naročil glasovati za Trumana. Tudi ako bi jim, bi ne pomenilo veliko glasov. A resnica je, da so komunisti bili jako delavni v kampanji za Wallacea in desničarski progr^sivci menijo, da mu je to škodovalo namesto koristilo. In res so v agitaciji proti Wallaceu venomer poudarjali, da so komunisti njegovi zavezniki in da mu je več za Rusijo kakor za svojo rodno deželo. Morda so Wallaceu s tako propagando odvzeli nekaj glasov, toda radikalnega gibanja se s tem ne bo moglo preprečiti. Saj danes je že vsakdo označen za komunista če je le količkaj resnično radikalen in za vzajemnost s Sovjetsko zvezo. Zapadna Evropa za skupon militarizem V Parizu se vrše tajna posvetovanja zapadnoevropskih držav za skupno militariziranje Francije, Belgije, Nizozemske, Luksemburške in Anglije. Mu-nicijo jim bi preskrbela Amerika, ki je navzoča na teh posvetovanjih. Spor med zavezniki pa povzroča ameriško insistiranje, da naj se v svrho produciranja municije znova upreže nemško industrijo. Tega pa se najbolj boji Francija, ki je bila od militari-zirane Nemčije že dvakrat napadena — namreč leta 1914 in 1939. ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. Tel. MIchifan 2-314« 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS PLESNA ZABAVA unije izdelovalcev ionskih klobukov (Millinery Worker* Union Locals 51, 52, 53, 54) t v soboto 13. novembra MID-CITY ODDFELLOW TEMPLE 3350 W. JACKSON BLVD. Orkester SIGGIE KAY Vstopnina 75 centov V tej uniji i« veliko Slovenk. Povabit, tvoj. tnanee, da s. udeleie to tabave. (čitajte dopi« v toj Itevilki.) * BY YOMEN KOMENTARJI a .* f « ' 1 # , Prispevki \ sj^lad '»otoa: P, Cbufar poslal za dr R^MQWti y Anglip jo dSiWiid). lika BritaniJ in sedaj Zed • PrMabHrajme ase NOflE * i' • Obnavljamo nnr-Ciilno TCC.N'O £Im poteča e Afitlrajmo mad drafUei naročniki. V FLOBHM hbotna hutinja-fotatani« in Y »WW vi« ' tiur tretreelralk Slovenk. k re- irjuTK^rr,,« CO sa «ao* mladlmkafa oddelka SNPJ v nedeljo 11 decembra ^ Jednotini dVOfaflV "Nadi- He ICS MfP*—Silve«tre-va zabava V *eda 11. decembra y ,Jednotini dvorani. vega urada 3424 W. 26th St., Chicago 23, III. Razuma september i* oktober 1N4 ^ $1,615.55 6.30 15.30 13.00 0.35 1100 5.44 10.60 3.19 600 11 00 bilonsca do« 31. svfuata lf4t .... DOHODKI m »pravni sklad SAHfSa 01. pedruanice ln kraj 1, Detroit, Michigan .va.................. * 8, West Newton, Pennsylvania . .. 10, Canton, Ohio v.........~......... 12, West Aliquippa, Pennsylvania 13. Springfield, Illinois I.............. .. 24, Vlrden, Illinois ........................ 27, Arcadia, Kansas ....................... 45. Sheboygan, Wisconsin .............. 54, Chicago. Illinois j.^?/...-............ 56, Milwaukee. Wisconsin ............. | 60, Chicago. Illinois uJW.............................................................. 73.00 73, Herminie, Pennsylvania ........................................................ a«.™ 106, Euclid, Ohio ........................................................................... 32.50 110, Imperial, Pennsylvania .......................................................... 1Q0 Centralni odbor podcežnfcc SANSa, dryfttey ir* klubov, Chicago, Illinais .................................................................... IQ0.00 Društvo It. 88 SNPJ. Hopn Run, Pa. (filmU.............................. MM Progresivne Slovenka krožek It 13, W. Alinyipp^ ?a............. 30 00 Louis Dornik. Uniootown, Pa. (namesto venca pok. Vincentu Cainkarju) ........................................'...... .......... John Tokin, Pony, Muntaua ......................-....................»...... Prispevki za Amefišfci sipvanski kongres ............................. Prispevki za kampanjski sklad Progresivna %pcsnke.................. 460 00 Za posamezne Številk* revije Tpvarii............................................ 135 Za knjige .........;... ............-..'.....I...................................._ 43.45 $1,336.24 Vfdiliii c^fkyent možje o antisemitizmu Vodilni ameriški cerkveni možje so našli pred nedavnim dovolj vzroka, aa iadenje krepkih jJvseljetvikq vffci-ipnjp ii\ odgovori ! Vpraianjc. Pred desetimi leti nosti." »cm prišel v Ameriko kot po- Tako je ta popularna filmska morščak, sem zbolel in ko sem slika, katere osrednja točka je izftv, v katerih so obsojoli onti- zvijačno prikrit^ diskfiminaci-semiUiem kot naepraven a pro- j^ proti Američanom židovske feaijo in prakao krščanstva. Naj-1 pripadnosti, pripomogla k temu, 1500 4.00 413.QP novejša teh izjav Je prifta od kardinala Speli mana iz New Yorka pp\.1* IZDATKI Najemnina urada (za sept, okt ia november) $ jyu.00 Razsvetljava io čiščenje i....... .......................... -................ 4.00 Plača tajnika .... ...Atiuh:.................................. ........................ 17.82 j podbujsM k ljubezni med posa- oe škofije v Washington u. D. C povedni delegatom naalednje: "Mi se nismo zadoatno borili j______________ t____proti prastari človeški slabosti, w naslov filma sam — "Gentle- ki jo predstavlja antisemitizem, j ločo, da tujerodec, ki živi v man's Agreement" ali sporazum j V preteklosti so cerkv* poma- Ameriki vsaj sedem let, lahko b^ed — kaže na Nekatere, gale prikazovati Žide kot edine postane trajen ali stalen nase-bolj prikrite in zvite načine dia- sovražnike taista. To je dopri- Ijenec, razen seveda ako je pod-kriminacije, ki se jo izvaja proti našalo k antisemitizmu v po- vržen deportaciji kot zločinec, Američanom iidovsfce ver? — svetnem svetu. V mnogih deže- anarhist, ali radi kake druge re-recimo. dogovor brez besed je lah še vedno obstaja pretnjalsne kršitve. Svetujem vam to-v tem, da se ponekod ne daje strupenega antisemitizma in v|rej, da stopite v zvezo z najbliž-stanovanj v najem židovskim drugih deželah so Zidje izpo- jim naseljeniškim in naturalize strankam, da se ne sprejema v stavljeni mnogih ponižanjem in • J krajevne klube ali druge skupi- preziru. ne ljudi judovskega izvora. ! "Pozivamo vse cerkve, ki jih Po prvem poročilu brzojav- tukaj sestopamo, da obsodijo ljenem iz Madrida, je bik) v mv antisemitizem, neglede iz česa dridski prepovedi rečeno, "dr ali odkod izhaja, ter ga proglasijo kot nespravnega s profesijo (veroizpovedjo) in prakso *kr- četudi je krščanska dolžnost vz- Plača pomočnika Telefon in telegrami Poštnina ...............................................................................,......................30 ..........................................................................................2.50 .................................................................14.00 ...................................................12.70 37S 751 mejniki, narodi in ljudstvi, pa ščanske vere: Antisemitizem je 14,45 k smela ta dolžnost vklju-1 greh proti Bogu in človeku." .A>XS i!. Ekspres Izredna pomoC ...... Davek socialne zaščite 143.80 26.60 410.00 Dohodninski davek og plač . * .................................-................. Seja eksekutive SANSa (*-24-48) ............................................... Zapisnika zborovanja glav. in širšega odbora SANSa Prispevki za Ameriški slovanski kongres .............................. Subvencija za Ameriški slovanski kongres ..............................................100.00 Registracija za Ameriški slovanaki kongres ............................................................13.00 Stroški v zvesi s 4. Amer. slovanskim kongresom............................................21.5« T It T buletin ..................................................................................................130.00 Venec sa pokojnega Vincenta Cainkarja ........................................................................30.00 Tiskovine ..................................................................,..............344.00 Uradne potrebščine ................................................. ....................7.37 Naročnina ________.....................................................................................................3.50 Revije in časniki J ".........................................................................................2.04 Vrnjeno podr. št. 73 SANSa del prispevkov za pol. akcijo................25.00 Skupni izdatki upravnega sklada................................$2.044 33 Bilanca v banki 30. oktnfcra 1S48......................v.............$885.66 Ročna blagajna ....................................................... 3157 907 46 cijskim uradom ter vložite potrebne prošnje za ureditev vašega statusa bivanja v tej deželi. Vprašanje: Sem ameriška državljanka. Ko sem bila na obisku v Evropi v marcu letos, sem se poročila. Mislila sem, da lahko privedem svojega moža v Ameriko brez ozira na kvotne predpise. Sedaj pa mi je povedano, da mora moj mož priti v Zed. države pod kvoto svoje rodne dežele, in ker je ta kvota čevati Židov." tTo del izjave pre- Skof Dun je govoril gornje povedi prej omenjenega filma besede na seji aborovanja, ki je je bil kaaneje proglašen za ne- obravnavala vprašanje "krščan- točnega po predsedniku filmske- skega naziranja napram 2idom"m I I . _ ga urade cenzure.) in diskuzija je tvorila eno fazo majhna, bo znabiti moral čakati Na podlagi tega prvega poro- široke razprave o "cerkvi in več let preden bo prišel na vrsto čils iz Madrida je kardinal družabnem neredu". Koncem za vizo. Ali je to resnica? Speli man iadal sledeči komen- razprave so delegat je, ki so za- Odgovor: Ker ste se poročila stopali 147 protestantskih cer- po januarju 1848, je vaš mož kva v 44 deželah, sprejeli reso- upravičen zgolj do statusa pred- SKLAP OTROŠKE BOLNIŠNICE $2,951.79 Bilanca 31. avgusta 1948 Prispevki v oktobru ......... ■ A. • •■»«.-.*. 4 91.631.S1 30.00 6 81,663.91 Obljubljena vsota (Pledges) ......................$ 83,000 06 $1*4, tmfST SJt|*A$ SVOBODNEGA TISKA Prispevki v septer.ibru ..............................$ 11.85 Prispevki v oktebru .................................... 81.70 . j $ 63.55 MIRKO a KUHEL, gt. tajnik. P. A. VIDER, blagajnik. Knjižna ocena; Steph on Pearce . V svoji nedavno iziili avto-biografiji (lasten življenjepis), ki nosi naslov " A Man Called White'*, opisuje Wetter White svojo lastno zgodovino. Ker je bil pomežni tajnik in kasneje tajnik organizacije National Association for the Advancement of Colored People, neizogibno posega tudi v prizadevanja imenovane organizacije, df zagotovi koristi demokracije česdeije večjemu številu Američanov. Orgenizacija deluje ie od leta 1918 in malo je liudt, ki bi mogli podati ameriško jegodbo s te strani boljše kot jo podaja U pisatelj. Objasnitev tega leži v naslovu knjige samem, *a|ti Mr. White je zamorskega plemena in je tore i White (bele*) le njegovo ime. Vendar ae stvar ne končs s to besedno igro — Mr White je v resnici belepoltne v nan j ost i, ima modr*^, svetle lese in bek> polt—-kljub temu nikdar ne skuša trditi da je belec, pač pa vedno nagftlH, da ie črne. Mnogi dnigi zavrel, ki so mešanega izvora in ha videz beli, se ka) dobro poalužijo tega ter se izdajajo za belopeltmks. Mr White pre vi, v; eadetku svoje knjige, de je čar v beli polti; s v črni polti ns Je tragedija, zapuMenost in ialečenje. Ze* kaj torej trdim, da »entCrn«. ko me k temu nihče ne^llT vprašuje in potem razloil okoUeine. ki ao ga dovedle do odločitve, d# se ne bo nikdar skušal izdajati za belopoltnika. Do te odlotitve je prišel še kot deček v Atlenti, Georgia, ko so L 1006 tamkaj fcbWftnlU izgredi proti Crnsem. Qn in nj^r gov oče, kl je bil ptsft^Ma» sts vozila skosi razgrajajoče mne ftiee ves dan, saičlteMi pred njfc-mi redi ovoje na vtdee^tto ti. Ko pa ala prttl^ 4fmov, > deček Walter slišal is nodne te-me besede: "TukeJ ilvl tisti pi» smonoša svetle polti — zažgimo ter: "Ne vem kaj je bilo v resnici izjav U o^o v Španiji, kdo je to izjavil in zakaj, vem pa, da ni resnica ako kdo pravi, "da krščanski nagib vzpodbujanja k ljubezni med posamezniki, skupinami, narodi in ljudstvi ne vključuje židov." Katoliška dok- lucijo, v kateri so obsodili antisemitizem v vseh njegovih oblikah ter so obepem apelirali na pripadnike svojiH cerkva naj se bore proti temu zlu vsestransko. Cerkveni vodje, ki tako govore, ne izražajo zgolj krščanskega trina sledi božji zapovedi: "Lju- naziranja v tem pogledu, pač pa bi svojega Boga z vsem svojim srcem in dušo... in svojega bližnjega kakor sam sebe." Ponavljam, da je to katoliška doktrina v Rimu, Jeruzalemu, Madridu ali Kabulu. Bila je katoliška doktrina dva tisoč let in je danes ter ostane taka v bodoč- tudi načelno naziranje te dežele — na teh principih je bila ta dežela vzpostavljena, principi pa ao imeli svpj^ korenine v krščanstvu in v prosvetnih političnih idejah. Tako izražanje pa je obenem tudi glas vesti vsega človeštva. Common C&uncil. va proti linčanju, je White ven- Črncev — oprijelo prepričanja mu hišo. Je predsdna, de bi živel v njej Cmc!*Tskrat, v temini sobe kjer sta z očetom prisluškovala pogovoru nočnih napadalcev na Črnce, je starejši White stisnil sinu v roke puško in deial: "Sin, ne streljaj dokler prvi od mož tam sunaj ne prestopi meje našega vrta, a potem Ki glej, da ne zgrešiš cilja!" nožica zunai ae je medtem premialila in šla V drugo smer. Mali deček Walter pa je od one noči naprej vedel, da je črnec. Zgodba iz nadel j nega življenja Mr. Whites, postaja od tu naprej Sffodba delovanja in prizadevanja Narodne zveze črncev za napredovanje črnskega ljudstvi v Ameriki. V knjigi beleži uspehe in poraze ter borbo zveze sa izvojevanje pravic Črncem, V tem delovanji* in tej borbi je White sodeloval, zato lahke navaja slučaje linčanj in težke borbe po sodnijah, kjer so bili črnci največkrat po krivem toženi, organizacija pa je skušala reševati njihova življenja in jih branila pred linčarskimi izpsdi. Borils se je tudi za odpravo volilnega davka, ker ta revnim črncem, kot tudi revnim belopoltnikom, jemlje pravico glaaevani« v volitvah, to izrecno v južnih dr*6veH. tvesa se je borile ze izvejevanje enake pleše zamorskim učiteljem in prilike enake isebvezbe sa zamorske študente. Opisi teh borb im6jo včasih svoje pozorišče ns jugu, včesih na severu. Mr. Whit« opisuje vse te z živim zanimanjem, v jasni luči in brez kake izrecne sagrenje-nosti. Zstem leži določen razlog — tekem svejega življenja in delovanje je vidfl porast Zveze črncev, ki jt it neznatne začetne argenizttU* postals joka sila, ki šteje 600,000 čjanov, bel- darle doživel, da se ji linčanje omejilo na* manj kot odstotek, od začetka tega atoletje, ko ao bili linčarski napadi na črne Američane skoro vsakdanja dogodivščina. Bil Je v sredi Wbe za vzpoatevitev volilnih pravic Črncev v primarnih volitvah na jugu in tudi v tem je doživel, da je videl zaključek legelne borbe proti "belim primernim volitvam", oziroma je pripomogel k temu, da bo te«vrste zapostavljanje zamorskih državljanov kmalu šlo v pozabo. Vodil pa je borbo tudi proti segregaciji ali ločenju zamorskih in belopolt-nih vojakov v naših vojnih silah. V tej borbi je našel pristaše'in sodelavce na samem jugu, ko sta soglažala z njim admiral Nimitz, ki je doma iz Texasa, ter general John Lee iz države Virginijc. V svoji knjigi tudi opisuje slučaj, ko je tisoč belo-poltnih študentov pravne šole prišlo na plan in odobravalo prizadevanja zamorake dijakinje, ki je želela biti vpisana na univerzo v Norman, Oklahoma, v s vrh o pravnih itudij. Mr. Whitp se spominja časa, ko se črnci po mraku niso smeli pokazati na ulicah mesta Norman. Z zadovoljstvom je tudi zabele-, žil dogodek, ko so belopoltni dijaki pravne šole v državi Texas organizirali podružnico Narodne zveze črncev, ker je bil za-branjen vpis v šolo zamorskemu pismgnoši, ki je hotel študi-reti prevp.-^; j Ako. pomislimo, da je Mr. White bil takerekoč nenehno povezan z delovanjem omenjene organizacije zamorcev, tedaj je lehko ttmljivo, sekaj Je povezal svojo življensko zgodbo t ono Narodne zveze črncev. Od prve svetovne vojne nadalje je potekala njegova zgodbe v isti smeri, saj je bil z dušo in srcem na delu za koriati in napredek avojege ljudstvo. Zgodba ni veaela, vsa je prežete s opisi trdih, s odločnih borb, ker pa uatvarja vtis, de Je v pravcu tega delovanja mnogo upanja za bodočnost. Zgodba bi lahko bila povest "uspeha" ako bi se večje Mr. Whites, da ni prav nič potrebno potegovati črte med belimi in, črnimi Američani. "Samo sovraštvo, ta negativna sila, jih more ločiti," piše White na zadnji strani svoje knjige in potem pristavlja, 'da samo ljubezen (do bližnjega), ki je pozitivna sila, jih more združiti v skupnih ciljih civilizacije, ki je pred nami." cev in Črncev čeravorf 4© danes še ni bila sprajeta posta- število belopoltnih — kot tudi nosti v kvoti in bo moral čakati, da pride na vrsto. Zakon sprejet v kongresu letos določa, da smejo priti v to deželo izven kvote le oni možje ameriških državljank, ki so se poročili pred 1. januarjam 1948. Pred tem so bili tujerodni možje ameriških 1 od~Nevega mesU. Partiza- KAKO SEM SREČAVAL DAKIJA (Konec.) "Si U, Mitja?" je rekel kratko in ostro Doki in že Je njegova mala postava izginila med hišami. Bil je v svojem elemental. Za nekaj minut so fantje jurižali in med prvimi je skočil v sneg Doki. 3. Tretjič pa se ga spominjam s Podgrada. Pod grad je mala vasica ne da- državljank upravičeni priti sem izven kvote le ako so bili poročeni pred 1. 1932. — Common Council. ^ . ^ ( , Socialisti In komunisti no Poljskem so združili V Poljski republiki sta se nedavno združili socialistična in delavska (komunistična) stranka V enotno organizacijo. Doslej sta bili samostojni, toda v vladi slovenska zemlja. Mests in v parlamentu sta skupno de- nami so bilo ovita z žico lovale. Rekordno htino Naš poljedeleki department pravi, da imajo letos ameriški farmarji rekordno letino — največjo v zgodovini in to posebno z ozirom na pridelek koruze, ki jo je bilo lani premalo, letos pa računalo, da jo bo vsaj 3.528,-815 buM)ev, kolikor je še nismo pridelali v vsej naši zgodovini. Žita bomo imeli letos 1384,995.-000, tudi skoro rekordni pridelek. Poleg koruze in žita < bomo imeli obilen pridelek soya fižola, peanutsov, južnoameriških orehov, lanu, ovsa, sorglhuma (za krmo), fižola, citronskega sadje, itd. K tak9 obilni letini je predvsem pripomoglo povoljno vreme. Sicer je ponekod pridelkom škodovalarhuda vročina v zadnjem delu avgusta, toda v splošnem je bilo vreme ugodno ze dobro letino. Mehanizacija farm, boljša obdelava zemlje in prvovrstno seme je tudi pripomoglo k dobri letini. Izboljšani kmetijski stroji za obdelovanje zemlje omogočajo tudi nočno oranje in sejanje ako je treba delo hitro izvršili. Mlotilni stroji otistija zrnje sproti in izboljšano seme daje mnogo več pridelke no oker zemlje. . Vzemimo koruzo/ L. 1938 se Je pridelelo no 94,500,00 akrih zemlje 2,549.000,000 bušljev koruze — letos je dalo 86,660,000 akrov 3,516,815,000 bušljev pridelka, kar je pripisovati rabi križai)ego semena. 1938 se Je rabilo komaj 15' r križanega semena koruze, donos po že 75 od-stotkoy. Dobra letina v tej dešeli pomeni, de bo mogla A-meriks nuditi pomoč v hrani tudi dtttfip) poUebnim deželam, oziroma bo lahko doprinesla k svetovni zalogi tolikanj potrebnih žitnih pridelkov. Izvažali bomo mnogo pšenice, kakih 450,000.000 bušljev. Tako pravi poljedelski urad, ki pripomni, da Je izvoz oziroma količina izvoza odvisna od tega koliko bodo letos dežele v Evropi in drugod potrebovale žita in drugih živil iz Amerike. — Common Council. SLOVENE RECORDS 16-inch retards 79c COD, fins ftatage C-1261 Ba Sappy. S*U \ Bye-bye-baby, polka 01,14 tirsr - C-lttS Toe fat SolkaTWtolka F. Yankovia and kis or^h C-1211 Village tavam C-1211 lUMjaa jtfka ClafcandhSk T-163 Silk UaHiNlS prttt lladan Tree — waits T-166 Tivoli Park Polka Village T-114 Red nom je bila dobro znana. Ljudje tu okrog so dobri, Tadodomi Srav je zetplja skopa. Tu je e pomladi bila tudi Tomšičeva brigada. Trava je zaČ^a zeleneti po čistih sadovnjakUi, vmes pa so cvetele marjetice. Duh po prebujajoči zemlji je hil tako močan, da je Človek kljub vsemu Čutil sproščenost in veselje do lepot, ki jih ima naša pod Prišel bo Čas, ko tega več ne bo, kajti tu gori pri nas je že začela cveteti pomlad. To občutje j* človeku stiskalo arce, čeprav o tem nismo tako govorili. V naših dušah pe je vsaka pomlad bolj utrjevala pomlad VSO-ga človeštva. 2iveli smo za čas, ko ne bo več ns svetu ne mrž-nje, ne klanja ip ne pohlepa, ki rodi vse zlo. Ljudje bodo živeli v zadovoljstvu in v ljubezni med seboj. Klopi okrog mize so bile visoke. Okna smo si odprli, df bi nam sonce lahko posijalo v hišo, če ne bi domaČa dekleta imela v oknih rož. Po posteljah je bilo nametano orožje. Na oglu peči je sedel kurir Janko tako. da mii je visela ene poka na eno stran klopi, druga na drugo sfran, in se šalil s Pero m Popi vodo, in vs*kokrst, ko je prineslo domaČe dekle kaj na mizo,'jo )e lovil za predpasnik ali so roko. Pri mizi, kjer smo zajtrkovali, se je vse kar zibalo od smeha, dekle pa je od sramu kar žarelo. Janko se je najbrž že kje založil, ker ni silil k mizi. baki Se je kurirju drobno smejal, da je bil ves solzn. Skozi vrata je silila topla sapa. Tli ie rože na oknih rahlo zibala. Nekak mir je vladal naokrog, kajti tudi obveščevalna ni sporočala nič novega. To vzdušje je pretrgal kurir, ki je pritekel po ogradu iz prvega bataljona. Prvi bataljon spodaj pod vasjo so beli napadli. Nedeljko Je odložil žlica, Pero je vstal in si popravil lase, ki so mu silili pri ušesu na sencef Daki pa je skočil k postelji po orožje in hitro rekel: "Jaz grem!" urir Janko je bil že zunaj, Daki pa jo oddrobi za njim. V sobi je zavladal tih nemir, potem pa se Je pokazala na odku med rožami mala Dakijeva glava. S tistim preprostim smehom, ki ga zmore samo on, je rekel: "gence lahko pojeste, mleko mi pa pustite." Najprej smo se spogledali, potem smo se pa zakrohotali. Daki j a že ni bilo nikjer več. Nada mu ie res odlila iz sklede precej velik lonček mleka in mu ga postavila na peč.o se je čez kaki dve uri vrnil, ves zdelan in poten, ga je spil v dolgih požirkih. (Exccor «|d.. lat.Taod St*.) T Ae* 7 «46 A Arizona še vedno proti unijam V minulih volitvah se je večina volilcev države Arizona znova izrekla za ohranitev postave, ki prepoveduje "zaprto" delavnico. Ta postava je tako stroga, da v Arizoni vpričo nje unije sploh ne morejo eksisti-rati. SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE fyqjyecja slovenska knjigarna v Zed. državah po cenik PRQJ.ETARCU 2301 S. LAV^ALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS A Yugoslav WMkly Beveled 1» tke PROLETAREC Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave CHICAGO, ILL., November 10, 1948 VOL. XUII SELECTED SHORTS Skipping Around By Skippy fuAt ^Jhtn^A By Clarence Zaitz Illinois Issues Special License Plates,for Amputees SPRINGFIELD, III.—A distinc tive new design for the 1049 special automobile license plates for disabled veterans has been announced by Edward J. Barrett, Secretary of State. The new plates will be canary yellow with dark blue numerals—the reverse of the color scheme of the regular 1949 automobile license plates which have a dark blue background and yellow figures. The disabled veteran plates are further distinguished by the designation "Disabled Veteran" in red letters at the top of the plate and by a red "V" prefix to the numerals. The "V", Secretary Barrett explained, denotes both "victory" and veteran". The story behind the special plate for amputee and paraplegic veterans goes back to early tnu year when the motoring experience of two amputees was brought to the attention of Secretary Barrett. The two handicapped veterans experienced motor trouble and sat at the edge of the highway for more than two hours before they were able to attract assistance from passing motorists. The special license plate was created imediately to meet such a situation and appeals were broadcast to all other motorists urging them to be courteous to drivers whose car carries the dis-~ abled veterans license plates. HOW'S YOUR TOOT«? Automotive terms differ in many parts of the world. Here, for example. are American and British terms that mean the same thing: A car horn is a tooter. A valve-grind job is a decoqe job. The car transmission is a gearbox, the windshield is a windscreen. Gasoline is petrol, the generator is the dynamo, and the old-time rumble seat is a dickey seat. The car hood is a bonnet, and when you talk of the car top in England you call that the hood. The trunk is a luggage boot. You don't have a tire blow-out, you have a "burst." When you race the engine, you "rev up." The sidewalk is the pavement, and a paved road is a "built up " A lug wrench for removing a car wheel is a wheelbrape. And the driver does not "step on the gas." He just "hits up." AH! PEACE NEW YORK—Peace, its wonderful. The Democrats (in the person of Mayor William O'Dwyer) and the Republicans (in the person of Presidential Candidate Thomas E. Dewey) marched together in the Pulaski Day parade here| behind banners which read: "War with Stalin today. Let's net wait till it is too late/' Taste of His Own Medicin« Progressive San Francisco has outdoor shacks for many of its school children to use as toilets, and these are so limited that they must spend recess standing in line waiting for their turn. Papers bring this out to boost votes for a new municipal bond issue. There's a nice civit center and a famous skyline. "If you're smart enough," as the New Yorker's A. J. Liebling once wrote, "You can kick yourself in the seat of the pants, grab yourself by the back of the collar, and throw yourself out on the sidewalk." A fine demonstration of the validity of Liebling's Law has been provided by Representative J. Par-nell Thomas of New Jersey, the blustering chairman of the House Committee on Un-American Activities. After months of merrily hauling various citizens'be f o re the committee, snarling at them, calling them "reds," denying them a defense, and generally destroying their reputations and their peace of mind, he today finds himself facing charges of a more serious nature than those laid at the door of many of his victims. For some time. Drew Pearson has been accusing Mr Thomas of putting his sisters and his cousins and his sunts on the payroll for performing phantom jobs, of taking "kickbacks" from them and from other employees, and of having accepted $850 for arranging "easy" army service for two constituents. Now, is response to s demand for an investigation made by seventeen New Jersey sttomeys of varying political complexion, the FBI is msking s preliminary inquiry into the charges. It will be Interesting to see if Mr. Thomas thinks well enough of the Constitution to invoke his privilege aglnst self-incrimination. In any event, his tribulations will provide bright reading in tho dreary winter months. Early Morning Chitchat "Have a good memory for faces, dear?" "I have." "Splendid — I've just dropped your ^having mirror." WHAT'S A NICKEL? The kid had earned a nickel for running an errand. He promptly took it to the candy store, and laid it on the counter. "I want an ice cream cone." "Ice cream cones are eight cents." "Then give me some chewing gum." "Gum is six cents " The kid walked out. The storekeeper hollered after him. "Hey, you left your nickel." The kid turned bock to say: "Aw keep it, you can't buy nothing with it anyway." Gold is the fool's curtain, which hides all his defects fro**, the world.—Feltham. ?:oc ;