AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN iN I A NCI I AC F ONI Y DOMOVINA AMERICAN SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 22. CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNINfx, JANUARY 27th, 1931. LETO XXXIII—VOL. XXXIII John Germ, gost sloven- Sodnik Kovachy se hoče1 skega radio programa, prepričati na lastne oči je presenetil poslušalce glede avtomobilistov V zadnjem hipu je bilo sporo- Mestni sodnik Julius Kovachy, ceno vodstvu slovenskega radio kateremu je dana naloga, da so-Programa v Clevelandu, da bo di kršilce avtomobilskih postav, Nastopil kot pevec in igralec Mr. John Germ, glavni podpredsed-nil<- KSK.I, doma iz Pueblo, Colo. Nahajal se je na letnem zborovanju uradnikov Jednote v Jožetu, kjer so ga njegovi prijate-'■'i iz Cievelanda naprosili, da VELIKA AMERIŠKA PUŠČAVA se je hotel preteklo soboto in nedeljo sam prepričati, koliko je resnice na trditvah raznih avtomobilistov, ki so prepeljani pred njega radi kršitve postav. Sodnik Kovachy se je preoblekel za policista in se vozil po mestu s Pride v Cleveland in poje. In policijskim avtomobilom, da vi-John Gerni je pel in igral izbor- di na lastne oči, zakaj policisti no- Kot moremo posneti iz po- aretirajo avtomobiliste in kak-ročil raznih oseb, je ljudem zelo šne vzroke navajajo avtomobili-ugajal njegov glas in igranje, sti, ko so aretirani. Vozil se je Slovenski radio klub je prav Vo«el, ker je dobil tako odličnega gosta v nedeljo. Saj je na-men slovenskega radio progra- v policijskem avtomobilu od 4. popoldne v soboto do 2. ure zjutraj v nedeljo. Sodnik Kovachy se je izjavil, da je prometni po- predvsem zbirati domače slo- licist podoben lovcu, ki gre na venske moči v Ameriki. WJAY lov na zajce, samo razlika je v raflio postaja je imela v nedeljo tem, da prometnemu policistu ^vič svoje na novo opremljene preti več nevarnosti kot zajčje-Ppostore v Starr Piano poslopju, mu lovcu. Ko policist opazi kr-Prostori so zelo komodni in šilca te ali one avtomobilske počasno opremljeni. Pri nedelj- stave, je kot tedaj, kadar lovec slovenskem radio progra- zagleda zajca. Začne se divja mu je nastopil Slovenski radio gonja. 65 milj na uro je vozil po-0rkester, ki je podal nekaj izred- licist sodnika, ko je opazil neko-n° dobrih polk in valčkov. Od- ga, ki je vozil preko rdečega sig-ll('110 je pa igral Barbičev orke- nala. In vjel ga je, dočim lovec ster- ki obstoji iz violine, harmo- ne dobi vedno zajca na muho. V niJ toda izvabi iz strun tako sina, soproga in starše, poleg te- namenu, da dobi lastnik visoko !Proti boljšim časom, in ce v sla-IJ^e glasove končno, da je vi- ga pa tri brate in pet sester. Bi- zavarovalnino. bih časih ne b. ameriški delavci ,etl- da se mu strune smehljajo la je članica društva Woodmen ' ' . .......... Kapitalist hvali razum in trezno mišljenje ameriških delavcev New York, 26. januarja. Richard Whilney, kapitalist, predsednik borze v mestu New York, je danes izjavil svoje začudenje nad trezno pametno in glede razuma ameriških delavcev, ki se v teh težkih časih tako mirno in dostojno zadržijo. Zlasti pripisuje ves kredit ameriškim delavskim organizacijam. Lojalnost in trezna pamet ameriškega delavca, ki se danes nahaja v najhujši stiski, bo rešila Ameriko, je rekel Whilney. Na potu smo Vest iz domovine Mr. Anton Kovach je dobil iz ________ domovine žalostno vest, da mu je nemila smrt pobrala ljubljeno st Zanimiv govor odličnega mamo Heleno Kovač, ki je umrla riiIci obupujejo nad njenim polo- Amerikanca glede dav- y Prosti 87 let. Za njo žalu-jžajfem. služkinja pri družini, J„ :aw„;u d-^L-rw Jeta dva sinova 5n vec vnukov- Ella Rady, je pravkar prinesla kov in javnih slrosKov Ranjka je bila doma iz vasi čre- večerjo na mizo in je hotela po- raj na Braxton Rd., v tem me-bivših voja- stn, kjer stanuje družina Mrs. Gertrude Mary. V obupu radi finančnega položaja je Mrs. Mary umorila svojega 6-letnega sina, nakar si je sama prizadjala z britvijo težke rane. Mater so po odkritem zločinu prepeljali v Luke's bolnico, kjer zdrav- John D. Fackler, pred- šnjice. Naj počiva v miru! — sednik zveze lastnikov hiš in po- Allton Kovach, 17721 Melvern slopij v Clevelandu, je imel pre- Cleveland, O. teklo sobflto precej Pomemben ^ govor, tekom katerega je po- Poi.očaf smo že 0 smrti roja. vda rial,'i da bo stroski mestne ka Ivan Bolka iz Akrona. Prija-vlade tako silno na rasti i, da bo telj Hgta n;(m -e rQČ {|a mu| temu posledica vedno višji dav- pevgki ^ «Javornik„ ki. Rekel je, da bi se strogi | klonil venec v 7.ldnji pozdrav in lahko izdatno zmzali ako bi se|mu ob krsti zapel lepo žalostitl. prikrajšalo place stoterim urad- ]r, Nekaj ožjih prijateljev Mr. let. Ker je pa vedno hrepenel po Poznani rojak Anton Po-'kvar, 3769 E. 93rd St., ima John Germa, iz Pueblo, Colo., je stari domovini, se je podal tja rad golobe, katere redi v Prav številu. In te dni je "te-i_,k orklja" mu prinesla par go- priredilo prijaznemu Johnu po- Pred dvema letoma, kjer je se-slovilni večer sinoči v Knauso- daj umrl. V Clevelandu zapušča vi dvorani. Družba ni bila šte- sina Josepha, v starem kraju pa ov. katerih vsak ima po tri vilna, toda toliko bolj prijazna dve hčeri. in če ne verjamete> pa in domača. Po okusnem prigriz- Prijetni obiski °Kbte pogledat k Mr. Poni- ku se je vršilo več šaljivih in za- V nedeljo sta poleg Mr. Ivan abili toliko razuma, tedaj bi bilo gorje za Ameriko. Whilney je govoril na zborovanju bankirjev iz države New York. "Delodajalci, kot delavci, razumejo, da prihajajo delavske plače kot dobički od produkcije v tovarnah. Naši izurjeni kot neizurjeni' delavci so morali iti skozi trdo šolo preizkušnje tekom sedanje krize. Toda trezna pamet in razum ameriškega delavca bo preživela tudi sedanjo krizo, in ni več daleč čas, ko bodo razmere več kot normalne." lob ar.lu na 93. cesti. se Nah nimivih govorov, nakar je Mr. Germa obiskala našo naselbino Germ zapel nekaj domačih pe- tudi Mr. John Dečman, predsed-smic, Hojerjevi so pa skrbeli, da nik porotnega odbora K. S. K. se je razvil ples. Navzoča sta Jednote in Mr. G. R. Rudman, bila tudi Mr. John Dečman iz član finančnega odbora. Oba Forest City, Pa. ter Mr. R. G. j sta tudi poslušala slovenski rase v bolnici, želimo Rudman. "Tak luštno je b'lo, da-dio program kot gosta Mr. John ne bo nikol več tako!" je dejal Zulicha, in sta se o programu vsak, ki je bil navzoč in ki se je1 skrajno pohvalno izrazila. Na operaciji mi Eržen, 675 E. 159th St. Je morala podvreči operaciji slepiču , . v St. Luke's bolnici. . haja se \l' da bi skoro in dobro olcreva- pri vodstvu mestne vlade. Go- Rojak ponesrečil vornik je povdarjal, da so od le-; Poznani rojak John Kadunc, ma denarja. Njen mož je umrl ta 1910 narastli stroški mestne 1229 E. 71st St., se je ponesre- lansko leto. Bil je odvetnik, to-vlade od $10.49 na $27.02 na pre- čil pri delu. Dobil je težke opek- da ni zapustil, razen hiše, nobe-bivalca. Povprečno se je potro- nne. Nahaja se v bolnici sv. nega premoženja, šilo na leto pred dvajsetimi leti; Aleša, v sobi št. 107. Prijate-po $60.92 na enega učenca v jav- i ji ffa iahko obiščejo, želimo nih šolah, danes pa velja davko- mu, da bi se čimprej zopet zdrav plačevalce $186.24 vsak otrok,jp0vrnil na svoj dom! ki se nahaja v ljudskih šolah. Seveda, se veliko govori, je rekel John D. Fackler, da mesto nima denarja, ker je preveč zaostalih davkov. $28.000.000 ne morejo oblasti iztirjati v davkih. Zato je pa treba drugje hraniti. Tudi policisti jin ognje-gasci ne bi smeli biti poslani v Stara devica daje denar za stare konje Detroit, Mich., 26. januarja. Stara devica, Miss Mary Greenwood, ki je umrla v tem mestu, je zapustila vse svoje premoženje za ustanovo farme, kamor bi se pošiljalo konje, ki bi na do-v pokoju." \t v, Najdeno poslavljal v zgodnji jutranji uri ri ase -ie denarnica, v kate-! iz dvorane. Mr. Germ se je od-4ka- .denarja, pač pa samo peljal zjutraj ob 2. proti svoje-lahk'" čev" Lastnik dobi to mu domu v Pueblo. Kdaj se zo-v0 v našem uradu. jpet vidimo, John? Društvo Lilija Dramsko društvo "Lilija" bo imelo nocoj zvečer, 27. januarja, svojo redno sejo. Prosijo se vsi, da so prav gotovo navzoči. Proti prohibiciji Mestna zbornica je sinoči od-glasovala v prid resolucije, da se pozove kongres, da nemudoma prekliče prohibicijo. Resolucija je bila sprejeta z 19 glasovi proti štirimi. Proti resoluciji so glasovali: Claybourne George, (zamorec), Susan Rebhahn, Peter Rieder in župan Marshall. Zakaj je slednji volil proti resoluciji, ni mogoče dognati. Councilman Mihelich je vložil predlog, da se odpravi mestna prohi-bicijska postava. Predlog je bil poslan v pristojni odbor. Umrli Zakrajšek Društvo Kristusa Kralja št. 226 K. S. K. J. prosi vse člane, da se nocoj večer ob 8. uri udeležijo skupne molitve na domu farmi živeli ranjkega, 1127 E. 66th St. Zapustila je tudi dva brata, ka- Avto razstava terima je podarila po $5.00, in< Nad en milijon dolarjev so brata pravita, da bosta tožila pokoj, potem ko so služili 25 let. vredni avtomobili, ki se nahaja- glede oporoke. Miss Greenwood To velja mesto silne vsote denar- jo na letošnjo avto razstavi v je zapustila $100.000. ja. Govornik je žel veliko odo- Clevelandu. Prvi dan je obiska- ># bravanje. Mnogo Slovencev je lo razstavo 31.000 oseb. Francija išče novega bilo navzočih pri njegovem go- . predsednika kabineta voru. JNOV zastopnik Pariz, 26. januarja. — Pred- __Mr. Frank Kogovšek, 716 sednik republike, Daumergue, je Listnica uredništva Spring St., Niles, O'., je prevzel pozval francoskega zunanjega j. R. — Ako se podpišete s j zastopništvo slovenskega dnev- ministra Brianda, da se vrne polnim imenom in pridenete na- nika "Ameriška Domovina" za nemudoma v Pariz, kjer bo pre- Niles, Ohio, in okolico. Mr. Ko- vzel predsedništvo novega fran-govšek je popolnoma upravičen coskega kabineta. Briandu se sprejemati naročnino od starih i pa nič kaj ne zljubi postati pred-in novih naročnikov, kakor tudi j sednik francoske vlade. slov, vam odgovorimo na vaše pismo glede tožbe moža. Uredništvo mora vedeti, s kom ima opraviti. Novorojenka Pri družini Svete na 64. cesti se je ustavila tetica štorklja in pustila staršem zalo hčerko, čestitamo ! i sprejemati naročila za tiskovine - in oglase. Mr. Kogovška kot Združena društva poštenjaka in našega zastop- Seja združenih društev fare nika toplo priporočamo Sloven- sv. Vida se vrši v sredo, 28. janu-cem v Niles in okolici. jarja. Pridite gotovo, l AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 27TH, 1931 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta $S.i0 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise, in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, SU 7 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderion 0621. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editor« and Publisher« Entered as second class matter January 5th, 1900, at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd,, 1878. at the Post Office No. 22. Tue., Jan. 27th, 1931. Propaganda za Jugoslavijo ob kaki priliki povrnila, ako mi bo mogoče. Nadaljna zahvala gre moji sestri in družini Mary Penko v Conneaut, O. Kakor hitro je zvedela, da smo dobili hčerko, je takoj poslala darilo zanjo. Ker je pa Virginia May še premajhna, da bi se sama zahvalila za vse, kar je prejela, je pa to moja dolž- nost. Zato še enkrat prav lepa hvala vsem skupaj od vse naše družine. Obenem pa pošiljam svoj sestrski pozdrav vsem mojim bratom in sestram in njihovim družinam. Bog vam plačaj ! Ameriški Domovini pa želim še mnogo novih naročnikov. Josie Stepech, box 302. NEKAJ VAŽNEGA IZ EUCLIDA "Ti voditelji in njih nasledniki so se ves čas tekom 19. stoletja in v pričetku 20. stoletja neprestano borili za neodvisnost srbskega naroda. Ta narod je v resnici doprinesel neštete žrtve, zlasti žrtve tega junaškega naroda tekom svetovne vojne, in spretnost njega državnikov, ki so imeli uspeh v najbolj težavnih položajih, ne samo, da so ohranili in poja-čili srbsko neodvisnost, pač pa so s pomočjo velikih narodnjakov v Sloveniji in na Hrvatskem ustanovili veliko narodno državo Jugoslavijo. "Vsi ti dogodki bi lahko napolnili mnogo zanimivih strani V moderni zgodovini. Zveza med zahodnimi in za-padnimi deli jugoslovanskih pokrajin, ki se je razvila v neodvisno državo, se je pripetila takoj, ko je bila zaključena svetovna vojna, in je bila 1. decembra, 1918, po kralju Aleksandru, sedanjemu vladarju, katerega pogumu, energiji in previdnosti se ima naša dežela zahvaliti za napredek na tako mnogih poljih. Danes Jugoslavija ne reprezentira samo narodne pač pa tudi geografične in gospodarske enote. Ekonomska enota- je .zlasti pospeševana po srečni geološki in geografični kombinaciji gora s planinami in ravninami in z morjem, kar je vse skupaj naravnim potom zvezano z rekami, kot so Donava, Sava, Drava, Morava in druge. "Ta naravna zgradba daje tudi vse, kar se le more izvabiti iz nje: poljedelski pridelki, rudnine, vodna moč, in — eno najpoglavitnejših, krasna naravna scenerija, zlasti pa visoke gore, in ne daleč od njih solnčnato morsko obrežje prizori, ki povsem spominjajo na Californijo. Ti kraji imajo silno privlačno moč za turiste, ki prihajajo iz drugih krajev, iz tujezemstva. In naj na tem mestu izrazim upanje, da bo prišlo mnogo Amerikancev v naše kraje na obisk, da vidijo naše poljedelstvo, trgovino, industrijo in napredek, ki ga je naredila Jugoslavija. "Pri tem seveda pričakujem in lahko dam garancijo, da se bo naša dežela združila z drugimi, blizu in daleč, z deželami v starem in novem svetu, da z dobičkom medsebojno zamenjujemo blago. Seveda, mnogo, mnogo dela še čaka Jugoslavijo, več železnic se mora zgraditi, vodne sile in rudniki se morajo izkoriščati, pomorske ugodnosti še morajo povečati. Vse to so dela, za katera rabimo prijateljske pomoči in podpore od strani drugih narodov. "Naj ob tej priliki omenim, da so nam Amerikanci na jako dobrodošel način podarili to pomoč, in to ne samo tekom vojne, pač pa tudi po vojni. In morda se vam ne bo zdelo odveč, ako omenim, da je tudi naša Jugoslavija pomo-gala pri gradnji in premoženju Zedinjenih držav. Tekom dolge vrste let je veliko število Jugoslovanov se izselilo v Zedinjene države, delali so v rudnikih in na poljih, medtem s opa pripomogli k napredku Amerike tudi v intelektualnem smislu, da omenim samo velikega misijonarja Indijancev, Barago, potem pa velike iznajditelje, profesorja Pupina in Tesla, ki so po svoje pripomogli k veličini, moči in blagostanju ameriškega naroda. V Zedinjenih državah se nahaja danes okoli en milijon Jugoslovanov. In kar mi potrebujemo, je prijateljstvo, mir in sporazum, kajti to so najboljši pogoji za napredek Jugoslavije, ki si prizadeva postati vogelni kamen za kulturo in civilizacijo med vzhodom in zahodom. Prava kultura in civilizacija je narodna in mednarodna ob istem času, in to se da lahko najbolj dokazati po lepi glasbi. Slišali boste sedaj lepo jugoslovansko petje in glasbo, ki vam bo tolmačila dušo in značaj jugoslovanskega naroda bolj kot pa morejo to storiti besede. Hvala vam! Sedanja depresija, katera najbolj tlači delovno ljudstvo in v kateri je prizadetih na tisoče naših rojakov, še vedno traja in je nikakor noče biti konec. Danes se šteje lahko srečnega oni, ki ima stalno delo ali vsaj par dni v tednu. Pomanjkanje je splošno in velike družine, katerim je potreba premoga, živeža, ob-eke itd. najbolj trpe. Kam naj se obrnejo, če so izčrpali že vsa sredstva? Da gladujejo, to je neoporečno in tem je treba priskočiti na pomoč. V Euclidu obstoja že precej časa "Ely Republican Club," ki nima samo političnih smernic, pač pa tudi dobrodelne. Ta klub je že mnogim pomagal in mnogo naših rojakov lahko o tem priča. če le mogoče, se vsaki prošnji za pomoč ugodi in je bilo razdeljenega že veliko vagonov premoga, živeža in obleke za najpotrebnejše. Da se enak klub ustanovi, sta se najbolj trudila naš župan Ely in John Sullivan in je po županu tudi dobil ime, ker je on prvi pričel z akcijo in ker vedno rad pomaga revežem, Našim rojakom . svetujem, posebno onim z velikimi družinami, da se obrnejo v slučaju po- pridite gotovo na gornji naslov. Pripravljen sem pomagati, da boste potom tega kluba prejeli premog, živež ali obleko za svoje otroke, in to popolnoma zastonj, ako se izkažete, da ste v resnici potrebni. Pomnite, da ta klub ne pozna potrebnih samo za božične praznike, ampak vedno, kadar ste v stiski, posebno v sedanjih slabih časih, ko je vsaka taka pomoč potrebna. Je se ne samo za praznike, želodec se oglaša vsak dan in če v družini ni potrebnega, prične stradanje. Ta klub se ne ozira tudi na to, je li oni, ki je potreben, republikanec, demokrat ali socialist. Vsem rad priskoči na pomoč bodisi te ali one narodnosti ali stranke. Slovencem torej priporočam, naj se poslužijo te prilike. Pisal bom še večkrat o tem in o delovanju tega kluba v splošnem, da se našim rojakom in rojakinjam raztolmači vrline te pomembne organizacije. Dobe se nekateri, ki drugače tolmačijo delovanje tega kluba in v splošnem napadajo sedanjo administracijo. Ko bom v seriji člankov opisal vse delo sedanje administracije, sem prepričan, boys! Na desni in levi ob njem stoje gangeži, njegovi telesni stražniki, z revolverji v rokah, zadaj za tribuno pa je videti nadaljne gangster je, ki odnašajo truplo Herbert Hooverja, ki so ga na njegovo, Caponejevo, povelje ubili, da je mogel sam postati predsednik. Ozadje tribune pa tvori skladovnica zabojev z raznovrstnim import i ranim žganjem. . . Drugi časopis prinaša zopet Caponejevo sliko, ko sedi ta kot predsednik Zedinjenih držav za svojo pisalno mizo v Beli hiši v Washingtonu, nad mizo pa je obešena slika George Washing-tona, okrašena z ameriško zastavo. . . Tako nas torej gleda ostali svet, kar je tipično, če ne radi drugega, že radi tega, ker je značilno, kakšen sloves uživa Al Capone v Evropi. Evropa pravi, da je ameriško raketirstvo Če vrjamete, al' pa ne. Louis Seme je zopet eno po-gruntal, ki jo je sam doživel in tudi občutil, kakor pravi: "Sama sv. Barbara, pomočnica v zadnji uri, je pomagala, da ni onim ženskam, ki so me bile v korito pobasale, prišla ona misel v glavo, kot je prišla Tony Stepechu tam iz West Virginije, ki je rekel, da naj bi me bile k tistemu hudemu polžu vlekle. Dobro da me niso, ker vem, da bi mi bil vse kosti polomil, ker vem, kaj zna napraviti in zna. Le poslušajte, kaj se mi je nekoč zgodilo: V tistem mestu je bil semenj. Pa grem tje, da pogledam, če bi se dobila kakšna pripravna in vtelešeno in poosebljeno v gang-|mia(ja živalica. Ker je bila pa trebe in pomoči kar na podpisa- da se jim bodo oči odprle in da nega, in sicer: — Joe Kraince, 22970 Ivan Ave., Euclid, O. in šel jim bom na roke ter jim pre-skrbel najpotrebnejše stvari. — Nihče naj se ne sramuje, ker se ne razglaša z velikim bobnom, komu se pomaga, ker ostane vsaka taka beseda tajna, zato si bomo postali najboljši prijatelji. čitateljem tega lista iz Euclidske naselbine pa priporočam, da pazno zasledujejo pri-občene dopise, ker se bodo tikali cen vode, davkov in drugih važnih zadev, ki bodo zanimale' vsakega. Joe Kraince. DAVNI PRIVIDI SE URESNIČUJEJO Slavni francoski pisatelj Ju-.ameriških časnikarjev, ki so ob-les Verne, ki je pred več kot pol I iskali Jean Jules Verne-a, mla- stoletjem napisal svoja svetovno-znana dela, katera bi lahko imenovali fantastična, da se niso uresničila vsa njegova prerokovanja,je imel čudovite privide in vizije. Takrat, ko se člove- dega odvetnika in pomočnika in pomožnega državnega pravd-nika, ter ga prosili, naj jim kaj pove o svojem nameravanem podvzetju. "Na to vožnjo se pripravljam ku še sanjalo ni o uspehih da- L velikim veseljem in entuzijaz- našnje moderne tehnike, je na- mom," je rekel Vernejev vnuk. v povedal zrakoplove, letala m I "Meseca februarja odpotujem podmorske čolne, s katerimi bo- j phiiadelphijo, kjer bom priso do raziskali severni in južni te-;stvoval krstu p0dm0rskega čol čaj. Vse njegove fantastične j na «Nautiiusa," in ko bo pod-prerokbe so se uresničile, in se- moniik odplul iz luke> bom tudi jaz na njegovem krovu. Prepri- daj se ima uresničiti tudi zada-ča, ki jo je dal svojemu imagi- čan sem, da bom s tem častno narnemu podmorskemu čolnujzadosti] spo^inu svojega veli_ "Nautilusu" in njegovemu ka- kega dt!C]a "Eno najznačilnejših dejstev in kapetanu Nemu, da razišče severni tečaj, kakor je on to opi- v DOPISI Shinnston, W. Va.—Prosim do- to, ker sta prinesla tako lepa volite tudi meni malo prostora v i darila za našo hčerko in sinčke, cenjenem listu Ameriški Domo- za kar se jima na tem mestu vini, katerega jaz najraje čitam prav srčno zahvaljujem, in mislim, da tudi drugi, ker je želimo, da bi nas zopet ob-to eden najboljših slovenskih li- iskala poleti, vsaj naša fantka s tov v Ameriki. O delavskih i vaju tako ne moreta pozabiti in razmerah ne bom dosti pisala, vedno vprašujeta, kedaj ju bom Sedaj nekaj časa se dela vsak j oblekla v tiste obleke, ki jih je dan, kako dolgo bo to, se pa ne! botra prinesla. Ča nam bo Bog ve. ; dal zdravja, vas bomo enkrat po- Omeniti hočem, da smo imeli j leti obiskali, da bomo videli vaš prav lep novoletni dan, ko smo I dom, imeli obisk iz Clevelanda. Ob- ■ Nadalje prav lepa hvala mo-iskal me je moj brat Dominic jemu dragemu bratu Jimu Wal-Walter in njegova soproga Jen-!ter in njegovi soprogi Mary, ki nie. Ker pa nista imela svojih -sta nam vsem poslala tako lepe malih seboj, se nista mogla dol-j darove. Prav lepa hvala, Mary, go zamuditi in le s težavo smo i samo to si se mi zamerila, ker ju pridržali tri dni. Toda dne- nisi še Ti prišla sem pogledat, vi so bili tako kratki, da niso bi- j Bi vsaj videla, kakšne hribe in li vsi trije za enega. Prav vese-; doline imamo tukaj pri nas v li smo bili njunega obiska, ken West Virginiji. je bilo to prvič, da sta nas ob-; Nadalje se zahvalim mojima iskala. Veseli smo bili njunega I dvema mlajšima sestrama Mol obiska zato, ker se nismo vide-1 ly in Mildred Walter, ki sta poli že eno leto, drugič zato, ker slali tako lepo darilo za hčerko, sta bila tako prijazna, da sta šla |da sem ga bila prav vesela. Prav za botra naši hčerki, in pa za- i lepa hvala, dekleta, vam bom že sal v svojem velikem in zanimi-!je to> da so bile skoro vse ide->e' vem romanu "Dvajset tisoč lig!ki -iih -'e razvil m°j ded v svo' pod morjem " j .iem slavnem tozadevnem delu, Sir Hubert Wilkins namerava in ki «redo y'» tem> da se zava" t j odpluti spomladi s podmorskim ruJ'e Podmornik pred ledeniki in . , ... n'.iivy in/'im lorl^m nrl^iwt.vmrtnifi čolnom na raziskovanje severnega tečaja, in poročano je že bilo, da bo vnuk velikega pisatelja krstil podmorski čoln, ki ima odpluti proti severnemu tečaju. Zdaj pa se poroča, da se bo imenovani vnuk velikega pisatelja sam osebno udeležil te plavajočim ledom, udejstvovane na našem modernem "Nautilusu." Prividi in vizije mojega deda, so se skoro do pičice uresničile." Jean Jules Verne, vnuk slavnega pisatelja"in moderni kape-tan Nemo dvajsetega stoletja, je vožnje proti tečaju, katero je ! bil deset let star, ko mu je umrl pred več kot pol stoletjem opi-j njegov slavni ded, in sicer leta sal njegov slavni ded. j 1905, ter se prav dobro spomi- Dne 16. januarja 1931 je od- jnja, kako mu je njegov stari oče potovala v Houen, na Franco-1 mnogokrat čital gotove odlomke skem, skupina francoskih in iz svojega slavnega dela. AMERIŠKI R AKETIRJI IN AMERIŠKA VLADA V OČEH OSTALEGA SVETA Razmere, ki vladajo v Ameri- ard," ki izhaja v Londonu, pri-ki, so svojevrstne in edino v I občil karikaturo, v kateri je na-Ameriki mogoče. Raketirstvo, j >slikan 1)až prosiLfti Al Capone, ki razbojništvo butlegerija in osta- je Wl ^ ustojjčen k(>t li priveski, ki jih je ustvarila! , ,.,„,.. ., , . naša famozna prohibicija, je vj Prednik Zedinjenih držav. . . Ameriki v polnem cvetju, in ni;A1 Capone stoji na tribuni, kjer čudo, da ostali svet strmi nad! P«!««* prisego, pred njim je mi-vsem tem, kar se tukaj dogaja, j kroion, v katerega govori svoj maje neverno z glavo in zbijalinavguracijski govor, ki je od- šale in dovtipe na naš račun. Pred nekaj dnevi je velik angleški dnevnik "Evening Stand- dan širom sveta potom radia. Al Capone ima na glavi velik slamnik, v ustih pa debelo ciga- Iro in pravi v mikrofon: O. K. sterju Al Caponeju. Nobenemu newyorškemu raketi r ju se še ni posrečilo, da bi se tako "proslavil" v Evropi, kakor se je Al Capone, "boss de racketeers et em-pereur des bootlegers," kakor ga imenuje francosko časopisje. Londonski časopis "Evening Standard" ga torej slika kot predsednika Zedinjenih držav. Pariški dnevnik "Journal des Debats" pa se bavi nekoliko bolj resno ž njim in ga vidi kot bodočega senatorja Zedinjenih držav iz države Illinois. "Al Capone je danes neoporečni vladar but-legerije in boss ustanove plačevanja tributov za zavarovanje življenja in blaga," pravi dalje omenjeni pariški dnevnik. "Capone izvaja svojo avtoriteto nad skoro vsemi mestnimi uradniki, nad večino voditeljev in politikov in nad vso čikaško policijsko silo. On poseduje v Chicagu in okolici mnogo velikih apartment hiš in hotelov. K njegovim vrtnim veselicam, ki jih je prirejal v svoji prekrasni • rezidenci v Miami, Florida, pozimi leta 1928, je prihajala na njegovo po-vabilo' naj Odličnejša, newyor-ška in čikaška družba, pripadajoča najvišjim socijalnim slojem. Najskromnejši proračun izkazuje najmanj en milijon dolarjev njegovih letnih izdatkov. Capone se upravičeno pritožuje, da mu povsod, kamorkoli se obrne, slede paraziti in zajedalci, prohibicijski agentje in drugi polipi, ki mu požro polovico njegovih dohodkov. "Capone, mož akcije, je tudi politični voditelj, filantrop in filozof. Pravi, da je svoje nazore in svojega duha podedoval od srednjeveških vitezov, ki so tudi zahtevali gotovo plačilo, oziroma tribut za protekcijo življenja in lastnine svojih vazalov in podložnih, kakor tudi od potnikov, ki so potovali skozi njihove dežele. 'Kakor ti vitezi, tako tudi jaz prodajam varnost, protekcijo in mir.' Al Capone ni nič več in nič manj kot so bili srednjeveški vitezi. On je tudi filantrop (člo- j vekoljub), ki je za časa velike krize in splošne nezaposlenosti otvoril celo .vrsto restavrantov in zavetišč, kjer dobe brezposelni brezplačno hrano in prenočišče. (Kje in kako je dobilo evropsko časopisje to ugotovitev, lie vemo, kajti nam, ameriškim časnikarjem, ni o tem ničesar znanega. Op. uredništva). — Vzdrževanje teh ustanov ga stane $6.000 na teden. Toda vprašali se boste: kaj pa s kršitvijo postav, z umori in triumfirajo-čim razbojništvom? Ali v Chicagu ni oblasti in policajev? In čemu ga oblasti ne obsodijo in zapro? čemu ga ne posade na električni stol? "Za božjo voljo, kaj se vam meša, kali?! Al Caponeja da bi obsodili?! Kakšna gorostasna,, bedasta ideja! Kako boste položili roke na moža, ki najde zatočišče, kjerkoli hoče, ki lahko računa na prijatelje v polovici hiš mesta Chicago, ki ima na svoji plačilni listi polovico ma-gistratnega uradništva in vso policijo, in brez čigar sankcije in. odobrenja ne bi bil tekom zad- kupčija slaba, sem šel pa v gostilno pogledat, kako se kaj natakarice sučejo. Gostilna stoji nasproti cerkve. V zidu te cerkve stoji kip sv. Janeza Nepomuka. V gostilni je bilo med drugimi tudi nekaj on-dotnih fantov, ki so me že od pamtiveka postrani gledali zato, ker sem vedno katero od polža pogruntal. Ko sem imel v glavi že nekoliko tistega, ki jezik razveže in korajžo da, sem jim re- njih volitev izvoljen za župana niti sam "Big Bill" Thompson? Recimo, da bi se nekega dne primerila nezaslišana napaka, da bi Caponeja pripeljali pred sodnike. Za božjo voljo, kje, mislite, bi se našli sodniki in porotniki, ki bi bili tako nespametni, da bi njega spoznali krivim? "Al Capone obsojen in zaprt! Ha-ha-ha! Ta je pa lepa! Mi smo ga bolj navajeni videti kot filozofa, filantropa in pacifista, ki se pripravlja, da bo ob prvi priliki kandidiral za senatorja v senat Zedinjenih držav. . ." Drugi listi zopet opisujejo Al Caponeja, ko ustvarja svoj lastni kabinet, ki naj mu pomaga v administraciji vlade njegovega nižinskega sveta] Nedavno se je neki pariški žurnalist vrnil iz Zedinjenih držav, kamor je šel v svrho svojih novinarskih študij. Bil je tri dni v Chicagi, kjer je videl tudi Caponeja. Po dolgem čakanju se mu je posrečilo dobiti "avdi-jenco" pri tem velikem možu, 'pri carju čikaških banditov in pri tej človeški gorili." — "Prekleto," je rekel takrat Capone temu francoskemu časnikarju, "verujte mi, da sem že sit vseh teh neumnosti! Izvolite cigaro?", — In rezultat? Danes je njegova slika na vseh kioskih mesta Pariza. Povprečen Evropejec ne more razumeti in zapopasti, kako to, da ameriška vlada ne more za-treti raketirstva, kajti le malo-kateremu Evropejcu so poznane zveze in odnošaji, ki obstojajo med federalno in posameznimi državnimi vladami. Drugi časopis zopet komentira, da New York ne more pod nobenimi pogoji postati pozori šče razbojniških pobojev na debelo, kjer se mečejo bombe ii> regljajo strojnice. Al Capone, generalismus nižinskega sveta, je produkt mesta Chicago, ki je Vsled svojega geografičnega po ložaja in drugih vzrokov in raz logov edino mesto v Ameriki, kjer je mogoče uprizarjati od časa do časa "predstave" bojev med rivalnimi gangami. Al Ca-ponejeve vsestranske operacije mu donašajo na leto okroglo sto in ppt milijonov dolarjev', od katerega denarja pride več kot 60 odstotkov od butlegerstva. Vprašanje raketirstva je torej odprto za diskusijo, ki bo prav gotovo trajala več mesecev. Predsednik Hoover pravi, da zvezna vlada sama ne more pod-vzeti potrebnih korakov za od-Dravo te rak rane na. telesu Zedinjenih držav, in deloma ima nrav. Glavno tozadevno delo in prizadevanje bi moralo odpasti MltOje "f» strani) kel: 'Fantje, ki se tako štimanio držite, saj še to ne veste, zakaj so deli vaši pradedje sv. Janeza v zid zunaj cerkvi!' 'Boš pa nemara ti vedel, šleva trapasta,' reče eden fantov. 'Se-veda vem, in če me hočete poslušati, bom pa povedal, le poslu-šajte: Dolgo je že od tega, ko se je nekoč oni hudi polž, ki ga imajo nekje v tem mestu priklenjenega, strgal z močnih verig in jo krenil urnih krač naravnost proti Ljubljani. Ko je prišel do "šrange," katera je bila še takrat pri dolenjskem mostu, so iblajtarji hitro uganili, da je to tisti slavni in hudi polž. Pa hitro "šrango" doli potegnejo i" začno polža loviti. Polž je nekaj časa rogovilil, par iblajtarjev P® tleh pometal in s slino namazal toda ko je videl, da iblajtarjen1 ne bo. kos, se je podal. Takoj so iblajtarji sporočili 1 tisto mesto, da se jim je posrečilo po hudem boj u polža ukroti; ti in v verige zvezati, ter da naj hitro pridejo ponj, da se ne D' zopet razjezil in verige potrga'-Meščani so se na to sporočilo h'-tro skupaj zbrali in so sklenil'' da gredo tisti, ki najbolj pozna' jo polževo "štato," v Ljubljano, da polža domov pripeljajo. pa pridejo v Ljubljano, so pa vi' deli, da so pozabili prinesti seboj vrvi, da bi polža zvezali, iblaj' tarji jim pa niso hoteli dati verig, rekoč, da je dovolj, da so ji1" polža vjeli, nikar da bi jim še verige na posodo dajali. Seve, v Ljubljani bi lahko vrvi kupili, l"1 kaj ko noben ni imel okrogle^1 žepu. Kdo bi jim pa na upa' tije "špago" prodal? Pa gredo o^f trgovine do trgovine in konču" se je jih pa le usmilil nek trg0' vec in jim proda v tri gube "šp" go" na upanje. Ko so polža srečno domov pi"'" peljali, so se pa spomnili, kakši'0 veliko sramoto so celemu ntf stu napravili, ker so se v Lju»' ljani na "špagi" zadolžili. Ko to povedali mestnim očetom, ti takoj sklenili, da se ta stvaf ne sme raznesti med ljudi, da "f bo sramota še večja. Toda ka^ to preprečiti? Pa se sporo"! brihtna glavica, naj se postavl na vidno mesto kip sv. Jane^ Nepomuka, ki bo s prstom "" ustih svaril vse meščane: 'M0'' čite, da ste se v Ljubljani ^ "špagi" zadolžili!" In ker je b|l» cerkev na najbolj vidnem m®1 stu, so postavili tje spomenik katerega še danes tam vidite.' : še dobro končal nisem, že se"' priletel na cesto, kot bi z vr^j zvonika padel. Ne vem, sem 1 jadral skozi okno ali skozi vrat"' In tako urno nisem še nikdar ^ kel ne prej, ne pozneje, kot t"' krat in še vesel sem bil, da s«"1 tako poceni pete odnesel." A če verjamete, al' pa ne, pa J1 resnična tale: En Slovenec 1,1 en Hrvat sta se ga imenitno J"1' vlekla zadnji teden enkrat. oba dobro poznate, pa je za"1' bolj koristno, če imena žaro0'' čim. Eden rojakov stanuje L"'1 zu Addison ceste, eden pa bl'z" 185. ceste. Srečno se pripelji za rame do Addison ceste in ki je tukaj stanoval, svetuje jemu bratu Slovencu, naj fe"' gori v njegovo sobo, da leže par ur in ob osmih zvečer ga ^ pa poklical, da bo šel lahko ^ mov. Povabljenec je bil tal"' vesel, da bi bil svojega prija^ lja najrajše objel (in morda f tudi je), in sladko ginjen sp''^ me povabilo. Ob osmih pa ^ gostitelj svoji ženi: "Pojdi if" ri in zbudi mojega prijatelj" ker mora takoj domov!" žBl"' skoči v prvo nadstropje in skozi vrata, naj vstane. Ker 1,1 dobi nobenega odgovora, vrata in gre v sobo ter za^1'1 drezati spečega, naj vstane. Končno se ji posreči, da ga brihta, rojak odpre oči in ko Vi' di žensko poleg postelje, pokonci in zavpije: "Kaj je H,-to? Kaj pa dela baba v ro0' spalnici? Marš ven, skušnj^ va!" ženska "je bežala po poH1(* in šele skupno z možem sta ^ jaku dokazala, da je on v tl)-hiši, ne pa hišna gospodinja. i AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 27T11, 1931 ŽUPANOVA MICIKA Za 'Ameriško Domovino" spisal Oče župan so bili premožen Posestnik in spoštovan možak v vsej okolici. Bili so rojeni kot nalašč za gostilničarja, zakaj bi-i so rdečelični in njih okrogli trebušček se jim je posebno podajal, tako kot gostilničarju, kot tudi spoštovanem županu. Imeli s<> dva sinova in hčerko Micko. županova Micka je bila lepa, Postavna dvajsetletna mladenka- Ljudje so jo šteli za naj-ePšo v celi fari in zraven svoje epote je imela tudi mnogo do-bl"ih lastnosti in bila je vljudna * vsakim. • Udejstvovala se je tudi kot cerkvena pevka in njen ^ebrno-zvonki glas je bil naj-lePši na koru. Toda neko slabost so ljudje našli na njej, in ta njena sla-P°ft je bila ta, da je rada fante hirala; nobenega fanta ni dol-^ ljubila. V začetku naše povesti j e ljubila Bineta. Ta je bil eP fant, sicer ne bogvekakšen "ust, vendar pa bolj izobražen »d drugih fantov v fari in imel v vasi malo obrt, ki ga je do-dobro preživljala in še kak-^a kronca mu je ostala. Mic-kl Je ugajal že zato, ker ni bil Navaden kmečki delavec in tudi ,ez'k mu je bolj gladko tekel kot ^talim vaškim fantom. Očetu ^Panu pa ni posebno ugajal, in ^lcer zastrantega, ker je bil ze-0 strasten lovec, oče župan so Pi že od nekdaj sovražili lovce, akaj so jih sovražili, tega ni-Povedali. Bine jim je skusil 0 njihovo misel izbiti iz glave, ar se mu pa ni posrečilo, ker s<> Hneli tudi oče župan namazan Jezik, zakaj pa so bili krčmar in 2e tretje izvoljeni za župana! Kljub očetovemu odsvetova-'!■'u Pa je Micka vseeno rada vi-ela Bineta vse dotlej, dokler ni ^Mšel iz Amerike sosedov Janez, lnetov prijatelj'. Janez in Bi-zahajala skoro vsak ve-®r v županovo gostilno na čašo i?IVe- Janez je bil lep, postaven fant. kako so gledala ob' nede- dekleta za Janezom, ko je . "ajal od maše v družbi ostalih Iv. G. bil kem Cez tantov! In kaj ne bi, ko je res zal fant v svojem ameriš-kroju in lakastih čevljih! . l)rsi je imel razpeto zlato ve-'•izico, tali na prstih so se mu leske- jih opravkih ali pa na polje gledat, kako se ravnajo delavci. — Tako je imela torej Micka dovolj prilike, da se je natančneje seznanila z novim orožnikom Milanom. In kmalu je Milan bolj prirastel k Mickinem srcu kakor Janez ali pa Bine. K temu je pripomogel tudi stražmoj-ster, ki ni mogel prehvaliti Milana. Pravil je, da je Milan edini sin bogatih staršev, ki da imajo veliko posestvo in da ko bo doslužil svoja službena leta, bo imel še veliko pokojnino, nakar bo lahko živel s svojo bodočo družino brez dela in brez skrbi, samo od dohodkov iz posestva in od pokojnine. Torej potemtakem ni čudno, če se je Micka kmalu popolnoma zaljubila v Milana, pa tudi oče župan niso nasprotovali tej njeni izbiri, posebno še, ker so oba-Bineta in Janeza, črtili radi njiju lovske strasti. Tako bi šla stvar v najlepšem redu naprej, da se nista Bine in Janez zaklela, da se bosta maščevala nad županovo Micko. In slučaj je hotel, da se jima je ta prilika prav kmalu ponudila. Nekega jesenskega dne so bili v gmajni na lovu Janez, Bine in dva dijaka iz mesta. Bine je stal blizu neke steze-bližnice ,po kateri je prišla Micka, s sosedo; šla je v bližnjo vas k svojim sorodnikom. Iz njunega pogovora je Bine posnel, da se bo čez kaki dve uri vrnila. Popoldne so sedeli lovci na nekem podrtem deblu ter se krep-čali s klobasami in slivovko za nadaljni lov, ko pride k njim neki vandrovec, ki je bil po obrazu poraščen, da mu je bilo videti samo oči in nos iz razku-štrane brade. Na vrvici je vodil ovčarskega psa, katerega je ponudil lovcfem v prodaj, toda slednji so ga s šalami in dovtipi odslovili. Komaj je bil postopač dober streljaj od njih, ko se Bine nečesa domisli in reče Janezu: "Janez, sedajle imava priliko, da se nad županovo Micko malo maščujeva za najine dolge nosove! Janez, ali hočeš v ta namen žrtvovati par krOnic?" "Zakaj ne? Kolikor hočeš, Bine! Samo če imaš dobro ide- prstani, v žepu pa so prijet-žvenketali dolarji. Ah, to je jo; bih 'Mislim, da ne bo slaba. Pa muhe! Ivrnalu sta pričela oba, Bine lo ^ailez- s puškami zahajati na j ' kajti tudi Janez je bil ze-t stl'asten lovec. In ni dolgo S)Hjalo, ko se je začelo Mickino -bolj ogrevati za Janeza kot Rineta, in kmalu je bilo vsej v.S1 Zl)ano, da je Micka Janezo-PH^eVesta- Teda> so nekateri On (la bosta lepega Pa e in Ja-nez skočila v lase, j.. se zmotili, kajti nič ni ska- " njiju prijateljstva. m tem pa so bili v vasi pre-.^mjani orožniki: dva sta odšla )i(,llU mesto sta prišla dva izmed katerih je bil eden J'e saržo "frajtarja" — J °,2aI. fant ter je bil poleg te-tudi nekoliko v sorodu s Vimenupostavo so imenovali stražmoj ga '"^mojstrom (kakor Sla' in to zaradi tega, ker je sko-l)ri vsaki drugi besedi rekel; i'o V Je a vaba. za dekleta, kot med za j sedaj ti nimam časa podrobno razlagati! Brž pokliči onega človeka s psom nazaj!" "Hej, prijatelj, pojte nazaj!" zavpije Janez. Mož s psom pride nazaj. Bine ga vpraša, koliko hoče za psa. "Eno krono, ali pa malo klobase in kruha mi dajte zanj, ker sem lačen." "Dobro," pravi Bine, "dobite celo klobaso in kruha, povrhu pa še pet kron, ako storite, kar vam bom rekel." "Vse naredim za to, kar ste mi obljubili, samo če mi bo mogoče," je rekel vandrovec. "Samo povejte, kaj mi je storiti." "Nič težkega in tudi nič nevarnega. Tegale vašega psa boste ubili tamle za ono skalo na stezi,- toda gledati morate, da bo na tistem mestu čim več njegove krvi ter da bo steza jako okrvavljena. V eni uri pride tod mimo neko dekle, toda predno ta pride, se morate vi namazati s krvjo kolikor mogoče ]Jo rokah in po obrazu. Ko bo ona prihajala, skrijemo psa, vi pa ležete v mlako krvi ter se naredite mrtvega. Kakor hitro dekle odide, je vaše delo končano, vi se lahko umijete in greste, kamor hočete. Ali ste zadovoljni?" "O seveda sem," odgovori na to vandrovec. "Tudi jaz vam dam še eno krono in celo klobaso po vrhu," se oglasi Janez, "tebi, Bine, pa dam za Štefan vina, ker si jo ta-Samo da bi nam šlo vse gladko in po sreči!" "Sedaj pa takoj na delo, da ne zamudimo prilike," pravi Bi ne. "Vi' hitro pojejte klobaso s 1 menu Postave). Ta stražmoj- *Hto bU Že tretje lett> v vasi' in 'Jil vsem dobro poznan, M:. d J0 -'ako rad imel svojega a»a, kakor je bilo ime nove- mu 1 fajtarju. več/"1 zuPanovih se je zbrala *rat na teden takozvana bolj-aružba vaških ljudi, obstoje-ka i Vauske«a učitelja, g. župni-st,'. v or<>žnikov in stražmoj-* ,Vlmenupostave. Včasih, ka-Jinia je čas dopuščal, sta za-, ' n,«l »je tudi Janez in Bine. '•a iii dubičkil P« ta druž- u« Po , Jala gostilničarju, ker so i ko pogruntal. etlo popoldne sedeli navadno to * T SV°ji četrti»ki vina. Za-. Župan pustili Micko, da! !; eyla tem napol gosposkim f^m, sami ■ lh «0stih, če jih je bilo so pa Šli rajši p0 svo- lc«j; C« ne in kruh. In tu imate še požirek sllvovke. Ti Janez pa pojdi gor na vrli griča in pazi, lco boš vi- del Micko prihajati sem čez polje, daj znamenje z žvižgom. In vidva, gospoda," pravi dijakoma, "pa pojdita takoj v vas v gostilno in opazujta tam, kako se bo razvijala stvar." Kmalu je dal Janez znamenje, da Micka prihaja. Pri skali je bilo medtem že vse pripravljeno. Ko je prispela Micka do skale in uzrla moža v mlaki krvi, je prestrašena zakričala in odsko-čila par korakov nazaj. Toda kmalu se je opogumila in prišla prav do moža. Ko je videla, da ni več življenja v njem, se je spustila v dir proti domu. Bine in Janez pa sta jo opazovala izza grmovja. * V gostilni pri županu so sedeli (razen onih dveh dijakov-lov-cev, katera je poslal Bine na ogled), vaški učitelj in dva orožnika: Milan in Vimenupostave. Oče župan so jim stregli. Vimenupostave se je ravno lotil z veliko slastjo klobase in krajca kruha, ko je Micka pritekla domov, vsa zasopljcna in prestrašena. Ko je prišla malo k sapi, je povedala, da leži v gmajni na stezi pri veliki skali človek v mlaki krvi. Vimenupostave se je tako prestrašil te novice, da je pozabil prežvečiti grižljaj in ga je kar naglo pogoltnil, da mu je kos klobase obtičal v grlu. Gledal je že kar debelo, predno je z vinom splaknil klobaso dol. Vsi navzoči so tiščali v Micko vsak s svojimi vprašanji. Ona pa je povedala, da je umorjenec kakih 40 let star, da ima veliko rujavo brado in da je precej dobro oblečen; klobuk leži poleg njega, srajco in suknjič ima razpeto, po zaraščenih prsih in obrazu je ves krvav. Poleg njega leži tudi debel kol, nekaj papirjev in denarnica. To je vse, kar je mogla v naglici opaziti. Nihče navzočih ni podvomil o resničnosti Mickinih besed. Prvi se je zavedel svoje uradne dolžnosti stražmoj ster Vimenupostave, vstal izza mize, pobasal ostale kose klobase in kruha v žepe, si otepel drobtine z obleke, si zasukal svoje dolge brke, nato pa pričel "v imenu postave" dajati ukaze: "Sedaj pa le hitro vsi na delo, kar nas je uradnih oseb! Vi, oče župan, ukažite hlapcu, naj zapreže voziček in naj ne pozabi vreči nanj otepa slame, če je človek še živ, da ga odpeljete v bolnico, če je pa mrtev, pa v mrtvašnico. Midva, Milan, skočiva domov po službene kape in po puške, potem pa gremo vsi na lice mesta, da doženemo, kaj je v imenu postave: ali je umor, ali je samomor? Ampak to bo najbolj gotovo, v imenu postave, roparski napad. Kmalu nato je bila na potu proti mestu zločina cela četa. Spredaj sta korakala oba orožnika, oče župan z Micko in vaški učitelj, za njimi pa celo krdelo vaščanov. Nekateri ne-strpneži so hoteli iti naprej, toda je vselej stražmojster ukazovalno zavpil: "V imenu posta-, ve, publika ima ostati zadaj in da mi ne gre nihče naprej, da nam, uradnim osebam, ne izbrišete za nas tako važnih sledov! In vi, župan, glejte, da spravite nesrečneža, karnjor spada, midva, fant (reče Milanu), pa danes lahko pokaževa, kaj je izurjen žandar! Glejva, da bo v imenu postave jutri zločinec v najinih rokah!" Med tem so prišli že blizu skale v gmajni. Micka se ustavi in s prstom pokaže na skalo': "Ravno tamle za skalo na stezi leži." Vsi se ustavijo. "V imenu postave, kar naprej!" reče stražmojster, in si popravi kapo in bluzo ter si parkrat zasuče svoje dolge brke. Ko stopijo malo bliže k usode-polnem mestu pri skali, obstanejo še bolj presenečeni kot so bili pred dobre pol ure, ko jim je Micka sporočila to nenavadno novico. Kar beseda jim je zastala, kajti nudil se jim je vse drugačen prizor, kakor jim ga je Micka opisala. Mestb človeka je ležal na stezi v mlaki krvi ČRNA ŽENA ZGODOVINSKA POVEST Priredil Javoran Ta jokajoča prošnja je pa na možka tako vplivala, da se je kar zganil. Resno je nagubančil čelo, si z roko nalahno pogladil po sencih se vsipajoče sive kodre, bistro premotril plakajočo ženo in ji nato začel pripovedovati: "Zalka, gotovega res nič ne vem, ampak nekaj si domnevam, če se le ne motim, je France še na Kranjskem in se bo svojčas zopet pokazal. Kaj ga je odvedlo z doma, je tudi zame zagonetno vprašanje; a vendar mora biti nekaj dobrega. — Zalka, saj me poznaš, jaz sem le tisti liapol-nori in napol gluhi možek in zato premalo slišim; ampak oči imam pa kakor jastreb in vidim marsikaj podnevi in ponoči, česar drugi ljudje ne opazijo.-- Pa me je tudi po vsej deželi dosti kakor slabega denarja — in zato bi moralo biti presneto čudno, da bi na svojih potih nikdar ne srečal Franceta. In če ga najdem, Zalka, se smeš name po polnoma zanesti, da ti ga takoj pripeljem nazaj! Dotlej pa nikar preveč ne jokaj ,da ne zbo-liš, ne tuhtaj in ne razmišljaj vedno naprej, saj nič ne pomaga, ampak vso zadevo izroči in prepusti ljubemu Bogu, ki čuva nad teboj. — Sedaj pa: Bog te obvaruj! Jaz odpotujem takoj. Nemara me bodete kmalu zopet videli in tedaj bom imel za vas gotovo kako sporočilo." — Med temi besedami je potegnil svoj vihravi klobuk bolj globoko na Čelo in urnih korakov odšel skozi vrtna vrata ne zmeneč se za slovo in za pozdrave, ki so mu jih izročali Zalka in njeni sorodniki na pot. III. Kroparski možek pa vendar ni imel prav. Brega r že ni bil več na Kranjskem, ampak daleč na tujem. — črna žena ga je nam- rujav kodrast pes. . . Stražmojster se prvi zave in vzdihne: "Joj, joj, Micka, kam si gledala, Ali so te tako varale tvoje oči? Ali si se morda tako prestrašila, ko si zagledala kri, da nisi imela časa pogledati, kdo leži v krvi, pes ali človek? Saj to je vendar pes, v imenu postave! Kje pa je tisti človek, Micka? Saj če bi bil danes — v imenu postave — prvi april, bi ti ne bilo zamere, ampak da nas greš v oktobru tako potegniti za nos, to je pa vseeno malo preveč. V imenu postave, to res ni prav, ni ne lepo!" Micka je trdila, da je natančno videla, da je bil človek, ne pa pes, česar ji pa ni nihče verjel. Očeta župana je s tem še bolj ujezila. Trdo so jo prijeli za roko in odpeljali proti domu. Vso pot proti domu so jo karali, re koč: "Kaj je bilo treba te sramote tebi in vsem nam? Vsi so te imeli za pošteno, kdo ti bo poslej še kaj verjel? Kako si drzneš trditi, da si videla tam ubitega človeka, ko vendar sama vidiš, da ni res!" Ko sta odšla Micka in njen oče od skale, so vsi radovedneži pritisnili naprej, da vidijo kosmatega umorjenca. Moški so zbijali vsakovrstne šale in dov-tipe iz dozdevnega umorjenca, ženske pa so tarnale: "Jejhata, jejhata, Micko smo imeli vsi za tako pošteno, pa se tako nesramno zlaže. Dozdaj je vsaj samo fante za nos vlekla, zdaj je pa začela tudi druge poštene ljudi! Ah, kako naj še komu človek verjame!" Pa tudi Milanu se je po tem dogodku pričela ohlajati ljubezen do Micke in se je je čedalje bolj ogibal. Vse to je Micko tako potrlo, da je zapustila svoj dom in šla služit v mesto. Bineta in Janeza je sicer malo pekla vest, ker sta se prekruto maščevala nad Micko, toda sta se kmalu potolažila. reč resnično odvedla s seboj Zgodilo se je pa takole: Oni večer, ko je France podil s sekiro v roki črno ženo, se je odločila zanj usoda, črna žena je dirjala nekaj časa tako hitro pred njim, da je že skoro obupal, da bi jo mogel kje dohiteti. Je-dva pa je prisopihala v gozd, je hipoma obstala. Vpehani kmet se ji je že toliko približal, da bi. jo bil lahko zagrabil za roko, toda čudna postava je mahoma od-skočila na stran in izginila komaj slišno ihteč v grmovju. France ji je sledil dalje, prepe-relo dračje, ki je pokalo pod nogami črne žene, mu je kazalo smer, v kateri je strah dr vil naprej po gozdu, čez nekaj minut je bela postava zopet naenkrat obstala, kakih sto korakov oddaljena od Franceta. Ta je ves vznemirjen pobral precej debel kamen in zakričal: "Stoj, sicer--!" Za odgovor je čul le prezirajoče hohotanje in postava mu je zopet izginila izpred oči. Zdelo se mu je, kakor da se je pogrez-nila v zemljo. V istem trenotku se je tudi sam spodteknil nad neko korenino in padel ravno na rob nekega majhnega grička; kamen je zdrčal po rebri in tudi sekira, katero je doslej držal v levi roki, je odletela na tla in mirno obležala. Hitro se je dvignil, pobral sekiro in zamahnil ž njo po bližnji debeli smreki, da bi s tem prestrašil belo prikazen. Vsled silnega udarca mu je zagomazelo po rokah in je moral zato sekiro spustiti na tla. V tem trenotku pa je že stala ob njegovi strani črna žena. še preden je moral pobrati sekiro in zamahniti ž njo po čudni postavi, se mu je ta že obesila na vrat in na vse grlo zakričala: "Moj Radko, moj mož!" France se je strahu sesedel. I loteč se znebiti strašne postave, jo je vprašal: "Kdo si in kaj hočeš?" Črna žena je še tesneje objemala njegov vrat in mu nekoliko mirneje odgovorila: "O, Radko, ali me več ne poznaš? Svoje žene?" "Nigana!" je kriknil ves iz sebe France. "Torej so resnično duhovi? — Toda tvoj duh je tako topel — tako vroč kakor resnično življenje." * "Saj vendar nisem duh, saj imam meso in kri kakor ti, poglej, saj živim, tvoja žena — Ni gana." "Kako to? Saj si vendar zgorela v pastirski koči pri Krsna-vopolju... . Miloš je prisegel pri zvezdah, da si zgorela in na pogorišču so našli v pepelu tvoje briljantne okraske." "Takrat, ko ;nas je napadla turška roparska tolpa, je tičal Miloš precej daleč od nas v nekem grmu. Torej ni mogel videti vsega, kar se je zgodilo. V naši družbi sem bila edina ženska in Turki so me izvlekli iz koče. Vse moje tovariše so pa pahnili nazaj v kočo in jih ž njo vred sežgali. Vse svoje okraske sem izročila Dinu v varstvo — zlato je v ognju pogorelo, kamne so pa pozneje izkopali iz oglja in pepela. . . Evo jih — ali jih mar ne poznaš?" Pri teh besedah je potegnila z vratu blesteč nakit in ga ob motni svetlobi luninega krajca, ki je ravnokar priplaval izza oblakov, pokazala Francetu. Mož je kriknil kakor v obupu: "Nigana! — Nigana! — Je li mogoče? Ali je resnica?" "Prisegam ti pri svetlih zvezdah," mu je zatrjevala žena. "Glas je tvoj — dih je tvoj — in ravno tako tvoja postava. . . Toda tvoja barva, tvoja polt?" "Ta barva ni naravna. Saj vendar poznaš sredstvo, s katerim si ciganje barvajo svojo kožo. . . Če se s tem štirikrat na-mažeš, imaš-kožo črno kakor oglje." "Pa čemu si se tako pobarvala ? Zakaj si se tako skrivala — zakaj si strašila ljudi?" jo je vprašal ostro mož. "O, Radko," mu je žena odgovorila stuastno, "vse sem storila samo zaradi tebe. — Dolgo sem te iskala. Ko sem zvedel^ za tvoje bivališče, sem videla, koliko zaprek mi je na poti do tebe; spoznala sem, da bom morala čakati precej dolgo, preden bom mogla govoriti s teboj sama in skrivaj. Sklenila sem, da me ljudje ne smejo spoznati, kdo sem in v kakšnem razmerju do tebe. — Bala sem se, da se mi ne bi kaj hudega pripetilo ali da bi me ne zaprli, kar me je na potovanju že večkrat doletelo; — zato sem strašila ljudi, da bi se me bali. . . V resnici pa sem se jih jaz tako bala! — O, Radko!" Spustila se je v jok. "Nigana!" je obupno zakričal France. "Radko!" je vzdihnila jokaje žena in ga zopet objela. Tresla se je po vsem životu. Naglo se je je otresel in iz njegovih ust se je izvilo trdo vprašanje: "In zakaj nisi prišla prej ? — Zdaj je prepozno!" "Prepozno, prepozno!" je ja-dikovala žena. "0 Radko, prej nisem mogla priti. Po onem požaru so me Turki odpeljali seboj kot sužnjo. . . Ravno pred pol letom sem jim pa ušla in od tedaj sem te pa vedno iskala, a na Kranjsko nisem mogla priti takoj, ker sem se bala obmejnih čet, ki čuvajo južno štajersko mejo pred turškim navalom." Z grozo, da, skoro s studom in gnevom se je obrnil {nož od Ni-gane in bridko stokal: "To je strašno! — Ne morem si misliti, da je resnično! To je grozno!" "Radko," se je začela hudova-ti žena, "torej ti je žal, da nisem umrla, da nisem zgorela. Ti me sovražiš, ti me zaničuješ in preziraš. — Ali res nimaš zame nobene prijazne besede? Jaz pa sem hrepenela po tebi, kot hrepeni solnčnica po solnčnih žarkih, žejalo me je po tebi, kakor žeja pustinjo po blagodejnem dežju, želela sem te ,kakor si želi noč jasnega, zvezdnatega neba. . . Ah, koliko sem pretrpela v grozni, sramotni sužnosti pri j moslemih — in koliko časa! Na i kar sem mislila noč in dan, si bil ti, potok solza ni usahnil v mojih očeh — za te, moje sanje in vse moje koprnenje si bil vedno le ti. — Moja ljubezen do tebe je gorela kakor velik kres, katerega ne more pogasiti nobena reka, in tako gori še danes!" "Vse to so samo prazne besede, Nigana," jo je ostro zavrnil mož; "tvoja ljubezen je kakor megla, kakor senca, ki hitro pride, a zopet bliskoma izgine. — Poročil sem te, postala si moja zakonska žena in jaz sem ti dal svoje srce. Ti pa si me pozabila kaj hitro, ubežala si iz moje hiše, potikala si se po pustinji in po gozdovih kakor divjačina. Po cele dni in tedne si me puščala samega v samotni koči in zato sem moral požirati priimek — 'vdovec žive ciganske princezi-nje!' Taka je bila tvoja ljubezen !" Pozabila te nisem nikdar, tudi za trenotek ne; Ti ti lahko prisežem pri duhovih vseh svojih pradedov," je strastno krik-nila žena; "toda mar morem zatajiti svojo naravo? Kaj moreni za to, če polje v meni ciganska kri ? Cigan ne more strpeti v ozki, kameniti koči — vedno se boji, da bi se mu nad glavo ne vdrl strop in ga ne podsul; cigan ne | more dihati v zaprtem zraku. . . Hiša mu je prostorna planjava, soba mu je gozd, sveti mu sol rice in zvezde, najrajši prebiva poti streho nebesnega oboka in svobodno vdihava v prosti naravi sveži zrak. Ciganka sem in žal, ne Slovenka ali Hrvatica." MALI OGLASi Odda se stanovanje, tri sobe, jako čedno stanovanje. Najemnina je $15 na mesec. Vprašajte na 0904 Peck Ave., blizu 61). in 71. ceste. (Jan. 27. 29. 31.) Igralcem Pasijona V sredo, 28. januarja, ne bo skušnje v Knausovi dvorani, kakor je bilo prvotno naznanjeno, pač pa bomo imeli vaje za 9. 10. in 11. sliko, to je, križev pot in križanje, in sicer v S. N. Domu. Prosi se, da pridete gotovo VSI MOŠKI igralci in tiste ženske, ki nastopate v navedenih slikah, točno ob 7.30, v S. N. D. Ker je dan predstave blizu in bomo imeli le malo skušenj še, je skrajni čas in dolžnost vseh igralcev, da redno in točno prihajajo k vsem skušnjam. Sedaj ni več čas za omahovanje in smo primorani črtati in nadomestiti z drugim vsakega, ki ne pride k vaji in svojega izostanka ne opraviči z zares važnim vzrokom. — Režišer. (28) Dekle išče hišno delo. Ima skušnjo za delo v candy prodajalni. 6709 Whitney Ave. Tel. FLorida 2345-J. (24) Garaža pripravna za popravljanje avtomobilov ali barvanje se odda. Velikost 60x38, nahaja se na St. Clair Ave. blizu 61. ceste, zadaj. Vpraša se na 6129 St. Clair Ave. (Tue. Fri. x) Kickemick^ Ženska. ki ni še nikdar nosila te vrste spodnje obleke, naj jo enkrat obleče, in nikdar več ne bo brez nje. Dobi se v naselbini samo nrt nas. JOS. STAMPFEL 6129 St. Clair Avenue CLEVELAND, O. ^»iiizrreiixirxxxixTTTrr MARTIN FRANK Y'ELIGA I Z 11 E It A SVEŽEGA IN POSUŠENEGA MESA St. Clair-106th St. Market GLenville 5994 Se toplo priporočam rojakom iTuc. Kri.) DOBER PREMOG! Točna postrežba! The Hill Coal Co. 1261 MARQUETTE RD. UEndcrson 5798 Devet let smo že na istem prostoru JAKO FIN PREMOG The Northern Ohio Fuel Co. 1007 E. 61st St. HEnderson 1691 DEBELI 1'ltEŠlCl NARAVNOST Z DEŽELE Vseli velikosti, »Ivi ali oslinjeni, pregledani od mesta in pripeljani kamorkoli. Pridite in izberite si jih. H. F. HEINZ Willoujjhby, O. MUSIC HALL, PUBLIC AUOITORIUM, v sredo 1. februarja RACHMANINOFF slavni skladatelj in pianist bo dal osebno koncert. Vstopnice se dobi v Music Hall Od 2ST. Jfhvuarja daljo, po $1.00, $1.50. $9.00: t« vrt. 'n 'V ;«'nitc--|>f Vilf:-!,' 'i l-vt fair. . .............. THE OLD HOME TOWN Piratje na reki Mississippi SPISAL FRIEDRICH GERSTAECKER Za "Ameriško Dnmrtvino" prevel A. Šahec Tudi notranjost malo hiše je popolnoma odgovarjala njeni zunanji ličnosti. Vse pohištvo je bilo iz masivnega mahagonija, na oknih so viseli snežnobeli za-stori, naslanjači so bili prevlečeni z damastom in iz vsega je dihalo, če ne že bogastvo, pa blagostanje. Okoli male mizice, ki je stala ob zofi in na kateri se je kadil samovar s čajem, je bila zbrana prijateljska družba ljudi, ki so med seboj veselo kramljali. Takrat pa je nenadoma zazvonil zvonec in razigrani smeh je utihnil. Vrata so se odprla in vstopil je hišni gospodar, Mr, Dayton. -— Ah, končno vendar, — je vzkliknila mlada dama, ki je doslej igrala na klavir, ter stopila vstopivšemu naproti. — Strogi gospod so pustili danes dolgo čakati nase. — Res? — sfe je nasmehnil sodnik in prijazno.pozdravil navzoče in poljubil na čelo svojo ženo, — ali me je moja mlada, divja svakinja danes pogrešala? — Danes? Ali moj blagorod-ni gospod sodnik meni, da sem ga samo danes pogrešala in da morem biti samo za trenotek srečna brez njega? Ampak danes je še nekaj drugega. Tukaj čaka Mr. Lively že debelo uro na vas in gotovo nosi na srcu bog-vekako strašno skrivnost, zakaj tekom cele ure ni še prišla beseda preko njegovih ustnic. Dalje je tudi Mrs. Breidelford-- — Oprostite, moja ljubezniva gospodična, — se je oglasila ženska, katero je gospodična označila kot Mrs. Breidelford, in ki je sedela kakor na žerjavici, — oprostite, gospodična, ampak jaz nisem molčala in glede mene se ni treba pritoževati, da mi jezik dovolj hitro ne teče. Toda pravijo, da je onemu, ki pozna svoje slabosti, to že korak k poboljšanju. Moj ranjki mož — ki ga je bila sama dobrota — je, seve, trdil ravno obratno. Jaz pa sem rekla: 'Breidelford, Breidelford, ne pregreši se! Jaz poznam svoje slabosti, toda dajem si tudi mnogo truda, da se poboljšam.' — Morda izvolite čašo čaja, moja dobra gospa Breidelford? — jo je prekinila Mrs. Dayton, — prosim, vzemite. — Adela pa je medtem sedla nazaj h klavirju ter udarila nanj živahen valček. — Ali poštnega jezdeca še ni bilo tu? — je vprašal Mr. Day-ton, ko se je hrup nekoliko po legel. — Poštnega jezdeca? Ne. . Ampak Mr. Lively tukaj vam ima nekaj povedati in sporočiti, — je rekla Adela ter pri tem hudomušno pomežiknila mlademu možu. James Lively je sedel na svojem sedežu, kakor da ne bi znal do pet šteti. Vsi udje so mu bili na poti in odveč. Zdaj je imel noge prekrižane, zdaj jih je potegnil pod stol, sklenil roke ter vrtel palca okoli njiju osi. Z eno besedo: James je bil v veliki zadregi in se je počutil nekako tako, kakor zajec na ledu. Sicer pa James Lively ni bil tako sramežljiv, niti ne neumen. Zrastel je v gozdu in v vsem okraju ni bilo boljšega lovca in kmetovalca od njega. Pogumen do blaznosi, kakršen je bil, se je še nedavno, z golim mečem v roki spoprijel s pumo ali ameriškim gorskim levom, ter ga obvladal. Toda, da je moral razviti vse svoje sile in sposobnosti, za to se je pač moral nahajati v gozdu. V ženski družbi pa si ni upal odpreti ust. Tako očivid-no kakor danes, pa dozdaj še ni pokazal svoje zadrege. Iz njegovega neugodnega položaja je rešil mladega moža Mr. Dayton, J ki je stopil k njemu, mu voščil dober večer in vprašal, kako gre njegovemu očetu doma na farmi. — Hv.ala, gospod. . . Vse je zdravo, ali vsaj približno tako, — je odvrnil James. — Krava-liska je včeraj nekaj zbolela, zato sem pravzaprav prišel danes sem v Heleno. Ampak imam še nekaj drugega — pri tem je vrgel bojazljiv pogled po ženskah in zardel — samo ne vem, kako |,i---- — Ali je kaj takega, kar se samo mene tiče? je vprašal sodnik. — Prosim, mladi gospod, nikar se ne plašite, — se je nenadoma vmešala Mrs. Breidelford. — Nikar ne mislite, da ne znamo me, ženske, prav tako dobro ohraniti skrivnosti kakor možje. Baš nasprotno, Mr. Lively, baš nasprotno, baš nasprotno. Jaz na primer vem, da precej rada govorim, to je pač moja slabost, ampak kar se skrivnosti tiče, je pa že moj ranjki mož vedno dejal: 'Lojza, Lojza.,' je dejal, 'ti si vse preveč molčeča.' Tako je vedno govoril ranjki Mr. Breidelford, ampak-- Vesel allegro, ki je zadone) pod finimi, okretnimi prstki gospodične Adele, je nenadoma zaustavil nadaljni izliv besed Mrs Breidelfordove. Ne, gospod sodnik, — je odgovoril James Lively ter pri tem v zadregi vteknil roki v žep, ker ni vedel, kam,bi ž njima, — ne, gospod sodnik, — mati je le menila.--oče je dejal-- če ne bi hoteli vi in--— gospe če ne bi morda hoteli priti jutri malo k nam, kjer bi ostali, dokler bi se vam poljubilo. Mati je menila-- Adela je pazno prisluhnila; Mrs. Breidelford pa se je hitro nagnila naprej, pogledala mladega moža iznad svojih očali, in dasi vabilo ni bilo nanjo naslovljeno, odgovorila: — Oh, Mrs. Lively je predo bra, gospod, predobra, zato si bo na vsak način treba vzeti kaka dva tedna časa, da se jo obišče. Mr. Breidelford, moj pokojni mož, je imel popolnoma prav, ko je rekel: 'Lojza, ti niti ne veš, kako lepo je, živeti s svojimi sosedi v miru in prijateljstvu.' Da, prihodnji teden, najkasneje v pondeljek, se odpravim, da vas obiščem. Mr. Lively, prosim, priporočite me svoji materi. Mladi James je bil skrajno začuden; pričel si je beliti glavo, da-li je v naglici kaj rekel, kar bi značilo, da je povabil tudi to klepetuljo. Kajti koliko drži njena mati na to Mrs. Breidelford, o'tem je baš to jutro slišal. Lahko si je torej predstavljal, kako se bodo doma veselili njenega obiska. Zdaj se je oglasila Mrs. Dayton, rekoč: — Izročite naše najlepše pozdrave vaši ljubi materi, gospod, in ji recite, da bomo gledali, da uresničimo ta obisk. Ampak tudi ona naj se kaj bolj pogosto prikaže v Heleni in naj nas obišče, kadar jo pot privede sem. Toda, prisedite bliže in po-služite se s čajem. — Hvala, gospa, hvala, -r- je rekel James, ki je prišel bliže in s tem obrnil Adeli hrbet, kar je povzročilo, da je nekoliko svo-bodneje zadihal. — Tudi oče je ozdravil; bila sva že spet skupaj na medvedjem lovu, iz česar lahko sklepate, da ni več resno bolan. — Ali hodi še vedno bosopet po gozdu? — je vprašala Adela ter sedla v naslanjač tik zofe, tako da je sedela baš nasproti Jamesu. Jamesa se je spet polastila zadrega; odpeti si je moral suknjič, zakaj postalo mu je neznos- no vroče. Toda, kakor je kazalo, je tudi na to vprašanje prevzela odgovor Mrs. Breidelford, ki je rekla:—Da, da, Miss Adela, kar se tiče bosopete hoje --Takrat je Dayton, poln usmiljenja, pogledal Jamesa in ostale ter pariral njen izbruh s tem, da jo je sam zapletel v pogovor. — Prehlad starega moža je bil gotovo posledica slabe navade, ker hodi brez nogavic in čevljev okoli, — je rekla Mrs. Day-Ion. — Mrs. Lively tega ne bi smela trpeti. — Ali, saj nič ne pomaga, — je odvrnil James. — Očeta glede tega nihče ne pregovori. — Ja, j a, prav kakor moj pokojni mož, — se je spet vmešala neznosna klepetulja, — natančno tako, kakor moj pokojni mož. 'Breidelford,' sem mu večkrat rekla, 'ti se boš uničil; vlažno vreme bo tvoja smrt — svetujem ti, obuj volnene nogavice.' Ali mislite, da je storil, kar sem mu rekla? Ah, kaj še! Za ves svet ne! 'Lojza,' je dejal, 'ti tega ne razumeš, človeški ustroj je kakor -- žalibog pa Daytonova obitelj tega večera ni izvedela, kako je ustvarjen človeški ustroj, zakaj v tem trenotku je zazvonil zvonec, in vsi so pogledali proti vratom. Samo Mr. Dayton je ostal mirno sedeč na svojem sedeži* in je smehljaje rekel: - To bo Mr. Smart. Prosil sem ga, naj pride nocoj nekoliko k nam. — Da, to je njegov korak. — Mr. Smart, krčmar v Union hotelu? — je vprašala Miss Adela ter naglo pripravila šr eno skodelico za čaj. — Prav isti, — je odvrnil Mr. dayton; — sicer pa je že tukaj. V naslednjem trenotku je stopil v sobo Jonatan Smart, prijazno pozdravil ter podal vsem roko, razen Mrs. Breidelfordovi kateri se je samo nemo poklonil. Nato je sel, s samozadovoljnim smehljajem na ustnih, na stol, ki mu ga je primaknila Mulat-k a Nancy. — Well, gospoda, zelo me veseli, videti vas tako zadovoljno skupaj zbrane, — je rekel. — Hvala, gospodična, hvala, ne pijem mleka; rajši bi imel nekoli ko ruma »v čaju. Nastal je trenotek premolita, katerega je izrabil Smart, se obrnil k Mrs. Dayton in rekel: — Oprostite, gospa, žal mi je, če sem morda prekinil ali motil vašo zabavo, toda sodnik Dayton --- — Nikakor, nikakor, Mr. Smart, — se je naglo vmešala Mrs. Breidelfor. — Ah, o čem sem že govorila, ti moj ljubi Bog? Oh, to moj pozabljiv spomin, Mr. Smart! že moj ljubi pokojni mož je zmerom rekel: 'Lojza,' je rekel, 'ti si v svoji mladosti preveč mučila svojo glavo in napenjala svoje možgane. Preveč napet lok, končno poči. To so bile njegove lastne besede, Mr. Smart. Ah, Breidelford, sem nato rekla, — ti poznaš mojo slabost, ampak spomin je'dar božji, in če ga nam Bog spet vzame, se ne smemo pritoževati. To bi bilo slabo, Breidelford, sem rekla-- — Toda sodnik Mr. Dayton me je tako prijazno pavabil, — je nadaljeval Smart, obrnjen k Mrs. Daytonovi, — da nisem mogel odkloniti vabila. — Kaj pa se je danes zgodilo? — je vprašala Adela. — Ali je bil zopet prepir? Slišali smo sicer vpitje in hrup, toda natančnejšega nismo nič izvedeli. Mrs. Breidelford, ki je pravkar hotela nesti k ustim skodelico s čajem, je to spet postavila na mizo ter pazno prisluhnila. — Kaj vam ni Mr. Dayton ničesar poveda? — je vprašal gostilničar Smart. — Niti najmanj, — so odvrnile ženske enoglasno. — Nu, on mi je storil veliko uslugo, — je rekel Smart, — kakršno stori le dober sosed sosedu. — Ampak moj dragi Smart, — je rekel smehljaje Dayton, — storil sem le svojo dolžnost kot mirovni sodnik tega okraja. Ne. — je nadaljeval Smart on mi je rešil življenje, ne da bi pri tem gledal na lasttio varnost. O, faiitje sami ne bi dovolili, da pride do skrajnosti, — je rekel sodnik, nato pa pripomnil: — Zakaj pa tega ne poveste, Mr. Smart, da ste Ircu z nevarnostjo lastnega življenja rešili življenje? Potemtakem je moralo bili danes strašno v Heleni, — je dejala Mrs. Dayton. — Nu, nič drugače, kakor vse ostale dni, — je odvrnil Smart ter skomignil z rameni. — Helena se je pač tozadevno že proslavila. — Prav tako je vedno rekel moj ranjki mož, — se je spet vmešala klepetulja Mrs. Breidelford. 'Lojza,' je rekel, 'ne ostani več v Heleni, kadar jaz umr-jem, temveč se izseli od tu. Ti si prenežna in preslabotna za tako divje življenje. Ti nikakor ne spadaš v to ozračje in to okolico.' Ah, ti moj ljubi mož! In še na smrtni postelji sem mu morala obljubiti, da se izselim. Toda, kam naj grem? Tukaj,si vsaj naredim življenje. Saj pridna sem, to mi je treba priznati. Moj pokojni mož je zmerom rekel : 'Lojza, ne ženi se toliko, ker se boš do smrti izdelala. Ti prav nič ne pomisliš, da spadaš k nežnemu spolu. Ampak pozneje boš že še spoznala, ko bo že prepozno in ko mene več ne bo.' Ah, Mrs. Dayton, ne morete si predstavljati, kako je ta človek vse vnaprej videl in kako preroški dar je imel! Vedno me je svaril in mnogokrat je rekel: 'Lojza,' je rekel -- — Upam, da je zdaj pri vas kdo doma in da hiša ni prazna, — je rekel takrat Smart ter se obrnil h klepetulji. — Pri meni? — je vprašala Mrs. Breidelford prestrašena.— Pri meni, Mr. Smart? žive duše ni pri meni doma. Ampak, za božjo voljo, kakšen obraz pa delate? Pa se.vendar ni pri meni kaj zgodilo? Rotim vas, Mr. Smart, pri izveličanju vaše duše, kaj-- — Nikar se ne strašite brez potrebe, kajti to, kar sem videl, morda samo --- — Kaj, za božjo voljo, ste vendar videli? — je vzkliknila Mrs. Breidelford v smrtnem strahu. Mr. Smart pa je ostal popolnoma miren in je odvrnil: — Pravzaprav nisem videl nič posebnega. Ko sem šel pred četrt ure mimo vaše hiše, je stal nekdo pri zadnjem oknu ter trkal nanj. — In kaj-je storil mož potem? — je vprašala nestrpno Mrs Breidelford. — Jaz sem se torej ustavil in opazoval, kaj hoče oni nekdo — o katerem pa nisem rekel, da je bil mož, pač pa je bila ženska. — ženska? — je vzkliknila Mrs. Breidelford začudena. — Okno je bilo zaprto, nakar je šla ženska okoli hiše, jaz pa sem ji sledil. Ko je tudi tam potrkala na vrata in ko ni bilo nobenega odziva, je poizkušala v vratih dvoje ključev. — Ah, kanalja! — je vzkliknila Mrs. Breidelford ogorčeno. — In je odprla? — žal mi je, Mrs. Breidelford, da vam na to ne morem odgovoriti. Takrat sem namreč pogledal na uro ter videl, da sem že itak zelo pozen, zato sem odšel svojo pot. — In je niste prijeli ter izročili sodniji! — je vzkliknila, klepetulja. S temi besedami je skočila kvišku, prijela svojo torbico, nato pa začela še nekaj iskati po sobi. — Mrs. Breidelford, kaj pa. še iščete? — jo je vprašala Adela, — Moj klobuk. — I, saj ga imate na glavi. — Lahko noč, Mrs. Dayton! Lahko noč, Mr. Lively! Ah, Mr. Dayton, storite mi to ljubav in pojdite z mano, — je zaklicala nato Breidelfordova. — Vi ste tukaj mirovni sodnik, in če so res morilci in tatovi-- — Prav rad bi šel z vami, Mrs. Breidclftn d, toda mi je nemogoče, ker imnm, žal, z Mr. Lively j em nekaj važnega pravna-ti, kar se ne da odložiti. Toda pospremil vas bo moj sluga, in če vidite, da bi bilo potrebno, pa potem pokličite konstablerja. — Ampak, dragi Mr. Smart, vi bi bili morali ono tujko vsaj ogovoriti, ko ste videli, da poizkuša ključe v ključavnici njenih vrat, — je rekla Mrs. Dayton, ko je klepetulja odšla. — To bi bila vsekakor težavna stvar, — je odvrnil Smart ter si veselo pomel roke. — Mrs. Breidelfordovi bo namreč težko koga najti, ki sploh ne eksistira. — Ki ne eksistira? — je zaklicala Adela začudeno. — Jaz nisem videl žive duše, — je rekel Smart. — Kaj pa ona ženska s ključi? — je vprašal smehljaje Dayton. — Je samo produkt moje fantazije, ki mi je pravkar prišel v glavo, — je odvrnil Sart. — če je ne bi na ta način odpravil, bi morali še ves večer poslušati to klepetuljo, kaj vse ji je rekel in svetoval njen pokojni mož. — Bog ve, kaj nam je pripravilo čast njenih obiskov? — je rekla Mrs. Dayton. — Nocoj je že tretjič pri nas in vedno ostaja pozno v noč, dasi mi nismo še nikoli prestopili njenega praga. Ampak, kaj naj storim? Pride kar na lepem, nato nas gnjavi po cele ure s svojimi zgodbami, kadar pa gre, si pa izposodi še celo vrsto raznih malenkosti, ka kor šivank, sukanca, svilene niti. kuhinjske posode itd. — Priznati moram, da sem bil začuden, ko sem jo ugledal v vaši družbi, kajti ta ženska ne uživa v Heleni dobrega slovesa, — je rekel Jonatan Smart. — Pošteni ljudje v Heleni se niso samo obrnili od nje,, temveč so ji prepovedali tudi vstop v svoje domove. — Jaz pa mislim, — je rekel Mr. Dayton, — da se dela tej ženski, kljub temu, da je res neznosna klepetulja, vendar krivica. Tudi jaz sem že marsikaj slišal o govoricah, ki gredo o nji, vendar mislim, da je edino, ■ radi česar je v resnici kazniva, to, da na tajnem prodaja Zamorcem žganje. — Pismo za gospoda sodnika, — je tedaj rekla Mulatka Nancy, ki je pravkar stopila v sobo ter izročila Daytonu zganjen list papirja. —• Kdo ga je prinesel? — je vprašal sodnik. — Poštni jezdec, — je odvrnila Nancy, — ki je dejal, da je nujno. Sodnik je pismo odprl ter se obrnil proti luči, da hi bolje videl. Ko je pismo preči tal, se je obrnil 1c svoji zoni in rekel: — Ljuba žena, še nocoj moram obiskati nekega nevarno bolnega človeka, (Kakor se bodo čita-telji spominjali, smo rekli, da je bil Dayton tudi zdravnik), — Tukaj, v Heleni? je vprašala Mrs. Dayton. — No,'žalibog ne. Deset milj od tu, — je rekel Dayton. — Na vsak način se pred jutri zarana ne bom mogel vrniti, čuj, Nancy, reci Cezarju, naj takoj osed-la mojega konja. Mrs. Dayton je globoko vzdih-nila. — Ah, George, — je rekla žalostno, — sicer je lepo, da so tvoje zmožnosti tako upoštevane, vendar bi želela, da bi bil nekoliko več doma. Ti tvoji neprestani nočni pojezdi morajo končv no izpodkopati tvoje zdravje. . — Nikar ne skrbi, — je rekel smehljaje Dayton ter oblekel suknjo, katero mu je v tem prinesla Nancy. — škodovalo mi to ne bo; sicer bi rajši ostal med vami, ampak ni pomoči. Ali naj bolnike, ki se mi zaupajo, prepustim njihovi usodi samo za-stran tega, da ne bom moten v svoji udobnosti? Meni je žal teh noma prav, — je rekel — Naravnost blagoslov je, * katerega se no moremo ri zahvaliti, da imamo v svoji di izkušenega zdravnika, pak, da po pravici povem, jaz bi bil rad zdravnik, ko ne bi koli vedel, born-li ponoči spal ali ne. Kdo pa je bolan' — Oni Nempc, ki se je šele davno tam naselil, če se ne tim, se piše Brander. — Pravkar slišim konja, je rekel Smart. — bo, da se tudi jaz poslovim. Lively, ali greste tudi vi, ali slite ostati še tu pri damah? — O, ne, tudi jaz moram iti, sicer bom prepozen. — M' Dayton, ali jezdiva isto pot? — Težko, — je odvrnil ta, si je pripenjal ostroge na šl<01 nje. —- .Jaž bom odjezdil po st® zi, ki vodi v Baylis. Je nekolikf bliže. (Dalje prihodnjič) .-0-rt AMERIŠKI RAKETI RJI I- AMERIŠKA VLADA V OČK1' OSTALEGA SVETA (Nadaljevanje iz 2. strani) na drža'-'ne in mestne vlade Pri' zadetih krajev. Na vsak način pa je smešil žalostno dejstvo, da smo v Antf jriki, kjer pošast prohibistic"1 siromakov, posebno še zato, ker j korupcije čedalje više dviga sv<> je v tej okolici pomanjkanje do-J jo ostudno glavo, že tako dak* brih zdravnikov in se nahaja j prijadrali, da smo postali tar';5 medicinska veda večinoma v ro-! upravičenega zasmeha in poru1 kah mazačev. jlovanja vsega ostalega civili?! — Gospod sodnik ima popol-1 ranega sveta. Mr. in Mrs. Thomas Edison v čakalnici, predno sta odpotovala v Fori Myers, Fin., kjer bosta preživela letošnjo zimo. MOST EVERV BODY ON LOWER MAIN STJ5EET $OT WIND OF THE FACT "THAT ELMER TODD WAS QP'NG, OVER. TOHOOTSTOWN TO SEE HIS CjlRL. LM w. 5TANLKY 1-2S-3I CENTRAL, PRESS AMERIŠKA DOMOVINA., JANUARY 277H, 1931