n in ;akc- 2 eno-lofe, bno> Srne* bro- JU. leko-'ilo)r, fur* jileifc JU. kf> ka-take-j ;i ic-30,- Niročnina za celo leto 2 K. Numezna številka velja 6 vin. Nirtcnina se tudi na fo\ leta plačuje in se mora poslati vnaprej. Cwa oznanil je za eno itnui 64 K, >/, strani 32 K, >', strani 16 K, 'I, strani 8 K, >/n strani 4K,V>>strani2K, »/•« strani 1 K. M večkratnem oznanita je cena posebno znižana. Za oznanila (inserate) uredništvo m upravni- štvo ni odgovorno. Uredništvo in uprav-ništvo je v Ptuju v gledališkem poslopju štev, 3. Štajerc izhaja vsaki dragi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične številke vposlati. K> Stev. 20. V Ptuju v nedeljo dne 30. septembra 1906. Tli. letnik 5 Ufc JU. ir •ipo- Mesto besed — dejstva! Šolsko leto je zopet pričelo in lahko presedamo uspeha našega dela. Velik črnoglede^ i moral biti, kdor na bi bil zadovoljen s temi iipehi. Vkljab nasilnema navala prvaških na-lom« protnikov ljudstva in njega bodočnosti se zave-jj'o stariši svoje svete dolžnosti t redno večjem Keriln. Dokazovali smo potrebo nemščine in naših izot ni mogdl nikdo ovrači. Dokazovali smo, pošiljajo najhujši nasprotniki nemške šole li svoje otroke — v nemške šole. Povedali iirj-^fco imena in nikdo nam ne more reči, da smo lin* »resnico govorili. Na temelju suhoparnih dejstev, sIa' s temelja nepremagane in nepremagljive resn;ce 12. no sezidali svoje nazore in smo sprožili klic: naju*] itariSi, dajte svoje otroke v nem-ilec,.j ke šole! In stariši so nas v veliki meri eno., ibogali. Vsa nemške šole na Sp Štajerskem so letos jj »napolnjene. Ptujska dekliška kakor deška lla imata prenapolnjene razrede (od 70—80 cev, reč nego dopušča zakon) in velik del cev so slov. otroci. In šolnina v Ptuju je porisana leto za letom od 6 na 8 in letos 12 kron. V Ptuju so se pripetili slučaji, da |b najzagrizenejši prvaki prišli s klobukom v iti prosit, naj se njih otroke v nemško šolo prejme. V zadnjem trenutku se je celo občin-m odbor v Ragoznici, kateremu načeljuje župan ieo, prvaški pajdaš in desna roka Brenčiča, javil za nemški poduk in Brumen je pripeljal ja otroka in milo prosil za sprejem . . . »do tako gimnazija v Ptuju; najboljše merilo i njo je toli aorraženi pripravljalni tečaj (Vor-sreitungsklasse), katerega je obiskovalo lani 28, tos pa 43 učencev. Istotako je razmerje v , Mariboru, Brežicah ob Savi itd.; pripete «e ibiaji, da prihajajo otroci iz Kranjske r štajer-ie nemške šole ... In vse to se godi vkljub .iznosnemu zatiranja resnice od strani cele made prvaških dohovnov, advokator, učiteljev i njih priveskov, vkljub gonji prvaškega časoma, vkljub zlorabi prižnic. To so — dejstva, vpričo katerih se zgube lome besede prvaško-klerikalne politike kakor in, kakor megla v jesenskem vetru. In ta dejstva nas morajo ohrabriti. nam tiči- tonjo dokazati, da smo delali prav in pokazati utt" m pota v nori boj. V tej borbi nam služi 1 borno — postava. Postava zasignri uresničenje I emške (minoritetne) šole v hipu, ko je 40 otrok I ikaj, katerih stariši so za tako šolo. Državni 1 meljni zakon z dne 21. dec. 1867 pravi do- cznib [orno: .Predpogoj za uresničenje minoritetne - tte je, da se naglasa pravico od strani pristašev I Miine narodnosti.* Stvar je torej čisto edno- I Inns: Par mož stopi skupaj in napravi prošnjo ies- i okrajni šolski svet, v kateri zahtevajo na ob- catko „iz stališča členka XIX dr. t. zak. z dne zg I.dec. 1867, dr. z. št. 142 ustanovitev nemške 0 K- »le." Tej prošnji (katero uredništvo „Štajerca" išati sar rado brezplačno naredi) je pridati polo 8 arjn odpisi starišev ali njih nadomestnikor. Vsakdo t pri kko podpiše, ki stanuje ne več kot 4 km od 410 »j«, kjer naj se ustanovi šola, samo da je av- dcd: 14ft> ilnJ, rad> ■ria-j nn- ren- pel- samo-sicer icikeK naj-jc le f irtO: >rik»Kj nanje-! le i» atrijski državljan; pri tom je vseeno, ali razume nemški ali ne, itd. To bi bila p )t, po kateri bi imelo napredno gibanje korakati do novih, še lepših in večjih nspehov. Klerikalni nasprotnik pa naj tuli od jeze in sovražtva kot ranjena zver, — ljudstvo bode vrglo svoje zatiralce ob stran, kajti to izkoriščano ljudstvo se je naveličalo praznih besed. Naveličalo se je fraz, naveličalo se je lepih obljub in sladkega prilizovanja in odločno zahteva — dejstva. Politični pregled. Odsek za volilno reforma je pričel svoje delo nek*j dnij pred državnim zborom. Pefal se je najprvo s § 7. volilne preosnove. Posl. Kaiser je predlagal, naj se sklene, da mora biti vsak volilec vsaj 2 leti v enem kraju. Vlada in razni poslanci so govorili proti tej predrugačbi. Končno se je sprejel § 7, kakor je bil od vlade predlagan. S tem je splošna in ednaka volilna pravica sprejeta! Istot&ko se je sprejel § 1 vladine predloge. Dno %4'. t. so predlagali Poljaki volitev pododaeka, ki naj določi natančne meje med državno in deželno zakonodajo; predlog je bil sprejet, ako ravno ima namen, zavlačiti volilno preosnovo. Dne 17. t. je sprejel odsek predlog, da bodi volišče vsaka občina. Dne 19. t. se je sprejel § 4 vladine predloge. Potem so sklenili poslanci preložitev razprave § 5, ker hočejo klerikalci predlagati pluralno volilno pravico. Nadalje »e je sklenilo, da bodo volitve po celi državi na enem dnevu. 27. t. so govorili o volilnih listah; pri tej priložnosti sta se skregala prraška poslanca Tavčar in Šušteršič. Govori se, da hoče posl. Tavčar z obstrukcijo pričeti . . . Državni zbor je pričel zasedanje 18. t. m. Najprvo so se morali poslanci zaradi opavskih izgredov skregati. Nemški poslanec Hofer je podal potem nujnostni predlog, o katerem govorimo posebej. Potem je razpravljala zbornica o zakonu glede apotek. V odsek za volilno preosnovo so bili na novo voljeni poslanci Vogler, Tavčar, Schlegel in Grabmayer. Druga seja se je vršila 25. t. m. Krvava Rusija. Pri bojih v Sjedlicah je bilo skupno 178 oseb ubitih, 450 težko in lahko ranjenih. 280 oseb je bilo aretovanih. — Mesto Kalvaria je pogorelo; zažgali so carjevi hlapci. — General Trepov, eden najzagrizenejših krvnikov carjevih, je umrl. Nekateri trdijo, da ga je zadela kap. Drugi zopet pa poročajo, da je Trepov zastrupljen in so tudi resnično njegovega kuharja zaprli. Tudi se govori, da je Trepov sam sroje življenje končal, ker je padel pri carju v nemilost. V carjevi palači sami so se namreč razkrile zarote in car je z vso svojo družino pobegnil iz Rusije. Po celi državi se seveda ponavljajo krvavi dogodki; bomba, revolver in sablja vladajo danes na Buskem . .. Vojaške razmere. Opravičena je trditev, da delajo gotovi oficirji in vojaški zdravniki s sinovi kmeta in delavca, ki so prisiljeni, nositi plavo suknjo, hujše nego z živino. Evo dokaz: Vojak Zwerger od 4. pešpolka je dobil pri vaji kilo (brneh); naznanil te je bolnim, ali zdrav- nik ga je opsoval in imel za simulants. Poveljnik pešpolka aa jo potom fio surovo obnašal proti pouancu Hofarju . . . Tako delajo ti gosposki sinJki, ki žive od delavskih žnljer, s sinovi ljulstva. Človek, ki ima smrtnonevaren ,,bruch", je ..bestija", „ simulant!" Kdo pa plačuje vojaštvo? Ljudslv> in to isto ljudstvo ima tiho biti! Ali to pot so jo gospodje skupili. Zbornica je sklenila ednoglasao, da se naj 1. vojsk Zwerger takoj iz služba odpusti, da naj se 2. vojaškega zdravnika v preiskavo pokliče in da naj 3. poveljnik pešpolka št. 4 poslanca Hoferja ter predsednika zbornice za odpuščanje prosi! Tako bi se moralo vedno postopati, kajti ljudje ne pridejo zato na svet, da bi jih pobijali gosposki sinkoti . . . Cenjene naročnike opozarjamo, da je plačati naročnino le neposredno, to se pravi: ali v gotovini v uredništvu lista v Ptuju, ali pa po pošti na naslov: uprava .Štajerca*. Nikdo drug ni pooblaščen sprejemati denar! — V zadnjem času narašča število naših odjemalcev. To je dokaz, da se Ust ljndem dopada Torej brez strahu na delo za ,Štajerca"! Dopisi. Črešnovec pri Slov. Bistrici. Tukajšnji žeg-nani fihpojov dopisun je zadnjič v fihposu čvekal, da so pri nas Stajercijanci pogoreli. Ali mi o kakem požaru nič ne vemo in se prav dobro počutimo, zraven pa Še znovič trdimo, da je zi vsakega Slovenca dobro m koristno, naj si je kjerkoli, ako poleg svojega materinskega jezika razume tudi nemški. Dalje svetujemo de-pisana, naj Liha in Kresnika spoštuje, ker sta boljša kristijana kot je on ram. Seveda, ta moža sta dopisunu pri sodniji dokazala, da naša cerkev je hiša molitve, ne pa hiša obrekovanja, psovanja in prepira, in to dopisana peče. Tistega miru pa, ki ga dopisun svetuje Kresniku, pa je on sam najbolj potreben, ker pri nas res ni blaženega miru, odkar se je k nam toti dopisun priklatil. Zraven pa mu prerokujemo, da noben obč. predstojnik, naj je izvoljen kateri koli, ne bo tako plesal, kakor bo dopisan piskal. Pri nas bo zopet mir, kadar se ti, dopisun, od nas pobereš. Da se to le prav kmalu zgodi! Iz Keblja na Pohorju. (Fihposovci). Ljubi Štajerc! Tudi pri nas te radi čitamo, čeravno tu imaš dosti neumnih fihposovcev, ki se v nas napredne kmete semtertje zaletavajo s svojimi oteklimi jeziki. Nekaj ti jih naštejem. Nafi organist pri teh fihposovcih nosi zvonec in se na-zarensko peni, kadar te zagleda na pošti, njegovi dve frajli sta pa tako imenitni, da bo gotovo kak farček katero vzel za kuharico. Krčma r Bupnik pravi, da za te, ljubi Štajerc, nima prostora v svoji hiši, pač pa pri njem imajo dovolj prostora zaljubljeni fantalini, ki tja zahajajo zavoljo krčmarjevih .devic". Tretji fihpo-»ovec je Franci Fridrih. Tisti bi se tudi rad skobacal na županski stol, naprednjaki pa ne marajo imeti kaštruna za župana; naj rajši malo bolj gleda na Katerco, da ji ne bo Bogečov fant dajal pohujšanja. Še nekaj mlečozobih tn ima iibpos, med njimi je najbolj znan Fridrihov fact, ki zdaj nosi soldaški grant. Našega naprednega trgovca so napadli v fihposu, hoteč mu škodovati med ljudstvom, ali mi naprednjaki ga nikdar ne zapustimo. Fihposovec mež-nar rad se spogleduje z Nežiko, to samo omenjamo, ne da bi mu bili za to fanš. 0 drugih mlecezobcih in o Lovu v obč. taboru prijavimo prihodnjič. Ti pa, organist, zanimaj se rajši za petje, da ne bote na koru tako strašansko cvi-lili, da se človeku želodec obrača, občinske zadeve pa pusti pri miru. Ce te pa kedaj jeza pograbi, pojdi rajši h Kokolu po kozjega mleka in tega pij na tešče. če ne boš nbogal in miroval, potem ti skuhamo v Štajercu bolj kreftno zdravilo. — Naprednjaki na Keblu. Iz Hrastnika (Nova šola in nemški poduk.) Dozidala se je tukaj nova ljudska šola. Dolgo, dolgo, smo si želeli in tudi si želimo zdaj, da bi se naše otroke podučevalo kolikor mogoče v nemškem jeziku, ker mi rudarji, sploh vsakdo, ki je kaj po svetu poskusil, ve, koliko je vreden človek, kadar zna več jezikov, posebno nemškega. Zato zahtevamo, da se v tej novi šoli podnčuje samo nemški. Seveda nekaterim pr-vaškim gospodom to ni po volji. Zikaj neki naj se ti ubogi, ničvredni delavski otroci uče nemški? Saj je dosti, če znaio vpiti: Slovenec sem! Najhujši tak kričač je C. Jenko, ki pa se je sam izšolal na nemški rudarski šoli v Celovcu. Ali obenem vprašamo tu tako imenovane prvaške gospode: zakaj pa vi pošiljate svoje otroke v mestne šole? Mar zato, da se tam učijo samo slovenski? Ali mar samo zato, ker imate denar, da lahko plačate? Mi ubogi, že dosti trpinčeni delavci i a stariši pa, ker nimamo denarja, naj pustimo, da naši otroci ostanejo ničvredni, zabiti? Ja, prvaški gospo-diči, mi vemo dobro, kaj vi mislite, kaj se kuha v vaših glavicah! Mi vam kratkomalo rečemo: če je vam res toliko za slovenski Hrastnik, če se res bojite, da bi nemški ne postal, potem nam pomagajte do boljšega zaslužka, da bomo ložej preživljali svojo družino, da nam ne bo treba naših dečkov pošiljati b trebuhom za kruhom! No in potem, če nam boste kaj pomagali, da bo nam kaj priostajalo pri zaslužku; ne bomo več silili za nemški poduk na hrast-niški šoli, temveč bomo svoje otroke tndi mi pošiljali v mesta študirat. Ste nas razumeli? — Več rudarjev. Milwaukee v Ameriki. Dragi Štajerc, naznanjam ti, kako delujejo naši duhovniki tukaj v daljni Ameriki med svojimi ovčicami. Pred kratkim je naš „častlti" Lojzek zopet beračil pri tukajšnjih Slovencih. Pri takih potih je prišel tudi k nekemu rojaku, ki ima dva bolnika — ženo in enega sina — že skoraj pol leta na bolniški postelji. Tisti mož je zdaj malodane berač, ker je izdal že skoro ves denar za zdravnike in zdravila. Ta naduti pop pa je kar odločno zahteval, naj mu da, če ne več, vsaj pet dolarjev. Ker se je dotičnik rotil in prisegal, da ne more dati, ker res nič nima in da je on bolj potreben podpore kakor pa gospod ali kdorkoli drugi, je nato žeguani Lojzek rekel: „Potem nimate več deleža in sedeža v cerkvi". Pjjan pa je bil kot kanon, da se je kar zibal. To se lahko razvidi tudi iz tega, ker je šel v sobo, kjer je moj sin bolan ležal. Ko je k njemu prišel, ga je vprašal: „Kolika časa si že bolan?" In tako je ponovil štirikrat a!i petkrat, ker sploh ni vedel, kaj jo govoril, toliko ga je imel pod kapo. Pretočeno nedeljo jo imel govor v cerkvi in rekel: „0d zdaj zanaprej se bo za poroke plačevalo 16 dolarjev (80 K) in zraven je rekel: IG dolarjev si tekom treh tednov lahko vsak prihrani. Za navadnega delavca je bilo že poprej preveč 10 dolarjev plačati za poroko, saj še klevelandski Vitus ni več računil kakor 10 dolarjev in tisti je eden najbolj oderuških slovenskih duhovnikov v Ameriki. Tekem 10 lot je spravil skupaj nad 100.000 dolarjev (pol milijona kron). Farško geslo torej je: Kar si bož, ubogi delavec, v potu svojega obraza težko prislužil, tisto daj v farško, nikdar polno bisago, Zatorej, Slovenci v Ameriki, le množite se, da bo dosti krstov in porok in pogrebov in s tem dosti — kšefta za farje. Gospod potrebuje denar, saj ga dve tolsti knhaici staneta dosti denarja! Nadalje priporočam rojakom znanje nemškega jezika, zlasti tistim, ki so namenjeni podati se med svet. Posebno rokodelci naj znajo — 2 — nemški jezik. Jaz jih poznam tukaj veliko takih, ki so bili tam v domovini dobri rokodelci, a tukaj opravljajo druga težka dela. Ia zakaj? Ker pri rokodelstvu moraš razumeti nemški! Mojster ti pove mero. to in ono, in če ga nemški ne razumeš, je faleno. Naši slovenski delavci so sploh dobri delavci, ali zavoljo jezika ne morejo priti do boljšega kruha. Sicer je glavni jezik angleški, ali tudi z nemškim se da veliko doseči. Našim rojakom je večinoma odločeno, enkrat iti med svet s trebuhom zt kruhom ia kako potem vsakega težko stane, na starost se nemški učiti! Sioveaskega jezika pa tako drugje nikjer ne potrebu;ete kakor samo na Kranjskem, kjer še vlada klerikalna tema. Jaz sem imel dosti brit-kih izkušenj med svetom, torej opozarjam in želim svojim dragim rojakom vse dobro. Torej le naučite se nemškemu jeziku in potem hajd med širni svet in povsodi vaj bode boljše stalo kakor v nazadnjaški Avstriji. K sklepu vse rojake pozdravljam, tebi pa, dragi Štajerc, želim veliko naročnikov in da bi v kratkem tednik postal. Novice. Par besed našim naročnikom. Od raznih strani nam poročajo naši pristaši, da se jim do-pošilja prvaške liste; začudeno se vpraša, kako so mogli prvaki naslove naprednjakov dobiti? Stvar je sledeča: Ko je stal šnopsarski Križman še v naši službi in je dobil končno „laufpas", ukradel je na nesramen način naslove naših naročnikov ter jih je odnesel v pisarno „Kranj-skega pankrta." Ko so ga tudi od tam pognali, jih je odnesel v pisarno „M!adoslovenca". Z ukradenimi naslovi deluje torej to pijano človeče, ki dela švindel tudi z iuzerati. Opozarjamo svoje pristaše, naj vsak prvaški list, ki jim pride, ne da bi ga naročili, takoj nazaj pošljejo in to z opombo: „Ne sprejmem!" Kajti kdor podpira prvaške liste, podpira to nesrečno prva-ško politiko! PrekislO grozdje. Lsica ni mogla doseči zreli grozd; tolažila se je s tem, da jo grozdje itak prekislo... Približno taki so tudi naši prvaški listi. Ubiti -aas. ne morejo, ako ravno to že 7 let sem poskušajo. Zato trobijo vsak mesec enkrat svojim vernim ovčieaai, da bode „Stajeic" itak ponehal, ker mu zmanjkuje denarja. Pa tudi tega veselja jim ne moremo pustiti. Res j) sicer, da nimamo bogatih cerkvenih blagajn, v katere nosijo reveži svoje krvave krajcarje, — ali toliko naročnikov že imamo, da nas ne bo tako kmalu konec kot si to želi prvaška gospoda. Svojo glavo zastavimo, da ima „Štajeic" več naročnikov kakor vsi prvaški listi na Štajerskem in Koroškem skupaj! Okroglo 15.000 jih je! In to število narašča z vsakim daeyom, tako da bode svet kmalu čudež doživel, kako se poveča naš list. Cisto zadovoljni smo torej. Ako pa pošiljamo svoj list na ogled, — stori to vsak drugi list tudi. Ako zahtevamo, da se plača naročnina naprej, — store isto vsi listi po celem svetu ... Ia ako pošiljamo naročnikom račune, ima to več namenov; prvič hočemo opozoriti tiste, ki so na svojo dolžnost pozabili; med 15.000 osebami je vedno par slabih, kajti celo med iS duhovni dobiš 1 kozla; poleg tega pozabi marsikdo, kedaj se je naročil in mu je le ljubo, ako mu to sporočimo, končno je pa tudi nekaj prvaških pristašev, ki sicer naš list radi čitajo, ga tudi naroče ali — plačati nočejo in te prvaške sleparje seveda bodemo neusmiljeno za ušesa prijeli... V splošnem pa naj se črni listi potolažijo! Cela vrsta listov in lističov so tekom 7 let proti »Štajercu" ustanovili, ali vsi so splavali po Savi in Dravi. Mi pa smo ostali! Torej — grozdje ni prekislo, celo jako sladko je, ali previsoko visi prvaški lisici... „Arbeiterwille" je baje delavski list in bi imol tedaj tudi delavca zastopali. V zadnjem času pa prinaša same napade na občinsko upravo ptujsko in na okrajni zastop. To počenjanje izključuje vsak dvom. Za „A. W." stoji namreč inšpektor južne železnice S c h m u c k. Ta človek je znan kot najhujši zatiralec delavskih teženj, ki ima že celo vrsto slučajev delavske bede na vesti, — in s tem človekom gre delavski list! Poleg Schmucka stoji za BA. W." seveda še par prvaških go3podičev, ki se ne upajo v javnost, ker so sodnijsko kot dennn-cijantje označeni ali pa ker so adrese kradli... d! Južni železničarji se čudijo, da se more „A. W, družiti s takimi ljudmi. In tudi mi se Čudino Star soldat po cesti gre . . . Na to f tovsko pesen se spominjamo, kadar nam oceniti slavnoznano „delovanje" prvaško-klerikal nib poslancev. Ti gospodje namreč vedno „ lnjejo", enkrat „za narodov blagor", potem „brata kmeta", tretje za „majko domovino", -vedno „delujejo", ali nikdar ne delajo. Ljudstvo pa se požvižga ne vse ..delovanje", ako manjki dela za izboljšanje življenja ... Ali prvašb' poslanci „delujejo* naprej; največkrat pri šampanjca in polni mizi; takrat se jim svetijo oči, takrat jim teče pot njih ..delovanja" po lici, takrat bi objeli vsacega „ brata Slovenca* Ali lagali bi, ako ne bi poročali, da ..delujejo1 ti možakarji in frakarji tudi na drug način! Star soldat po cesti gre, — in sklicuje shodi in .deluje" kot govornik, kot Demosten „sto jega" naroda in pajdaši klerikalizma vpijejo ,,bravo" in — star soldat Jartela ali Gr, auer ali Korošec ali Ploj gre naprej ... Al? hudirja, — shodi, ljudstvo izobraziti, s politiko! seznaniti, mu oči odpirati, —• to so lepe sede, vse hvale vredne besede. Pa mislite delajo J ur tela in drugi stari soldatje kaj tacega, da-izobražujejo ljudstvo? Figa! „Ubijte Nemca' pričnejo in „ubijte Nemca" končajo. Hujskanji proti nemštvu v splošnem, proti nemški šoli t posebnem, to je edini smoter teh shodov vraga, gospodje, ako se bojite vsake nemško besede kakor hudič križa, zakaj pa mešetarite recimo, z vinom pri Nemcih, zakaj pa ne greste kakor v starem testamentu židje, da si poiščete sredi Afrike prostorček, kjer lahko celi dat „živio" in „nazdar" upijete in se redite od ko-b lic in m; Korošec, Caf e tutti quauti. In kadar jej farška bisaga v nevarnosti, kriče: vera je v ne varnosti! To pa mi odkrivamo in storiti hočemo to tudi v bodoče! Mi hočemo, da 03tane cerkev edino veri, ne pa da psujejo zbesneli kaplan politične nasprotnike v cerkvi. Mi hočemo, di 88 priuči deca čimveč v šoli, kar ji zamore slo žiti v borbi za življenje. Ali je to protiversko! No, potem sta papež in škof tudi protiverskil kajti ta dva zahtevata isto in sta večja nego lažnjivi uredniki „Doma". Za dane3 imfr nujemo urednika „Domovega", ki je načečkal preje omenjeno laž, javno najnesramnejšega lažnivca in hudobnega obrekovalca, dokler nam m pokaže tistega „Štajerca", v katerem smo pisali: proti veri. Pa — eks! Iz Spodnje-Štajerskega. Napredne zmage. Z veseljem poročamo, da so vrli naši pristaši zopet v 3 občinah zmagali V Vareji so premagali naprednjaki klerikalno-prvaško armado in to na celi črti. Ravno tako v sv. Trojici in v Pobrešu pri Ptuju. Najval-nejše postojanke haložke so zdaj v naprednih rokeh. Cast gre vrlim možem, ki se ne groženj črnih hujskačov, temuč volijo po prepričanju za dobro ljudsko stvar. Licencjranje in premiranje bikov za ptujski okraj. Dae 10. sept. t. 1. se je vršilo na mest, nem živinskem sejmišču v Ptuju licenciranje in premiranje plemenskih bikov za ptujski Prignalo se jih je 76, licenciranih je bilo 56 med temi tudi 22 premiranih. Premije so dol 18 biki sledečih posestnikov: Fr. Kaiser v Ptuju I. drž. premijo K 60; S. Skrbinšek v Hndošah In. drž. premijo K 50; J. Windisch v L3skovci L dež. premijo K 40; M. Selinschegg v Lanca-vasi II. dež. premijo K 30; gospa Jožefa Sima Hii Bregu III. dež. premijo K 30; A. Preložnik T Vnrbergn IV. dež. premijo K 20; O. Schwarsch-nig v Majšperku V. dež. premijo 20 K, katero premijo pa je imenovani gospod opustil. — Okr. premije so dobili biki sledečih živinorejcev: J. Klemenčič na Gori K 30; po 20 K: A. Sagadin 7 Sesteržah, A. Marinič v Bolečki vasi, Ptujska graščina, ki je premijo darovala v prid kmetovalcem ptnj. okraja za I. 1907, in Fr. Tobijas t Pacinji. Po K 15 so dobili: J. Peržuh v Dražencih, V. Glatz v Karčovini, J. Vrabl v Ve-lovleki, Fr. Pišek v Majšperku, M. Haložan v Dražencib, J. Nedelko v Trnovski vasi, V. Schwab Ptuju, J. Grein v Vareji in J. Bračič v Janežovcih. Fr. Mahorič v Kicari je dobil za svojega bika premij d K 10. Med to živino je bilo 30 lepih rdečih šekov, ki jih je ptujski okraj v spomladi knpil v Solnogradu, 4 pa so bili lansko jesen v ptujski okolici nakupljeni, torej 34 čistokrvnih rdečih šekov, proti katerim se je v spomladi toli kričalo; največ so rogovilili taki, ki o živinoreji in bikoreji ravno toliko zastopijo kakor magarc o zvezdab. Ako bi bili nasprotniki videli lepo ponosno žival, obmolknili bi ter bi nehote morali priznati, da ima Omig prav s temi rde-Jimi šeki. Ogledna komisija je začudeno gledala krasno živino, nepristransko je sodila ter odkritosrčno izrekla bikorejcem prisrčno in za-ilnženo zahvalo za trud, ki ga imajo s skrbjo za po>zdigo živinoreje v ptujskem okraju. G. Omig pa lahko s ponosom gleda na svoje požrtvovalno in pametno delovanje v korist ptuj-jkega okraja. Vsega zaničevanja pa je vredna žlobnost prvaskih bikorejcev, ki mislijo, da morajo oni, oziroma njih biki, dobiti vselej prvo premijo. Tako je na pr. učitelj Klemenčič v Domovini hvalil na vse kriplje svojega bika in — sebe, drugo je baje vse za nič. Tudi je laž, da so le nemški korejci dobili premije, res pa je, da so med ovanimi biki le trije, ki so v oskrbi nem-posestnikov, in pri premiranju se je posto-!o popolnoma pravično in nepristransko. Kle-nčič pa naj se briga bolj za šolo, da tam ne [ojuje bikov, temveč pameten, napreden zarod. Brezobrestno posojilo za vinogradnike. Za 1906 je drŽava in dežela razdelila lastnikom ičenih vinogradov: 1) v brežiškem okraju 21 ilcem K 34.800; 2) v kozjanskem okraju prosilcem K 10.100; 3) v sevniškem okraju 8 prosilcem K 10.100; 4) v šmarskem okraju prosilcem K 10.100; 5) v konjiškem okraju prosilcem K 3.600; 6) v mariborskem okraju prosilcem K 71.200; 7) v šent-lenartskem ra 34 prosilcem K 22.500: 8) v slovenje-škem okraju 74 prosilcem K 38.200; 9) v em okraju 112 prosilcem K 50.500; 10) v ikem okraju 24 prosilcem K 10.000; 11) v uškem okraju 152 prosilcem K 65.000; v ljutomerskem okraju 58 prosilcem K 25.000; v gornoradgonskem okraju 64 prosilcem 29.000; 14) v cmureškem okraju 1 prosilcu 800; 15) v lipniš kem okraju 23 prosilcem 14.400; 16) v arnu5kem okraju 8 prosilcem K 4.000. Skup 794vprosilcem K 400.000. Drenažni kurz. Staj. dež. odbor želi izvež-več veščakov, ki bi pozneje vodili in izvr-:i melioracijska dela po raznih krajih na irskem. V Gross-St. Florijanu bo za take od 22.—27. okt., kjer se jim v šestih dneh :e, kako se ravna pri takih delih. Nepre-i dobe 15 štipendij po 20 K. Natančneje sera t. vinorejci, pozor! V ptujskem okraja ee v m času goveda preveč napenja (Blahungen). i živinski zdravnik g. Kurzidim v Ptuju dan ob eni popoldne v mestni klavnici adtische Schlachthalle) brezplačno podučuje te, kako jim je v takem slučaju ravnati. 'oslažite se dobrega sveta. Farška bernja in uspehi Štajerca. Štajerc aj dosegel več kakor hofrat PIoj in Korošec, je Tsaj deloma odpravil bernjo. Od 77. leta Be vedno pritožujejo naši kmeti, da jih v imbru vsakega leta nadlegujejo črni krokarji, pa vsak kmet, ki si je naročil Štajerca, se je odkrižal. Naprednjaki, le tesno se okle-našega lista, potem ste za vselej rešeni — 3 — vsakovrstnih farških fphtarjev. Jurjevčani tako na Ščavnici kakor v Slov. goricah so nam zato hvaležni. Znani Caf v sv. Tomažu pri Ormožu je postal nervozen in nam je poslal sledeči „po-pravek": ,,Sklicujoč se na § 19 tisk. zakona z dne 17. decembra 1862, drž. zak! št. 6 ex 1863. zahtevam z ozirom na dopis, objavljen pod za-glavjem „Znani Caf v sv. Tomažu pri Ormožu" v štev. 18 z dne 2. sept. 1906 Vašega Hita, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: Ni res „da fajmošter vprizarja komedije" — re3 pa je, da je veleč, gospod kaplan letos v šoli vprizoril dve gledališki igri. Ni res, .,da je oblast nečuveno prošnjo v šoli imeti ,,teater" odbila" — pač pa je res, da je slavno c. kr. glavarstvo v Ptuju obedte igri brez ugovora dovolilo in sicer prvo s odlokom z dne 10. avg. 1906 št. 25.982 drugo pa z odlokom od dne 22. avg. 1906 št. 27806. — Sv. Tomaž pri Ormožu dne 12. septembra 1906. — Jakob Cof, dekan." — Zdaj ste Vi govorili, Jaka Caf, zdaj pa pridemo mi do besede. Kajti lahko bi vrgli ta Vaš famozni ..popravek" v koš; objavili smo ga le zato, da ljudi izpoznajo, kako znajo nekateri „dušni pastirji" resnico pačiti. V svoji notici smo grajali, da se vprizarja farške burke v šoli, katero niste Vi ali Vaš kaplanče plačala, temveč ki je zidana s krvavimi krajcarji kmetov. To priznate sami, zakaj torej ,,popravljate"? Sto vragov, ali ni vse ena godla, ako vprizorite Vi ali Vaš čedni kaplanče to igro? Mi smo le resnico poročali, da izrabljate svetišče dece, šolo v neumestne, otročje komedije! Tega ne morete utajiti! Sicer je pa gospod C*fek še drugo neumnost napravil. Poslal nam je pismo, v katerem pove najprvo, da ga je sunilo farško „obrambno" društvo v Ljubljani v rebra, naj napravi famozni „popravek". Kaplanče Lampe v beli Ljubljani, ki je bil na mesece zapora radi Časti-kraje obsojen, je torej čuvaj Cafove časti; sam si Caf ne zna pomagati, — pomagati mu morajo ljubljanski kaplani 1 Lepo je od Cafa, da to odkrito pove. Ali v Omenjenem pismu laže Caf tudi na nesramen način. Vi, g. Caf, rim-sko-katoliški dekan, mi Vas imenujemo z ozirom na Vaše pismo lažnika! Pa nas tožite! Tudi „obrambno" društvo Lampe-tovo Vam ne pomaga. Izzivali ste nas in tu imate zdaj odgovor. Ta „popravek" nam je poslal Cafek 12. sept. 1906. Celih 9 dni pozneje, dne 21. sept. 1906 pa se je njegov kaplan spomnil, da tudi lahko ..popravlja" in zlorablja § 19. — 9 dni je torej g. Močnik premišljeval in končno smo dobili znameniti spis, katerega pa ne objavimo, ker se g. kaplan še ni zakonov priučil. Omenimo le, da trdi kaplan, da je „večinoma doma", da hvalabcgu pri Sv. Tomažu še ni stradal, da še več dobi kakor potrebuje (!), da je kuharca ljubeznjiv8(!!) itd. To je vse lepo, g. Močnik, aH z Hašo trditvijo nima to nič opraviti. Ako niste lačni, tudi ni potrebno, da kupujete kruha pri vaških prodajalnicah. Ako je kuharica ljubez-njiva, — Bog Vam požegnaj! Ali nam se zdi, da ste malo pozno (šele čez 9 dni j!) to ljubeznivost izpoznali. Morda je bila juha v teh 9 dneh neslana in se Vas je dregalo od gotove strani, da ..popravljajte"; kaj-ne?... Ker je fajmošter Cafek oslarijo naredil, narediti jo mora seveda tudi kaplan Močnik. Kaplan nam je poslal tudi pismo, ki pa ni tako ljubeznjivo kakor Cafova kuharica. Najprvo nam priporoča kaplan, kako naj delamo reklamo. Potem pa piše doslovno: „Kakor sem bil dose-daj nasprotnik Vašega lista, tako bom tudi odslej. Vaš list in VaSa načela bom z vso močjo pobijal in ves svoj vpliv bom porabil, kjerkoli bom, da ljudstvo odvrnem od takega lista kakor je Vaš. Zagotovim Vas dane's slovesno, da bom vedno v prvih vrstah tistih, ki se vojskujejo zoper laž, torej tudi zoper Vaš list". .. Zdaj smo pa mrtvi, — še enkrat nas pustite zdihniti, g. Močnik, potem pa umremo. Kajti tega se bojimo, da bi nas .pobijali" ... Ali brez šale, fantič, ti si malo predrzen! Praviš, da boš porabil ves svoj upliv proti našemu listn, torej tudi npliv, ki ga imaš kot du- hoven. Vtem tiči perfidnosttvojega pisarjenja! Ali mi smo navajeni, da nas slabi duhovni tudi raz leče psujejo in ako ti danes napoveduješ kaj stičnega, ne bomo se jokali. Ali kneza in škofa vprašamo: je-li se strinja to z nauki papeževimi? Menimo, da ne! Toroj, Caf io Močnik, le pogumno naprej! Okrajni zastop gornjeradgonski je v svoji občni seji enoglasno m. d. tudi tole sklenil: 1. Da se v premiraDJe goveje živine dne 14. septembra v Orehovcih razveu državnih in deželnih premij še 1000 K sme porabiti v pov-zdigo živinoreje: posebno se naj gleda, da se lepi biki dobro premirajo, da potem kmeti taiste vsaj do 4. leta držijo. 2. Na državni zbor se naj prošnja vloži, da se nova šolska postava od 29. septembra 1905 štev. 13200, posebno §§ 10, 63, 107, 112, 120 in 122 tako predrugači, da bode željam starišev in učiteljev zadostovalo. Nihče ne more starišev silit', da že vso pravico do svojih otrok izgubijo. Rtvno tako so učitelji edino-Ie poklicani o potrebah šolstva zaslišani biti, preden se postave delajo, ki našim zahtevam ne zadostujejo in državnim zakonom nasprotujejo. Ako so kmeti primorani, nove šole staviti, tedaj imajo tudi o šolskih postavah, ki se delajo v prid ali pogubo naše mladine, kaj govoriti. Ako se pa te pravice krajša, si bodo kmetje drugače pomagali. Mi hočemo imeti zdravo, krepko in odkritosrčno mladino, ne pa potuhnence in pedrepnike. Zg. radgonski župnik Osenjak nam piše, da ni istintto, kar smo trdili v svoji notici ,Bela vrana": da namreč opozorja celo obč. predstojnike, da ni treba dajati zbirce. Radi to popravljamo, ker poznamo zg. radgonskega župnika kot poštenjaka. Ali zdi se nam, da nas je g. župnik napačno razumel. Mi smo le trdili, da dela res pošteno in krščansko s svojimi žup-ljani in za to hvalo ne zaslužimo od nobene strani graje! Iz Trbovelj. Mogočni Uršič postal je že ponižen. Odložil je ..tresko', s katero se je svoj čas tako šopiril in postal donašalec občinskih listin. Bojimo se le, da bode v svoji pijanosti polovico vabil izgubil. Značilno je sicer za župana Rosa, da se ne sramuje tega svojega čednega uslužbenca. Ali dolgo ne bode Sava tekla in Roš bode izpoznal, da ima tudi njegova moč gotove meje! Dejstvo je in ponavljamo to dejstvo: Uršiču smo očitali celo vrsto lumpa-rij in zločinov in on nas ni tožil; torej se boji razprave pred sodnijo in je s tem dokazano, da smo govorili resu'eo... Tožiti se nas pijanec ne upa; ali lažnjive govorice širiti, to pa zna! Uršič in njegovi pajdaši širijo zdaj neumnosti po trboveljski dolini, da je naš urednik Linhart pobegnil iz Ptuja. Verujemo, da bi bilo lažnjivcu Uršiču ljubo, ako bi jo Linhart odkuril, ali tega veselja mu ne moremo pripraviti. Nasprotno: Linhart se počuti v Ptuju prav dobro in to zlasti vsled tega, ker so med tukajšnimi policaji sami pošteni možje, ne pa pijani svinjarji kakor je Uršič. Tudi se laže po Trbovljah, da je g. Puncer zbolel in se nahaja r norišnici. Seveda je to neresnično, ker lažnik Uršič sploh ne zna resnice govoriti. Res je, da je Puncer s celo svojo družino vesel, da se je umaknil doline, v kateri zatirajo pijani policijoti rudarje; nikdar še se mu ni tako dobro godilo kot zdaj. Pač pa je gotovo, da bode Uršič kmalu v norišnico prišel, kajti šnops in vino morata upli-vati na njegove itak slabe možgane... Zdaj pa še nekaj novega! Uršič je obdeloval svojo ženko, da naj napiše uredniku Linhartu pismo. In res je prišlo to pisemca v Ptuj. Hermina toži milo, kakor da bi se njenemu možu krivica godila. Iz pisma se razvidi, da bi ženka najraje prosila, da naj pustimo pijanca in lažnika pri miru. Mi nimamo s Hermino nič opraviti in smili ee nam celo, ker jo revica vezana na tega alkoho-lista. Ali pomagati ji ne moremo. Mi nismo krivi, da je ravno Uršič njen mož. Zato naj nas pusti Hermina s svojimi neumnimi pismi pri miru. Mi hočemo, da nas Uršič toži in našli bodemo še drugih sredstev, da ga v to prisilimo. Dovolj oseb je po nedolžnem trpelo zaradi tega zlobnega človeka. Cas je, da se ga požene tja, kamor spada: — v ječo ali pa v norišnico! Rudarji trboveljskega revirja so podelili družbi spomenico svojih zahtev. Te zahteve so: sHerrenšiht" za kopače K 255, za mezdne ko- 4 — pace K 2.40, za 0ferdrerje" K 2.30; akordne plače (geding!) za „abbaue", .štrekne" in draga dela v jami in znnaj jame naj se zvišajo za 20%. Na Številkah čez 30° vročine naj so zasluži naj-manje 3 K. Dunajski jndje pošiljajo „birinovce" okoli, ki obljnbnjejo tajim radarjem po 5 do 6 K plače. Ako ima dražba za tujca toli denarja, imela bode menda tudi za domičine kaj reč kakor — prazne besede. Prav iz srca privoščimo tem sužnjem premoga priboljšek njih žalostnega stanja. Zahrbtna nakane župana Rosa. L^ta že ,vlada" čez trboveljsko občiuo župan Roš iz Hrastnika. Mož je tudi valed nerazsodnosti vo-lilcev deželni poslanec. Vse te „časti" so mu prišle v možgane, tako da je pričel zdaj vse mogoče neumnosti delati. Opravila bi imel seveda dosti ko bi hotel res delo županovo izvrševati. Ali kaj briga Rosa, ako se valja njegor policaj pijan po jarka, kaj ga brlgi, ako ubija policaj, ako dela proti zakonu! To je Rošu vseeno. On ima vse druge skrbi... Nekdanja mala fiolica v Hrastniku je danes 6 razredna utrak-vistična šola. Oblast hoče zdaj Šolo po spolu razdeliti in se je v tem oziru že novo poslopje zidalo. Roš in njegovi pajdaši pa imajo edini namen, odstraniti zadnjo nemško besedico Iz šole. Ko bi Rošovi fanti nemškega ne razumeli, bi sicer tadi še gnoj kidali kakor svoj čas očka Roš. Ali knap ne sme razumeti nemškega — to je Rošovo načelo. No, v Hrastniku so se našli možje, ki uvidevajo nujno potrebo nemškega poduka. Le-ti so pričeli nabirati podpise, da bi se v zmitlu Art. XIX drž. zak. z dne 21 dec. 1867 ustanovila v Hrastniku nemška šola. Ta nastop je bil popolnoma zakonit, ali Roš pozna zakon ravno toliko kakor njegov pijani policaj Uršič. Ker pa drugače ni mogel zatreti dela pametnih mož, pričel je zahrbtno z umazanimi sredstvi nastopati. Napisal je pismo generalni direkciji trboveljske premogokopne družbe, v katerem je milo prosjačil, naj prepove dražba nabiranje podpisov za nemško šolo. V tem svojem pisma se je Roš toliko ■pozabil, da je dejal: nemška šola bode škodovala premogokopni družbi, ker si bodo knapi lahko boljši kruh poiskali, ako razumijo nemško... Torej, rudarji, zapomnite si: Zupan Roš hoče, da bi bili vi in vaši otroci uklenjeni za večne čase v jarem trboveljske družbe, — on se boji za denarni žakelj dunajskih judov, — on hoče, da bi vi neumni ostali!!! To je Roš sam črno na belo napisal. Edini namen tega človeka je tedaj: rudarju čim manjšo plačo 1 In taki ljudje ae prilizujejo potem knapu... Seveda ni Rošu njegova zahrbtna nakana nič pomagala. Za 263 otrok so podpisali stariši in Roš ter fajmošter se lahko na glavo postavita, — Šola bode uresničena 1 Napisali smo pa te vrstice, da bodo radarji izpoznali, kakšen je njih žapan. Klerikalno pobalinstvo! V Veliki Nedelji je obhajala pred kratkim požarna bramba svojo 10 letnico. Vse je bilo dobre volje pri veselici. Le neki zmešani rogovilež je pričel paovati navzoče radi neke pesni. Imel je tako dolgi jezik, da ni dosti manjkalo in možje bi ga na-klestili. Ali požarniki in drugi gospodje so ie raje umaknili v prvo nadstropje in so pustili ■aroreža samega. Zdaj pa so pričeli prvaški listi pravo gonjo proti g. Flucherja, ki ni imel nič pri petja in katerega se le zato napada, ker ne trobi v prvaški rog. Klerikalni pobalini ga denuncirajo na nesramen način, samo da bi mu odjedli ktuh; to znajo prvaki in klerikalci! In pobalinstvo je temvečje, ker je g. Flucher mož, ki je že nekaj napravil. Poglejte njegovo vzorno gospodarstvo, premislite, koliko dobrega je že storil za okraj, kako je prvi vodja gospodarstva v tem okraja! Ia tega moža si upajo napadati fantalini, ki so še mokri za u seai in ki niso doslej ničesar ▼ življenju storili! Neki dohtarček in farji so uprizorili to gonjo. Kmetje seveda spoštujejo g. Flucherja in ga bodo spoštovali indi v naprej, pa če se prvaški dennncijantje na glavo postavijo. Fej! Cesto V Okič gradi zdaj ptujski okrajni za-stop. Ta cesta bode res velika dobrota za ha-iožke kraje. Res, odkar je ptujski okraj v naprednih rokah, se je že več naredilo, kakor pod klerikalno-prvaškim zastopom v 18 letih! Lepa Vzgoja! Kaplan in učitelj v Cerkovcih sta strastna naprotnika našega lista. To nas sicer ne boli, kajti doslej smo vedao opazovali, da nas sovražijo le slabi ljudi. Ali govori se tadi, da pretepavata učitelj in kaplan otroke, katerih stariši so naročniki .Štajerca0. Ake se to res dogaja, znali se bodemo braniti proti taki .vzgoji." Novi politikujoči fdr. V vrsto farških petelinov se je v zadnjem času pridružil Rspoluskov Fricl, župnik v Sv. Vida nad Valdekom. Kako se je vedel ob zadnjih obč. volitvah, smo že poročali. Ker pa je pri teh volitvah slavno propadel vzl'c temu, da si je sam baje dal tri glase, zato zdaj izliva na prižnci svoj žolč na naprednjake. Sv. Duh, čigar sv. beseda bi imela odmevati s priznic, vzemi enkrat karabač in naženi iz svetišč take oskruujevalce svetega svojega nauka; pri Rapolasku se lahko prične s tem pometanjem. Dne 8. septembra na Marijin praznik je namreč Rspolask tako-le med drugim gromel: „Naznanjam vam možem, kateri me v pondeljek 3. septembra niste ubogali ter me niste volili, da tuli jaz vam v prihodnje nič dobrega ne storim in takoj izterjam, kar še mi kdo dolguje!" Za božjo voljo, ali je to mar Kristusov nauk? Zlodjev nauk pač, pa je Amen! Vinska letina. Kjer ni bilo toče, bo letos povoljna trgatev, zlasti na B;zeljskem in okoli Pisec V Halozah je za leto3, ž&libog, toča uničila vinograde. Po slovenskih goricah bo sem tertje tudi dobra trgatev, a kvaliteta letošnjega mošta bo zaostala za lanskim letom. Lepo vreme in tople noči bi jako prijale grozdju. Iz Središča se nam poroča: Veteranci in požarniki se gledajo kakor pes in mačka- K požarni hrambi noče nikdo več pristopiti, kajti pri veteranah je življenje veliko veselejše. Saj so beli pek, Jorek in drugi velikaši vsi pri vete-rancih in ti plačajo že kakšen „faslček". Pred kratkim se je govorilo, da dobe veteranci sablje in paske; črni Vanček se je tega tako ustrašil, da je napravil baje na ministrstvo prošnjo, naj se požarni brambi dovoli — kanone. Žal da je prišla prošnja mesto na Dunaj v Slibovce in da torej nič ne bo . . . Kadar bodo veteranci odslej naredili .bum-bum" iz svojih pušk, tekli bodo .narodni fajerberkarji" k Šaleku ali Fri-driku in si napili nove korajže. In ob priliki napišemo Vančekove, Jurekove in Jakecove sanje o .velerusko-središki" bodočnosti . . . Iz Št llja smo dobili: Klerikalni listi so se grozno bahali z izidom svoje sokolske slavnosti; kakšna je bila ta slavnost, vedo naši čitatelji itak. Ko so naprednjaki priredili veselico, se je ljudstva kar trlo in povsod si videl veselje ter navdušenje. Iz jeze, da je naprednjaška veselica tako lepo napela, kriče zdaj farški usti in lažejo, da je prišlo le 150 ljudi; pozabili so pač dodati še eno ničlo. Seveda nisi videl backov in popov, brez katerih ni prvaške veselice. Tadi takih ni bilo, kakor so klerikalni dopisani, ker bi jih naprednjaki vun pometali. Kakšni pa so ti prvaški tički? Prvaški Lojzek je bil ž s v norišnici; farški Karlek je tudi nekaj časa v tem zavoda počival in klavrni dopisunče iz Selnice je tako dobro .študiral" ačitelišče, da je sedaj sposoben, koze pasti, ker boljšega v teh slabih časih ne najdejo. Ker mu koze ne dopadejo, postane v kratkem podpredsednik dekliške družbe; pri roženkrancu bode konkuriral s kaplančetom, ki komandira vse te junake. Res, farški listi, ponosni ste lahko na te svoje dopisane, — kaplan, pobahaj se malce s svojimi ovčičami — — Drobiž iz Hajdine. Kuharica upokojenega župnika Mlakarja se rada vozi na biciklu, a tako nerodno, da se ji ljudje kar na glas kro-hotajo. Dekle, ostani le pri knhli! — Ob pešpoti od cerkve proti šoli imajo visok lesen križ, a plehnata podoba Izveličarjeva je tako zarjavela in zamazana, da je to sramota za gospodo, ki ima na kaj takega paziti. — Mlakarjeva ku-harca je jako vneta za božje pote. Zadnjo nedeljo se je peljala z župnikom k Sv. Trojici v Slov. goricah. Ljudje so se kar ustavljali, videč ju ter si šepetali: čeden parček! Špitalič- (Narodna društva.) Kaj pa je tebe treba bilo, dete grdo... bi lahko vzdihnili nad špita-ličkim razupitim bralnim društvom, ki ga je ustanovila znana špitalička trojica: Farček, učitelj in grozovit narodnjak Štefe. Društvo pa bo kmalu razpadlo, ker je zidano na bedariji. Na 80 C La ba di? do nitki ba: du. grs po ser. ka. lica inz zan ljul Za svii iez m a novo zidano trhazredno šolo pridejo učitelje sami kranjski petelini; zato, kmei pozor, pobirajte ob pravem času podpise u nemški poduk v šoli v zadnjih treh letih h polo s podpisi pošljite na okr. šolski svet v Konjicah, ali naravnost na dež. šolski svet \ Gradca, kjer se vaši želji ugodi. Stefeta pa sve tujemo, naj se drži rajši svojih deklet v društvo, Štajerca pa naj pusti pri miru, sicer si ga po steno privoščimo. Izpred porotnegi sidšča v Mariboru. Pre tekli teden so bili sojeni: l. Samična 21 letu dekla Marija Sršen iz Slivnice pri Maribotn je umorila svoje novorojeno dete ter zato dobili eno leto ječe. — 2. Nevarni živinski tat je 21 letni Jaka Jug iz Zg. Dupleka. V okrajih Maribor, Šent-Lenart in Ptuj je pokradel več živine Za svojo kurajžo bo pet let pihal — 4. Znani pretepač, 26 letni Jaka Horvat, viničarjev sin iz Puhel pri Ptuja je dne 31 majoika t. 1. v pretepu pred neko gostilno ' Podvincih J. Petroviča tako Bnnil z nožem, di je kmalu umrl. Ker pa je v tistem tepeža Vincenc Job z nožem bodal, po noči pa je porotniki niso se mogli prepričati, kdo izmel G« onih dveh je pravzaprav kriv ter so izrekli oprostilno razsodbo. — 4. 15 letni ropar ji Martin Čeh, viničarjev sin iz Zavrha pri Si. L?nartu v Slov. gor. Pred par tedni je potomi pobil na tla 80 letnega vžitkarja Mateja čelu, oropal mu uro in okoli 4 krone drobiža. Zij svojo lopovščino je dobil 5 let težke ječe. — Rajmund Wieser, 55 letni kmet in občinski predstojnik v Hočah je napeljal svojega 57 lefr| Hega viničarja in svojo gospodinjo, da sta mu zažgala poslopje, ki je bilo visoko asekurirano. Zato so dobili: „slavni"" žapan 3 leta, visiest dve leti in gospodinja eno leto stroge ječe Požar. Na Trebeža pri Brežicah je 18. t. m. kozolec Glagovšeka. Zgorela je vsi krma in žito. Škode je do 2000 K, zavarovan je bil 160 K. Zažgal je domači šestletni vnnk, ker je zakuril pod kozolcem. Požar. V Lsfiah pri Šmarju je zgorelo 5 poslopij, otrok je užgal. Življenja se je naveličala 17 letna Panlt Zmazek v Mariboru ter skočila v Dravo. Živinski prvaški smrkovec. Po noči od 16. na 17. tega mesca se je Valent Skale, Majdičev hlapec v Celju, nekemu oficirskemu slugi pri kapo cinskem mostu brez vsega vzroka s tako sili zagnal z dežnikom proti njegovi glavi, da mo je iztaknil oko. Potepuh je že pod ključem Neki prvaški list pa je pisal da je bil ta lopov — nemškutar; tu se vidi laž. Ženska, nabodena na kolu. V Boča pri Lučanah je padla z drevesa na plot posestnic* Amalija Dreisinger ter se nataknila na kol ii je sirota na njem visela, dokler se kol ni prelomil. Domačih ni bilo doma, da bi jo rešili! našli so jo pozneje že mrtvo. Nesreča na železnici. Na kolodvora v Velenju se je dne 13. t. m. pri premikanju prevrnil vagon. Gospodična Ema Sigel se je pri tem hudo porezala po rokah in po obraza, ker je butnila z glavo ob okno. Tudi nogo in roko si je izrinila. Umor. V Lanci vasi pri Sv. Vida niže P tuji je mizar Bedrač umoril svojo ločeno ženo Ano Bedračevo. V grmovju so jo našli mrtvo z ra* bito črepinjo. — Morilca še zdaj niso dobili. Iz Koroškega. Velika nesreča na železnici. Med Porečen in Krivo vrbo sta dne 17. septembra trčila d vi vlaka. Mnogo vagonov je bilo razbitih, tri osebe so bile takoj ubite, med njimi neki duhovnik is neka mati, ki je spremljala svojega sinka r Celovec v latinske šole. Veliko oseb je bilo več ali manj ranjenih. Vlak je iz Poreča prezgodaj odišel in odtod se je pripetila ta nezgoda. — F Špitalu ob Dravi je pri tamošnjem konjedercn Eggerju v službi dekla Marija Geibl. Pred par dnevi je hotela odgnati z železniškega tira kravo, med tem je vlak pridrvil, deklo s silo vrgel na tla ter ji kolo odtrgalo nogo. Smihel nad Pliberkom. (Slovenski napisi.) Občina Šmihel je naredila na voglih, kod ae križajo ceste, samo slovenske napise na stebrih. To ni pametno, ker sem prihaja veliko tajcet, ki slovenski ne razumejo; domačin pa itak » pot ve, kamor pelja. Pred par dnevi so tam pri neg Csr pod rad dra pri lili Km itai Tar; Ion Tin zijc gih 003' akr cele moj Tok poti ae j •s i je c Višk Hev dra: Ob proj 3 o kazi i* I osel P8g< BVOt stra 18] nese kroi škot jvez pri z kaln so t je i «kor pom 20 : Kan bil pro t i za :ed eno takih tabalj stali trije tujci ter strmo tje, dali na napis, in ako bi no bil prišel neki za >mačiu pa cesti ter tujcem ne razložil reči, in tj je napisano, bi ne vedeli, kam se naj vo- Jraejo. Zavoljo tujcev naj bodo torej tablice v tojezične, kakor je to pred pliberškim kolo- ve- rorom; to bo občini in okraja ie v čast. vu, Morilec pred poroto. V Calovcu je porotno pc- :dišče obsodilo na 6 let ječe nekega Andreja 1 ikanca, ki je spomladi med Koprivno in Glo- re- isnico umoril 37 letno beračico Amalijo Gra- :na Snik. je Sneg. Na Karavankah je sneg globoko v lila Mino zapadel. 21 Mozaična tla. Na hriba Hema pri Globas- la- ici so našli pred kratkim lepa mozaična tla, ži- i ao sestavljena iz voglatih kamenčkov razne šo. irre, velikih kakor lešnik. Ljudje si pripove- at, ojejo, da je tam pred veliko leti stal mogočen 31. :ad in je baje še veliko takih zanimivih reči t od zemljo. da Po svetu. odi ilo, Graški jesenski sejem. (Grazer Herbstmesse) i led ■aJki trgovci in obrtniki prirede letos od 29. 'kli ptembra do 7. okt. v industrijski palači veli- je noako razstavo, združeno z vsakovrstnimi vese- 3v. ami, na kar naše somišljenike opozarjamo. Glej ms Krat! Med drugim prida tja iz Drezdena ha, aai zrakoplovec Liesche in komur se bo po- Za lbllo, lahko žnjim zleti v balonu v oblake. — iren bo po vseh razstavnih prostorih venomer aki iralo 22 godbenih zborov. Vožnja cena po že-ict- Anicah bo jako znižana, tako da si vsakdo za mn ilo cvenka priskrbi veliko duševnega vžitka. no. Kaj bo vse dražje? laško olje bo dražje čar j i litra za 20 h Kmetje, poprimite se buč- j p olja, ki si ga lahko sami priskrbite. — >rel na železa se poviša v kratkem. — Steklo se vsa (draži s 1. junijem prih. leta in sicer pri na-ran idnem stekla za 57., pri barvanem za 10%. Katan ia sploh manafaktarno blago bo !je ia sicer slabše za 3 v, boljše za 4—5 v. metru. Ubogi kmetic! Da bi Be pa podra-poljski pridelki, o tem ni nič slišati. tje, združujte bo k obvarovanja svojega l! Kraljevsko kratkočasje. Angleški kralj El- je bil ravnokar v toplicah na Češkem. Na pri kneza Trauttsmansdorfa v Goršovem Ju je aitrelil 945 jerebic, 47 fazanov in 6 mn pev. Ssveda so jih prej žive nalovili po dru- 3m. i krajih in potem izpuitili pred kraljevim pov m, ki je sede pokal, da je bilo veselje. Hm! Zmes. Iz Vladivostoka se poroča, da so pri niti tatovi tovorni parnik .Matilda"; da se lica b parnike krade, to je pač le na Ruskem in ij-jje. — Prihodnja svetovna razstava bode v ire- iia na Japonskem. — Parnik „Goesta" ae je Sili, »pil rsled viharja v severnem morju; 8 mož I je rešilo, 22 pa jih je utonilo. — V Pariza Ve- iretovali nekega vojaškega beguna Blan, ki >re- ukradel bisere za 30.000 frankov. — Vas pri I h na Češkem je popolnoma pogorela. — V ker rani Tirolskem je uničil požar 15 hiš; 45 Dko iiin je brez strehe; šiode je za 150.000 K. \ priliki potovanja prestolonaslednika je bila uja ip južne železnice zastražena; pri tem bo Lno orožaiki ponesrečili. — Vas Kureli na Kav- az- jim je izginila iz površja; velikanska povodenj ■ pokrila celo vas z blatom in kamenji; 200 ■Ibjeotonilo. — V Roterdama so prijeli banč- pi ravnatelja Bsrga, ki je poneveril okroglo iem ptico "00 000 gold. — V Hongkongu je divjal dva kes vihar. Nad 15.000 ljudi je našlo smrt. Bbe Ipamikov se je potopilo. Sredi mesta je pri- i in 1*1 vihar barke, »kode je za 100 miljonov * v ho. — V S.ciliji je napravil potres veliko več He. — V Gradcu je odkrila policija tajno daj lno spolnih avinjarjev; več odličnih oseb je - V kadetih; glavno vlogo pa jo igral np.ki kleri-rcn aki frizer. — V kralj, delavnici v Monakovi par 1 okradli 130.000 markov. — V Jellicu (Am) tira 1 eksplodiral dinamit na železnici ter uničil silo Imj celo mesto; 9 03eb mrtvih. — Casar je Bulostil morilko Frideriko Zeller: sedela bode isi.) I let v ječi. se I Železniške nesreče. V Montreala (Amer. rih. Buda) sta trčila dva vlaka skupaj: prvi je Ter, mmeiea od koscev, ki so se hoteli peljati z* m zahodu; ubitih je bilo 12 mož, ranjenih :am li. — V bližini postaje Petropavlov na Raskem — 5 — je akočil vlak iz tira; 7 oseb jo mrtvih. — V Ponferadu (Španija) sta trčila dva tovorna vluka; več oseb je ubitih. — Eiapresni vlak na Šot-landskem je skočil i« lira ia padel čez breg; kosi razbitegj vlaka so pričeli goreti; 10 mrtvih. Ljubi „Stajerc!" V neki šoli blizo Pilštajna je svoje dni učiteljeva! nekdajni kaprol. Pri vojakih se je naučil kolikor toliko brali in pisati in to je pred 50 leti že zadostovalo za učitelja. Kaprol-učitelj je moral pod-iičevati tudi krač: nauk. Ko je prišel debeli dekan na vizitacijo ter izpraševal šolarje, niso mu skoro nič odgovarjali. — „Ali, g. učitelj, otroci nič ne znajo, še tega ne, koliko je Bogov?" — „Pač, otroci že znajo a mora se jih drugače vprašati, jaz imam čisto drugo metodo!" se je odrezal učitelj. — „Torej vprašajte vi-', pravi dekan. — Učitelj se je postavil pred oiroke ter po vojaško ko-mandiral: ..Haptakl" (otroci so takoj vsi vstali.) Učitelj: „Wie viel Gott?-' — Otroci vsi: „Eins!" — „Wie viel Ba-taillon?-' — Otroci: ,,Drei!" — Učitelj: „Ausmarširen lassen!" — Otroci: „Gbtt Vater, Sohn und hI. Geist." Učitelj: „Und wie heisst das ganze Regiment?" — Otroci: „Die hI. Dreifaltigkeit." — „Glejte, g. dekan, otroci že znajo, a mora se jih pametno izpraševati." Gospodarske. Gnojenje travnikov z umetnimi gnojili. Mesa in mleka se čimdalje več potrebuje po sveta in zato tuli živinoreja postaja pri nas vedno večjega pomena. Pa ne samo z mesom in mlekom koristi nam živinoreja, temveč ona je tudi v vinogradništva, v sadjarstva in v poljedelstvu sploh neizogibno potrebna, kajti odkod naj dobivamo drugače potrebni guoj ? Da nam bo pa živinoreja prinašala mnogo dohodkov, skrbeti nam je v prvi vrsti, da pridelamo dosti krme. Le tedaj, če živino primerno krmim}, smerno pričakovati obilo koristi. — Ce hočemo innti obilno krme, moramo zboljšati svoje travnike in pašnike in komnr primanjkuje teh, skrbeti mora, da bo pridelal na polja, česar mn ne more dati travnik. Mnogo in dobre piče dobimo na travniku iu pašnikn v prvi vrti s tem, da to zemljišče primerno gnojimo. Jako dober gnoj za travnike in pašnike sta hlevski gnoj in gnojnica, toda teh gnojil primanjkuje navadno pri vsaki kmetiji in zato se moramo poprijeti tudi dragih pripomočkov za gnojenje, fosfornih in kalijevih gnojil. Kakšne nspehe dosežemo na travnika z umetnimi gnojili, kažeta poročili dveh naprednih kmetov iz raznih krajev. Gorje bi bilo celo za nekatere dežele, če bi ne bilo umetnih gnojil. Cele puščave ■ j spremenili na Nemškem s pomočjo umetnih gnojil v rodovitne livade. In pri nas? I. Toraj prevdarimo najpoprej, kaj nam piše g. A. Drofenik, posestnik v Podplata. Ravnokar sem končal letošnjo košnjo in v kratkem povem, kako uspešno je gnojenje travnikov a tomaževo žlindro in s 40% kalijem. Eden mojih travnikov meri 3 johe. Pred 5 leti je bil še popolnoma omlakažen in poln mahu, seveda tudi negnojen. Priraatlo je malo in slabe krme, sena in otave skopaj sem dobil le 9 vozov. Poprijel sem ae izbolšanja travnika, pošalil sem ga z drenažuimi cevmi, oanažil s travniško brano in pognojil z nmetnim gnojem. Vzel sem pa v to svrho za en oral 400 kg to-maževe žlindre in 100 kg. kalija in gnojil v marcn 1905 V prvi seneni košnji se je deloma vsled že poznega sejanja, deloma pa, ker je bilo za čas senčne rasti bolj osnšno, gnojenje le malo poznalo, vendar sem dobil že namesto 5 polnih 7 vozov sena, otave pa že 9 vozov. Letos pa bo je lansko gnojenje še-le popolnoma pokazalo. Dobil sem namreč 12 vozov sena in 9 vozov otave, torej namesto nekdajne skupne množine 9 vozov dobil sem jih letos 21. če računi m voze poprečno do 700 kg, dobil sem poprej 6.300 kg, sedaj pa 14.700, tedaj 8.400 kg več kakor poprej. Pri nas se krma spomladi vsako leto dobro nad 2 gold, za 100 kg lahko proda. Računim-li teh pridobiti h 84 me-tercentov po 2 gold., znese večji pridelek 168 gold, stroški za gnojenje pa so znesli 60 gold., toraj imam letos od lanskega gnojenja čisti dobiček 108 gold. Prištel pa nisem k temu še one množine, ki sem jo že lani več dobil in gotovo bo to gnojenje imelo nekaj upliva še k letu. Ako pomislimo dalje, da je krma na gnojenem suhem in snažnem travniku tudi veliko boljša, vidimo, kolikega pomena bi bilo za naše gospodarstvo, ako bi se kmetje splošno poprijeli tega prekoristnega gospodarskega pripomočka. Kmetijske podiužnice (in kjer takih še ni, ustanovite si jih) naj bi preskrbovale skupni nakup umetnih gnojil na cele vagone in kmet pride tem potom do tega prepotrebnega sredstva. 2. G. Fr. Škerlec, posestnik v Vičancih pri Vel. Nedelji pa jo nam poslal sledeče poročilo : V juliju t. 1. sem v Štajerca poročal, koliko sem pridelal sena na svojem travniku, pognojenem z nmetnim gnojem. Že takrat sem omenil, da ima strmo severno lego in rujavor z brodecem pomešano zemljo. Travnik sem razdelil na 4 jednake dele po 10 arov. Prvi del je 03tal negnojen in je dal 121 kg slabega sena, sedaj pa otave 94 kg, ravno tako slabe krme, skupaj tedaj 215 kg. Drugi del sem pognojil s 100 kg. kajnita in sem dobil 182 kg slabega sena in 120 kgslabeotave, potem takemskupaj284 kg.Tret-jidel je dobil 100 kg tomaževežlindre ter je dal 263 kg lepega detelnega sena in 172 kg. lepe deteljne otave, torej skup 435 kg. četrti del sem pognojil s 100 kg kajnita in s 100 tomaževe žlindre ter mi je prirastlo 256 kg prav lepega sena in 246 enako lepe detelne ostave, skupaj 502 kg dobre krme. Številke 215 in 502 nam tedaj jasno kažejo izvrstno korist umetnih gnojil. O ovsu sem poročal, da je razloček med gaojenim in negnojenim delom že ll, ure daleč razpoznati. Danes vam s številkami izpričam razliko pri zrnju in slami. Njivo sem razdelil na 3 jednake dele po 14 arov. Prvi, negno-jeni del je dal 168 kg zrnja in 189 kg slame; dragi del je bi pognojen s 150 kg tomaževe žlindre in s 25 kg čilskega solitra ter je dal 245 kg. zrnja in 210 kg slame. Tretji del pa je bil pognojen b 150 kg. tomaževe žlindre in a 25 kg čilskega solitra ter je prirastlo 392 kg zrnja in 385 kg slame. Evo! tudi tukaj se natančno vidi moč in korist umetnega gnojenja. Na razna prašanja v zadevi umetnega gnojenja oba napredna kmeta, tako Drofenik kakor Skerlec, radovoljno in z veseljem svojim dragim kmečkim tovarišem tudi zanaprej z natančnejšimi poročili postrežeta. Op. uredništva. Žalost prijemlje človeka, ko vidi, da se naš kmet brani tako koristnih tva-rin. Kje bi bil že ta, če bi se že prej poprijel umetnih gnojil? Gotovo ne bi trkala dan na dan revščina po njegovih durih, če vi kmetje pridelate več krme, redite lahko več živine, imate več gnoja, stem bi tudi polje, vinograd, sadovnjak boljše gnojili in na gnojenem polja,. v gnojenem vinogradu imeli bi toliko več pridelkov. Zato pa, ker zanemarjate gnojenje travni-kov, vam gre povsod slabo: v hlevu, na njivi, v vinogradu in tudi v vašem žepa. Zato bobna berič tako pogosto po naših vaseh in aelih. Razsodni, napredni kmetje, poprimite se tedaj gnojenja travnikov ter posnemajte kmetovalce v bolj naprednih deželah in godilo se bo tudi vam dobro, kar vam želi BŠtajerc". Listnica uredništva in nprav-ništva. Zaostali dopisi pridejo prihodnjič na vrsto. — Orešje pri Bizeljskem: Zadeva ni za naš list Kaj s krono? — Lončarič v Ameriki: Zdaj imate plačano do 1. januarja 1909. — Thesen: Ni za list. — M. M. Stoppenberg. Plačano do 1. januarja 1908. Živčna slabost in razdražnost vseh naporno delajočih ljudi kakor tudi malokrvnost mnogih otrok izvira, kakor trdi dr. K. Weigl v Monakovem, ne malokdaj zlasti iz vsakdanjega uživanja zrnate kave. Celo male množine, kakor jih uživamo v običajni mlečni kavi, so kvarne organizmu. Pri tem je opomniti, da imajo ravno cenejše kavine vrste največ kofeina v sebi, da torej učinkujejo najškodljiveje. Dalje nima zrnata kava kar nobene redilne vrednosti in provzroča, kakor sploh alkoholne pijače, samo hipno razburjenost, ki naposled oslabi vse moči. Zato se priporoča, da nikoli ne pijete zrnate kave brez obilo primešane Kathremerjeve Kneippove sladne kave, ki izdatno ublažuje omenjeni Škodljivi učinek. Otroci, potem tisti, ki so bolni na srcu, živcih ia želodcu, pa naj bi pili samo čisto Kathreinerjevo kavo, ki ima vonjiv okus po kavi ter je redilna in krvotvorna. Zaradi mnogih maaj vrednih posnemkov pa poudarjajte pri nakupovanju izrecno ime „Kath-reinerjeva kava" in jemljete samo zaprte izvirne zavoje z varst-vtno znamko nžupnik Kneipp." Loterijske številke. Trst, dne 15. septembra: 46, 49, 75, 86, 62. Gradec, dne 22. septembra: 44, 34, 31, 66, 71. 6 — 85,738 - ov, /no a- "• "670r 505 Naznanilo. Natečaj za drenaže. Od 22. do 27. oktobra 1906 se vrši šestdnevni knrz za dienaže v Gross-St. Floriann, okr. Deut8ch-Land8berg. Za ta knrz se podeli 15 Štipendij po K 20 nepremožnim poljedelskim delavcem. Namen tega knrza je, izvežbati vešče in ztatopne delavce za melioracijska dela, ki se bodo potem takoj uporabljali za izdelovanje melioracijskih del. Lastnoročno pisane prošnje naj se odpošljejo najpozneje do 9. oktobra t. 1. kulturno - tehničnemu oddelku staj. dež. odbora v Gradcu, Eaubergaese 8 (Knlturtechnische Abteilung des steierm. Landesausschusses, Graz, Raubergasse 8). V prošnji naj se zraven starosti navede tudi sedajno stanovališče, dalje naj se omeni, ali je prosilec že deloval pri kakih melioracijskih delih in ali je pri volji, ako bo v tem oziru zaatopen, da se ga uporabi za izvrševanje melioracijskih del. Poljedelci in poljedelski delavci, ki se žele" tega kurza udeležiti na lastne stroške, se tem potom vabijo, da v pondeljek dne 22. oktobra 1906 ob osmih predpoldne pridejo v Gross-St. Florijanu v gostilno Henrika Haringa ter se tam zglase pri kurznem voditelju g. poljedelskem nadinženerju Jož. Sinnreich. GRADEC, dne 17. septembra 1906. Štajerski dež. odbor. Kazprodaja. 51° Želim opustiti svojo tkalsko obrt (Wober-Gewerbe) in zato prodam po jako znižani ceni vso tkalsko robo, robo za hlače, drnkano robo in robce. Ravnotam se tudi po ceni proda vozni naslanjač za bolnike (Krankenfahrstnhl). Zglasiti se je treba pri lastniku Vinccncu Frass, tkalcu, Efirgergaese štev. 6 v Ptnju, poleg milarnice. Zahtevajte brezplačno i« franke' mej veliki ilustrirani c«iik z eez 1000 slikami o likliulik, »re»r»ia ia ilatik arsk, sistem Bwkevf, Bala, ftaega, Sefcaffbuiwi. GlMhktte, kakoro vaakorrslaio frekriiiaah in zlataiaak p« »rvtUa-ttiTarmiik* ceuk. Niklaute renaaMir-an.....K 8,— Sistem Reskupf-pateat......j 4.— s..;Icm Reskapf, eraa-jekleaa reaaat. ■ra...........» *.— Sficarska arigiialaa »iste- Reskepf pateat-ars..........., tlolaia rem. ara „Imim atli" .... Srekraa rta. ar* »eieriaSteU" . . . Srekraa re_. ara z ilvojaatau »kriva!*-. . Srebraa sklepna verižica I »klep»-, 15 gr. težka . , Klika taU-aikluasta-aaker-reia. ara z .Lana deli 7.60 7.60 11.60 3.40 9.60 Ura kakaviea K 8-59, bnsilnica K 2 99, kakiajaka ara K 8.—, „Sekwarzwalfler'-ara K —•» Za vsak« are 8 lelM pis-«** janutve. Noliene rizike! Zamenjava doveljeaa ali »a se deaar vrne. Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Xe»la (Bril) It. 87« (Cetke.) —csek—c»a—cj»«sgiaa—g?i.-i-"i«:g- XKttXXXKXX WW WW WW •• WW WT W Viničar s tremi delavskimi močmi za vinograd, ki je 20 minut od Maribora ter obsega 2 orala amerikanskega nasada.sprejme lastnik vinograda B. Jentl v Kamenci Št. 81, pri Mariboru. Natančnejši pogoji se izvejo pri sprejemu. 472 Slikarski učenec (Maler- und Anstreicher-Lehr-ling) se takoj sprejme v trgovini Morelly, Bahnhofgai.se v Ptuju. 514 Dve trgovini z najboljšim prometom in sicei: ena trgovina z mešanim blagom in ena dobro vpeljana grajzlerija nasproti voiaŠnici (kasarni) se dasta zavoljo po-sestnikove bolehnosti v najem. Letni promet48—66 tisočkron. lstotam se sprejme trgovski učenec. Več pove upravništvo -Štajerca" 443 Sedlarski učenec, priden, 15—16 let star, se takoj sprejme pri Franca Rasehel, sedlarskem mojstru v Ptuju. 512 špecerijska trgovina k ,,zelenemu vencu" kupuje vedno vsakovrstno friško sadje jagode, maline, črešnje, višnje, jabolka, hruške, slive, breskve, marelice, ringle, špindlinge, sipke, dren, kutine, kostanje, orehe, grozdje, jajce, krompir, luk, česen, vsakovrstni fižol, maslo, frišno surovo maslo (pater), med, če-belni vosek, posušene gobe, hren, sa-lato, marke, repo, zelje, laneno seme, živo in pitano perutnino, suhe hruške, suhe črešnje, suhe slive in jabolčne krhlje, kure, race, gosi i. t. d. vse to po visokih cenah. Prodaja jndendorfskega roman-in port-land-Cementa. Tomaževe moke, Kajnita. C :i a c j ■Brata Slawitscb v Ptuju l0* priporočata izvrstne šivalne stroje (Nkhmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — b Singer Mediam90 , — Singer Titanial 20 , — H.iiitfachifchen ......v . 140 , — rt liHM-hifchen za krojače .... 180 , — M.oerva A..........100 , — Mm«rva C za krojače in čevljarje 160 , — Howe C za krojače in čevljarje . 90 , — Cylinder Elastik za čevljarje . . 180 , — Dali (Bestandteile) za .vsakovrstne stroje. Najin cene so nižje kakor povsodi in se po pogodb: plačnje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. 106 Delavci, pred vsem delavke pridni, posebno z familijami in z več delavskimi močmi, dobijo stalni zaslužek in prosto stanovanje v tovarni na vžigalice v Rušah (Ziind-warenfabrik in Maria-Rast) bis XXXXXXXXXXXXXX50CXXX Krčma in kramarija 507 dobra idoča, blizo cerkve in Sole, se takoj proda. Hiša in gospodarsko poslopje je zidano in z opeko krito, Iri sobe, štacuna, klet, skladišCe, hlev, mlatilnica, kolarnica, svinjaki, preša, keglišCe, lep sadonosnik, vrt in okoli 3 oralov njiv. Vse je v ravnini. Cena brez blaga je 6400 gold, in se lahko tudi s farnosljo in blagom proda. Vse o lem pove Franc Podlipnik, Thessen št. 42 pri Mariboru. Istotam se proda tudi veC manjših in večjih posestev in gostiln, ki so tudi blizo Maribora. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXK mnmmmm*® Pekovski učenec močan, s primerno Šolsko izobrazbo, se ifi'e za \eČjo pekovsko obrt v lepem trgu na Spcdnještajerskem.Ndslovp ve upraviiiSlvo Štajerca. 490 Vinograd z lepimi brajdami okoli i i z lepim pongratom (vrtom), kjer so žlahtne jablane in hruSke, se proda. Zraven je hiša za viničar ja, ena shramba, hiša za gospodarja, blev za govedo in lepa klet. Zemlje je vsega skup 6 or« lov, poleg je tudi bosta. Iz vinograda se lahko napravi njiva ali sadonosnik. Posestvo je vse v lepem redu, >/, ure cddal.cno od Konjic. Cena K 6.280. vknjiženo lahko ostane K 3.200. Več pove Anton 1'rosenak v Tepanji. pesta Konjice. 491 Gostilna v dobrem stanu z 2ganje-tpčjem, grajzlarijo in s trafiko, brez konkurence, v lepem kraju, z velikim vrtom za zeUnjavo in z velikim, rodovitnim sadonosnikom z žlahtnimi drevesi, se proda za S000 gold. 1200 gold, lahko ostane na hiši. Naslov pove upravništvo Štajerca. 4$i Dva vrtnarska učenca pridna, se takoj sprejmeta pri Jožefu Topitschnign umetnem vrtnarju v Ptuju. 501 Klošterneuburški mo-šlomeri (Klosterneuburgcr Mostwageo) od H. Kappellera in Wagnerja natančno preizkušeni, z merilnim cilindrom ali brez njega, od K 1.— viSe za trgatev prodaja Jožef Gspaltl, zlatar in optikar v Ptuju 495 Spreten viničar ie mogoče s 4 delavskimi močmi se takoj sprejme pri Martinu Kaiser-ja v Ptuju ——._____ 487 Kolo (bicikel) skoro novo, s potrebščinami, se po ceui proda. Vprašajte pri Tomaža .ŠeniRi Stadtberg pri Ptuju. 498 Hlapec h konjem in kravam, priden ki bo imel vso oskrbo pri h'<'. dobi tudi obutje, mesečne plače 10 K, se takoj sprejme. Naslov pove upravništvo otajerca. 500 Močan pekovski učenec se takoj sprejme v pekariji Jožefa Kappel v Sv. Jurju ob Pesnici, posta Zg. Sv. Kungota. 503 Trgovski Hčenec iz boljge hiše, veSČ nemSkfga in slovenskega jezika, se takoj s p rej rr. e pri Kandolimi. trgovcu z mešanim blagom v Poliča-nah. 504 Posestvo v najem, majhno in lepo, pol ure od -Maribora, se takoj odda. Na vprašanja daje pojasnila X. Lipp v Kamnici, poŠta Maribor. 508 ?? Otroka fant in dekletce, 2 ia 8 let stara siroti brez stariSev in sorodnikov. se dasta poŠte ni m ljudem za svoje. Kdor ju želi imeti, naj se zglasi pod naslovom -Deček in deklica11 na upravništvo Štajerca, 509 Drvarji 4—6, potem dva hlapca h konjem, dobi.o stalno službo pri Francu BaamgarUerju v Pfaf-fenbergu, Obervellach, KoroSko. Drvarji se vzamejo na akord ali na dnevno plačo, konjskim hlapcem se plača na mesec. Natančneje pismeno. Trgovski učenec se takoj sprejme t trgovino z mešanim blagom pri .los. Sorkn na Bregu pri Pcuju. 511 Dva mizarska pomočnika, *° spretna delavca, se takoj sprejmeta pri Karla Reisin- gerja, mizarskem mojstru v Ptuju, Allerheiligcngasse. •iiiiiiei XXXXX Trgovski uče s šolsko isobvazbo, in slovenskega jezika J se takoj sprejir.e pri Srimzn. trgovcu sUm blagom in pridelki v Celju. Z malim kapitalu si lahko preskrbife drtn? sistenco, ako si na|ii majhnih razmerah | eijo z žganjem. Ce i majhen kollič za žgati, destilirale žganje in lik! špecijalitete. 1'utrebno se vam dopo " Dopise pod naslovom krativ št. 127" Xw Expedition Ed. Brani, I., RoteDtirnistrasse * Suhe užitne (Speiseschwamme) od kg. kupuje Johan na Dunaju XVI. R~' 39. trgovina s špecerij-" konzumnim Hiša z 2 sobama, 2 kuliiajau| lojpo in iilčtjo, prostori, namn za svinje in drvarnico, koj po mili ceni temu spada tudi vrt \n nosnik. vs^ga skup jo ;, Hiša je od Ptuja '/* twl daljena ter jako primero penzijonis:a. Naslov ^ pravaiStvo Šlajera Posestvo okoli 17 oralov zemljiMa/ sadnih dreves, dobra _ lep gozd, vse arondin" z gospodarskimi potit' (Fundus iustniclus) ali njih takoj proda. V pri Ant. Spendel (Hart), pošta LavamCadj ______ Koroškem, i Žagar z fanti kot pomočniki »f koj za doaro Žago z : plačilom sprejme pri J Baumgartner Pfaffenben;: Obervellach, Koroško. Pekovski uč priden se takoj sprejme Ernestn Panflofcr, peko ' mojstru v Gratweinu _ Štajerskem (3. žel. po*1 Gradca). Veliko preseneJei1 Nikdar ree t življenji k peaudi taka prilo._*tt BftOkosoYsaDMijliJI Ena krasao pozlačena 3i tekoča pr&cisanker on ij kundnim kazalom, ki na". kaž« in za katero se ju(i leta, ena modema ž>_ana vata za gospode, 3 jako žepni robci, en prstan a spode z imitiraoim kamenora, 1 smodke z jantarjflin i fiteinom), 1 eleg. broiaj dame (novost), 1 krasno tojletno zrcalo, 1 usnja; njiček, 1 2»pai »oW l pravo, 1 par mansetofliJ boT, 3 gumbi z& smjco, iz duplezlata s pa" "" zaklepom, krasen slike, v katerem je 36 Sih podob sveta, 6 refi, povzročajo pri starih ii dih mnogo smeha, 1 jato rislna knjiga, v kateri so žena pisma, 20 refi a špondenco ia fle 400 -szhčnih ftvari. katere K] bijo pri hiši in potrebne, vse to se dobil" vred, katera jo sama h narja vredna, za samo 1*80. Itaipošilja se j vzetju ali Če se denar naprej, skozi dunajsko pošiljalnico Ck. Jn Krakaa A/l 4."a NB. Za neugajajoče i Lepo pose na glavnem Irgu z stropno hiio in z malo nico, pripravno za provi-.ijonista, zlasii sarja, se takoj iz " Io ceni proda. Zra levi za krave drvarnica, vse v " zidano in z op< so Štiri orali njive dosti sadnih dreves. spodarsken poslopju, ti: tudi z opeko krito, je r £ a trta. Daljša pojasnila. tnik tega posesl Romich v Loki pri ' mostu. XXXXXX :xx — 7 — d noen-I>an»j i Rjavi premog (Braunkohle) najboljši in najbolj po ceni na cele vagone pošilja Šaleška premo-gova dražba (Schallthaller Kohlen-bergban) v Velenja na Štajerskem. jbe .0-30». ilhonek, | ihartsg.4 ikim: .nskimi se ta- " Lepo posestvo leži ob lokalni železnici Radgona-Ljntomer, iz proste roke proda. Nemci in Nemcem iklonjeni knpci imajo prednost. Naslov pove npravništvo Štajerca. *90 L'60 Deželni sadni drevesnici v Gleisdorfu in lirucku na M. bo-r?S^^P prodali Štajerskim zemljiškim posestnikom v jeseni 1906 •orna spomladi 1907 skupaj 53.200 komadov nižje zaznamo-oh vrst jablan in hrušk in sicer se bode oddalo 3 četrtinke te t mooi ne samo Štajerskim kinetskira posestnikom po znižani i od 70 vin. za drevesce, eno četrtinko pa nckmetskiin pusest-temlja im po tržni ceni od 1 K 20 vin. TcoSki za z&motanje in po-.no, si Uev se pristejejo K računu. Na Gornje Štajersko se bode pro-činam jjle samo jablane teh le vrst 1, 2, 4, 11 in 12, hruške samo breg le 1. 2, 3 in 9. raSajU Naročila naj se pošiljajo do konca decembra l'JOS n;i n- koga z u pošlji raz iirtk rinad ielav- Oznanilo. gt 3*915 II 5535. Zaznamek. I. vrsta jablan. Astrahan, b«Ii ......!| — Savlamovsky.......jI ^-> Kardinal plamenfast ....'[ 835 Grafensteicer.......JO' 277 3230 825 Ribstooov pepinek Lsdsberški kosmač .... Dancigsko Kantovo jabolko . Rumena ŽUhtnica..... Zimska zlafa parmena . . .. Princevo jabolko..... Štajerski zirmki moSauci . . .Rumeni belefler...... ^ ;!Kanadski kosn-.ač..... Ananr.3 kosmač...... Uauminov kosmač..... Damasonov kosmač .... rPresto!onasledaik Rudolf . . [Londonski pepinek ..... 'Renski debeli bob..... iCcxov oranžni kosmač . . . Hub^rjeva modtovka .... Rudeča lisasta lesnika . . . Rumeni poletni kosmač . . _ II. vrsta hrušk, koW .Dielcv.i maslenka..... ■ ] Liegelova maslenka .... .Stcrkmannova maslenka . . [Hardeopoutova zims. maslenka Dabra l.uiza-Avrancheska . . -itn [Zimska dekanovka.....GOo SakburSka hruSka Oliver do Serres-ova hruška tib SPastorka......... Postrvovka........ Josipnica Mechelnova . . . Jelenka.......... den* ' ^eiler-jeva mo5tnica .... Boic-07a podolgovata hruška Williara-ova kristijan^a . . . m i 00 285 - 100 2901 — M40' 972 33o| — 802 70 400 — 370 120 - 142 66 30 - 2651 1151 85 663 66 176 2580 230' 130 760 14 — 510 110 6« aSU120 75 320] 80.; 950: 300 440; 30;!l070j 700; M 500 20; 390; — 140] 150(1 oo; ioo 360 120) 70! 70 691 780 700 800 315 2:10 25 - 616 3«0 2130 t.'120 780] — >3(IO 701) 50 460 370 110 20 — 37 60 136] 80. 330 98 205; 60: — j 35, 7(1 25 115 25 20. 200 — 15 - 80, 16« 160 735 215 150 15' 320 1906. 3100 375 IGO 430 800] V GRADCU, dne 7. septembra Štajerski deželni odbor. ki v i nje,] ■tanii, Pole nika. "CTra z "verižico m samo 2 K. Bjska eksportnahišaje nakupila veliko ur id {razpošilja: eno prekrasno, pozlačeno 36 nr |int5no idočo anker-nro z lepo verižico samo 2 K, finem se pismeno tri leta jamči. Po poštnem etju razpošilja prnsko-šlezijska eksportna hiša F. Windisch, Krakov, Nr. U|64. Opomba; Za neugajajoče se deuar vrne. Trgovsko naznanilo. ei K?\ P. n. Podpisani si nsoja slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da otvori s 5. oktobrom 1906 svojo knjigoveznico in trgovino s pisalnimi, šolskimi in pisarniškimi ===== potrebščinami == v Ptuju, Barvarske ulice (Farbergasse) št. 16 (v Strossovi niši). Podpisanemu bode vedno naloga, postreči P. n. občinstvu z vsemi vrstami pisalnih, Šolskih in pisarniških potrebščin, črnil, kopijskih in noticnih knjig, šolskih tablic, Šolskih torbic, razglednic itd. itd. — in to pod najugodnejšimi pogoji ceno in dobro. Obenem se priporoča podpisanec za vsa ===== knjigoveška in v knjigoveštvo spadajoča dela. = S tem, da prosi podpisani zaupljivo pomoč P. n. občinstva v Ptuju in z dežele ter zagotavlja uljudno najreelnejšo in najsolidnejso postrežbo beleži z velespoštovanjem 8(3 Josip Heller, knjigovez, trgovina s pisalnimi, šolskimi in pisarniškimi potrebščinami, raa I. Red Star Line, Autwerpen Prve vrste parobrodi. — Naravnost braz prekladanja v New-York in v Filadel- njo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladji. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje Red Star Line, 20, Wiedener Giirtel na Dunaji ali Franc Dolenc, konc. agent v I^jubljani, kolodvorske ulice štev. 4L 637 oooooooooooooooooooo == Tovarna za poljedelske stroje == C. Proscli-a v Celovcu priporota izboljšane vitale (Gopel) mlatilnice z najnovejšimi tečaji (lagerji), lahko tekoče. Dalje stroje za rezanico delati, trijerje in mline za šrot. Kupcu se postavi vsak stroj na njegovo železnično postajo voznine prosto. Prodaja se tudi na obroke ceniki se pošiljajo poštnine ==£ prosto in zastonj. — Lastna zaloga v Mariboru v Viktringhof ulici. 71* od 29. septembra do 7. oktobra. Razstava blaga graških trgovcev in obrtnikov u industrijski palači (Industriehalle). Velika sejm@k:a veselica v parku industrijske palače z izbrano razstavo, kakor: menazerija, kinematograf, balon (v katerem se obiskovalci lahko vzdignejo v zrak, ako jim bo ljubo), (Rodelbahn) drsalnica (to je nekaj čisto novega v Avstriji in v Nemčiji), hipodrom, dunajska ponny-voznja, parni krinolinski biciklistovski in drugi ksru-selni, teater z volkovi, cirkus s pritlikavci (z liliputani), teater z opicami, patologična razstava, panorama, gugalice, pečenje vola i. t. d. Vsak dan koncerti. Velik umetni oganj kakor v dunajskem Pratru. 22 godbenih zborov. Vrtnarska razstava. Razstava slik. Mestni sadni sejem. Okuševalnice. omam Vadijanje v pisanju s pisalnimi stroji, mmmm Vadljanjc za nagradbo planinskih godbenih zborov (7. oktobra). Slavnostne predstave graških gledališč. Isvanredni vzpered v „orfeumu". — Brezplačni vstop v muzeje in v slovito orožarno. Posebni žel. vlaki. Posebno znižanje vožnje cene. Stopnina v razstavo in v slavnostni oddelek 40 h. Otroci ne plačajo nič. Ohranitev zdravega želodca tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi pre-bavljauja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preizkufieno, iz izbranih najboljših in uspeSnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, ter ^zbujajoče in prebavljenje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmernosti, slabe ditto, prehlajcuja in zopcrnegi zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. V, steklenice 1 krono, cela steklenica 2 kroni. SVARILO! P»* deli embalaže imajo —— postavno deponovano varstveno znamko, Glavna zaloga B. FRAGNER-JA, c. in kr. dvornega dobavitelja „prl črnem orlu", Praga, Mala Straaa, ogel Nerudove ulice 203. S^* Po poŠti razpoSUja se vsak rlaii. "Vrj Proti vpoSiljatvi K 266 se pošlje velita steklenica in za K 1-50 mala steklenica na vse postaje avstro- ogrske monarhije poštnine prosto. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogrske. V Ptuju dobi se lekarni gospoda Ig. Behrbalka. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX D0t>r6 Ure pO Ceili » 31elno pismeno garancijo, gold. 3-80 Prave srebrne reuionter-nre od c. kr. novenega urada stem- Eljane s steklinasto cifernico, s azalcem sekund, dobro in tof-no regulirane, la kakovosti gold. 4.80. Ista ura z zlatnim robom gold. 5 60, z 2 pravima srebrnima pokrivaloma brez zlatega roba gold. 6*76, z 2 srebrnima po-krivalama z zlatnim robom gold 6'60. Prava punciranaanker-re-monter ura, dvojno pokrivalo. izvrstno notranje izdelano slo rubin-kamni, krasno cifrenico kazalcem sekund, fino blago. UAte regulirana, 3 leta garancija gold. 860. Ure 2a gospe, zlate k arojrnt v bogati zalogi. Vse uro so točno repasirane In naj-ttcaej« regulirane, zato 3 lotoa reelna pismena garancija. Za-■eolenjt dovoljeno aH denar nazaj. Pošiljanje po postnem povzetku ali če se denar prej vpoSlje po Hans Konrad '"' «""* &£$** *""876' Coniki z mnogimi slikami zastonj in franko. 328 Bainburg-Emerika-Ciiiie* Najhitrejša vožnja po morju 5 dni, 7 ur, 38 minut. Recl-nadirektnazve-za z brzo- in poštnimi par-niki, ki imajo dvojnate vijake, iz Hambnrka do New-Yorka; dalje v Kanado, Brazilijo, Argentinijo, Afriko. Natančnejša pojasnila daje Generalna agentura za štajersko Gradec, IV., Annenstrasse 10, „0sterr. Hof." *» V ptujskem mestnem sopar-nem kopališču ■e dobijo odsihmal kopele s hlaponom po ilede-čih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ok i uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik Ob Vili uri predpoldan za 60 Tin.* (30 krajcarjev.) 8W Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstalt). Mt" Samo se plača. "S&a 30 dai na poskus pošljem moj pravi, fino po- ■jktyaa la solingenski stroj za striženje las „Atlas" glasom pogojev mojega kataloga tedaj brez levamostl za naiočevalca, da zantoremo vsakega prepričati o Izvrstni trpKnoatl našega stroja. Stroj za striženje las naret je iz la solio-geiskega jekla, najfinige ponikljan, s 36 zobmi, z 2 grebeni za pretakajo*!« *» 3< 1, 10 mm. dolge lase. Vse izvrstno izdelano z rs-■arvaim poram v lepi skatlji z navodilom za uporabo, da lahko ntt. tikaj striže. Cena sum 3 gold. Ta stroj plača se sam, pose«*« v farailijah, kjer so otroci, ker se izdatek že doprinese v '/.leti. Navadna stroj« . mnogimi podobami črez 1(100 vsakemu zastonj in franko. J*kl Rihard Stiegrer civilni geometer naznanja s tem, da. je v Ptuju na Minoritekem trgu št. 3 v prvem nadstropju otvoril pisarno za zem-lje-merska opravila, za vsakovrstno izmerjanje (razdeljevanje in omejevanje zemljišč, komerzacije, drenaže itd) Dela se izvršujejo točno in po ceni. f xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Pisarna za posestvo in hipoteke, od oblasti dovoljena in protokolirana Kari Kržižek, Maribor, Bnrggasse 8 preskrbuje nakup in prodajo graščin in posestev, tovarniških podjetij vsake vrste, stanovanj, vil letovišč, mlinov, prostorov za zgradbe, njiv. travnikov in gozdov itd., dalje preskrbuje posojila na prvo in drugo vlogo. Sam prodam v Mariboru veliko število najraz-ličnejih lepih in jako cenih posestev, kakor tudi v raznih večjih krajih po spodnještajerski deželi. Pojasnilo dajem vsak čas in brezplačno. ** Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju traven klalnice in plinarake hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj razlaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. a8 JOOOOCXXXXXXXXXXXXXXX Čevljarski pomočnik dobi stalno službo pri čevljarskem mojstru Cvetko Pičko na Suhi, pošta Labud (Lavamiind) na Koroškem. m Izdelovalci sekir in brnsilci orodja. (Hackenachmiede & Werkzeugechleifer), spretni, se iščejo za Fužine Tragoss pri Bruku na Muri (Hammeiwerk Tragoss bei Bruck a. d. Mur) na Štajerskem; ravnotam dobe tudi natančneje pojasnila. 342 Po takem izveska se poznajo skladišča, ▼ katerih se prodajajo Slnger-jevi šivalni stroji. Singer Co. delniška družba za šivalne stroje mmmm Za čevljarje priporočava najin imeniten, dober in trpežen žamet (Sohuhlaslin und Scbubsamml), nadalje 1 močne cuge za štiflete (Gummiziige), lizvrsuw \m platno in suknjeni file za furo, Strufe, rinčice in kttk vsake vrste in velikosti. Dalje imava v zalogi poseli vrsto cvirna za usnje (leder) stepati in sicer poleg (ni tudi vsake druge barve. Prepričajte se in bote spoznali, da vam vselej pošteno in z nizko ceno postreževa. Brata Slawitsch, trgovca v Ptnji Za šivilje ~3M prav posebno priporočava vso robo, potrebno za oblek in nalisp (Aufputz), žamet vsake barve, žido (»" atlas, dalje vedno nove žnorce (Aufputzborten), celo in sploh vse, kar potrebujete za svoje delo. Za otujj obisk se priporočava brata Slawitsch, trgovca v Ptuj Yozicke za otroki (Kinder-Sitz- und Liegewiigen),»t> terih lahko oirok sedi, pa tudi 'a za ležati, imata vedno v zalog priporočata po 12, 16, 20, 24, 35, 40—50 K. Cene so nizke, vozički so licBoi močno izdelani. Pismenim naroda se hitro, pošleno in točno ustreže. Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju] Pozor! Ljudje iz okolice! Pozoil V najini podružnici (filijali) pri mostu (Wagplalz) pr.:- ročava; pravi domači sesekan špeh, pravo domačo svinj sko mast (Schweinfette), pravi domači zelhanšpeti meso), izvrstni flni švicarski sir. radensko slatino, pravo domače tikvino olje, fino kafekga] 1 gld. 20 kr., lin« moko (melo) kg po 10,12 14 kr., kakor vse druge špecerijske reči. Kdor a: enkrat obišče, tisti ostane nama gotovo zvest o ker mi skrbno paziva na to, da se vsakomur poi dobro in točno postreže. Podružnica bratov Slawitsch trgovca v Ptuju pri mostu. Styria-bicikelni :-i- - ■ .:■-"*-" Novi modeli 19 Cene za goto? dem Styria-bicikelni meiii (Strassenrad) po K lil1 160 Stvria-bicikeU, najfinejši (Strasseutt) -133 po K 180-200 Stjri; J' bicikelni (lialbrei* Masehine po K 240 Styria-bicikelni (Lnxas-Hertaj rad und Strassenrenner mit Patent-Styria-DopptJ = glnckenlager po K 280------ Že rabljene, toda Se prav dobre bicikelne prodajava po 80, If do 120 kron. Na obroke (rate) poa ugodnimi pogoji prodajamo* zanesljivim kupcem in proti dvanajstmesecnemu poplačilu ii ne aano nova kolesa. Na zahtevanje se vsakomur, ki misli kidaj kupiti, pošlje cenik zastonj. Styria-bicikelni so dandanašnji Uf; iroenitnejši fabrikati. Največja tovarna na Avstrijskem izdelki bicikelne kakor tudi posamezne dele. Ti bicikelni se smejo z zaupanjem kupiti, ker so izvanredno niaj toda trpežno izdelani, kar zamore vsakdo, ki si ta bkU kupi, potrditi. Blago je garantirano dobro in se ne sme i na* vrednimi fabrikati zamenjati. Cene so jako ni:ko nastavljata se toraj Styria bicikelni vsakomur priporočajo. V zalogi imava tudi vse posamezne dele bk> kelnov in tudi Reithoferjeve zračne cevi (Lifr schlauche und Laufniantel). Brata Slawitsch, Ptuj, j zastopnika za okraje PtoJ, Ormož in Rogatec. Naročila naj se pošljejo zastopnikoma, ker fabrika posamti] koles ne razpošilja in neproda. Pravo domače platno ia rjaao ia parilo priporočava po aleaoiih cenak: Cela salHa rjtiha za postelj« 2 ali 21/, antra dolp, ra> •amo 1 eold. tO kr. — Najfinejše srfit« rjuha iz teakaft a* (e