79. številka.
Ljubljana, v sredo 8. aprila 1903.
XXXVI. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimgi nedelje in |praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske »lezeit? za vse leto Ub K za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol teta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K Kdor hodi sam ponj, velia za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpoSttjatve naročnine se ne ozira. Za oznanila plačuje se od peter os to p ne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo — Uredništvo In upravnlatvo je na Kongresnem trga St. 12. — UpravniStvu naj se blagovolijo   po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila
t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga st. 12.
.Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon St. 85.
Učiteljski shod.
Ni bila to radostna manifestacija, ki se je vršila danes v »Mestnem domu«. Z vseh obrazov natlačene dvorane je temveč odsevala svečana resnoba, a odločnost, kakršno je opazovati pri ljudeh, ki se zavedajo prizadete jim krivice ter so pripravljeni, se bojevati za svojo pravo do skrajnih sil. Bili so to naši pionirji za ljudsko prosveto obeh spolov, učitelji in učiteljice iz cele Kranjske. Prisotnih je bilo nad 500 učiteljev in učiteljic, nadalje deželni poslanci gg.: Ivan Hribar, C. Pire, dr. Žit nik, P o v š e , Pogačnik, Jaklič, baron Lichtenberg ter ravnatelj H u b a d , nadalje ravnatelj Leveč, podžupan vitez B 1 e i w e i s, okraj, šolska nadzornika Zupančič in J. Maier, gimnazijski ravnatelj Senekovič, ravnatelj Š u-b i c i. dr.
Shod je otvoril predsednik pripravljalnega odbora gosp. nadučitelj Gabršek, ki v svojem nagovoru najsrčneje pozdravlja prvi skupni sestanek vsega   kranjskega učiteijetva.
Nato se izvoli na predlog gosp. Likarja z vzklikom za predsednika g. nadučitelj Gabršek, za podpredsednika gg. Jaklič in Scheschark, za zapisnikarje pa gdč. M i k 1 a v č i č, g. prof Schrau-t z e r in učitelj g. Jak. F u r 1 a n.
Nato zopet povzame besedo predsednik, ki povdarja, da je z regulacijo uradniških plač nastala še večjarazlika med plačami učiteljstva in uradništva. Zbrano učiteljstvo hoče danes podati postavodajalnemu zastopu verno sliko svoje bede in svojih teženj ter upa, da ga bo pri tem podpirala slavna deželna vlada in deželni šolski svet.
Deželni predsednik je zadržan, prišla pa sta dvorni svetnik grof Schaffgotsch in svetnik deželne vlade vitez Kaltenegger ki ju pozdravi. Nadalje pozdravi deželnega   šolskega   nadzornika   H u -
bada, deželne poslance, v katerih rokah bo končna usoda da*
našnjih sklepov.
Potem je govoril v podobnem smislu tudi nemško.
Deželni glavar pl. D e t e 1 a je vsled bolezni zadržan ter pošilja pozdrave; deželnemu odborniku gosp. Povšetu je kot referentu šolstva naročil shod pozdraviti ter mu povedati, da je učiteljskim težnjam naklonjen kot popolnoma upravičenim. Deželni zbor bo skušal vse storiti, da se upravičenim zahtevam ugodi.
G. državni in deželni poslanec dr. Ferjančičje pozdravil pismeno, ker je zadržan, istotako se je opravičil deželni poslanec in odbornik dr. Schafferv preprijaznem pismu ter izrekel svoje popolne simpatije, istotako tudi deželni poslanec vitez Schoeppel. Končno sta se opravičila tudi deželna poslanca dr. Ivan Tavčar in dr. M a j a r o n.
G. Engelbert G a n g 1, gromovito pozdravljan, govori vzneseno in prepričevalno, slikaje sramotni gmotni položaj kranjskega učiteljstva. Učiteljstvo trpi s svojimi družinami pomanjkanje, ki pritira lahko človeka do obupnosti. Brezsrčen je, kdor noče pomagati poštenemu in zvestemu delavcu na polju ljudske izobrazbe. Regulacija plač bo šele tedaj pravično izvedena, ko bodo dohodki učiteljstva ednaki dohodkom državnih uradnikov XI, X. in IX. plačilnega razreda. (Ganglov, viharno odobravan govor prinesemo zaradi pomanjkanja prostora celotno jutri)
Predsedništvo prevzame gospod Scheschark, ki podeli besedo g. Petschetu, ki navaja, da dobiva kranjski učitelj na petletnicah že med 5. in 10. službenem letu 600 K manj kot učitelj v dobro plačani avstrijski deželi. Ta odpadek pa znaša v 30 letih 9000 K. Nadalje je navajal še ostale nerazmerne razlike med plačo našega učiteljstva in onega na Češkem.   Ves   odpadek  znaša  za naše
učiteljstvo na temeljni plači in petletnicah v 30 letih okoli 24000 K. Tudi glede funkcijskih doklad dosega naše učiteljstvo le še ono na Goriškem. Govornik izreče upanje, da se bo ustreglo učiteljskim zahtevam že pri prihodnjem deželnozborskem zasedanju.
Predsednik g. Scheschark se zahvali govorniku ter izreče upanje, da naši današnji apeli ne bodo preslišani.
Nato prevzame zopet predsed stvo g. Gabršek, ki da besedo gdč. D r o 11. Govornica razpravlja o enakih dolžnostih in enakih pravicah učiteljic z učitelji. Avancement učiteljice na Kranjskem pa je dandanes po 20 do 25 službenih letih za borih 60 K na leto. S takim poboljškom bo komaj dekla zadovoljna. Zato zahtevajo učiteljice enakopravnost v temeljnih plačah. Nadalje razpravlja o poučevanju v ženskih ročnih delih, ki se mora sedaj vršiti brezplačno, dočim so v drugih deželah za to nastavljene posebne učiteljice. Tako ee naj napravi tudi pri nas ali pa se naj učiteljice za to posebej odškodujejo. (Tudi ta govor prinesemo v celoti jutri).
Predsedstvo prevzame g. J a k l i č, ki da besedo gosp. Slapšaku. Ta posebno navaja slučaje, da učitelju ni mogoče stanu primerno vzgojiti, t. j izšolati svojih otrok, a ljudje potem kažejo s prstom, češ, druge zna vzgajati, svojih otrok pa ne. Potem razpravlja o nastalem pomanjkanju učiteljstva, da se zaman razpisujejo službe, in to celo voditeljev. (Klici: Bela Krajina!) To pomanjkanje pa bo naraščalo, dokler se učiteljstvu gmotno ne opomore. (Pritrjevanje) Druga posledica je, da marširajo v naše šole eksistence, ki so drugod napravile hankerot, kakor dacarji, propadli di-^ki, pisarji, krojači in ljudskošolske učenke. Pride tudi na učiteljske kurze za izobražene učitelje, a kaj naj po tem postane iz učitelja - krojača, kondukterja itd. (Viharno, razburjeno pritrjevanje). Vselej,  kadar prinesejo
časniki kako tako imenovanje, se čuti celokupno učiteljstvo v dno srca užaljeno. (Hrupno pritrjevanje). Kaj nam morejo pomagati raznovrstne organizacije, ako ne bo ljudske izobrazbe? Razvaline v spomin! (Pritrjevanje). Stran z našimi slabimi plačami in rana našega slabega šolstva bo ozdravljena.
Predsednik g. Jaklič se zahvali govorniku.
G. SlapŠak prečita sledeče resolucije:
I. Kranjskemu učiteljstvu naj se odmerijo plače, ki bodo enake XI., X. in IX. činovnemu razredu državnih uradnikov.
II. Dokler pa ne izvedejo pri stojna oblastva tega, zahtevamo to:
1. Petletnice po 200 K, ki pa se naj uštevajo od izpita učne usposobljenosti.
2. Aktivitne doklade po 200 K na leto.
3. Službeno dobo je skrčiti na 35 let.
4. Leti provizoriškega službovanja naj se štejeta v pokojnino.
5. Vojaška aktivna leta je šteti v službeno dobo.
6. a) V osebni status naj se uvrsti učiteljstvo po službenih letih od prebitega usposobljenostnega izpita.
b) Odstotke po plačilnih vrstah je razdeliti tako:
I. vrsta 25«/» II.     »    30 •/.
III. »    25 •/•
IV. »    20 o/Q
c) Provizoriške učitelje in učiteljice je uvrstiti v IV. plač. razred.
č) Vsemu učiteljstvu se mora pripoznati stanarina.
7. Opravilne doklade naj se zvišajo:
za enorazrednice na 150 K
»   dvorazrednice »  200 »
»   trirazrednice »   300 »
»   etirirazrednice »   400 »
» pet- in večrazrednice » 600 » Vrhutega naj se dovoli za vsak pa-
ralelni razred še 50 K remuneracije, ki ni vstevna v pokojnino.
8. Učiteljice naj bodo v vsem in vsakem enakopravne z učitelji. Poučevanje ženskih ročnih del naj se jim posebe nagradi, ali pa naj se nastavijo posebne učiteljice za ženska ročna dela.
9. Suplenti in suplentinje z iz* pitom v Ljubljani dobe po 200 K stanarine na leto.
Resolucije so bile seveda soglasno sprejete.
Predsednik g. Gabršek pozove dež. poslance k besedi. Burno pozdravljan nastopi poslanec in župan g Iv.^Hrib a r,[ki želi zboru najboljše vspehe ter izjavi, da bi ne bilo ljubljanskemu učiteljstvu treba danes se z drugimi učitelji potegovati, ako bi ne bila meslu odvzeta skrb za plače. Nadalje naznani, da ga je prijatelj g. dr. Tavčar pooblastil izjaviti, da se vsemu pridruži, kar bo govornik obljubil. Govornik ponavlja svoje simpatije, ki jih je izrekel na lanskem »Zvezinem« zborovanju. »Vi ste državni uradniki, ki Vas nadzorujejo — večkrat še celo prestrogo — državni organi, plačevati Vas pa morajo občine.« Država je že prišla j do prepričanja, da mora deželnim zakladom priti zdatno na pomoč. »Ljudskcšolsko učiteljstvo je vredno, da se zvišajo deželne naklade tako da se bo ustreglo upravičenim njegovim zahtevam. Dežela se ne sme plašiti žrtev.« Govornik izjavi v imenu narodne napredne stranke, da se bodo poslanci te stranke zavzeli v deželnem zboru za zboljšanje učiteljskih plač. (Govorniku se viharno ploska)
Došlo je mnogo brzojavk, med njimi tudi dež. poslanca g. Božiča.
G. Gabršek zaključi zborovanje s toplo zahvalo poročevalcem, gg. deželnim poslancem ter zakliče prvemu zaščitniku šolstva, presvitlemu cesarju trikratni »Slava«.
Vis-a-vis.
(Konec.) II.
Čiovek se včasih nenadoma spomni na zlate čase in težko mu postane. Nekaj čuti v prsih, kakor kamen in rad bi se iznebil te teže, ki postaja na noč še nadležneja . . . Sam sedi tiho in mirno in se drži za glavo, pa premišljuje zlate čase, ki so bili.
Tak človek je bil Stanko. Kadar je bil sam, polastila se ga je otož-nost. Cvetke, ki so cvetele okoli njega kadar je bil ▼ družbi, so ove-nele; raslo je okoli njega le trnje in ga zbadalo, tako neprijetno zbadalo. Spomini na zlate, mehke ure, so mu težili dušo, bili so mehki, a vendar tako težki, kakor kamen, ki leže Človeku na prsi ob samotnih urah.
Ko se je poslovil od tovarišev, ni šel domov, ampak ven v prosto narave, tu mu je bilo lahko . . . Hodil je križem polja, ciljev sploh ni imel. Izrazil se je večkrat: »Nobenega cilja nimam, a kateri bo prišel najbližje mene, tega bom prijel
in ga tudi držal; cilji in ideali, kijih hočemo doseči, se nam navadno zde tako daleč, da si jih ne upamo prijeti.«
Izprehajal se je dolgo po polju in truden se je vrnil domov. Naslonil se je na okno in gledal na ulico vrvenje ljudi. Nehote se je spomnil Milene in pogledal je na nasprotno stran. Bila je na oknu, ki ga je ravno odprla. Slavec in Vračko sta se poznala že dalj Časa. Bilo je v šolskih počitnicah, ko je Vračko prišla k svoji sošolki, ki je bila doma istotam, kakor Stanko in tedaj sta se spoznala. In zdaj ko sta stanovala na Bproti, Bta mnogokrat govorila . . . Tudi tisti večer sta govorila in sicer
največ o Stankovih tovariših.
»Kdo pa je tisti, ki ima tako zmršene lase,« je vprašala .Milena.
»Zajec, pctošolec,« je odvrnil Stanko in dostavil: »Poet«.
Milena se je glasno zasmejala. Majhni beli zobje so se ji prikazali pri smehu in bila je res lepa.
»Tisti — oprostite, da Be tako izrazim — »osel, misli, da gledam nJe£a> Pa se moti.«
»Torej ste zaljubljeni v Sredi-škega,« menil je Stanko in se nasmehnil, ker se je spomnil prepira, kateremu veljajo njeni pogledi.
»Haha! V tistega velikana. Veste kaj, do takih l]udij, kakor sta vaša tovariša, imam prav malo simpatije.«
»Zakaj ne?«
»Eden se vede kakor gledališki igralec na odru — notabene ne na cesti, ker na cesti hodijo lepo, — drugi pa je prepočasen «
Stanko se je moral strašno smejati, kake obraze bosta delala tovariša, ko jima pove mnenje »boginje njiju duše . . . angela najlepšega . . .«
Milena se je umaknila iz okna, ker jo je klicala mati. Stanko pa je zrl še dolgo na ulico in mislil na čase zlate . . . Lahek vetrič se je igral ž njegovimi lasmi in mu hladil vroČe čelo . . . Nastopil je večer.
III.
Zgodaj zjutraj se je prebudil Zajec in misli bo mu takoj ušle k Vračko.
»Milena! Milena! Milena!«
To je bilo njegovo geslo. Zaljubljen je bil prav resno, dasi tega še sam sebi ni obstal. Mislil je, da je to le tisti občutek, ki ga ima moški ako sreča lepo žensko. A to ni bilo tako, bil je resno zaljubljen . . . Hitro je vstal in so opravil. Zajutrkoval je ter hitel v šolo, kamor se je že v resnici mudilo, ker je v mislih na
Mileno pozabil koliko je ura. V šoli ni imel miru pred mislijo na M'leno. Risal je po matematičnem ^zvezku svoje in njene monograme.
Nesrečni zaljubljenci: kamor po gledajo, vidijo njen obraz. Povsod jih spremlja njena slika, njen profil . . . Zajec je pričel znova misliti na Mileno. Zdaj mu je prišlo na misel nekaj originalnega. Vzel je kos po-pirja in zapisal: »V Elizij pridejo: Milena, Irma, Fani . . .« A tu je imel smolo, zasačil ga je profesor in listek je romal na kateder. O to je bil drugi dan dirndaj s katehetom.
Tako je bilo Zajcu v šoli.
Podobno se je godilo Sredi-škemu.
«
Ko je bilo konec šolskega pouka, šel je Zajec pod Stankovo stanovanje mesto domov.
In če ravno ni bilo Stanka na oknu zažvižgal je melodijo:
„SrCek srebrni, dol »e obrni."
Stanko je takoj vedel kdo, je in požvižgal:
„Ženska le vara nasu
in prišel   na   okno;  tako  sta toliko časa govorila, da je  prišla na na sprotno okno Vračko, ki se je vedno
smejala Zajcu, kateremu se je navadno pridružil tudi Šimnov študent, kakor so tudi rekli Središkemu. Stanko in Milena pa sta si poineži-kovala v takih trenotkih, ko ju ni nobeden videl . . .
Tako je šlo več tednov zaporedoma. Zajec in Središki sta hodila k Stanku, Milena pa je koketirala ž njima.
IV.
Nebrižno je sedel nekega popoldneva Slavec v svoji sobi in kadil cigareto, ko ga prideta obiskat tovariša. Žvižgala sta pod oknom, Stanko pa je sedel nepremično in čakal, kedaj se bosta utrudila . . . čez nekaj časa sta prišla k njemu V sobo. Prijazno ju je vsprejel, kakor vedno, dasi mu ni bilo ljubo, da ga obiščeta ravno v tem času, in moral je biti prijazen, ker je bil tudi Zajec vedno prijazen, če ga je obiskal.
»No, človeka zaljubljena, kaj povesta?« je vprašal.
»Ti, nikar norcev ne brij, jaz sem prišel do prepričanja (to je bilo pri Središkem večkrat), da nisem zaljubljen v Mileno, ampak — v Irmo, gledališko, koristko,« je pripovedoval Središki.
»E, ja? Res? — No potem je
Sprememba srbske ustave.
Srbija dobi zopet novo ustavo, dasi zadnja ustava se dve leti ni stara. Toda nikjer se menda tako naglo ne spreminjajo politične konstelacije, kakor na Srbskem.
Ustavo leta 1901 so napravili ra-dikalci, ki so bili takrat na krmilu. Seveda so si državne osnovne zakone tako prikrojili, da bi ostala njihova stranka za večne čase vladujoča. Nele v senatu in v državnem svetu so si zagotovili veČino, temuč tudi svoje plače so si v ustavi uredili ter sploh skrbeli za to, da bi jih ne bilo mogoče pregnati iz vanr.h pozicij. Tudi volilni red, tiskovni in društveni zakon so si prikrojili po radikalnem obrazcu.
Ker pa je prišla pred nekaterimi meseci na krmilo nevtralna vlada, rad bi se kralj Milan neljubih mu radikalcev za vedno odkrižal, v ta namen pa se mora seveda tudi njihova ustava odpraviti. Seveda bi se za tako pometanje ne dobila parlamentarna večina, a to kralju Aleksandru in Z i n z a r • M a r k o v i č u ne dela skrbi. Saj se je od 1. 1838. izdala že cela vrsta novih ustav, na pr. 1869, 1882 1886, 1888 itd., a ra-zun one leta 1888. so se vse oktroirale, t. j. uveljavile so se na absolutističen način. Da bi se to ne bilo zgodilo, stavile so se rad. stranki take zahteve, ki jih pač ni mogla sprejeti, ako se ni hotela sama umoriti. Zahtevalo pa se je od radikalcev, da dovolijo v odpravo senata, nadalje bi se naj prostovoljno odrekli svoji večini v državnem svetu in kasacij skem dvoru; nadalje bi naj privolili, da se uvedejo javne volitve mesto dosedanjih tajnih ter bi deloma podpirali vlado pri volitvah. Tudi svojemu strankinemu glasilu. »Ustavni zastavi« bi se naj odpovedali.
Ker tega radikalci niso mogli dovoliti, nastopil je absolutizem. Kralj je skupščino razpustil ter oktroiral novo ustavo, ki je deloma prikrojena po ustavah iz leta 1882. in 1886.
Pravzaprav se ne more to, kar se je včeraj izvršilo v Belgradu, imenovati sprememba ustave; uveljavile so se temuč le določne prejšnjih ustav proti oni iz leta 1901. Vsi zakoni, ki jih je izdala radikalna vlada, so se razveljavili, tako o imenovanju senatorjev, državnih svetnikov in kasacij-skih sodnikov; narodna skupščina se razpusti; odpravi se tiskovni zakon ter se uvede oni iz leta 1882.; nadalje občinski zakon (uvede se zakon iz leta 1866. z modifikacijami poznejših let) Ko se je vse to izvršilo ter so se imenovali novi senatorji in državni svetniki, se   je zopet uvedla
Zajec brez skrbi,« je dostavil Stanko. »Ves, kaj takega sem tudi pričakoval, kajti, kar ti jaz svetujem, to storiš in zaljubiti se v Irmo, sem ti svetoval jaz.«
»Res je!«
Zajec se je med tem naslonil na okno in gledal na drugo stran, a kar naenkrat je odskočil in bežal proti vratom: »Vun gre, vun gre Milena!«
»Kaj pa je, če gre vun?» vprašala sta oba naenkrat in šla za Zaj cem, ki je na vegastih stopnicah padel in se ravno pobiral.
»No, zdajle bi te morala videti Milena.«
Milena je šla na grad in Zajec za njo, ž njim sta morala iti tudi onadva rada ali nerada.
»Koliko staviš, da je Milena v štiriindvajsetih urah moja in da se tikava?« silil je Zajec Stanka.
»B, veš, ravno tak don Juan tudi nisi.«
»Kaj še, don Juan! Ali se ti blede, Zajec?«
*
Na gradu je bilo prav pisano življenje. Zajec se je takoj pomešal med ženstvo, kakor bi hotel pokazati, kaj premore, a se mu ni obneslo, vedno je segal v brke, kar je pričalo o veliki zadregi. Središki je delal kosmate opazke in hodil kakor »stojiški modrijan«, kakor je zatrjeval sam.
ustava iz leta 1901. Kralj Aleksander je bil le dobrih pet minut absolutni vladar, da se je iznebil radikalcev in vsega, kar so ti ustvarili.
Sovraštvo med germanskimi narodi.
Nemci imajo pač najmanj pravice govoriti o separatistični politiki med Slovani. Saj niti v lastni pruski državi ne vlada med raznimi državi cami sloga, kaj šele med Nemci v Prusiji in sorodnimi plemeni sosed njih držav. Najhujša mržnja obstoji med Drinci in Nemoi. Saj pa je to tudi umljivo. Nemška in Avstrija sta oropali Dansko na|lepših pokrajin, Šlezvik-Holstema. Danski učenjaki so od tedaj neprikrito kazali v svojih spisih sovraštvo do krvnih sobratov na Pruskem. Sloveči estetik Brandes je napram Madjarom izjavil, da mu je nemški jezik zopern ter se je rajši bratil s Poljaki. Dobro je še v spominu, kako so Danci javno zasramo vali svojo kraljico in njeno hčerko, zato, ker sta bili iz nemškega rodu. In Angleži so Danoe podpihovali k sovraštvu do Nemcev. Danci so imeli za to tudi dovolj vzroka, kajti znano je, da so zakrivili izgubo Šlezvik-Holštajna največ nemški generali, ki so služili v danski armadi ter so baje Dance naravnost izdali. Nemški cesar Viljem II. pa si je vtepel v glavo, da se mu posreči spraviti in zediniti vse germanske narode. Ni ga splašilo, da so ga Danci pri prvem obisku zelo hladno sprejeli. Potoval je nedavno drugič v Kodanj, napival v svoji go-stobesedncsti »najboljšim in najzve-8tejšim krvnim bratom«. Navidezno so ga Danci to pot tudi prisrčneje sprejemali, tudi časopisje ga je po zdravljalo. Toda to so zelo omikani in vljudni Danci baje le storili, da ne kalijo svojemu priljubljenemu kralju slavnostnih dni, v ostalem pa ostanejo tudi nadalje nezaupni napram Nemčiji in njenemu sokrvnemu prebivalstvu.
Politične vesti.
O položaju je imel v Solnogradu posl. Sylveste r govor ter povedal, da bo zbornica do binkošti rešila le spremembo opravilnika in nekatere manjše železniške predloge. Velike predloge pridejo na vrsto šele po binkoštih. Tiskovni zakon pa se bo najbrže obravnaval šele v jeseni.
— Vstaja v Macedoniji. Avstro-Ogrska in Rusija sta se obrnili na bolgarsko vlado, naj pazi na delovanje ma-cedonskih odborov in na mejo. Temu koraku so se pridružile tudi stale velesile. Ruska vlada zahteva posebej razpust albanske garde in razoroženje
No, Zajec se je naposled vendar pridružil Mileni, ki se je na tihem smejala iz vsega srca.
»Gospodična, kaj se tako veselo smeji te.   ali   se vam zdim smešen?«
»»O, nikakor ne, jako pameten se mi zdite.«
»Dalj časa sem že iskal prilike.«
»»Sem videla, da!««
»— a vas nisem mogel najti. Rad bi vam nekaj povedal . .. Ali tu je preveč ljudi, ali bi mogli priti jutri na Nabrežje?«
»Hm, morda.«
Hodila sta potem molče drug poleg druzega, nek znanec Zajcev pa je citiral, ko je prišel mimo: Schil-ler pravi nekje:
»Gott Amor Uebervvinder! Umarme deine Ki oder J1*
Milena in Zajec sta se smejala a šla tiho dalje. Počasi sta prišla do Mile-ninega stanovanja, kjer je Zajec še enkrat naročil:
»Jutri ob sedmih zvečer na Nabrežju «
*
Drugi večer je hodil Zajec na Nabrežju in čakal Milene. Bila je ura sedem in čez, a Milene ni bilo. Od druge strani sta prišla Stanko in Pepe. Oba sta se smejala in Stanko je pripomnil: »Zdaj bom pisal svojo črtico dalje, katere junak boš ti Za jec — vitez Togenburg«
Smejali so se vsi trije in sli narazen . ..
albanskega prebivalstva. — Albanski pretendent Aladar Castriota je izdal v albanskem in italijanskem jeziku manifest, v katerem dvoumno opominja Albauce k pokorščini do poglavarjev.
— Zaradi obiska angleškega kralja pri papežu se vrše še vedno pogajanja. Vatikan vztraja pri tem, da se ne sme obisk vršiti iz kraljeve palače, a ker nima Angleška svojega zastopnika, se ne morejo zediniti o tem, kje naj bi kralj Edvard, izstopil, preden se poda v Vatikan.
— Diktatura na Finskem. Ruski car je dal vrhovnemu guvernerju na Finskem, Bobrikovu, popolno oblast, da odredi, kar se mu zdi prav. Bobrikov je začel svojo oblast že tudi izvajati brezobzirno, s čemer se bodo Finci le še bolj razkačili.
— Drevfusova afera. Podpredsed-Jaures je razvil v včerajšnji seji francoske zbornice D r e y f n s ovo afero ter dokazal, da je sodišče ve-doma postopalo krivično ter da je tudi generalni štab sokriv falzifikaeij. Jau-reseva razkritja so zbudila po vsem svetu veliko začudenje.
— Proti dvoboju v armadi se je odločno izrekel belgijski vojni minister ter tudi povedal, da v belgijski armadi že ni bilo med častniki 14 let nobenega dvoboja.
— Boji v Maroku. 4000 ustašev je napadlo trdnjavo Trajana ter jo raz-djalo. Pri Taugerju se je vršil boj med štirimi plemeni, v katerem so Šaviji podlegli ter zgubili 180 mrtvih.
Katoliški uzori.
(Dalje.)
V sistemu  cerkvenega »božjega kraljestva« so  bile  torej posvetnim državam odkazane samo najnižje na loge, vse kar  se je   tikalo duševne in nravne kulture, ie spadalo v delo krog cerkvi. Da država, ki ravno v najidealnejših in   najvažnejših rečeh nima ničesar govoriti,  sploh  ni več samostojna   država,   leži   na dlani Besede, s katerimi so papeži izročali cesarjem pri   kronanju  v  Rimu insignije cesarske oblasti, so javno naznanjale   ta  cerkveni   program. Po teh papežk'h izjavah so imeli cesarji pred vsem dolžnost, varovati in podpirati cerkev, varovati  cerkvene na uke,   premagovati   in poknstijanjati pagane ter  uničevati   krivoverce in sploh   vs9   nasprotnike   cerkve. In t^ko je  res  bilo,  dolga   stoletja ni imela   vsa   notranja in   vsa zunanja politika nobene druge naloge, kakor pospeševati posvetne namene rimske cerkve, ustanavljati škofije in samostane ter jih  obdarovati  z velikimi bogatstvi,   uničevati   krivoverce in pagane ter voditi krvave vojne v ko rist rimske cerkve.  Vladarji in veli kaši  so  pri   tem   še   izhajali, drugi stanovi pa so bili vsi neznansko tla čeni. Največji trpin je bil   pa kmet. Kmet tistih časov je bil večji mučenik, kakor vsi tisti   svetniki   in mu ceniki, ki mu jih danes cerkev pred slavlja kot vzore;  kmet je bil slabši kot žival in   je   bil   vsak   dan tako-rekoč krvavo bičan in s trnjem kronan. Sem in   tja   je   sicer   dvignil svojo žuljavo  pest  in   pobil   nekaj najpo žrešnejsih božjih namestnikov in ve likašev; a premagali so ga in mu z volovsko žilo vtepli   »krščansko po nižnost«.
Kakor smo videli, je cerkev prepustila državam pravzaprav samo eno skrb: vzdrževati predpogoje za absolutno gospodstvo cerkve «> vseh važnejših zadevah. To je bila naravna posledica tega, da se je cerkev proglašala za najvišjo avtoriteto na svetu, po načelu, da je cerkev božja ustanova, država pa posvetna ustanova. Čim se je pri odmerjenju delokroga pripoznalo, da je cerkev različne nature, kakor država, da je božja ustanova, se ji je morala tudi pripoznati največja veljava tudi v vseh posvetnih rečeh. Takoimeno vana »svoboda cerkve«, s katero se je do papeža Gregorija VII. zahtevala ločitev cerkve od države, neodvisnost cerkve od posvetnih oblastnij, je med tem zadobila drug smisel. Z besedama »svoboda cerkve« se je sedaj zahtevala nadvlada cerkve nad državo. S »svobodo cerkve« so papeži odslej opravičevali vsako vtikanje v zgol posvetne zadeve. Zaradi »svobode cerkva« je papež Inocencij IV. zaukazal, da se mora Friderik II odstaviti in izvoliti nov kralj, v imenu »svobode cerkve« je oznanjal pravo križarsko vojsko proti Staufom. In papež Gregor IX je v raznih bullah iz 1. 1233. in 1239. oznanjal, da se g*>di bestijalno divjanje inkvizicije, morenje in sežiganje poštenih ljudi zaradi »svobode cerkve«.
Cerkvena oblast se je koncentrirala v papežu in v njem je videla
cerkev roko,   ki   namesto Stvarnika vlada ves svet.   Tomaž Akvinski je svoji trditvi, da morajo kralji duhov ništvu sploh  pokorni   biti, dostavil: »zlasti najviŽ|emu duhovniku, Petro vemu  nasledniku, Kristusovemu na mestniku, rimskemu škofu, kateremu morajo biti vsi kristijanski kralji tako popolnoma  pokorni,  kakor samemu gospodu Jezusu Kristusu«.
(Daiie prib.)
Obč. svet ljubljanski.
V Ljubljani, 7. aprila.
Predseduje župan Ivan Hribar, ki   prečita   zahvalo   »D rkališke za druge« za odpis najemnine za zadnja tri leta.
Zapisnik zadnje seje se prečita in odobri.
Obč. svet. ravnatelj Senekovič prijavi kot nujni predlog poročilo o delovanju mestne hranilnice za leto 1902, da bi se isti odobril. Nujnost se sprejme. Poročevalec navaja, da se je izplačalo 6 434.637 K 65 h, vzdignilo pa 5 276 659 K 42 h, tako, da se je več vložilo kot izplačalo za 1,157978 K 23 h. Vse vioge so znašale 16 848 040 K 02 h. Pasiva znašajo 17 013 083 K 56 h, aktiva pa 17 152 775 K 24 h, potemtakem je čistega dobička 139 691 K 68 h pri upravnem imetju. Ker pa se je tudi pri splošnem rezervnem in pokojninskem zakladu doseglo 21320 K, znaša končni čisti dobiček 161011 K 68 b, to je najvišji vspeh, kar jih je dosedaj izkazala mestna hranilnica. Skupni denarni promet je znašal 22,058 029 K 91 h. Imetje hranilnice znaša dandanes 17 535 893 K 04 h. Poročilo se odobri ter se izreče načelniku upravnemu odboru in urad-ništvu priznanje in zahvala.
Potem se oglasi obč. svet. dr. Stare z nujnim predlogom, naj se izvolita dva člana v naborno komisijo ter predlaga za to obč. svetnika Jos. Turka in Antona Gor še t a Sprejeto.
Obč. svet. S ve tek poroča o prošnji gdč. L^onore F inče ve za podaljšanje miloščine vletnem znesku 100 K. Se dovoli.
Prošnji Avgusta Repiča za izbris služnosti glede pridobivanja gline se ugodi. Poročevalec obč. svet. dr. Stare.
Asistentom pri mestni hranilnici se imenuje Fran A bul nar, dose danji provizorni asistent; na njegovo mesto pa provizornim asistentom dosedanji praktikant Viljem Trtnik. — Poročevalec obč. svet. Svete k.
Podžupan dr. vitez Bleiweis poroča o prometu v niestni klavnici in na živinskih sejnvh tekom leta 1902 Klalo se je 596 govedi in 7 konj več, a 316 prašičev manj kot v prejšnjem letu. Nazadovanju pri prašičih je nekaj krivo slabo leto, ker se je na Dolenjskem pridelalo manj piče, glavni vzrok pa je bila svinjska kuga in zaprtija meje na Hrvaškem. Poročilo se vzame na znanje.
Isti poročevalec poroča o delovanju mestne posredovalnice za delo in službe v letu 1902. Delovanje je ostalo skoraj nespremenjeno. Rešilo se je 5333 prošenj, oziroma ponu-deb. Napredovalo pa je posredovanje glede stanovanj in letovišč. Se vzame na znanje.
Obč. svet. dr. Stare poroča o računskem sklepu re^ulačnega zaklada za leta 1901 in 1902. Dohodki so znašali 14 181 K 39 h leta 1901 in 27,350 K 26 h leta 1902. Zaklad znaša dandanes 60 029 K. Se odobri.
liti   poročevalec   poroča    o za htevi Schreinerjevih dedičev za odškodnino za odstop sveta na Fran covem nabrežju. Isti zahtevajo 600 K, češ, da so zgubili vsled odstopa pri izradbi nove hiše po eno sobo v vsakem nadstropju.   Ker  pa  bi   na ta način morala plačati mestna občina m3 z več kot 31 K, se dovoli le 500 K Sprejeto.
Točka o odškodnini Alojziju Li-leku za odstop sveta se odstavi z dnevnega reda.
Isti poročevalec poroča o ponudbi Andreja Sarabona glede odstopa sveta v Sv. Petra predmestju, kateri svet bi se potreboval za napravo okrožne ceste in ceste k domobranski vojašnici. Ker pa se zdi ponudba pretirana, se odkloni.
Isti poročevalec še poroča končno o ponudbi Zesch kovin dedičev yflede odstopa sveta med justu n m poslopjem in Dalmatinovimi ulio* ni. Za 5454 m3 se zahteva 60 000 K Ker pa prispeva tudi justična uprava 10000 K, se skit-ne ponudbo pod formuliranimi pog-< ji sprejeti, da pro dajaici poiro do avgust:* t. 1. vse podrtije na tem svetu ter materijal prepuste mestu za posipavanje tr*rč\ m cest. Kupnina se izplača iz regu lačnega zaklada.
Župan želi obč. svetnikom vesele praznike ter zaključi javno sejo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 8. aprila
— Učiteljski shod v Lju bljani je dal „Slovencu"   povod, d je  v sinočnem   svojem uvodniku na gromadil   nekaj   karakterističnih fra/ Glasilo tiste stranke,  ki   je proklanii ralo šolo za prokletstvo naroda kije doslej oviralo vsako najmanj zboljšanje    učiteljskega gmotne stanja,   ki   učitelje sistematično pi ganja, denuncira in obrekuje ter K
z   veliko   hudobnostjo   neumno nuu proti šoli in proti učiteljstvu, to gU je pozdravilo shod z obljubo, da bo ući teljske težnje spremljalo s svojimi pla toničnimi simpatijami, a le, če se „n a sloni na ljudstvo/ to se pravi, se z zvezanimi rokami izroči rimsl janičarjem in posveti   vse   svoje mo< izključno samo delovanju   za sbol sanje svojega položaja. Lepi nasveti to in ker je   v   vsakem   stanu nekaj garjevih ovc, ne dvomimo, da se naj tudi med učitelji tu iu tam mož, ki „Slovenčevemu" modrovanju pritrdil in se po njem ravnal.   Reklo   se n je, da bo današnji  shod popol noma nepolitičen. Z ozirom na to smo se tudi mi vzdržali vsake priponi' samo da na shod   ne  potisne kak.< političnih nasprotstev izvirajoča disk. monacija. „Slovenec" se ni držal teg nego je skušal vodo skaliti, da bi v ti kalni vodi ribaril. Tiste učitelje, ki se dajo vjeti na  »Slovencev e-limauice, privoščimo klerikalcem prav  od srca in ne bomo za nobenim žalovali. Saj mi ne zahtevani in ne potrebujemo od učitelja druzega nič, kakor da so dobri   in vestni šolniki.    Za    dobro    šolo nam je,    kajti     dobra   šola osvobodi najpred   naš   narod   klerikalne more. Prav ker to  vemo, ker  poznamo važnost šole, se je in se bo naša stranka zavzemala za učiteljske težnje. Če hočemo imeti dobrih  učiteljev, ki pa -ne  dobe,   če se jim ne   zagotovi primerna plača.  To je  naše  stališče iu kdor spozna to naše stališče, bo uvide zakaj nam ni dosti kake limance na stavlja „Slovenec". Svoje  modrosti je „Slovenec"  zaključil  s prorokovanjem, da bo morala naša stranka odnehati v svojem boju  ali pa bo strta. Ti ljul naivnost!  Kaj  ni  smešno tako goi renje v časih, ko je že ni vasi, kjer bi ne bilo odločno protiklerikalne stran! v časih, ko je duhovščina v tako sla bem  kreditu,  kakor še  nikdar  ne, iu ko grmi   po vsi   Sloveniji  tako, kakor je grmelo samo ob  Času reform • c i j e. Prepuščamo   -Slovencu", da tolaži z  upanji kakor  ve  in  zna, 0*9 pa navdaja zavest, da je prihodi: naša in da ni preveč daleč ura, ko b moral rimski klerikalizem kapitulirat pa bo pokojen.
— Katoliška propaganda v Bosni. >e se niso pomirili Moha-medanci  zaradi  protizakonitega poka tolicevaanje  mohamedanskih   otrok, It je nadškof IStadler razburil pravoslavna Bošnjake na  enak  način. V Doboju službuje neki katoliški finančni paznik, Čigar žena je pravoslavne vere. Zakon ska imata dve hčerki, ena  je star. let, draga 5 let. Obe   sta pravoslavm-vere in po   postavi   v   tej   starosti n sineta prestopiti k dragi veri. Post ne brani prostopa, določa pa,  da sme vsakdo Šele tedaj prestopiti, ko je do segel starost, ki jamči, da lahko sporna pomen teg* koraka. Povodom vizitaeije je  nadškof Stadler ženo omenjene, tinaučnega paznika pregovoril, da pti-' svoji hčerki krstiti in nadškof je otroka tudi res kar brez vseh formalnosti ki stil in se  ni   čisto   nič   zmenil za p stavne predpise.   Izvedela   se je itv; Šele pozneje,  ker  starejše   dekliee ni bilo več h pravoslavnemu krščanskem nauku.   Sevedu  je   med pravoslavnim prebivalstvom    zavladala    silna jeza Stvar se je vladi naznanila, a vlada sf ne gane. Kako more kdo tuili misliti, da   bo  vlada   varovala   posta\o ti. proti kakemu   muUkotu ;  v  drugih dr žavah so škofje in berači pred postav« • enaki, pri nas pa je  ta  enakost  le na papirju.
— Dogodki v Ricmanjih.
Iz Riem^nj poročajo »Eiinosti«: IV dni je  bil  nas  vaški načelnik na c.
ifeflT Dalje v prilogi, 'tttt
Priloga ..Slovenskemu Narodu" &t. 79. dne 8. aprila 1903.
fcr. namestništvu v Trstu,  da bi kaj poizvedel, kaj in kiko je pravzaprav z zadnjim rekurzom.  Hotel je k re ferentu, namestništvenemu svetovalcu £rofu Marenziju. No, moral je čakati, ker je bil pri tem gospodu ravno — tržaški škof dr. Nagi.   Dospevši na vrsto, je načelnik energično zahteval od rečenega referenta  pojasnila, kaj in kako  je z rešitvijo   zadnjega re-kurza. Gospcd referent  je svaril načelnika, da je on že dal stvar od sebe, Ricmanjoi  da   naj   nekoliko potrpe! Načelnik  pa se  ni  dal  pomiriti po takih zagotovilih in  je marveč vno vič zahteval,  naj se mu   da določen odgovor, kje da je omenjeni rekurz! Tako je prisilil gospoda referenta, da je ta gospcd priznal, da je ta rekurz Še na namestništvu!!   Kar se pa dostaje svarila, naj bodo Ricmanjci malo bolj potrpežljivi, je odvrnil vaški načelnik:   »Tako  nam govorite vedno! Tretje leto je že, ko smo storili ko I rake za prestop v unijo, a še danes nimamo nikake rešitve! To je menda ! bilo zadostno potrpljenja. Zdaj pa ne pojde več tako. Pa pojdemo direktno na ministrstvo!« Po tej energični izjavi se je načelnik   poslovil od refe renta ter se podal k gosp. dvornemu svetniku, da bi morda tam poizvedel k p. j natančnejega. Tudi ta gospod je menil, da  Ricmanjci  bi  morali biti nekoliko boij potrpežljivi. Načelnik ua je odgovoril  tudi  temu gospodu, da Kicmanjci so več nego dovolj potrpežljivi, ako se pomisli, da niti eden vseh njihovih rekurzov ni rešen. G dvorni svetnik je tudi pripomnil, da je mladina v Ricmanjih slabo poučena in da  ni  ubogljiva.   Na tem da so krivi stariši, ker jih  navajajo tako. ludi tej obdolžitvi se je naš načelnik uprl najenergičneje. Da, to obso lutno ni res,  da bi stariši navajali otroke k upornosti. Ogorčenje je vse obče radi krutega postopanja z Ric manjci in zato ni niti možno drugsče iit-go da je tudi mladina pod utisom dogodkov.   Dogodki  delujejo,  ne pa morda  nauk   etarišev  na upornost. Edino kriva pa sta — je zaključil načelnik — skolijstvo in ces. kr. na mestništvo s svojim neprimernim in naravnost nerazumljivim postopanjem. V ponedeljek popoludne se je vršil zopet civilen pogreb — že četrti — nekega triletnega otroka. Sprevod so vodili,  kakor   navadno,  srenjski po glavarji, na čelu  jim srenjski župan Ivan Berdon, ki je tudi molil v hiši, med sprevodom in ob odprtem grobu. Pogreba se je  udeležilo   gotovo tri Četrtine Ricmanjcev in Ložanov. Po vasi so krožili ves dan štirje orožniki. Mir se seveda ni kalil. Minolo cvetno  nedeljo je bilo  na latinski maši samo nekoliko šolskih otrok in dva tujca.   Popoludne   pa ni bilo nikako službe božje. Od nedelje popo ludne je g. Krančič izginil iz Ricmanj. Zvonenja  seveda ni  bilo nikakega, ker ključe zvonikov hrani kapelan g. Krančič.
— Z Bleda se nam piše: Posojilnica v Gorjah bi morala biti uzorna, ker je osnovana na katoliški podlagi, ali odkar je ondotni župan Žumer, njen načelnik, v »Slovencu« potrdil očitanje od naše strani, da 80 brez hranilnične knjižice izplačali
Iečjo svoto, se nam je vera v njeno arnost precej /manjšala in celo omagala. Dotična ženska, katera je prišla v našo posojilnico jokajoč prosit sveta, kaj naj stori, da pride do svoje uloge, dobila je sicer drugič vso svoto iz plačano, ali pravega zaupanja v tako posojilnico, katera izplačuje brez knjižice drugim osebam, vkljub vsem
v m
olepšavam od Zumrove »-rani, ne more imeti nobeden, kdor je o tej stvari kaj slišal. Pra'amo, ali se je svota izplačala drugi osebi na tisti katoliški pcd'agi, na kateri je vodil vaclavsko posojilnico duhovnik Drozd t Gorjanci se hvalijo, da delajo za svojo občino, posojujejo pa tudi v našo, kar je proti pravicam, seveda na katoliški podlagi. Ko je pred par leti župan Žumer polagal občinske ra Čune brez blagajnične knjige in brez pravilnih prilog, mu je neki odbornik očital te in še druge nerednosti. Pri tej priložnosti je županu poma gal iz zadrege župnik AŽman, zato tudi iz hvaležnosti podpiše vse, kar
mu narekavajo vjfarovžu, seveda na katoliški podlagi. OJ gorjanskega žu pana do ribenškega za Boh. Štelo, do tistega Burja, kateri se zdaj v »Slovencu« strašansko učenega dela, ni daleč. Naš župan Peternel res ni tako učen, in dostikrat smo ga slišali, da je obžaloval, da ni v mladih letih imel prilike pogledati v latinske šole, ali glede njegove inteligence županu Burji še lahko nekaj proč da, pa se vedno ne bedeta enaka. Vkljub niže gimnazijski učenosti ribenškega župana more toliko pojmiti, kakor eni in ee !.-. hk,i meri ž njim v vsakem oziru Kdor pozna oba, nam bo pritrdil.
— „Pustite otročiče k meni11. Raz u piti župnik Sušnik v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici, ki ima vsak čas k«j opravili s kazenskim sodnikom, je bil te dni zopet obsojen na 2 O O K g 1 o b e in sicer radi žaljenja časti in trpinčenja otrok. Žaljenje je storil v cerkvi. Sramotil je namrt-č tri župane svoje tare in pa cekmoštre, trpinčenje otrok pa je storil v šoli pri poučevanju krščanskega nauka. Neko dekletce je s palico tako pretepel, da je zdravnik še tri tedne pozneje našel vse polno črnih lis, Kristus je pač rekel: »Pustite otroČiče k meni« — pa menda ne, da bi jih vinjeni duhovniki pre tepali.
— O Aleksandrov • Murnu
je prinesla »Agramer Zeitung« toplo pisan podlistek iz peresa L u n a Č k a. Kmalu se bodo sosedni narodi bolj hvaležno spominjali naših pesnikov, kakor mi sami.
— Umrl je danes popoldne v starossi 24 let jurist 4. letnika, g. Krnil ValentinčiČ, iz znane ugledne narodne rodbine ljubljanske. Pogreb bo v petek popoldne. Bodi talentiranemu in simpatičnemu mladenču zemljica lahka!
— Iz Vipave se nam piše: Dne T. t. m. popoludne je umrl po daljšem bolehanju bivši okrožni zdravnik gosp. dr. Josip K en da. Lahka mu zemljica !
— Odbor ljubljanskega „Sokola" je povabil z ozirom na ogromno delo, ki mu je nalaga štiri desetletnica, nad 50 Čianov  v svrho priprav za dostojno praznovanje dru štvenega jubileja.   Ustanovilo se je iz teh članov osem odsekov, ki vsi izredno marljivo delujejo. Olseki so se sestavili:   tehni odsek: načelnik dr. Murmk, zapisnikar Novak; stavbeni odsek: načelnik Duffe, zapisni kar Kolinskv; finančni odsek: načelnik Skale, zapisnikar Zadel; jezdni odsek: načelnik dr. Kušar, zapisnikar R Vesel, sprejemni in stanovanjski odsek: načelnik Rohrmann, zapisni kar Kajzelj; zabavni odsek: načelnik dr. Z>rnik, zapisnikar M Verovšek; tajniški odsek: načelnik Resman, za pisnikar Al. Vernik;  pevski odsek: načelnik S. Nolly, zapisnikar J. Juk
— Slovenska šolska Matica. Danes, 8. aprila t 1. ob 8. uri zvečer priredi »Slovenska šolska Matic*« v »Narodnem domu« predavanje gosp. ravnatelja Henrika Schrei-nerja o »formalnih stopnjah« Učitelji in šolski prijatelji se iznova opozarjajo na to predavanje.
Na Cm kr. poštnem uradu v Motniku v političnem okraju Kamnik uvedla se je dne 4. aprila 1903 brzojavna služba (omejena dnevna služba.)
— Stavbeni razpis.   C kr. železniško stavbeno ravnateljstvo na Dunaju y* naznanilo trgovski in obrt niški zbornici v Ljubljani,  da je na delni prog« IVdbrdc-G >r;ca-fc>t. Peter železnice    C lovec    (Beljak)-Gorica Trst izvršitev podtalne zgradbe, posipa, nadtalne in vrbutalne zgradbe, železniške ograje, dobava in preme stitev   železniških   znamenj   ter dobava   mejnikov   po   ponudbi oddati Ponudbe je najkasneje do 29 aprila 1903 do 12  ure  opoludoe vložiti v vložni   zapisnik   c.  kr. železniškega stavbenega ravnateljstva  na Dunaju (k.  k.  Eisenbahnbaudirection Wien, Vi,    Gumpendorferstrasse   10). Na tančnejše   določba   za   vložitev ponudb,   seznam   cen,  račun stroškov i. dr. so pri imenovanem ravnateljstvu in  pri c  kr. železniškem stavbenem vodstvu v Gorici na vgogled.
— Izpraznjeua služba v deželni bolnici. Na porodiSkem in ginekologtčnem oddelku deželne bolnice izpraznjeno je mesto asi stenta, oziroma sekundarija z letnim adjutom 1110 K, z drugimi užitki v znesku 84 K na leto in s prostim stanovanjem. Tozadevne prošnje vložiti bo do 2 5 aprila 1903 pri vodstvu dobrodelnih zavodov v Ljub ljani.
— V Št. Lovrencu ob Temenici se je otvorila s 1. aprilom t. I. c. kr. poštna nabiralnica, katera bo v zvezi s c. kr. poštnim in brzo javnim uradom na Veliki Loki in se je poslovanje iste izročilo ondotnemu učitelju voditelju šole gosp. Pr. Potok ar j u
— Tatvina. Andreju Podgor šeku, posestniku iz Vojske vasi pri SkaruČini, je danes dopoludne mlad lepo oblečen fant ukradel iz dvorišča »pri Figovcu« kobilo in voz ter se odpeljal neznano kam. Kobila je lepo rejena, črn prani, levo oko je bolehno, zadnja leva noga je pa pod kolenom bela. Kobila je vredna 300 K.
— Prisiljenec Jož« 1 Šturm je včeraj popoldne pobegnil od dela na Poljanski cesti. Bežal je na grad, ter se tam skril v smrečje. V mraku se je priplazil v Lončarsko stezo, ter se vtihotapil v stanovanji učiteja Beleta. II jtel se je najbrže preobleči, toda sreča mu ni bila mila. Bil je zasaČen in po dveh stražnikih odpeljan nazaj v zapor.
— Tatvina. P jI cija je areto-vala nekega Alojzija Zdešarja, doma iz Vnanjih Goric, kateri je pri J xu kot mehanikar popravljal kolesa ter denar zase obdržal. Pokradel je tudi več orodja pri Jaxu. ZdeŠar je delal tudi pri Toniessu kot ključar in tudi tam pokradel več orodja, katero se je našlo pri hišni preiskavi. Areto-vanec se je izročil deželnemn so dišču.
— Pogreša se od 2. t. m 12
let stari šo«ski učenec Andrej R°p. Drugim dečkom je pripovedoval, da hoče iti v Trst.
— Pobegnil je iz hiralnice 17 let stari slaboumni Anton Maslo.
— V Ameriko se je vČer.ij odpeljalo z južnega kolodvora 132 oseb, med temi je bilo 12 Kranjcev.
— Izgubljene reči. Frančiška Gotzl je izgubita zlat pleten prstan s tremi diamanti, vreden 60 K.
* Najnovejše novice. Nameravani napad na kralja E d varda. V Gibraltarju so zaprli avstrijskega anarhist* Siegfrieda Nacht, pri katerem so našli spise iz katerih je posneti, da je nameraval napad na angleškega kralja. — Francoski minister Delcasse* je nevarno obolel. — Splošni štrajk se je napovedal v Rimu. Vojni minister je dal več tisoč vojakov na razpolago pekom, mesarjem, tramvaju itd., ki bodo t* dela opravljali v slučaju štrajka. — Tigri so raztrgali misijonarja Kozma Gladerja v Chakanee v Indiji na potu, ko je nesel svojemu bratu Jeremiju jesti   Domaje iz Zvv^ckenberga
Koroškem.   —  Smrt na cesti.
V Celju se je zgrudil na cesti 871etni Konrad Adam in umrl. Zadela ga je srčna kap. — Ladja se je pre vrnila vsled hude burje na otoku Eberso. Utonile so 4 osebe. — Skala seje utrgala pri S t. Antonu in naredila mnogo škode. Odtrgala je pri nekem vlaku pet vozov in jih zagnala 2000 metrov globoko v dolino. Klen kondukter je usmrtjen. — Dar ruskega cara. Roški car je 1 aro val za ustanovitev »Doma slo vanskih žurnalistov« 200000 rubljev. Temeljni kamen tega poslopja se bo položil pri otvoritvi razstave. Raz--•tavijalni odbor bo povabil vse slovanske časnikarje ne glede na vero in strankarstvo — Samomor. V Monakovfm je skočila drž svetnika vdova \Visbeck iz tretjega nadstropja na cesto in je bila na mestu mrtva. — Izginil je v Budimpešti bo gat trgovec M-iric Brock in pustil v hotelu, kjer je stanoval, zelo dragocene reči. Najbri se je usmrtil. — Poskusen samomor. V Trstu se je vrgel pred tekoči tramvaj delavec Ivan Petrich z namenom, da ga povozi, vendar pa se je posiečilo tramvaj ustaviti in ga tako smrti oteti. Bil je slaboumen in so ga poslali v umobolnico.
* Zopet krah posojilnice.
V Hrubčicah    blizu   Pros»č)ova na Moravskem se je zopet primeril žalosten   polom   za  »rešitev kmeta« v8tanovljene posojilnice. Občina Hrub-čice šteje 900 prebivalcev, kmetje so vneti klerikalci in veliki nasprotniki bližnjih     mestjanov Prostčjovskih. Ustanovili so že pred leti svojo po sojilnico in sicer z neomejenim jamstvom svojih članov.   Teh članov je kakih 600, vlog pa je  1397 583 K. Dasi je posojilnica že  Btara,  ni do segla nikdar količkaj primernega do bička, to pa radi tega, ker je nepre vidno   gospodarila   in   imela skoro vsako leto kako izgubo. Sedaj je pa prišel krah.   Posojilnica je posojala d *nar za stavbne Špekulacije in pri tem izgubila  velikanske svote. Te dni se je izkazalo, da je izgubljen iti 800C00 K. Verjetno je, da se je zgo dila tudi sleparija.   Vodstvo posojil nioe je imel v rokah poslovodja, ki je delal kar je hotel ker kmetje niso bili sposobni, ga kontrolirati. Mož je imel 1600 K plače pa si je vender »prihranila 60000 K premoženja
* Ruski konzul Šcerbina.
Vsa evropska diplomacija je v strahu, da umrje težko ranjeni ruski konzul v Mitrovici, ŠČerbina, kajti skoro gotovo je, da bi v tem slučaju prišlo do vojne. A tudi sicer je postalo ime konzula ŠČerbine zgodovinskega pomena, kajti samo Š^erbini se je zahvaliti, da Arnavtje niso zavzeli Mi* trovice in da niso poklali vsega pre bivalstva, kar bi bilo gotovo provzro-čilo vojno. Samo na energično za htevanje konzula Ščerbine je šla turška posadka v boj proti Arnavtom. Dokler je trajal boj, je stal Ž5erbina takorekoč sredi ognja, dobro vedoČ, da se turško vojaštvo takoj umakne, če ee konzul le za trenotek odstrani z bojišča, da niso Arnavtje pokončali slovanskega prebivalstva v Stari Srbiji, kar bi se bilo gotovo zgodilo, če bi jim bila Mitrovica padla v roke, je edino zasluga konzula ŠČerbine. Naravno je torej, da se vse zanima za tega moža. Profesor dr. Jovan Cvijetić v Belgradu pravi o njem: S-erbtna je eden najsimpatič-nejšsh mož, kar jih poznam. Kadar sem ž njim govoril, vedno me je obšla misel, da bo ta mož v ruski politiki igral še veliko vlogo. Njegovo obzorje je izredno široko, ener gičen je in s srcem in z dušo vdan svoji misiji. To je interesan ten konzul, ne le po umu in značaju, kajti on ima tudi srce in toplo slovansko religijo. Ščerbina je sedaj 36 ali 37 let star, je srednje velikosti, plavolas in plavobradat, pravi Rus. Obnaša se mirno in tiho. Zna tudi srbski, arabski in turški. Znana mu je skoraj vsa literatura o Balkanu, zlasti politična in ekonomična, povrh pa ima izredno jasen pogled. V Skadru, kjer sem se seznanil ž njim, sva se dostikrat raz govarjala o pomenu Mitrovice. Soglašala sva v tem, da konzulat v Pri-zremu nima tolikega pomena, kakor konzulat v Mitrovici. Š ^erbina je glede Mitrovice pri vsaki priliki ponavljal: To je najvažnejša jez proti Arnavtom in še bolj proti Avstriji. ŠČerbina pozna Arnavte bolje, ko vsi drugi konzuli na Bilkanu. Prepotoval je večkrat Albanijo in si pridobil velikanski respekt. Prof. Cvijetić je končal tako le: Kri tega poštenega Rusa ni zaman tekla; ko bodo Arnavtje čutili posledice svojega atentata na Ščerbino, dvigne zatirani srbski narod v teh krajih svojo glavo . . .
* Klerikalci in spiritizem. Neki bavarski liberalen list je pri nesel za 1 april opis neke špiriti stične seje, pri kateri se prikazal duh pok. Tillvja, stopal je po dvorani ter neko lepo damo iz višjih krogov objel in poljubil. Tilly je bil v svojem življenju znan kot hud sovražnik žensk in vina. Ko je neki pro-frsor v gostilni pozneje ta dogodek pripovedoval svojemu neverjetnemu tovarišu, a je ta pripomnil, d i Ti'ly ni rikdar poskusil kapljice vina, se vzdigne z mize polna kupa vina, trči ob sosednjo kupo ter se v zraku izprazni. Pa tudi drugo kupo izpije nevidni duh antialkoholnega Tillvja D isi je bilo dovolj jasno, da si je list ta dovtip privoščil za 1. april, vendar je glasilo katoliške inteligence, »Va terland«, historijo ponovilo, imenovalo to »dejstvo«, ki se ne da zanikati. L^st je spravil to izmišljotino v zvezo z lourŠko prikaznijo, Češ, sedaj bodo pač liberalci verjeli, da ako se navadnim duhovom dovoli v gotovem času in do gotove meje se med svet pokazati, da stori to tem lažje Mati Božja, ki je vendar — neodvisna. Ljudje, ki verujejo, da straši hudič B.tru z božjim dovoljenjem po svetu, verujejo tudi take prismodarije.
Ponos   nemškega cesarja.   Ctrsar Viljem   hoče obuditi na svojem potovanju v Rim občudovanje,   če   ne  celo   strah Italijanov pred nemško močjo.  V ta namen si je izbral cesar največje ljudi za sprem 3tvo. Spremljali ga bodo: podpolkov nik pl. P'u*kow\ največji častnik pru ske armade, nadalje generalni poročnik   pl.  Sohoil  in   ritmojster pl. Kleist, ki sta tudi oba nad dva metra velika.  Tudi za telesno stražo si je izbral dva največia podčastnika, ka ttrih eden meri 2 m 7 cm. Izborna konkurenca Birnumu!
* Japonsko žensko društvo, ustanovljeno v higije-nične svrhe v Tokio. Japonsk*, »dežela, kjer izhaja solnce« — še nedavno tega se ni prav nič razlikovala od starodavnega K* taja, namreč kar se tiče kite (cofa), za prtije od evropskih vplivov in fana ttčne privrženosti k svojim domačim običajem in šegam, ter notranjemu redu dežele. No v tuku druge polo-vioe XIX. sto'ctja je Japonska hitro vrgla raz sebe to okostenelo narodno kitarstvo, ter začela prejemati evrop ske običaje in navade in v sedanjem času se šteje — in sicer brez osnovane podlage — med napredne, po svoji kulturi in vseh drugih strokah znanja med zelo razvite moderne države. Ravnokar je v Japonski, prav tako kakor v Evropi, nastalo
živahno žensko gibanje. Tako n. pr. v prvostolnom mestu Tokio obstoja društvo Žensk v higijenične svrhe, ustanovljeno pod pokroviteljstvom princezinje Komatau. Društvo ima namen, razširiti higijenično znanje in pomoč med narodom, ter za ohranitev zdravja sploh. Na vsakomeseč nih skupščinah društva predavajo nalašč v ta namen naproŠeni učenjaki o higijeni in o marsičem drugem koristnem, ki se potem natiska v društvenem glasilu, ter v velikih množinah razpošilja med narod. To delo postavljeno je na trdno podlago in mora se interesantnim Japonkam resnično priznati, da zelo navdušeno obiskujejo društvene sestenke ter z veliko vnemo delajo v prid svojega naroda.
Katoliški duhovnik in omožena ženska se vsemu odpovedala in pobegnila. Duhovnik Cbarles Mo Nellis katoliški pop v Titusville, je bil aretiran valed vlačugarstva z omoženo žensko. V temnici je duhovnik obljubil, da se bo z gospo May Fiaming, katera je provzročila njegovo aretiranje, oženil, kar najprej mogoče. Pop Mc Nellis in gospa Fiaming sta že zadnje leto skrivno pobegnila iz Titusville, N. Y. v Eigin, lil., kjer je McNellis poučeval v igranju in petju ter ob enem nosil vedno svojo popovsko obleko Cerkev in škofje so si mnogo prizadevali, da bi poravnali ta škandal, a spodletelo |im je vse. Neka prijateljica gospe Fiaming je pripovedovala, da je Father McNellis go spo Fiaming popolnoma spravil v svoje mreže. Gospa Fiaming ni prvotno marala za duhovnika. Podila ga je vedno od sebe, toda zato se je duhovni gospod kaj malo zmenil-Obiskaval jo je pogostoma in slednjič jo pripravil toliko daleč, da mu je zaigrata na glasovir. Nakrat se je pop pripognil in igralko poljubil. Gospa Fiaming je bila vsled tega jako hudo razžaljena in dukovniku prepovedala vsak nadaljni vstop v njeno hišo. Posrečilo se mu pa je, jo zopet nekoliko potolažiti. Zahajal je kakor pred v njeno hišo in jo slednjič popolnoma zapeljal. Gospa Fiaming je pustila svojega moža in otroke, ter pobegnila z »nedolžnim« Kristusovim namestnikom.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 8. aprila. Ogrski ministrski predsednik S zeli je bil danes v izredno dolgi avdijenci pri cesarju in ima popoldne konference z Goluchovvskim in s Kor ber j em.
Dunaj 8. aprila. „Fremden-blatt" prijavlja vsebino razgovora z nekim ogrskim državljanom o državnem prevratu, ki ga je uprizoril srbski kralj Aleksander. Ta državnik je rekel, da je Aleksandrov korak naperjen proti radikalni stranki, kar se vidi že iz tega, da med novimi ministri in med novimi senatorji ni nobenega radikalca.
Carigrad 8. aprila. Vlada je baje dobila obvestilo, da nameravajo macedonski odbori uprizoriti več dinamitnih atentatov na turška vojaška skladišča.
Rim 8. aprila. Ker se med tipografi in delodajalci ni doseglo sporazumljenje, je bil sinoči proklamiran generalni štrajk, kateremu so se še pridružili koč-jazi, tramvajski uslužbenci, peki in zidarji. V Neapolju štrajka 25.000 delavcev.
Pariz 8. aprila. Poslanska zbornica je včeraj nadaljevala razpravo o aleri Drevfus. Jaures je spravil nove senzacionalne zadeve na dan. Seja je trajala do polu 11. ponoči. Zbornica je zapostavila prioriteto Jaurasovega predloga, izrekla vladi zaupanje in z 250 proti 75 glasom sprejela resolucijo, naj se afera Dreyfus ne odtegne delokrogu justice. Potem se je zasedanje zbornice odgodilo do 19. maja.
Pariz 8. aprila Časopisi izrekajo kaj različne sodbe o posledicah Jauresovih razkritij. Calo klerikalni - nacionalistični listi ne soglašajo. Tako n. pr. meni »Gau-loisu, da je Drevfusova afera ubita, „Intransigeaut" pa da predloži vojni minister general Andrć vse akte kasacijskemu dvoru. Jaure sov list „La Petite Republique" je menda tudi tega nazora, ker
prorokuje, da bode v kratkem vse
dognam, kar je generalni štab
zakrivil prejšnji
Gospodarstvo.
Govedoreja na Kranjskem.
(Dalje.)
Na Kranjskem je v zadnjem tle setletju zraslo število mladičev na vsa kili 1000 glav gov. za 55, v Avstriji za 4.*> glav; leta 1890 je bilo namreč na Kranjskem na 1000 glav gov. 119 telet. Povprečno število je znašalo v istem razmerju 145 glav. Tudi krave in teleta skupaj z 572 glavami na 1000 i: lav
&rov. ne morejo doseči povprečnega državnega števila 686 glav, dasi smo pri obeh videli velik napredek. Število bikov je padlo za 24-9% (leta 1890. le za K>tf/0!) Pri tisočerih glavah gov. se njihovo število skrčilo od 17 na 11 glav. Povprečno državno število znaša iY> bikov, dasi se je tudi zmanjšalo za 5 Inkov pri 10O0 glavah gov.
Na enega bika pride 3"> krav in 3 telice, kar je seveda dokaj večje kot povprečno avstrijsko število, ki znaša za enega bika 18 krav in niti 2 teliei. Pri nas je razmerje mej biki in kravami pa telicami skrajno neugodno, nele ker se je poslabšalo, — leta 1890 je prišlo na 1 bika vendarle samo '22 krav in 2 junici, marveč osobito radi tega, ker so naši biki splošno jako zanikerni in v velikem številu za rejo sploh nesposobni.
Sploh pa je nazadovanje in napredovanje v posameznih okrajih res jako čudno :
Kočevje je napredovalo za 877*0° „ !
Litija Krško r Postojna .. Logatec ..
Kamnik je nazadoval Kranj
Novo mesto Črnomelj Ljubljana Radovljica
za
1U-0" 310« 26-0° n 80-0 68-2« 0 65-3° „ 59-5« o 450 i>7-7
— u oi.o
Neverojeten je napredek v Kočevju pa Litiji in tako znaten je bržčas le radi malega števila bikov v prejšnem desetletju. Premišljevanje in opravičeno boja/ nam vzbuja toliko nazadovanje, dasi so vsled bolj in bolj racijonalne živinoreje kolikor toliko tudi biki postali bolj uporabni, osobito po zaslugah kmetijske družbe.
Končno spregovorimo še nekoliko o volih. Bilo jih je 1890 le 362 glav na 1000   glav gov.  sedaj  le še 301. Ta številka pa je vzlic  temu edina kranjski govedoreji, ki daleko presega p o v ]) r e č n o državno števil o. Isto je štelo  leta   1890  pri   1000 glavah gov. le 1S1 sedaj pa se celo le samo 156 volov. Reja volov je jako prikladna za malega kmeta, ker ne  zahteva tolike pazljivosti in je jako šablonska. Vol   si   tudi   hrano   zasluži z delom, vsled časar posestuik lahko v par letih producira jako dragoceno žival z malim trudom    in    malimi    troški. Volovsko delo je tudi treba primeroma jako slabo plačati, dasi ni toliko slabejše od konjskega. Iu ravno  radi  tega je  vol za kmeta kaj pripraveu, osobito ker ga z lahkostjo nauči   voziti.  Vole   rediti se splača tudi še v najodaljenejših krajih, ker ni njihov transport prav težak. Njihovo pitanje se jako obrestuje  saj se konsum vedno veča in   ž  njim seveda mesne  cene. Da bi se pa pitanje res izplačalo, bi pa moral tudi vsak kranjski  kmet  vedeti,   da se voli debele najbolj mej 6  in   7   letom  in  ne kot stara   posušena   para !   Zato   bi bilo umestno   splošno   vole   po končanem delu opitati in jih prodati.
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Ivan Gregorčič v Žažemperku 10 K, nabral malnarček v gostilni pri Vehovcu na dražbi Jelencevih „fig", — NaSa rodoljubna I^zitca 20 K, nabrala v prijateljski družbi v Francetovi gostilni v Žužemperku — Gospod Anton Tom&ič v Ilir. Bistrici 1 K. — Gospod Ivan Spindler v Celji 4 K 44 vin , nabrano v veseli družbi pri Gorfieku v VreSinji vasi pri Celju — Gosp. Amalija Zevnikar v Ljubljani 4 K, nabrala pri citranju. — Neimenovan železniški uslužbenec 90 vin. — Gospod V. Šket v Ilir. Bistrici 20 K, kot dogovorjeno kazen neimenovane — Skupaj 59 K 64 vin. — Živeli!
Zrn prebivalce mest, uradnike I. t. d.
Proti težko tam prebavi i an i a in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno do mače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-pra&ek", ker vpliva na prebav ljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po poStoem povzetji razpošilja to zdravilo vsak daa lekar A. MOIX, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJ1, Tachlauben 9- V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOIil^-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (10—5
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje nf\Jt»o|J«e prUnana
Taono-cbiDiD tinktura
katera okrrpruj« l*Ml«ee, oil«tm-njujr  lualte in  |»ee|»ree»Je  I #. |» m -ilaiijr I mm .
I MteltleMlei* « iimv» «1 o im • 14.
Razpošilja se z obratno posto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgicnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dsž. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeia cesta it. 1
poleg novozgrajenega Fran Jozelavega
i u bil mostu (204—12^
Borzna poročila.
Ljubljanska
,,Kreditna banka" v LJubljani.
Uradni kurzi dunaj.  borze 8   aprila 1903
.% i»l<»*l»e>t*i |»»|»lrjl.
l*2J/j maieva renta   . . I 2° j srebrna renta   .   . . l*'t avstr. kronska renta . P/,     „ zlata P/, ogrska kronska „ „    zlata „ P/o posojilo dežele Kranjske P/t*/t posojilo mesta Spljeta t" «•/•       » u Zadra
l1/,8 0 boe.-herc. žel. pos. I9u9 V u če&ka dež. baaka k. o
N M 2- O.
P ,J y east. pi8 gal. d. hip. b pe§t.   kom.   k. o. z
10° , pr.....
zast pis. Innerst. hr l* ,° o    ».     »»   ogr- centr.
deželne hranilnice !*/••/■ zast. pis. ogr. hip. b
100 75|
100 fO
101 8U 121 85i
99 65 181*90
99 75 10O-— 100*— 101 1(»'
9960
99 00 101 10
100 9*> 1UJ80 101-40 122 05 9975 122 10
102 -10040 100 40 102 10
* t o
107 80 10880 LOP-   102 —
11 v
*  » o
obl. ogr. lokalne železnice d. dr.  .   . . i,   češke ind. banke P/c prior. Trst-Poreč lok. žel.
1*V.
l1/, av. pos. za Zel. p
dolenjskih železnic juž. žel. kup. l/i Vi o
Srečke
Srečke od leta 1854 .   . .
101 —
100 u
ICO—
100*— 98-99 50
310 50
101 - ;
176-184-247 — 157 — j 271— 271 -257 -i 8^ 25 11560 19 10 434 -I 84 25 75 50 70 — 55'-27-70 -j 75 -442 -
1 ^1
tizske . . ... zemlj. kred. I.emisije
11- tt ogrske hip. banke . .     srbske a trs  100 —
„ turške.....
tJasilika srečke    . .
Kreditne , ...
Inomoške „ ...
Krakovske „ ...
Ljubljanske „ ... AiV8t,r. rud. križa , ...
3§>r«     »      n n •   • •
Radolfove B ...
Salcbnrske B
Dunajske kom. „ ...
Južne železnice    .... i 47
Državne železnice.   .  .   . ,i 686—
Avstro-ogrske bančne del B1599 —
Avstr. kreditne banke  .   . 682 čO
3grske       „          n          . 721 -
Zivnostenske         n     .   . 252 —
Premogokop v Mostu (Briix) | 70 -
Alpinske montan .... 379 £»0
PraSke želez. ind. dr.    .   . 1638 — j
EUina-Mur&nyi..... 476 —
Trboveljske prem. družbe . | 390 —
Avstr. orožne tovr. družbe || 348 — |
OeSke sladkorne družbe „. 1&5 —'
VMlule.
C. kr. cekin...... |   11 12
20 franki....... i 19
20 marke....... 23 10
Sovereigns...... 23^4
Marke........ 116 5*5
Laski bankovci..... 95 i
Sablji........ [  252 76
Žitne cene v Budimpešti.
dne 8. aprila 1903. Termin.
101 30
101 15
101-101'-99-— 10050 31250
102 -
186-— 185 50 252 — 159 — 275 -274 50 260-50 91 25 116 6<> 20*10 438 -8H25 77-50 75 -56 -28-74-79-446 —
47 50 687 — 1607-— 68:3 5(J 722 — 263 — 7(8 — 380*50 1642 — 477 — 395 — 361-157 50
11 37
1908 2348 24 02 11715 95*50 263*75
.3denica za april .
12 „ april .
Poraza   „ maj .
» jalij
)V38
april .
za 50 kg „  50 m .i 50 „
n  50 •» .50 .
K 7 01 .  16 67
. 6-., 612 604
■K IVI* ti %.
5 vinarjev višje.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 3. aprila: Terezija Caderman, go9tija, 62 let, lUdeekagt cesta St. 11, splošna zmešanost.
Dne 4. aprila: Ana Vesel, Dosestnica 51 let, Prešernove ulice Si. 20, srčna hiba.
— Marija Košir, kurilčeva hči, 14 mes , sv Petra cesta št. 101, Rhachitis.   — Josip Stok,  listonoša, 25 let, Podturnom,  se je sam vstrohl — Iva Kozamernik, kajžarjev sio, 2 leti, Streliške ulice. št. 15, ošpice.
— Neža Švigelj, delavčeva žena, 73 let, Hradeckega vas, St. 17, ostareloai. — |Roaa-lija Starkeij, agentova hči, 1'/, leta Stari trg, št 26, pljučni edem
Dne 3 apila : lv»na Berkovec, gostija, 54 let, Kolodvorske ulice, St 8, ielocHSni katar
Dne T> aprila: Ivan Jančar, knjignveški vajenec, 14 let, Emonska cesta, št. 31, je tika
V deželni bolnici: Dne 1 aprila: Ivan Drašler, gostač, 6^ let, rak v želodcu.
Meteorologično poročilo.
V lat u **  n a J morjtdib .i.-t. j     Srati u j i mtai tlAk 736 H uiiu
^saa   Štanjef g^*
»•Sa Is Vetr""
vauja v mm j g d
Nebo
7 9. zv. 7k9«>
8 7. aj. j 724 1 „   2 pop. 7l>4 9
6 4     si jug
2 7 si. 8vzhod bi'   al sever
jasno dež
Srednja včerajšnja temperatura 6 0°, normale: 8 1*.   Moknna v 24 urah : ()0 mm.
Mesečiui soba
z razgledom  na  ulico in posebnim vhodom   ter  električno razsvetljavo se odda meseca maja t. I.    (062—i) Naslov se izve v uprav  »>S1 Nar«.
Učenec in učenka
vešča slovenskega in nekohkn nem-šktg* jezika se ■{ remi^ta takoj v trgovino mešanega blsga
(949-3)      Jakobr Segfa
v Škocjanu pri Mokronogu.
Trgovski učenec
iz poštene rodbine,  14—15 let ttar dober   v   računarstvu,   sprejme se takoj v trgovini      (973 1)
K. Werli v Cerknici.
Uina!!
pristna
štajerska gorska vina
razpošilja od 14 kr. višje
Ivan Wouk v Poljčanah.
1/. prijaznosti vspivjeina naročila in daje pojasnila gospod (975—1)
Ivan Belič, gostilničar
Ljubljana,  Dunajska  cesta štev. 6.
! Lepota! '. Mladostna svežost!
■ «■•1 si hoče od-oraviti pike na obrazu, ogrce, 8ojedc8, rudeč nos, raskavo, razpokano in ne-čsto kožo, p!e5e na glavi, luske in izpadanie las naj poSIje svoj naslov
M. FElTH-u, Dunaj, VI.
ti t* I-I f« lil I fVl*M«|*l«MM«» J-».
Zastonj dobi vsakdo „Navodilo za gojitev lepoto" tako tudi poskus izvrstnega kosmetikuma ako vpoSlje 30 h. v znamkah za porto in stroške. (611-6
Kupi se
oprava
za špecerijsko trgovino.
Ponudbe na J. Paar, Jesenice.
Več sto
pripravnih za slamnike, odda cen« tvrdka ,919
J. S. Benedikt
Ljubljana, Stari trg.
■
Zahvala.
Za vsestransko prisrčno sočutje ob času bolezni, smrti in pogreba naSega nepozabnega, sedaj v Bogu spavajočega soproga itd , goipula
dr. Hinka Šnklje
zlasti za častno, prav sijajno in tolazilno sprtmatvo pri pogrebu premilega nam pokojnika, izrekamo p 11 vsem, ki ao s tem s..Čustvovali ob nafti nenailome.strn izgubi, svojo naj skrenejsu zahvalo. (9 6)
Pogebej  se fie zahvaljujemo m»l. g (patu Ogradju. fć\ duhov6(*ini iz Celja in /alca, čč  gg  župnikoma iz Št Jurja ob juž  žel   in Vranskega, čr. oo. kapucinom, zlasti Se č g dr. ilohnjecu za spremstvo na celi poti, ravna stvu celjske posojilnice in južnoStaje sk • hranilnice, si   narodnim draitvoiB celjski čitalnici, telovadnemu druStvu JSokui*, ^Celjskemu pevskemu druStvu", poslednjemu oHobito za ganljive ža'ostiaue, in narodni godbi za mil jbno hv r.tnje' — Nadalje zastopstvu akad tehn druStva „Triglav", «1 vodstvu tukajSr jih nem -slov gimnazijsk-h razredov, slavnim zastopstvom vojafttva, solnih oblasti, c kr. drž. pravdnifttva in drugih uradov, uredništvu in moštvu C kr. cinkarne, vsem cenjenin darovalcem kraarjih vencev, gg kolegom in pri ateljem rajnega ter spodu dr. Kukovcu za prelepi nagrobni govor, ki naui je bil toli v tolažbo. —
Bog plačaj!
Gizela Šuklje roj. Kuketz in sorodniki.
prostovoljno leipka liisu v lepi legi mesta, v kateri se že sedaj izvršujeta gostiln carska obrt in trgovina z mešanim blagom,  z mispoilar-skimi   poslopji in vrtom vred pod jako ugodnimi pogoji.
Posredovalci izključeni — Natančneje iuformacije daje dr. Josip Furlan, odvetnik v Ljubljani. ^esl ,
Št 11.987.
(97o 1
Ofertna obravnava.
Mestni magistrat ljubljanski oddaja potom oicrlne obravnave
izpraznjevanje grebeničnih jam v mestni topničarski vojašnic
za. dobo od 1. rniji letos do 1. maja 1904.
i*odvzctniki i/.prazujcvaiija jam,  katerim preskrbi magistrat brc/plaCim p< trebni pnevmatični stroj za časa vožnje, naj vložijo svoje ponudbe
do dne 20. aprila t. L
pri podpisanem mestnem magistrata, kjer se potsredo  tudi uatanCneji   pogoji ti
oddaje.    cestni zx^a.g;Istr3tt ljvL"bljsinj3l2.i
tlne 5. aprila l^O.'i.
Podpisana vljudno naznanjava, da bodeva vsled preobilice vina točila od 9. aprila naprej vsaki dan od 8 do 9. ure dopoludne in od 3. do 5. ure popoludne
ima  -* 1 «-«-■• t
Istrijansko belo   ... po 28 kr. liter
crno   ... „ 32 „
Rebula........ If 40  #l n
Štajersko staro .... „ 44 „ „
Uino se toči naravnost iz kleti; manj kakor pol
litra se ne prodaja.
Priporočaje se slav. občinstvu bilježiva z velespi>stovanjem
F(arol in 3c5ipina počiuaaniK*
(979)
Hotel
Od (*. kr. /inanf-nrga rn i ii i m t f st va imenovano priglasevališre za konverzijo 4*2°/o obveznic skupnega državnega dolga
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA ™-
skupne rente
(2975 64)
brez kacih troškov.
,£e Grtffon4
705-5
i« j«
*Kaji>cčja zaloga
oblek
gc5pc in deklice, gc^podc in dcčl^c.
Solidno blago.
*
m m m m m
m m
CJricar § JV(ejac
_   £jubljana, Prešernove ulice 9
vučjim p. n. cenjenim odjemalcem uljudne naznanjata,
da 50 mične
spomladanske novosti
u zele ueliltt izberi v zalegi.
(616 -10)
Jtajpozerncjla *ZZ postrežbo. —
]Cajnižje cene.
Naročila z dežele
izvršijo se točno.
Solidno blago.
5©*   fO^ fO^   fflfc   50^   iO^ šO^   ^Cr^ 5©^ iOf  ^0^        fO^      v        54Sfe ^Sr^ ^Sfe   5-©^ "J©^  ^Sfe        f1©? ^fl1^   ^-6^ 5®^
•
4555
da se
Naznanilo.
Podpisano oskrbništvo dovoljuje si p. n. občinstvu uljudno naznaniti,
rojsLsl-zi o Tort
g. Luke Schumi-ja
v Šelenburgovih ulicah
fcOpct fzvr&uj(% ter da se bo z ozirom na to, da se obilna zaloga tintrgA najmodernejšega blaga čimpreje razproda, delalo po znižanih crnali* (957—2)
V Ljubljani, dne 6. aprila 1903.
Oskrbništvo Luke Schumi-jevega konkurza.
•fK?5T»  ffr M ^ <() «tt ^  M »i <k CJ9 «
i-i     K^^AŽ&k v4^^^ >^i££A ^i&i
Za vel
xr Lijublj&ni, Kongresni trg
lirlporurn
^   slaščičarnica R. KIRBISCH
-jrf^S svojo bogato izbero različnih velikonočnih jajc, atrap, zajcev ■4&šk in raznih slaščic. (958—2j
^£g£> Vsak dan sveže pince, potvice, kolači, presnice, naj-
T9g finejše torte, pekarije in bonboni v največji izberi.
Naročila za tukaj in na deželo se izvršujejo najtočneje in najceneje.
*V* **»
S"**?   T   ▼ "f
S tem svarim vsacega, da naj moji ženi Frančiški Za-noškar, po domače Konižovki, iz Dravelj št. 56 ne da ničesar na upanje ali na posodo, ker jaz zanjo nisem plačnik. ^957)
Gregor Zanoškar
TT  ZDr^Trljstl"}-  št 53.
Poskusite Tri#Y|ntl^ J.KIauerjev^ | llgldV
pristni rastlinski liker.
Bacil t**l4 in prebavo. Edino pristen od založnika:
Edrnund Kavčič
gospode
Jeden
goldinar
klobuk ali dežnik ali srajca
I
m
goldinarja
suknene hlače ali mohairsakko aH potna torbica
v Ljubljani.
(11—79)
Spretne, solidne
potovalne uradnike
(akviziter je)
za vse zavarovalne stroke viiprejme proti vUokl f»ro% IzlJI, sčasoma tudi m stnlvio plnro, tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tu-zemske zavarovalnice.
Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „altvlztter fcS" upravniStvu „Slov. Naroda*. (608—18)
goldinarje
dobri čevlji na vlakj ali potni kovček ali bobrov klobuk
goldinarje
sakko s telovnikom * ali Mače iz kamgarna f ali čevlji za vezavo
goldinarjev
spalna suknja ali cilinder ali lakasti čevlji
z
Trgouinet
z mešanim blagom s hišo vred
se proda ali da v najem
v n^kem vočjem farnem kraju na Spodnjem Koroškem zaradi pode dovane fc}še v mestu in opustitve obrti. Trgovina jo dobro in moderno opravijena. Za kup se rabi 16 000 K, ostalo po dogovoru prav ugodno. Z-i na|em ta prevzetje zadostuje 10.000 K. Potrebno je znanje slovenskega in nemškega jezika. (966—1)
i* 1
goldinarjev
have;ok . ali popolna obleka | ali 6 srajc s 6 ovratniki J
goldinarjev
površnik tennis-obleka bicikiiška obleka
goldinarjev
potni ulster ali žaket
Devet
o
goldinarjev
derby
aH obleka iz kamgarna *
S
Triumph-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakorsni izpeljavi Že 30 let so najbolje priznana Priznana tudi kot najboljši in naj-trpežnejsi izdelek Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Stedllna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne
8i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. 852 -4
Tovarna za štedilna ognjišča „Triumph"
S. Go)<li*c5li¥i*i*lt, Al Nin
■Wels    IS,    G-oron." o    -A_-c-=-tx* Js3eo_
Deset
goldinarjev
Siva
modna obleka
aH siv
modni površnik
s z o
1
Petnajst
goldinarjev
RftJ novejši
modni raglan
»II Sitni
modna obleka
Dvajset
goldinarjev
Moderna Hiva
sprehodna obleka
ali
salonska obleka
Vse garderobe za gospode, dečke in otroke do naj-finejše vrste so vedno v zalogi.
IPW 2i?t.iaoočlžli j>o meri so cejic n<3 zvijajo.
IV Strogo stalne cene. TU
Izbrane ^ošllj^tve t-u.a.1 na deželo.
Konfekcijska trnovima
Sigmund Stransky
Praga, Hibernerjeva ulica št. 1003-11.
Ceniki in vzorci se ne razpošiljajo. (872-4)
«•1 nai*o6iHh skllcnlte m a srn. *«* &
Za praznike
ceneno pristno vino!
Ravnokar mi je došla večja mno žina pristnega Istrijanca. FUdi ugodnega nakupa in pomanjkanja prostora, točilo se bode, dokler ho kaj zalo?**, čez ulico po 24, 28 kr. in višje v staroznani
gostilni pri Kamničanu
l^arlcu^K0 c«5tci |t. 4.
Priporoča se (982—1)
Helena Tome.
U prospeh
r
„Ustredni
Matice Mk".
Humpolško lodensko blago.
Moderno sukno za obleke
iz Ciste ovčje volne razpošilja po zelo nizkih cenah (76 i—6)
Karol Kocian
tovarna za sukneno blago
v Humpolcih na Češkem.
Vzorci na zahtevanje franko.
Ces. kr. avstrijske državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbit. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v Aussee, Solnogrkd, čez Klein-Reitling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Ces Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri BI m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, Cez Klein-Rfciliing v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj Cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. I Trst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevja. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, KoCevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zveCer v Novomesto, KoCevje. Prihod v Ljubljano juž kol. Proga i« Troiza Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line. Steyr, IS!, Ausse, Ljubno, Celovec,v Beljak. (Monakovo-Trst dirdktni vozovi I. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob li. uri 17 m do-poludne osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlova vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Ltnd-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. — Ob 4 uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Liubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. - Ob 8. uri BI m zveCer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, Crez Selzthal iz Inomosta, Soinograda. — Proga iz Novega mesta in Eoćevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in KoCevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zveCer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6. uri 50 m nveCer. — Prihod v LJubljane drž. kol. iz Kamnika- Mešam vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu-dne in ob 6. uri 10 m zveCer. (1)
m (853—3)
peljem rencuirona
nadjl^efeujl^a udil^a gostilna
objednem letna restavracija v sprehajališču (najbolj obiakovanem izletišČu zagrebškega občinstva) z vsemi pritikljaji se odd* pismenim ponudbenim potom v najem na 3 leta od 1. junija 1903.
Pismene ponudbe, opremljene z 10% varščino ponudka, naj se pošljejo
do vključno 15. aprila t. 1., 12. tire opoldne
podpisanemu ravnateljstvu,   pri katerem se tudi natančneje poizve.
Ravnateljstvo nadškofovih posestev v Zagrebu-
<^
evova *
¥ znamka
g w      registrovana v vseh kulturnih državah. ~- • ••
I * *' t   Z": .'      v   -VV -   - žrj -
i
i- - *s
i
s I l
- >- :
K 3«55 ^
Leiuen^teii)
c. kr. dvorna založnika PRAGA VII.
Ovratniki manšetc , srajce
■
Na drobno sc ne prodaja.
Dobivajo se v vseh boljših trgovinah z modnim in platnenim blagom za gospode.
9fm  *gm   M  *y» «ff
Ljubljanski
Leto XXIII.
jtteseSnik za književnost in prosveto
Izhaja L vsacega meseca Naročnina:
Celo leto 9 K 20 v.; pol leta 4 K 60 v.; četrt leta 2 K 30 v.
Za inozemstvo stane 11 K 20 v.
Posamezni zvezki po 80 v. Upravništvo
..Ljubljanskega Zvona"
v „Narodni Tiskarni44 it Ljubljani.
Prekrasna razsvetljava.
Najlepše in najfinejše obleke za dame. Najlepše in najfinejše obleke za gospode. Najlepše in najfinejše obleke za dečke in deklice. Najlepše in najfinejše v modi za gospode.
Zadnja novost
klobuki in slamniki za gospode.
Osak čas največja in najnovejša izbera in pri vsem
tem najnižje cene.
uAngleško skladišče oblek"
(953—2
Jtfeslni trg štev. 5.
-lija-ll^e:
Resljeva cesta št. 3. Zagreb, Ilica št. 17.
C. kr. dvorni založnik Poslovodja F. N. Netschek.   Oroslau Bcrnatculć
Američanski škrob na lesk
Fritz Schul: juu., Actiengesellschaft
Eger und Leipzig .
zajamčeno prost vseh Škodljivih, snovlj.
Ta doslej neprekoSeni škrob se je prav izredno obnesel; ima v sebi vse za dober uspeh potrebne snovi v prut *-■•» rti/.iiierji, tako, daje vporaba tetin« yolo»a ij| »%t»u a.
Zaradi mnogih ponarejanj naj se pazi na gorenjo tovarniško znamko, ki je natisnena na vsakem zavoju, Ceni* z»%«»Ju 1?4 ilnarje«.   Dobiva se v skoro vseh Špecerijskih in dro-gerijskih trgovinah in prodajalnicah mila.   2 (660-2)
/ltll -\ «-niii i ■ v c t o t u i ntiNlnvI
Pariz 1900 in Dunaj 1902.
St. 4x2S.
Razpis.
(980-1)
Podpisani deželni odbor razpisuje
službo okrožnega zdravnika
1.) v Kranjski goni z letno plačo 1600 K in aktivitetno doklado 200 K;
2.) v Žužemberku z letno plačo 1400 K in aktivitetno doklado 200 K,
ter s prostim stanovanjem.
Prosilci za ti službi pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odoru
do a.x^o 30, a/pxilst 19C3
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bode le na take prosilce,  kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani
dne o. aprila 1903.
IV^ gl 25 n «irn 1JL o •
s tem vljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem prevzel
gostilno „pri Lovcu" na Bledu
kjer bodem točil pristna domača štajerska, dolenjska in istri-janska vina ter vedno sveže pivo.
—Jzborna, občno znana kuhinja. —
Potujočemu občinstvu pa so na razpolago
tudi lepe sobe.
Za obilen obisk se priporočam
z odličnim spoštovanjem
(965—1)
Fran Osterberger.
Prostovoljna prodaja zemljišč!
V Spodnji  Šiški  pri Ljubljani,
ob državni Celovški cesti in treh občinskih potih do proge državne železnice ležečih
30 arondiranih
stavbenih parcel
s površjem 4 oralov 300 □ sežnjev. Prodajo 8e posamezne ali skupno. Te parcele so zelo ugodne za stavbe manjših hiš, posebno za uslužbence državne železnice.
Enonadstropna v Vrhpolju pri Kamniku ^Gorenjsko) ležeča
hiša št. 27
(7 sob, 2 kuhinji) s gospodarskim poslopjem (hlev. pod, kozolec) sadnim vrtom in travnikom (l1 2 oral). Hiša je bila pred 2 it ti najmodernejši prenovljena, pobni tlak parketni. To posestvo ima lepo zdravo lego, s krasnim razgledom na mesto Kamnik in planine ter je jako pripravno za letovišče.
(936—2)
Pojasnila daje lastnik
Franc Leskovic
posestnik.
Ij nh Ij h ii a. S\. fr'lorijuii** u l let* štev« 1«, M. nadstropje«
Zahvala in priporočilo.
Povode m svojega odhoda iz prijazne Postojine v belo Ljubljano, izrekam vsem svojim cenj gostom in odjemalcem piva za zaupanje, katero so mi tekom 10 let izkazovali, svojo najsrčnejšo zahvalo ter prosim, da mi isto ohranijo i v bodoče.
Zajedno naznanim velecenjenemu občinstvu stol mesta Ljubljane in okolice, da sem prevzel *■» M«, apfilom *. 1. dobro znano
gostilno „pri Novem svetu"
na Jtfarija Terezije cesti.
Točil bodem Izi-rfUna in prUlna d«»leiij*ka, l«ii'«Ua in štajerska vina ter obceznano izborno pivo iz tovarne bratov Koslerjev v Ljubljani.
Istotako bodem svojim cenjenim gostom postregel k oltiiHiiliifcl gorkim) in iiirs.liiiil Jedili.
Sprejemal bodem tudi »hoiifineiit na koHlIo In vererjo. Cene po dogovoru.
■»■-I jgoMtlliil Je l«f»|» Holnrnat *rl.
Gg.  kegljalcem  je   na   razpolag. >   leno   urejeno keisJJlaee,
„»allnarjem" pa prostorno dvonSCe. — Pripravljen je tudi čeden, zračen lile* za konje.
Oziraje se na svoje mnogoletne izkušnje v gostilniški obrti, skušal bodem slavno občinstvo povsem zadovoljiti ter njegovim za htevam po-popolnoma ustreči. ^930—2)
Proseč obilnega obiska in blage naklonjenosti, bilježim z odličnim spoštovanjem
Franc Jh^e^
Postojna — Ljubljana.
gostilničar
lice se
praktikant
za lesno trgovino, zmožen slovenskega in nemškega jezika.
Ponudbe na Ant. Deghenghi,
Ljubljana. (944-2)
z vrtom, gostilno in malo prodajalno   (927 2)
pri premogovniku v Zagorju se po ugodnih pogojih ceno prod**. VeČ se izve pri upravništvu »Slov Naroda«.
Ta
Najboljše domače 1
v^%tv   ^\ dec   (po izreku
župnika Kneipa
Magentranklein
je splošno
jr x znani proauKinaj X #JSk > v nobeni druži m \ ^P^> in na D(»lionem po-tovauju ne manjka zalogi ga ima J.
Vodmui.   I jcib
Pariška svetovna razstava 1900
*5 žpjcč&uf
Dl]D0CTEUR PIEBBE
PARIŠ ^Jl
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod.     (231—21)
Vabilo
k
redaemu sbčsemu zboru
Posojilnice na Slapu pri Vipavi
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
kateri se bode vršil
dne 16. aprila t. I.
popolttbc ofi S. url
v posojilnični pisarni v Vipavi.
Dnevni red:
J    Poročilo naćelstva.
2. Prememha pravil.
3. Odobritev  letnega računa in razdelitev čistega dobička.
4. Privoljenje   renuineracije načel-stvu in nadzorstvu
5. Volitev   naćels'va   in nadzorstva
6. Razni  nasveti  in predlogi
Ako no bode ol) napomfnani uri zastopanih zadostno številu upla anih deležev, vršil se bode pol ure pozneje drugi občni zbor na istem mestu, z istim dnevnim redom, kateri sme v smislu 35. zadružnih pravil brez ozira na Število zastopanih deležev veljavno sklepat.
C960) Jtačelstvo.
Predno drugod
kupite oljo. |H»Nkiii«lt«» prej sve-tuvnoznano tvrdko:
„The Rnssian-Aaieri can
OJ-Cofflpaiiy Lil"
Ta družba razpošilja:
Olje za parae cilindre
za prevroč sopar, kakor tudi olje za stroje in vretena.
Naša olju so Čudovito  fpim  ter se z njimi mnogo več prihrani, kakor pa z drugimi fabrikati te vrste, in so priznano najboljša olja sedanjosti.
■■o |» o I ii h pri Ati;«nJ »• iz vse Evrope so na razpolago.      (693 — 5)
Zastopnik t
Mihael Kastner v Ljubljani.
I Pomladna in letna sezija! g
i slamnikOU>3<z dame m deklice §
•j. ^} • 9 / • / 4 W ^ \* h*S     *********:* Q
m
(826-3)
v bogati zalogi po zmernih cenah priporoča
J. Waner\, modistinja.
.St. 380.
Razpis službe.
Na I. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani je stalno popolniti
mesto "dolteljsu
s sistemizovanimi prejemki.
Prosilci naj vlagajo svoje pravilno opremljene prošnje  predpisanim pot pri c. kr. mestnem Šolskem svetu v Ljubljani
Na pomanjkljive in prekasno došle prošnje se ne bode oziralo.
C# kr.   mestni  šolski   svet ljubljanski
dne 4. aprila 1903.
(977)
• •    lili        • .
------—-----—
i    .     .    ... i
|j       Xepo j c novo otvoreno o&fac^iočc oGlcU j
! l
:
: I !
I
I
i
i i
!
i
^sa-d čas z>aSnjc novosti ftonfcftcijsfvi^v ovfoft ;.a ?amc in dcMicc, gospoćV in deč-kc po najnii-ji-ft cena Ii.
Č)zco t a v oBc z 11 a to o i ć
po^fouo3ja. (984—1)
c—. c..   c c      I cR o I j c va  c c > fa  5 te v. z. cVilijafhc:     ^      ^ q
J ©aateb, cJlicci   ^ i j .
11
PfistflKslp prodaja 1.
OTatiJa Iloefvar bo prodaial  dne 14. aprila, t. j. torek pt Vel. noči, ob 9. uri dopoludn« v Ponikvah, blizu dobrepoljskega kolodvo-
tri lepe hiše z lepimi vrtovi
primerne za penzijoniste;
okoli 40 oralov gozda, njiv in travnikom
na drobne kose ali tudi skupno. Dalje
dva magacina
z lepim rezanim kamnom.
Hiše, kakor tudi njive so tikoma okrajne ceste na dobrepoljski ko'o dvor, na lepi ravnini ob potoku Kašici.
Plačilni pogoji 80 jako ugodni.
Loterija za vojaški spomenik Deutschmeister-
pešpolka
pod najvišjim pokroviteljstv6m Nj. c. in kr. visokosti visokorodn pre v z. više nega gospoda nadvojvode Evgena.
tron
kron
Ena srečka 1 krono.
Dalje dobitki v vrednosti po iO.OOO. aOOO, «004»« I4MM»
0<»07 »0€^ kron itd.        v calem OOOO dobitkov.
Vsi dobitki se izplačajo od dobavnikov y gotovini pc^
odbitku io° 0.
(968—1)
p«^ Žrebanje eprekltcno dnč 15. maja 1903.
Srečke prodajata v Ljubljani „Ljubljanska kreditna banka" in menjalnica J. C. Mayer.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar,
Lastnina in tisk nNarodne tiskarac*.