ZGODOVINA PARA LJUBLJANSKE ŠKOFIJE IZDAJE ANTON KOBLAR. IX. ZGODOVINA CERKLJANSKE FARE. SPISAL ZALOŽIL IVAN LAVRENČIČ. ANTON GOLOBIC. V LJUBLJANI 1890. STISKALA ,,KATOLIŠKA TISKARNA". ^Sedanja farna cerkev v Perkljah, ZGODOVINA FARA LJUBLJANSKE ŠKOFIJE. jzdaje anton koblar IX. ZGODOVINA CERKLJANSKE FARE. spisal založil IVAN LAVRENČIČ. ANTON GOLOBIC. V LJUBLJANI. tiskala ,,katoliška tiskarna" 1890. tU urhoooiOjn UVOD. i ^fi^tarodavna, velika in lepa je cerkljanska fara I®1— le žal, da je meglena nje prvotna in sta-ppf^rejša zgodovina. Pergamen o njej se je porazgubil v Ogleji in drugod, ali trohni v nepo-znatih nam kotih, da ne moremo v vsem jasno vanjo zreti ter opisati je v pravi, svetli luči. Drobtinic znamenitih, toda le malo, našli smo v notarijatskem arhivu v Vidmu, v knezonadško-fijskem v Gorici, v Rudolfinumu v Ljubljani ter v Gradcu, v tamošnjem štirskem deželnem arhivu. Ljubljanski knezoškofijski arhiv, tako smo poiz-vedeli, ne hrani starih listin o fari, ki je podredjena škofiji še le dobro stoletje, — dočim mi je po-voljno služil cerkljanski farni arhiv, ter več ali manj nastopne knjige, oziroma listi: Dr. V. F. Klun: »Archiv fur die Landesge-schichte des Herzogthums Krain« I, II.; »Mitth. des historischen Vereines fur Krain« 1847, 1855, 1856, 1861 ; Schumi: »Archiv fur Heimats-kunde« I, II.; Schumi: »Urkunden- und Regestb. des Herzogthums Krain« I, II.; Valvasor: »Die o 1 ' Ehre des Herzogthums Krain« II, VIII, IX, XI.; »Mitth. des Musealvereines ftir Krain« 1889; Mell: IV »Entw. Krains« ; »Urk. des Deutsch-Ordens Archi-ves zu Wien« I.; Orožen: »Benedictiner-Stift in, Oberburg«; Orožen: »Das Decanat Oberburg«; »Schematismus des Laibacher Gouvernements im Konigreiche Illyrien« 1842; De Rubeis: »Monu-menta Ecclesiae Aquilejensis«; Schonleben: »Ge-nealogia« ; Aug. Dimitz: »Bibliotheca Carnioliae« 1862; »Catalogus cleri dioecesis Labacensis« 1792—1890; »Prospectus beneficiorum ecclesiasti-corum et status personalis cleri unitarum dioece-seonTergestinae et Justinopolitanae« 1870—1890; Giuseppe Occioni-Bonaffons: »Bibliografia Storica Friulana dal 1861 al 1882«; Matica Slov.: »Letopis« 1870, 1872/73, 1874, 1882/83, 1884; Mat. Slov.: »Spomenik« 1883; »Vodnikov Spomenik« 1859; Zgodovina fara »Ljubljanske škofije« I, II.; »Ljubljanski Zvon* 1882, 1884; »Učiteljski Tovariš« 1878; »Slovenec« 1887; »Slovan« 1885; Vari: »Velesovo, božja pot na Kranjskem« 1872 itd. Dobro mi je došla i farna kronika velesovska, oziroma tamošnji arhiv, ter šolski kroniki: cerkljanska in zaloška. S podatki, pojasnili itd. sta mi blagovoljno, med drugimi, največ pripomogla prečastna gg.: župnik Anton G o 1 o b i č in deželni arhivar Anton K o b 1 a r. Srčna jima hvala! Bogu v čast ter v slavo Materi božji vnebo-vzeti, zavetnici cerkljanske fare, poklanjam to skromno delo. CERKLJE 25. marcija 1890. Pisatelj. Prirodoznanski opis cerkljanske fare. erkljauska fara so razteza tri dobro ure hoda na dolgo in široko med sosednimi jej farami: kokrsko na severu, preddvorsko in velesovsko na severozahodu, šenčursko na zahodu in vodi.ško na jugu, na jugovzhodu pa komendsko in tujniško ter Šenturško Goro na vzhodni strani. Hribovita je fara na severu. Največji vrh v njej je Krvavec, 185B m visok. Pokrit je z bujno vegetacijo in zelo priljubljen bližnjim hribolazcem. Razgled imaš skoro po vsi Kranjski. Zbralo se je na njem v poletji 1868. leta štirinajst gg. duhovnikov, med njimi tedanji 721etni župnik velesovski, Janez Rant. V slavo Bogu so odpeli tu »večerniee« istega dne. Krvavcu najbližja soseda sta Križje 1647 m in Viženški Vrh 1381«« nad morjem. Z raznovrstnim drevjem obrasčeni gozdiči do-našajo tu kriškemu graščaku obilo koristi. Malo niže se dviga Sv. Ambrož 1086 »» in Vrtače 1014»« nad morjem. Od tu vpada hribovje proti jugu, na zahodu je pa razdeljuje v isti severni črti na desno in levo reški jarek. Na levem krilu je stiško hribovje, kjer prevladuje Rvovec, 950 m visok. V njegovih votlinah — tako je pravljica — živel je pred dobrim vekom »divji mož«, Zgod. cerklj. feve. 1 2 Ivi je z močnim glasom svojim opominjal Stičane, kdaj da naj sejejo žito. Kdor ga je poslušal in šel na delo, prav dobro se mu je obneslo. Le Hribovska, najimovi-tejega Stičana, je »clivji mož« za nos vodil. Ko je sneg pomladi zemljo debelo še pokrival, klical mu je: »Posej takoj prav veliko boba!« Ilribovšek stori — toda čez noč je bob izginil — divji mož ga je pojedel. Na desnem krilu reškega jarka je Rvovcu soseda Kopa 1048 '» ter Štefdnja Gora 720"' nad morsko planoto. Na zahodni meji kamniških planin in cerkljanskega hribovja je Možanica, 698»« nad morjem ; njej bližnja Gdbrovica je 100"' višja. V isti vrsti so: Kozji Breg 669 j», Pretres 668 '», Požeg, Trdovnik, Obršje, Jelo, Razpotje, Peči, Divji Bob in Straža pri Poženku. Med hribovjem je več klancev, kakor: Erjavec, Apnenjek, Kjerovje. Kozjek — in drč: Jckovčeva drča, Brunaršica, Bvorjanslci in Grajski Plaz; nad Poženkom je prepad: Kašelj. Voda v lari pripada priredju Save. Rek v njej ni. Večja potoka sta le dva. Glavni potok, Belca, izvira v znožji Krvavca ter se pretaka v jarku po njem imenovanem ; na svojem potu zavživa več vrelcev in manjša potoka Abnrco in Zanjivec, tako da Reka precej močna prišumi v Grad; od tu teče skozi vasi: Dvorje, Cerklje, Zgornji in Spodnji Brnik, Vopolje in Lahovče; na Zgornjem Brniku sprejema: Všico. Všica izvira pod Stc-fanjo Goro, teče najprej mimo Cešnjevka in se imenuje Češnjevšica; pravo svoje ime zadobi pri Vasci. V Ceš-njevšici žive okusni raki. Dasi razvajajo Reko na mnogih mestih ljudem in živini v porabo, preostaja jej še celo olj suši toliko močij, da goni v napominjanih vaseh 17 mlinov in deset žag. Ker je bila nekdaj polju zelo nevarna, napravili so že davno tik nje od Grada do Brnikov tako zvani »suhi« graben, dočim si jo izigrala sama še tretjo strugo med travniki in njivami na vzhodu vasi Cerkljanske do Muščevega znamenja ob potu v Lahovče, kjer se izliva olj večjih nalivih proti Zalogu v podobi jezera. Drugi večji potok je Pešata. Izvira v pešaški vasi. Pretaka se mirnejše nego Reka; gre mimo Poženka, Smartna, (din, Zgornjega Zaloga, kjer povživa potoke: Kamnjelc, Babnjek. Gobovšek, Smidol ter v Spodnjem Zalogu: D oblic, pri Kaplji Vasi — Reko. Pešata se izliva pod vasjo, ki se zopet imenuje Pešata, v Kamniško Bistrico in kmalu potem v Savo. Pešata služi v fari desetim mlinarjem in štirim Žagarjem. Studencev je mnogo, kakor: Vir je, Trnovec, Gem-nišča, Hrdstovec, Log. Globoko, Zanjivec, Doblič, lieko-felec, Všeničnik, Babnjek, Žabnica, Preprot in Zatrep, ki je A- zvezi z nastopno pravljico o zakleti graščakinji poženški. Živela je zelo ohola graščakinja v poženški graščini na Milharjevem hribu uprav tedaj, ko so v Šmartnem — blizo gradii — faro odpravili ter jo prestavili v Trnovlje, sedanjo vas cerkljansko. To plemenito gospo tako užali, da priseže, da ne gre preje v Trnovlje, dokler jej ne pogrnejo pota s škrlatom. Ker se je vse treslo pred njo in se je balo, Vrede jej kmalu pot, kakor je želela, Toda še bolj se užali in zagrozi: »Rajši takoj v kačo zlezem, nego da bi šla v Trnovlje!« Strašna kazen jej je za petama. Da bi si jezo ohladila, gre na izprehod v bližnji grajski gozd Stražo in pride do studenca Zatrep. Zelo žejna se sklone, da bi l) V Reki in Pešati živi mnogo prav okusnih postrvij, o po-vodnji jih izpljuje zadnja po jedno kilo težke — od tod mnenje, da je pod pešaškim hribom jezero. 1* 4 se napila dobre, mrzle vodo — toda pri tej priči izpre-menf so zala gospa v kačo, in zleze v votlino, a grad njen se razruši in pogrezne. Prikazuje so ukleta gospa cesto med sv. mašami in na sveti večer med 11. in 12. uro. Tedaj jo votlina čarobno razsvetljena. Oblečena je gospa črno in nosi na vratu ključe nekdanjega gradu. Najprej sprehaja so okrog studenca, potem se vsode in prešteva ogromno svoto zlatov. Polunoč se približa in zakleta se izprenieni najprej v levinjo, nato v medvedko in naposled v kačo ter zleze zopet v votlino. Rešil jo bode sedemleten sin Flegerjev — posestnik o]) potu na Šenturško Goro — če bodo toliko pogumen, da jo bode trikrat vclaril z jednolotno loskovko. V plačilo dala mu bode rešena graščakinja vse bogastvo svoje, rumenjake in graščino. Flora v fari je bogata. Po vrteli in okoli pohištev nahaja se: veliki koren •—• Inula Helenium; po njivah in travnikih: pasja njivska čebulica — Gagea arvensis; ptičje mleko — Ornithogallum umbellatum; trnocelj — Stachys arvensis. Poleg potov, vzlasti ceste proti Velesovemu, je prav na gosto: dlakasta ščetica— Dipsacus pilosus; na gorskih košenicah najdeš: kranjsko lilijo — Lilium Carniolicum; zlati klobuk — Lilium Martagon; pogačico—Trollius europaeus; pri Stiski Vasi raste na prostem še celo: griževica — Gnaphalium mar-garitaceum. Zelo zanimiv je, reški jarek, v kateri se je naselilo mnogopredplaninskih rastlin, kakor: bagulnjek ali ravšje Rhododendron hirsutum; hrastovi kamnokres — Saxi-IVaga erustata; betičelistni kamnokres — Saxit'raga cun-oifolia; kroglolistni kamnokres-—Saxifraga rot.; vedno zeleni kamnokres — Saxifraga aizoides; planinska briea — Bartsia alpina; planinski sipek — Rosa alpina in 5 žuta mast niča — Pinguicula flavescens. Na Krvavcu in kriški planini raste: Aconitum Napellus — lisjak; Gna-phalium Leontopodium — planika, in mnogo druzih. Podnebje je zelo ugodno in zdravo. Deževje se drži bolj severnega hribovja, kot južne ravnine. Močni vetrovi so le bolj redka prikazen, ker se jim visoko gorovje na severu, kakor: Grintovec, Kočna, Dolge Njive itd., stavi nasproti. Vasij na svetu cerkljanskem je posajenih dvajset, in sicer v hribih: Možattica1) 693»» nad morjem; Štefdnja Gora iZgornja in Spodnja Vas) 720 »' ; Stiska Vas okrog 800»»; Sv. Ambrož s selom: Viženče 1086»»; druge vasi so v ravnini: Češnjevek 408»»; Grad 480»»; Dvorje 425 '»; Pešata 407 »»; V as ca 398 »»; Cerklje, (Pšenična) Polica, Pošenik in Šmartno 400—415 »»; Zgornji Brnik 381»»; Spodnji Brnik 370»»; Vopoljc 365»»; Ldliovče 36o»»; Zalog (Zgornji, Srednji in Spodnji) 360—345»»; Glinje 380»» in Dobrava 370 »».2| Največja vas je Zgornji Brnik, v katerem je 108 hiš; za njim Cerklje z blizu 100 hišami. Najlepše pa, razven že ravno omenjenih dveh vasij so: Šmartno, Polica in Dvorje. Hiše so v vseh vaseh skoro splošno krite z opeko, gospodarska poslopja pa — izjemši imovitejše kmete — s slamo. Odtod je toliko požarov v fari! Da ne omenjamo manjših nesreč, ki se ponavljajo vsako leto često, zabeležimo naj, da je ogenj vpepelil vže skoro cele vasi, kakor: Polico 18. aprila 1. 1880; Cerklje dne r) Ljudstvo izgovarja: Možanca, Vasca, Češnjevk, Poženk. Pis. 8) O vaseh piše Valvasor: »Zirklaner Bodem (so insgemein Perzirklah heisst) nimt seinen Zirck um Zirckla herum. Wird mit einem edlen, ebnem und grossen Raum oder Felde umgeben, und von vielen stattlich-grossen Dorffern bewohnt«. II. knjiga str. 141. 6 25. julija 1. 1881; Lahovče 23. julija 1. 1884: Šmartno 16. aprila 1885; Štefanjo Goro maja 1. 1886; Zalog 8. septembra 1. 1887. Zato je prav, da so v novejših letih preskrbeli si ,v Cerkljah in na Zgornjem Brniku brizgalnice z drugim potrebnim gasilnim orodjem. O gradovih pišoč, oglejmo najprej grad Strmol. Dviga se pod strmim — odtod beseda in ime Strmol — štefanjskim hribovjem blizu 430 '« nad morsko planoto na zelo prijaznem holmcu med Cešnjev kom, Gradom in Dvorjami. Dasi stanujejo tu le posli preddvorskega graščaka g. Eduarda Urbančiča, ohranjen je navzlic temu še precej dobro grad, kakor tudi obzidje s štirimi stolpiči. Vhoda ima dva; za Valvasorja je bil vhod na južni strani, uprav pod tedanjo grajsko kapelico, ki se je že davno opustila in izpremenila v shrambo poljskega orodja. Valvasor pripoveduje, da sta v njej ozdravela dva obsedenca, ter da je večkrat strašilo. Tako n. pr. je baje slišala Cecilija Renata, hčerka Konrada, barona Russensteinskega, okrog 1. 1660 v pozni noči v kapelici lepo donečo godbo, oznanujočo jej bližnjo smrt; in v resnici je umrla baronica kmalu potem. — Zlata ruda, katero so našli v hribovji nad gradom, porazgubila se je v kratkem.1) Kdaj da je bil grad sezidan, in kdo da mu je bil prvi posestnik, o tem molče pisma. Imenujejo se: L. 1292 Verijand Strmolski, ki se najde v pismih mekinskega samostana, 1. 1301 dne 12. marcija Herman Strmolski 8|; 1. 1334 JaeJclein Strmolski in soproga Atanazija; nadalje v listinah samostana velesovskega: Jera Strmolska, duhovna sestra v Velesovem 1. 1356; Viljem Strmolski, župnik v Šenčur ji 1. 1361; Neža, Frica Strmolskega *) Valvasor, II. knjiga, str. 561 in 562. 2) Schumi: Archiv II., str. 253. 7 vdova. I- 1364 in njen sin Mujnard, župnik cerkljanski; 1. 1384 Kolo, Herijund in Jakob Strmolski, prej ko ne bratje, poslednji je bil župnik šmarijski in kanonik tri-dentski; 1. 1412 imenuje se drug Jakob Strmolski in njegova žena Tindl ter zopet Jakob 1. 1446, in 1. 1447 Ivan Strmolski'i; Elizabeta Strmolska 1. 1530. *| Nato sci gospodovali v Strmolu gospodje: Kamniški (von Steini n. pr. Jurij Kamniški 1. 1578, ki je bil luteran, Ilainski in Svabski gospodje, dokler niso prodali graščino v polovici 17. stoletja Konradu baronu Iiiissensteinskemu.3\ Sporoča se o tem možu, da je bil zelo marljiv, pobožen in cerkvam dobroten; tako n. pr. sezidal je cerkev frančiškansko v Ljubljani ter potrosil v to sto-tisoč goldinarjev.4i Tudi strmolski grad je prenovil in /.boljšal grajska posestva. Umrl je dne 12. avgusta 1668. V oporoki je zapustil graščino svoji ženi Ani Katarini, rojeni grofici Athems, katera jo je pa odstopila sinu Henriku baronu Russensteinskemu. 5i Za njim so dobili Strmol v last plemeniti: Woll-mitzi in pozneje: Dietrichi, kateri so izumrli z Vincen-cijem Dietrichom dne 30. marcija 1. 1842. Dediči so prodali graščino nekaj let pozneje sedanjemu lastniku gosp. Eduardu Urbančiču, graščaku predel vorskemu„baje za 22.000 gld. Poženškega gradu razvalina, na Milharjevem hribu pri Poženku, pozgubila so je že davno raz površje. Hrib je obraščen s travo, na okrog so njive, v katerih so pred malo loti zadeli s plugom na ostanke grajskega *) Letopis Mat. Slov. 1870, str. 98 in 1872/73, str. 23-28. 2) Schonleben, Genealogia. 3) Valvasor, ravno tam. 4) Klun: Aichiv I., str. 57. 5) Valvasor: IX. knj., str. 562; farni arhiv cerklj. 8 zidu. Pocl gradom na severozahodu so imeli graščaki lepe, prostorne- pristave — odtod imenujejo se travniki na istem mestu: Pristava. Na severovzhodni strani je pa čuvala grad straža uprav tam, kjer je danes gozd Straža. V isti črti, malo više, pri potu na Senturško Goro, stal je Tabor v bran sovražnikom in v bivališče grajskemu oskrbniku.r) Prvotnim poženškim graščakom imenuje pripoved Vmikarja; pismeno poročilo pa Otokarja 1. 1160.2i Williburgis Werso Gallenberška je gospodovala tu do 1. 1248, za njo pa baje školje frizinški do konca 18. stoletja. V letu 1800, 1302 in 1304 imenuje se Ulrik (Vlreichen) Poženški8); ob jednem ž njim v 1. 1301 in 1303 Wsslin lAVisslin, Wssel) Poženški4), to je menda isti, kakor Vencelj Poženški 1. 1306, ki se je imenoval vojak (miles nominatus)5); 1. 1334 Wiscnt Poženški; 1. 1375G) llugo Poženški, sodnik kranjskega mesta. Pravijo, da je v grad treščilo — mogoče! Nam se vidi verjetneje, da ga je razdejala turška sila, če ne že prej, leta 1471 —1473. V tem času je namreč Turčin najkrutejše požigal, ropal in moril v cerkljanski okolici, kjer je med drugim razrušil samostan velesovski in zelo poškodoval grad Frauenstein nad Velesovim. Dasi ni nikjer zapisano, vendar smelo trdimo, opiraje se na ustno sporočilo, da je tudi v Cerkljah učinil ve- *) Pomniti je tudi, da je slabe pol ure od nekdanjega gradu poženškega proti Šenturški Gori na zaloškem svetu gozd, namešan s pašniki, kateri se »Gradišče« imenuje. Pis. 2) Schumi: Archiv I., str. 266. 3) Schumi: Archiv II., str. 243, 248, 261 in 265. ") Schumi: Archiv II., str. 258; Orožen: Benediktiner-Stift Oberburg str. 75. 5) Schonleben. Genealogia. 6) SI. Mat. Letopis 1870, str. 96. liku škode, požigal, ropal, moril — ter verjetno, da je razdejal grad poženški. Iz Cerkljan prilirul je na Štelanjo Goro, Stisko Vas in Viženče ter nadaljeval t Ti znano krutost s toliko silo, da je baje na Stelanji (lori samo jeden človek doma ostal, ki je v obupnosti klical: »Ali je še kje kaka krščanska duša!« — na kar se mu je na stiški strani nekdo oglasil. — Turek je imel tu več časa svoje »ležišče« ter vporabljal — da verujemo pripovedi — svetišče svetega Ambroža za konjski hlev. Da vest ni prazna, razsodi naj čitatelj, uvaževaje to, da se turške podkve še dandanes nahajajo med gorjanci in še celo na kriški planini, prav blizo sv. Ambroža. In ravno se nam je sporočilo, da se je pred dobrim mesecem jedna tu našla, a drugo so izkopali o kresu na Stefanji Gori. Da je stal grad tudi v grajski vasi in sicer uprav tam, kjer je danes Fodgoršlcova hiša. vidi se nam verjetno. Znamenj tu ne najdeš — toda ime vasi »Grad«, kakor sosednjih »Dvorjan«, opravičuje vsaj deloma naše mnenje. Kapelica grajska, trde, daje stala na istem mestu, kjer je zdaj podružnica sv. Helene, ter da je zato Podgorškova hiša dolžna oskrbovati večno luč v podružnici grajski.1 Možno, da je napominjani grad razdejal Turčin o prvo® svojem napadu v naše pokrajine okrog 1. 1400. Da bi bil v sedanjih Cerkljah kdaj stal grad, ne rečemo za gotovo. Brez plemičev, ki so oskrbovali fevde ortenburških grofov, pa ondi ni bilo. Po imenu znan nam je le: Cunradus (Konradi — miles dictus de Ecclesia sancte Marie — v letu 1248 in njegova sestra »Trutta« 1. 1262.2) *) Farni arhiv. ") Schumi: ArchivII., str. 124; Urk. u.Reg.-Buch. II. 119 in 238. 10 II. Statistični opis cerkljanske fare. w ljudskem gibanji v fari poročajo nam: poročne. rojstne in krstne ter mrliške knjige in sicer: prve od 1. 1630, druge od 1. 1635 in tretje od 1. 1658 do danes.1) Rojstne in krstne knjige pouče nas, da se je rodilo v 17. in 18. stoletji na leto v povprečnem številu 125—135 otrok, v 19. pa 135—140. ajveč rojencev je bilo: Leta 1654. rojenih 182 otrok; » 1685. » 173 » » 1688. » 177 »> » 1701. » 171 » » 1708. » 171 » » 1738. » 169 » » 1762. » 173 » » 1780. » 183 »> » 1792. » 178 » » 1810. » 178 »> » 1811. » 171 » 1812. » 177 » Najmanj otrok se je porodilo v letih: 1675, 1699, 1744 in 1871 — v istem redu: 97, 105, 105 in 87. Nezakonskih rojencev je bilo največ 1. 1793; v krstni knjigi iz 1. 1799 ne najdemo nezakonskega otroka. Umrlo je povprek v zadnjih tristo letih 115—135 ljudij na leto. Najhuje je kosila smrt: ') Hranijo se v farnem cerklj. arhivu. Pis. 11 ,eta 1660. mrličev 225; » 1684. » 245 ; » 1693. » 198; » 1715. » 274; » 1729. » 170; » 1758. » 178; » 1774. M 180: » 1783. » 181 ; M 1785. » 196; » 1798. » 239; )) 1801. » 223; » 1807. » 191; )) 1850. » 194; » 1855. » 214; » 1874. » 194; V 17. in 18. stoletji mrli so bolj otroci, nego odrasli; tako n. pr. je umrlo leta 1(360 za osepnicami in davico 208 otrok. V tekočem veku pa pobira smrt bolj oclraščene, vzlasti: 1. 1850 za vročino, 1. 1855 za kolero, 1. 1874 za osepnicami. Za kolero je umrlo 1. 1855. v dobrem mesecu 105 ljudij. Prva je ostavila svet Marijana Burgar iz Spodnjega Brnika dne 26. avgusta napominjanega leta. V nastopnih dneh istega meseca je bilo 16, v septembru pa 88 mrličev. Največ ljudij je ležalo na mrtvaškem odru 1. septembra, namreč 9; dne 2. in 9. septembra po 8; v oktobru je bolezen ponehala. Najhuje je razsajala kolera na Zgornjem in Spodnjem Brniku, v Lahovčah in Vopoljah; umrlo je v prvi vasi 28, v drugi 49, v tretji 18, v zadnji 7 stanovnikov. I prav zato in, da se ni bolezen v druge vasi zanesla, napravili so v Lahovčah in na Spodnjem Brniku pokopališče, kjer še danes pokopujejo tamošnje mrliče. 12 Najmanj žrtev je zahtevala smrt v letih: 1(562, 1663, 1682, in 1839; tedaj je umrlo: 48, 66, 72 in 45 ljudij. V nenavadno visoki starosti so umrli: Adam Menarti dne 19. septembra leta 1662, star 109 let; Lenart De-lovec iz Štelanje Gore 10. mareija 1. 1741, star 101 leto: Andrej Leban iz Smartna 20. svečana. 1. 1760, star 98 let; Luka Erzar iz Poženka 21. aprila 1. 1763, star 98 let : Anton Zupanec iz Zaloga 13. mareija 1. 1770, star 100 let: Primož Skrjanec iz Stiske Vasi 22. svečana 1. 1784, star 99 let in Jakob Prostor iz Spodnjega Brnika 30. avgusta 1. 1829, star 97 let. Poročenih je bilo povprečno na leto 18—30 parov. Največ v letih: 1735, 1805 in 1811, namreč: 42, 56 in 46 ; najmanj 1. 1813 in 1862, v prvem 9, v drugem 7 parov. O števila stanovnikov v pretečenih stoletjih nimamo dovolj jasnih poročil: V krstnih knjigah izlet: 1728, 1733, 1736 in 1738 najdemo zabeleženih: 5066, 5124, 5393 in 5426 prebivalcev — vračunši do 1. 1787 Senturško Goro z blizu 380. stanovniki. Župniku Gro-šeljnu zdelo se je to število previsoko ter je 1. 1807 sestavil nastopno tabelo o faranih v posameznih vaseh: > Stanov- > Stanov- v Imena vasij nikov v Imena vasij nikov •M 1. 1807 >5) 1. 1807 1 Cerklje 337 11 Spodnji Brnik 401 2 Vasca .... 65 12 Lahovče 369 3 Polica . 115 13 Vopolje 111 \ Češnjevek . 150 14 Zalog .... 299 5 Grad .... 220 15 Dobrava 76 6 Dvorje 238 16 Glinje .... 66 7 Pešata ... 119 17 Možanica . 68 8 Poženik 193 18 Štefanja Gora . 185 9 Šmartno 155 19 Stiška Vas 104 10 Zgornji Brnik . 506 20 Sv. Ambrož . 51 Vseh stanovnikov: 3828. 13 Uvaževaje, da je v 1. 1807 brojila fara nad 700 hišnih števillv ter, da računamo povprečno na vsako hišo le pet duš, vidi se nam napominjano število faranov prav verjetno. V to vporabljamo je v podlago, da iz-računimo število stanovnikov v novejših dneh, vestno poslužujoč se rojstnih in krstnih ter mrliških knjig od 1. januarja 1807 do 6. decembra 1889. Leta 1807- 1810 1811—1820 1821—1830 1831-1840 1841 — 1860 1851 -1860 1861-1870 1871—1880 1881-6. dec. 1889 1807-6. dec. 1889 Rodilo 600 1427 1344 1299 1276 1364 1277 1246 1248 11081 Umrlo 533 1105 1111 1178 1102 1224 1074 1207 1105 9639 Preostaja rojencev 67 322 233 121 174 140 203 39 143 1442 Tu se jasno razvidi, da se je od 1. 1807 do 6. decembra 1. 1889 faranov 1442 več porodilo, nego umrlo. In če prištejemo do 250 tujcev, kateri so se v fari v zadnjih desetletjih naselili, dočim je svoj rojstni kraj le do 130 domačinov ostavilo2) — razviclimo, da je bilo dne 6. dec. 1. 1889 v fari 1442 + 120 = 1562 več stanovnikov, nego 1. 1807; — tedaj 6. dec. 1889 vseh prebivalcev skupaj: 3828 + 1562 = S300.3) ') Prim.: »status«; dandanes je 796 hišn. štev. Pis. 2) Prim.: »status«. Pis. 3) Ljudsko številjenje iz let 1869 in 1880 (ki našteje v celi fari le 3864 duš) se ne vjema z rojstno, krstno in mrliško knjigo; lako n. pr. se je v smislu ljud. štev. število stanovnikov od 1. 1869 do 1880 v fari za 266 duš zmanjšalo, dočim se je ono v resnici v istih letih za 79 pomnožilo. Pis. 14 Prebivalstvo v 1'ari podredjeno je štirim župa-nijam, in sicer: Cerkljani, Vaščani, Poličani, Zgornji in Spodnji Brničani, Cešnjevci, Grajani, Dvorjani, Peša-čani, Požončani, Šmarčani, Štefanci, Stičani in Ambro-žarji županiji cerkljanski'); Založani, Glinci in Dobravci županiji zaloški; Lahovci in Vopolci županiji lahovški ter Možančani županiji šenčurski. V cerkvenem obziru podložna je fara dekaniji kranjski, v političnem in sodnem pa c. kr. okr. glavarstvu in c. kr. okr. sodniji v Kranji z županstvom cerkljanskim in šenčurskim — oziroma v Kamniku z županstvom zaloškim in labovškim. V Cerkljah je mesto okrožnega zdravnika, ces. kralj, pošta in c. kr. orožniška postaja. Ljudstvo v fari je od nekdaj zelo verno in pobožno. Le v 16. veku okužili so je krivo- in novoverski Lutrovi nauki. V vseh vaseh je imela kriva vera obilo pristašev, le Štefanci in Pešačani, prvi podložni ljubljanskemu knezoškolu2), a drugi podredjem tedaj emi-nentno katoliški komendski fari, ostali so še zvesti nebeškim resnicam. Krivoverci so se polastili, kakor pravijo, več cerkva v fari, vzlasti pa so se zbirali v podružnici sv. Martina v Smartnem in sv. Simona in Jude na Spodnjem Brniku; — odtod bi se znala razlagati »re-koncilijacija« podružnice na Spodnjem Brniku po škofih katarinskih in gener. vikarijih očaka oglejskega v 1. 1555 in 1581. Lutrovim naukom je bil prijazen še celo župnik Krištof Selitvah pl. Lichtenberški in Tufsteinski (1546 l) Županiji cerkljanski podredjena je i fara Šenturška Gora. Pis. ') 0 Štefancih se pripoveduje, da so šli v Ljubljano in se tu vrlo potegovali za sv. vero in škofa, ter raz lečo vrgli Jurija Kobilo, predikanta. Pis. 15 do 1595). Njega je zato samostan velesovski često opomi-njeval in naposled oviral v duhoveiiskem poslovanji. Mož se je uprav v to pritožil nadvojvodi Karolu v Gradcu dne 3. aprila leta 1566, kateri je že v istem letu stvar ugodno poravnal med župnikom in prednico Katarino.1! Naravno je, cla je krivoverstvo skalilo mir v fari ter raztrgalo vezi prijateljstva med stanovniki. Vnel se je — kakor nam pove pripovedka — cesto boj med katoličani in krivoverci, še celo ikar ni verjeti) v 1. 1645 pod vasjo cerkljansko, na istem mestu, kjer stoji še dandanes dobro ohranjeno znamenje — kamenita, dva metra visoka piramida z železnim križem na vrhu. Tedaj so zmagali katoličani za vselej in uprav zato da so postavili v istem letu ono znamenje.2) Kakor si pa vinograd po hudi nevihti, ne v dnevih in mesecih, temveč v letih opomore, tako so se rane. katere je vsekala nova vera faranom v verskem, gmotnem in družbinskem življenji — le polagoma zacelile. Hvala na tem vnetim tedanjim dušnim pastirjem cerkljanskim, vzlasti župniku Matiji Breceljnu. Trudil se je najneumor-nejše in z vspehom, da se je sv. vera v fari globoko ukoreninila ter spojila z izredno pobožnostjo. 1 'riročen nam je: »Direetorium parochiae Cirklensis« 3i iz 1. 1653 — delo napominjanega vrlega župnika; v njem našteva nam dolgo vrsto procesij ali cerkvenih sprevodov. katere skoro vse je vpeljal on v to, da se je duhovno življenje v fari razvijalo in ohranilo. 1) Iz arhiva v »Rudolfinum-u« v Ljubljani. 2) Ker so se v istem času krivoverci v Kranjski zelo vže po-zgubili, mislimo, da je 1. 1645 umrl v fari zadnji luteranec, ter da so v to postavili oni spomenik; ali pa je to spomin na kugo, kakor imamo več takih starih znamenj po Kranjskem ") Direktorij je prenovil in dopolnil župnik Matija Vidmar 1. 1702. Pis. 16 Procesij je bilo tedaj v fari 16; zunaj fare 14. oziroma 15. Vodili so sprevode cerkljanski duhovniki. V fari so obhajali procesije v nastopnem redu: velikonočni torek k sv. Štefanu na Štefanjo Goro; belo nedeljo k sv. Nikolaju v Dvorje; drugo nedeljo po veliki noči k sv. Križu v Stisko Vas; sv. Marke dan na Zgornji Brnik k sv. Jan. Krstniku; dan sv. Filipa in Jakoba k sv. Ambrožu; sv. Florijana dan k sv. Florijanu v Lahovče; križev teden: v ponedeljek k sv. Heleni v Grad, v torek k sv. Martinu v Šmartno, v sredo lv sv. Duhu v Cešnjevek; na vnebohod Gospodov iz vseh podružnic v farno cerkev Matere božje vnebovzete; dan sv. Vrbana papeža k sv. Simonu in Judi na Spodnji Brnik; prvo nedeljo po binkoštih k sv. Matiji v Zalog: praznik presv. Trojice obhod s presv. Rešnjim Telesom okrog farne cerkve; presv. Rešnjega Telesa praznik procesija po polji; v nedeljo po sv. Jan. Krstniku k sv. Nikolaju na Možanico; dan sv. Urha na Sent-urško Goro ter v nedeljo po sv. Urhu k sv. Lenartu na Rebro. Zunaj fare so hodili se sprevodom: velikonočni ponedeljek k sv. Petru v Komendo; šesto nedeljo po veliki noči k sv. Marjeti v Vodice; binkoštno nedeljo na Smarijino Goro; v četrtek po binkoštih k sv. Jakobu, v preddvorsko faro; v nedeljo po presv. Režnjem Telesu k Materi božji v Cerngrob; dne 9. junija k sv. Primožu in Felicijanu v faro kamniško; dne lo. junija k sv. Radegundi v Srednjo Vas ter sv. Vida dan na Visoko, fare šenčurske; dan sv. Ahacija k Materi božji v Kokro; dne 2. julija k Materi božji v Velesovo; dne 12. julija k sv. Marjeti, podružnici fare velesovske; 11. julija k sv. Mariji Magdaleni na Pešato, v fari ko-mendski; dne 25. julija k sv. Juriju v Šenčur; 5. avgusta 17 v Loko, ali pa k Novi Cerkvi na Štirskem, ter 2. sep-tembra v Repnje, v fari vodiški. l)asi so koncem pretočenega stoletja razven procesij križevega tedna in o Telovem —- vse druge cerkvene sprevode odpravili, navzlic obiskavalo je ljudstvo in obiskuje še dandanes kaj rado napominjane svete kraje, \ zlasti svetišča Matere božje v Velesovem, v Kokri, v Cerengrobu, na bmarijini Gori, Sv. Gori na Goriškem, šv. Lušarjih na Koroškem, Brezjah, Dobrovi in Jezeru; tudi pri sv. Primožu in Felicijanu v fari kamniški, sv. Jakobu v fari preddvorski, kakor pri sv. Joštu nad Kranjem, sv. Frančišku na Stirskem — najdeš v poletnem času često pobožne Cerkljane. Skoro ob jedkem razvilo se je v fari lepo število bratovščin. Najstarejša je: »bratovščina Matere božje vnebovzete«, katero je vpeljal župnik Matija Brecelj dne 13. septembra 1. 1637. Udje so se vdeleževali popolnih odpustkov v praznik Marijinega vnebovzetja ter odpustkov sedem let in ravno toliko štiridesetclnevnic v praznikih: Marijinega očiščevanja, Marijinega oznanjenja, rojstva Marije Device in v praznik Marijinega brezmadežnega spočetja. V to so molili po vrednem sprejemu presv. zakramentov, sv. pokore in Rcšnjega Telesa, del sv. rožnega venca; v god darovanja Marijinega plačevali so vsako leto 3 kr., kateri član se je brala sv. maša za žive in mrtve družabnike. Tej bratovščini se je pridružila dne 14. maja leta 1727' bratovščina: »sv. Frančiška Ksaverija« v kapeli sv. Tomaža. Udom je bilo moliti vsako nedeljo in praznik po devet očenašev in angeljsko češčenje v to, da bi se neverniki spreobrnili, pravični stanovitni ostali in grešniki spokorili. Popolni odpustek so zadobili v god svetega Frančiška Ksaverija; nepopolni pa, to je sedem let Zgod, cerklj. ture. 2 18 in ravno toliko štiridesetdnevnic: cvetno nedeljo, v god svetega Janeza Nepomuka, v dan sv. Aleša in v god svetega Tomaža dne 21. decembra. Zelo hvalevredna je bila bratovščina: »Žalostne Matere božje«, katero je vpeljal župnik Janez Filip Mlakar 16. septembra 1. 1736. Pri roci nam je zapisnik društvenikov iz let 1744 — 1781; debel je 366 stranij. Razdeljen je v 24 oddelkov, ali takozvanih »tablic«. Na vsaki tablici je zapisano ime društvenika in ura, v kateri je premišl jev al žalost Matere božje, in sicer po dnevu ali po noči, kakor si je že sam izvolil, ali odločil vodja bratovščine — navadno župnik. Jedenkrat v letu sprejel je društvenih po vredni spovedi in presv. obhajilu popolni odpustek; kadar je pa premišljeval, vdeležil se je odpustka sedem let. Ko je umrl, zvonilo mu je zadnjo uro z malim zvonom s šestkratnim preglasjem, ali tako-zvano »tablico« — odtod, ker se je v zapisniku »tablica« izpraznila novemu udu v porabo. Tako je prišlo v navado, da še dandanes vsakemu mrliču pri farni cerkvi »tablico« zvoni, dasi se je bratovščina že davno opustila. Imela je v farni cerkvi svoj altar s kipom žalostne Matere božje1); tu so obhajali društveniki pobožnost svojo v god žalostne Matere božje in vsako tretjo nedeljo v mesecu. Najprej se je darovala zjutraj ob 5. uri sv. maša za žive in mrtve ude; ob 10. uri pa je bila slovesna peta sv. maša in pridiga; popoludne so molili skupno pred altarjem žalostni del sv. rožnega venca, potem so bile pete litanije Matere božje z blagoslovom in naposled procesija okrog cerkve. V istem letu 1736 dne 9. avgusta se je pričela v fari i bratovščina »sv. Janeza Nepomuka«. Popolni od- *) Isti kip je sedaj v cerkvi sv. Križa v Stiski Vasi, kamor se je preselil koncem pretečenega stoletja. Pis. 19 pustek so zaclobili udje: y dan pristopa, v god sv. Janeza Nepomuka in o smrtni uri; odpustek sedem let in ravno toliko štiridesetdnevnie pa: na dan sv. Aleša dne 17. julija, v praznik Marijinega rojstva in Marijinega brezmadežnega spočetja. Bratovščino: »Krščanskega nauka« — Confr. Doc-trinae Christianae — ustanovil je goriški nadškof Karol Mihael grof Athems, v Cerkljah vpeljal misijonar iz družbe Jezusove o. Blaž ZaplotniJc v dneh sv. misijona 28. novembra do 8. decembra 1. 1761. Ker so pa ravno napominjane bratovščine v fari že davno prenehale, vpeljali so novejše, kakor: presvetega ltešnjega Telesa, Našo ljube Gospe, sv. Dizme ali vernih duš v vicah, sv. Detinstva, sv. Uršule itd. Tem pridružila se je leta 1868 o sv. misijonu: »Družba stanovska« in o zadnjem sv. misijonu 29. aprila do 10. maja 1. 1888: »Družba treznosti«, ki šteje v novejših dneh blizu 2000 društvenikov. Nje sad se z veseljem opazuje! — Življenje med farani je treznejše, vzlasti žganjepitje se opušča; tudi o pretepih čuje se redko. Z veseljem in pohvalo omenjamo i nekaterih lepih, pobožnih navad v fari. Tako n. pr. molijo skoro vse družine vse dni leta zjutraj in zvečer sv. rožni venec; nadalje ob nedeljah in praznikih prihaja pobožno ljudstvo v obilnem številu za rana v farno cerkev, tla tu moli sv. križev pot itd. pred prvim in drugim opravilom ter ostaja dalj časa po poludanski službi božji v hiši Gospodovi, domu prišedši pa se zbirajo vaščani po podružnicah v skupno molitev; v postnem času, tudi v petkih in družili dneh. Zelo priljubljena je ljudem i majnikova pohožnost, katera se obhaja spodbudno v farni cerkvi, podružnicah in skoro v vseh hišah v fari. 4* 20 Posebno ljubezen skazujejo farani svojim pokojnim s tem, da ob nedeljah in praznikih kaj pridno njihove gomile obiskujejo ter molijo kleče za njihov dušni blagor. Bere in piše blizu 65 odstotkov faranov; v družbo sv. Mohorja jih je vpisanih letos 185 — dokaz, da z veseljem čitajo dobre, podučljive knjige. Tudi po dobrih časnikih segajo radi, katere si deloma izposojujejo, deloma se nanje naročujejo. Ustanovili so si ravno tudi podružnico sv. Cirila in Metoda ter so v to svrho že nabrali 115 gld. Da ne pogrešamo v fari praznih ver, vraž itd. — kakor drugod med prostim narodom — je umevno. Tako n. pr. je prazna vera med farani: kadarkoli ob nedeljah in praznikih med povzdigovanjem ura bije, iz-vestno je v istem tednu v fari mrlič; tudi je mrlič tekom leta v isti hiši, v kateri na sv. večer luč ugasne; leto dnij i oni ne živi, ki na potu k polunočnici pade. Kdor se hoče poučiti, koliko let da bode živel, naj dobro pazi, kdaj da bode slišal spomladi kukavico vprvič peti — tedaj naj šteje, kajti kolikorkrat zakuka, toliko let bode dočakal. Kdor hoče imeti čisto proso, naj nese na pepel-ničnico smeti se svojega dvorišča na sosedovo; dekle pa, ki hoče proso prvo opleti, naj pazi, da bode z velikonočnim blagoslovom (žegnom) prvo doma. Na sveti večer je običajno, da mladeniči in otroci pred in po polunočnici s »kapseljni« streljajo; na pustni večer pa, da otroci »Pusta« žgo. Tedaj vzame vsak gorečo baklo ah snop slame ter kliče, tekoč okrog vasi, z velikim vriščem: »Pust, masten okrog ust!« Tudi je v fari običajno, da se žgo kresovi. V g m o t n e m oziru so farani v obče dokaj imoviti; posedejo 270 zemljišč, katera jim donašajo dovolj vsega potrebnega. Do 15 posestnikov v boljših letinah pridela 21 vsak po 1000 in še več mernikov raznovrstnega žita. Sejejo največ pšenice, prosa, ovsa, ajde, rži in ječmena, koruze le malo; krompirja, fižola, korenja in repe sejejo, oziroma satle, veliko; lanu prideljujejo le za domačo potrebo. Pšefiico, nekoliko prosa, ajde, fižola in ovsa prodajajo: drugo, vzlasti sočivje, služi jim v živež. Kjer je veliko polja, in da je rodovitno, je neizogibno potrebna živinoreja. Mnogobrojno število goved, dobro rejenih volov, krav in telet — svedoči, da je ona v tej fari v dobrem stanu; vzlasti pa cvete od nekdaj konjarstvo.1! Ni je bilo skoro konjske razstave v Kranj i ali Kamniku, tla ni bil kak faran obdarovan ali vsaj pohvaljen. Za Valvasorja so prodajali često konje na Laško ter skupavali zanje mnogo zlatov. Uprav v to so izdelavah konjske plahte ter prodajali jih domačim in tujim deželam •) — žal, tla so napominjano obrt že davno opustili. Lep dobiček tlonašajo prašiči; izretle jih v boljših hišah vsako leto od 12—20 — dovolj za dom in za prodaj. Ovac je v fari malo, tudi s čebelarstvom se malokdo bavi. Sadjarstvo je prav dobro razvito. Sadni vrtovi so skoro v vsaki vasi z jablanami, hruškami, češpljami in Leta 1889. naštelo se je približno v fari goved: volov 745; krav 865; telet 812; bikov 17; — konj 87; kobil 176; žrebet 71; žrebic 28; oslov 6. Pis. 2) Valvasor piše: Zirklner Boden nimmt seinen Zirck um Zirkla herum . . . Es werden da viel brave Pferde gezogen, und nach Italien auf den Kauf geritten. Welehes auch Anlass giebt, dass man daselbst viel Pferde-Plagten, Kotzen, Decken und dergleichen macht und weit in andere Lander verfuhrt.« II. knjiga, str. 141. — Na drugem mestu: »Zirkla ist ein hiibsch grosses Dorf — hat gute Stuttereyn und loset ftir seine Pferde, deren es viel erzielet, manchen Zekin und Scudi in Italien«. II. knjiga, str. 126. 22 orehov jeni tako zaraščeni, da zakrivajo vas in posamezne hiše.1) Sadje prodajajo v Ljubljano in tudi razven Kranjske — cesto na Nemško. Kadar ni kupcev, tedaj napravljajo mošt in kuhajo žganje. O nekdanjih vinskih goricah pripovedujejo starejši farani, da pomnijo vinograd pri gradu strmolskem: pokojni župnik Bohinjec pa, da je vino iz tamošnjega vinograda pokušal in pohvalno o njem sodil, češ, dobro je, da se le počijo nekaj let. Vinograd so nadlegovali ptiči, zajci in druga žival; zato se je opustil pred dobrimi 30. leti. Tudi nad Pešato je bila vinska gorica; gozd imenom »Vinica«, krasna solnčnata lega in tamošnja najzgodnejša vegetacija potrjuje ljudsko govorico. Izredno uveru je nas v tem listina z dne 11. decembra 1. 1238; v njej čitaino, daj uVerijand, župnik mengeški, podaril samostanu velesovskemu svoj vinograd nad Pešato — »de justo patrimonio suo consensu lratrum suorum«.2) Gozdov je v iari dovolj — le žal, da so izsekani. Manjši in tudi večji posestniki so rabili namreč pred leti prečesto sekiro ter prodajali les na vse kraje, vzlasti komendskim lončarjem; odtod primanjkuje danes drv za kurjavo. Goljavo so sicer v novejšem času zasadili — *) Valvasor piše o cerkljanskem svetu: »Dieser guter, frischer und gesunder Boden zeuget allerley Holtzes und Obstes die Fti.lle.« II. knj., str. 141. O Zgornjem in Spodnjem Brniku: sOberbernze ist gleicbfalls ein gross und schones Dorff voli sclioner, wohlgebauter Hauser, liegt auch in einer lustigen Ebene, desto lusliger, weil es mit vielem Obst befruchtet i s t.« — »Unterbernze kann sich mit gleichem Becht fur ein hiibsch-grosses Dorf riihmen. Seine Hauser seynd gross und schone; seine Baum-Garten liiiufig be-obstet.« II. knj., str. 116. 2) Schumi »Urkunden- und Regestenbuch« II. zv., str. 77. 23 toda v korist poznejšemu rodu. Navzlic temu se divjačine v gozdi 11 ne pogreša; mnogo živi tu: srn, srnjakov, jazbecev, lesic, poljskih zajcev, na Krvavc-i in Kriški Planini i belih; nadalje dobe se: divji petelini, kokoši, kune, kregulj, skopec, divji golob in še celo pelikana so pred petimi leti ustrelili. Volk se prikrade le redko; pred dobrim letom so videli na Štefanji Gori jelena. Trgovca večja sta v fari le dva, manjših je več. Mnogo stanovnikov se bavi z rokodelstvom, in sicer je,: mlinarjev 27 ; Žagarjev 14 ; usnjarja dva; klobučar jeden ; konj ederec jeden; mesar jeden; sedlar jeden ; mizarjev 15; kovačev osem; čevljarjev 26; krojačev 14; jeden sodar; zidarjev 21; tesarjev 22 in tkalcev 24. Gostilnic je v fari baje 21. Dasi je danes gmotno stanje dobro in ljudstvo zelo pridno, se je vendar bati v bodoče občutljivega pomanjkanja in revščine. Vsaj jc znano, da žival in žito sta vedno ceneji, a posli in dninarji vedno dražji — to boli kmeta. Tudi v obleki je veliko potrate; vsak skoro, naj si je imovit ali siromak, se oblači lepo in dragoceno, da se često ne loči hlapec od gospodarja, dekla od gospodinje in njenih hčera. Stara, trpežna narodna noša se zelo opušča, le peča se je tu in tam ohranila. In naposled ve vsakdo, da prosta ženitev ni v blagor gmotnemu stanju. 24 III. Verjetne misli o začetku cM^^K fare' fmimtm i i je listine, niti najmanjšega pismenega poročila o začetku cerkljanske fare; zato naj nam pomaga pripoved, kolikor ravno zamore. Pravijo, da so pokrivali veliki, prvotni gozdovi južno-zahodno ter zahodno-severno nje stran, dočim se je na druzih mestih menjavalo drevje z ravnim, rodovitnim poljem. V 12. in 13. stoletji so imeli andeško-meranski grofje svoja posestva in ministerijalce v Poženku in Vopoljah.3) Na Zgornjem Brniku so pa imeli v 14. veku Ortenburžani celo županstvo z 20. podložniki.2) Tekli, trdijo ljudje, gospodoval je nekdaj graščak Brnikar, po katerem se imenuje Spodn ji in Zgorn ji Brnik. Prav blizu Spodnjega Brnika imel je veliko polja, na katerem se je dvignila vas Vopoljc = Y polje. Kjer so danes Lahovče s), razprostiral se je daleč na okrog log, za katerim je nastalo selo, pozneje vas Zalog. Dobre pol ure hoda iz Zaloga proti zahodu je bilo malo polje, uprav tam, kjer je danes vas Polica. Ne daleč od tu, na zahodu, stala je na prijaznem holmcu graščina — dom Brnikarjev; pod gradom pa, kjer je vas Po-ženik 4), bili so tečni pašniki in lepe pristave. Njemu je ») Mell: Entw. Krains, str. 78. -J) Mitth. des Mus.-Ver. fur Kr. II. 38. 3) Poženčan (Matej Ravnikar) meni. da je lii nekdaj prebivalo več ali manj Lahov, ter da se odtod izpeljuje ime vasi »Lahovče« ; glej: »Učit. Tov.« I. 1878, str. 182. 4) Kanonik prof. Marn izpeljuje: »Poženik« — od »pognati, poženem«, češ, ker so vanj živino poganjali iz grajskih pristav. Glej: »Učit. Tov.« 1. 1878, str. 22. 25 služilo na stotine poclložnikov in več oskrbnikov, kateri so stanovali v raznih krajih grajskih posestev. Dasi pogan, bil je Brnikar svojim podložnim dobrohoten ter usmiljen do vseh, i do onih, kateri so Jezusov nauk že sprejeli. Zato je bil Oče nebeški njemu milostljiv. Večino hladnejši je Brnikar postajal do svojih malikov, da se naposled ni branil oglejskih misijonarjev, ki so prišli k njemu. Zvesto, pazljivo jih posluša, se da v sveti veri natančno poučiti ter sprejme sv. krst z vsemi člani svoje obitelji. Odslej prigovarja celo sam poganskim svojim podložnim, da naj opuste malikovanje, s čimur se pravi Bog le žali, ter da naj sprejmo sv. krst, verujejo in žive po naukih, ki jim jih oznanujejo sveti možje offlejski. Pogani se udajo in se združe v jedino pravi veri se svojim dobrim gospodom in z že krščanskimi sosedi. Brnikar, zelo oveseljen, sezida blizu svojega gradu prvo cerkvico — na čast svetemu Martinu — v današnjem Šmartnem. Tako je pripoved, kateri ne odrekamo povsem veljave; vsaj glede cerkve sv. Martina v Šmartnem vidi se nam verjetna. Vriva se nam namreč tu vprašanje — zakaj da hi bil Brnikar cerkev sezidal uprav sv. Martinu na čast? Znano je, da je prišel sv. Martin ') v drugi polovici IV. stoletja iz Galije v Panonijo obiskat svoje stariše v svoje rojstveno mesto Sahari jo največ z namenom, da jih pridobi sv. veri in one svoje rojake v njej utrdi, kateri so, jo bili že sprejeli. Vprašamo, po kateri poti je on prišel in odšel? Prej ko ne po veliki cesti, ki je vodila iz Galijo skoz Mediolan iMilani v Aquilejo (Oglej), Emono Ljubljano!, Celejo (Celje), Petovium (PtujI v Sabarijo. In, če je temu tako, mar ni verjetno, da je on na svojem 'j Škof turški, rojen I. 316, umrl 8. nov. I. 400, ali po mnenji drugih 1. 397. Pis. 32 potovanji — vnet za božjo čast in vero Jezusovo — nebeške resnice oznanoval vsaj bližnjim poganskim prebivalcem iste ceste; prav v tem je izvir pripovedi v savinjski dolini na Spodnjem Stirskem, da je sv. Martin ondi bil in učil.1) Jednako vidi se nam mogoče, da seje tudi v naših krajih oglasil ter govoril našim davnim pra-dedom, če ne ravno v sedanji fari cerkljanski, vsaj kje v bližini, ob veliki cesti. Spomin nato se je po ustnem sporočilu ohranil ter sezidala se cerkvica v našem Šmartnem njemu na čast, kakor tudi v druzih pokrajinah Gorenjske ob omenjeni cesti, tako 11. pr.: v Spodnjem Tuhinj i", v Moravčah, vDobu, v Šmartnem pod Smarijino Goro, v Šmartnem pri Kranji, itd. — povsod že starodavne farne cerkve.2) V katerem letu ravno se je cerkev v Šmartnem sezidala, o tem molči pismo in pripoved; mogoče pa je, da že v osmem, ali vsaj v devetem stoletji. Tako n. pr. piše dr. F. V. Klim, da se je v letu 837 sv. vera v Kranjski zelo razširjala, ker se je tedaj tudi veliko cerkva zidalo.8) Drugi pa, kakor: Ilohenauer, Kirehengeschielite von Karnten; Muchar, Geschichte der Steierinark, in Kandler. Indicazioni per le cose storiche del Littorale, izrečno trde, da je bila v devetem stoletji v sedanji cerkljanski fari cerkev 4j; — in sicer, kakor sodimo, v Šmartnem. Zakaj ? Blizu tam je stanoval graščak. Pri njem je bilo največ podložnikov, zato je sezidal izvestno prvo cerkcv, ali vsaj z besedo vplival na to, da se je sezidala v njega bližini. Tudi se govori med ljudstvom, da je bila v Šmartnem prej fara, nego v Cerkljah, ter da je bila Mat. Slov. Letopis 1882/83. str. 187. 2) Glej: »Catalogus Cleri« 1889. 3) Dr. Klun: »Archiv« L. str. 2. 4) Mat. Slov. Letopis-1884. str. 140, 34 III« Verjetne misli o začetku kfe^ * fare. t? i je listine, niti najmanjšega pismenega poročila o začetku cerkljanske fare; zato naj nam pomaga pripoved, kolikor ravno zamore. Pravijo, da so pokrivali veliki, prvotni gozdovi južno-zahodno ter zahodno-sevemo nje stran, dočim se je na druzih mestih menjavalo drevje z ravnim, rodovitnim poljem. V12. in 13. stoletji so imeli andeško-meranski grofje svoja posestva in ministerijalce v Poženku in Vopoljah.3) Na Zgornjem Brniku so pa imeli v 14. veku Ortenburžani celo županstvo z 20. podložniki.2) Todi, trdijo ljudje, gospodoval jo nekdaj graščak Brnikar, po katerem se imenuje Spodn ji in Zgornji Brnik. Prav blizu Spodnjega Brnika imel je veliko polja, na katerem se je dvignila vas Vopolje = V polje. Kjer so danes Lahovče »), razprostiral se je daleč na okrog log, za katerim je nastalo selo, pozneje vas Zalog. Dobre pol ure hoda iz Zaloga proti zahodu je bilo malo pol je, uprav tam, kjer je danes vas Polica. Ne daleč od tu, na zahodu, stala je na prijaznem holmcu graščina — dom Brnikarjev; pod gradom pa, kjer je vas Po-ženik4), bili so tečni pašniki in lepe pristave. Njemu je Mell: Entw. Krains, str. 78. 2) Mitth. des Mus.-Ver. fur Kr. It. 38. 3) Poženčan (Matej Ravnikar) meni. da je tu nekdaj prebivalo več ali manj Lahov, ter da se odtod izpeljuje ime vasi »Lahovče« ; glej: »Učit. Tov.« 1. 1878. str. 182. 4) Kanonik prof. Marn izpeljuje: »Poženik« — od »pognati, poženem«, tež, ker so vanj živino poganjali iz grajskih pristav. Glej: »Učit. Tov.« 1. 1878, str. 22. služilo na stotine poclložnikov in več oskrbnikov, kateri so stanovali v raznih krajih grajskih posestev. Dasi pogan, bil je Brnikar svojim podložnim dobrohoten ter usmiljen do vseh, i do onih, kateri so Jezusov nauk že sprejeli. Zato je bil Oče nebeški njemu milostljiv. Vedno hladnejši je Brnikar postajal do svojih malikov, da se naposled ni branil oglejskih misijonarjev, ki so prišli k njemu. Zvesto, pazljivo jih posluša, se da v sveti veri natančno poučiti ter sprejme sv. krst z vsemi člani svoje obitelji. Odslej prigovarja celo sam poganskim svojim podložnim, da naj opuste malikovanje, s čimur se pravi Bog le žali, ter da naj sprejmo sv. krst, verujejo in žive po naukih, ki jim jih oznanujojo sveti možje oglejski. Pogani so uclajo in se združe v jedino pravi veri se svojim dobrim gospodom in z že krščanskimi sosedi. Brnikar, zelo oveseljen, sezida blizu svojega gradu prvo cerkvico — na čast svetemu Martinu —■ v današnjem Šmartnem. Tako je pripoved, kateri ne odrekamo povsem veljave; vsaj glede cerkve sv. Martina v Šmartnem vidi se nam verjetna. Vriva se nam namreč tu vprašanje — zakaj da bi bil Brnikar cerkev sezidal uprav sv. Martinu na čast V Znano je, da je prišel sv. Martin r) v drugi polovici IV. stoletja iz Galije v Panonijo obiskat svoje stariše v svoje rojstveno mesto Sahari ju največ z namenom, da jih pridobi sv. veri in one svoje rojake v njej utrdi, kateri so, jo bili že sprejeli. Vprašamo, po kateri poti je on prišel in odšel ? Prej ko ne po veliki cesti, ki je vodila iz Galije skoz Mediolan (Milan) v Acptilejo (Oglej), Emono Ljubljano. Celejo (Celje), Pctovium (Ptuji v Sabarijo. In, če je temu tako, mar ni verjetno, da je on na svojem *) Škof turški, rojen 1. 316, umrl 8. nov. I. 400, ali po mnenji drugih 1. 397. Pis. 35 potovanji — vnet za božjo čast in vero Jezusovo — nebeške resnice oznanoval vsaj bližnjim poganskim prebivalcem iste ceste; prav v tem je izvir pripovedi v savinjski dolini na Spodnjem Stirskem, da je sv. Martin ondi bil in učil.1) Jednako vidi se nam mogoče, da seje tudi v naših krajih oglasil ter govoril našim davnim pra-dedom, če ne ravno v sedanji fari cerkljanski, vsaj kje v bližini, ob veliki cesti. Spomin nato se je po ustnem sporočilu ohranil ter sezidala se cerkvica v našem Šmartnem njemu na čast, kakor tudi v druzih pokrajinah Gorenjske ob omenjeni cesti, tako 11. pr.: v Spodnjem Tuhinji, v Moravčah, vDobu, v Šmartnem pod Šmarijino Goro, v Šmartnem pri Kranji, itd. — povsod že starodavne farne cerkve.2) V katerem letu ravno se je cerkev v Šmartnem sezidala, o tem molči pismo in pripoved; mogoče pa je. da že v osmem, ali vsaj v devetem stoletji. Tako n. pr. piše dr. F. V. Klim, da se je v letu 837 sv. vera v Kranjski zelo razširjala, ker se je tedaj tudi veliko cerkva zidalo.3) Drugi pa, kakor: Ilohenauer, Kirehengeschielite von Karnten; Muchar, Geschichte der Steiermark, in Kandler: Indicazioni per le cose storiche del Littorale, izrečno trde, da je bila v devetem stoletji v sedanji cerkljanski fari cerkev 4j; — in sicer, kakor sodimo, v Šmartnem. Zakaj ? Blizu tam je stanoval graščak. Pri njem je bilo največ podložnikov, zato je sezidal izvestno prvo cerkev, ali vsaj z besedo vplival na to, da se je sezidala v njega bližini. Tudi se govori med ljudstvom, da je bila v Šmartnem prej fara, nego v Cerkljah, ter da je bila Mat. Slov. Letopis 1882/83. str. 187. 2) Glej: »Catalogus Cleri« 1889. 3) Dr. Klun: »Archiv« L. str. 2. 4) Mat. Slov. Letopis-1884. str. 140, 27 larna cerkev sedanja podružnica sv. Martina — odtod prav verjetno, da i najstarejša, ali prva v fari. Nadalje —- uvaževaje, da je cerkev sv. Martina poleg one sv. Janeza Krstnika na Zgornjem Brniku, navzlic zelo mali šmarski soseski — najvcča podružnica v fari ter, da so imeli do konca pretočenega stoletja v farni cerkvi jedva dobro četrt uro oddaljenem Smartnem svojega duhovnika — izvestno zelo stara in tebtna pravica — lahko verjamemo pripoved o najstarejši ali prvi cerkvi sv. Martina v fari, ter o prvotni fari v Smartnem, da ne preje, v devetem stoletji. Kmalu pa so spoznali za bolje in potrebno, da se pomakne farna cerkev v središče fare; zato so opustili faro v Smartnem in jo prestavili v Trnovlje — v sedanjo vas cerkljansko. In tu še-le se oglasi listina, v kateri se imenuje 1. 1154. »Richerus« župnik Marijine cerkve — »plebanus de saneta Maria« — v Trnovljah.J) Schumi: »Urkunden- und Regestb. fttr Krain« I., sir. 110 in 120; »Catalogus Cleii Lah.« imenuje žup. Ricli. 1. 1156. Pis. 28 Fara pod oglejskim patrijarhatom od začetka do 1.1751. pripovedi smo omenili, da so prišli k 'graščalui Brnikarju oglejski misijonarji ter pokristijanili njega in vse člane njegove obitelji. V tem se pripoved vjema /. zgodovinskim sporočilom, ki izrecno trdi, da je luč svete vere prisijala že v prvih stoletjih krščanstva iz Ogleja v naše slovenske pokrajine ter vzlasti blagodejno razširjala se ob času očaka Pavlina (774—802). Uprav zato je cesar Karol Veliki oglejskim očakom pri poznal in izročil dne 14. junija 810 — drugi trde leta 811 — v državnem zboru v Cahih (Achen) — vso duhovensko oblast nad Kranjsko ter tja do reke Drave ; isto sta potrdila cesar Ljudevit Pobožni, najmlajši sin Karolov, 27. decembra 1. S202) in kralj Karoloman 1. 879. S tem se je škofija očakov oglejskih zelo razširila: raztezala se je končno od Livence in Taljamenta na Beneškem do Kolpe in Sotle na meji hrvatski, od jadranskega morja in Snežnika do Drave, po Frijulskem, Goriškem, Kranjskem, Koroškem in Stirskem.3) Odtod je umevno, daje bilo vladikovanje zelo težavno. V to je dobro došla očakom svetna njihova oblast nad cerkvenim nji- ») Mat. Slov. Letopis 1884, str. 135; dr. V. F. Klun I. zv., str. 1: Koblar: »Zgod. fara lj. škof.« I. zv., str. 14. a) Prof. Rutar piše, cla leta 819 — glej: Ljubljanski Zvon »Akvileja« 1. 1884, str. 536. 3) Mat. Slov. »Spomenik« 1. 1883, str. 128. 29 liovim posestvom, cla so zamogli svobodneje izvrševati duhovensko poslovanje v obsežnem svojem patrijarhatu. Že 1. 801, ali 802, podelil je namreč Karol Veliki oglejski cerkvi mnogo imunitet, njegovi nasledniki so pa pomnožili očakom svoboščine in oproščenja. Tako je podelil kralj Karoloman 1. 879 pravico, da je sprejemal patrijarh v cerkveni posesti svoji vse one davščine, katere so se doslej cesarju, oziroma kralju plačevale. S tem se je postavil temelj patrijarški državi, ki je obsegala že v 11. stoletji ne-le večji del Frijulske, temveč i vso Goriško od 1. 1001, ter ves Kras in Notranjsko od 1. 1028.') V letu 1077 dne 11. junija pa je podelil cesar Henrik IV. očaku Sieghardu, med drugim i marko Krajno2), ki je bila doslej spojena z vojvodino koroško. Toda isti cesar jo je kmalu odvzel njegovemu nasledniku očaku Henriku ter vnovič podelil patrijarbu Ulriku II. 12. maja 1. 1098, in zopet cesar Friderik II. dne 7. svečana 1. 1214 očaku Vollgerju, dokler je niso odvzeli in naposled izročili očaku Bertoldu dne 25. januvarija 1. 1280 s) — nekateri pa menijo, da že 1. "1228.4) Se ve, da so očaki za svetnega gospodstva svojega i v Krajni, kot v družili svojih deželah, svobodno pobirali državne davke ter razpolagali s posestvi svojimi in dajali gradove, cerkve, zemljišča in kmete v polno last, ali pa za nekaj časa v fevd. Ozrimo se sedaj v našo far o ter oglejmo si, kako so v njej izvrševali očaki svojo pravico. *) Prof. Rutar: Ljubljanski Zvon — »Jedinstvo slovenskih dežel od VII. do XIII. stoletja« 1882, str. 225 in 226. 2) De Rubeis: Monumenta Ecclesiae Aquilejensis« str. 534 ; dr. V. F. Klun »Archiv« zv. II., str. 15. 8) Klun, str. 24. 4) Prof. Rutar: Ljublj. Zvon - »Aquileja« 1. 1884, str. 608. V 1. 1163 je svobodno podelil očak Ulrik II. kapelo sv. Marjete v Velesovem — dosihmal podružnico Marijine cerkve v Trnovljah — Gerlohu Velesovskemu, kateremu je bil že prej izročil 50 podložnih kmetov. Oh jednem je dal kapeli krstno in pogrebno pravico ter dovolil, da se iz dohodkov omenjenih 50 kmetov vzdržuje pri sv. Marjeti samostalen duhovnik. Gcrloh je pa odško-doval cerkev sv. Marije s privoljenjem Bertolda III. An-deškega v prisotnosti župnika Richerja s tem, da jej je podelil jedno zemljišče in jednega kmeta v Velesovem.11 Nadalje je podaril oglejski očak cerkvi v »Diez« 12 zemljišč na Štefan j i Gori, katero posest je ondotni proit Henrik v oktobru leta 1228 z dovoljenjem očaka Bertolda in brata njegovega Otona, meranskega vojvode, prodal gornjegrajskemu opatu Albertu.2*! Isti očak Ber- ') Schumi: »TIrk-. u. Reg.-Buch« I., str. 120; listina se hrani v izvirniku v državnem arhivu na Dunaji. 2) Schumi: »Urk,- u. Reg.-B.« II. zv., str. 49; Orožen, Benedict,-Stift Oberburg, str. 16 in 17.; dr. Klun, Archiv, II. zv., str. 23. *) Urbarij tamošnjega samostana iz 1. 1426. pove nam, koliko davščine so dajali Štefanci samostanu, in sicer: Gregor st. 1 !/2 mr. 20 3, pro lino et oue carn. 12 3, puli. 1. 20 oua. Martin Chonczuil: st. tm. = servit tantum. Jako!) Martin bratt st. 1 mr. 3 It. 68 3. It. 12 3. pro oue et lino; puli. 1, 20 oua. Pernelck st. tm. Martin filius Vrban st. tm. Vrban st. tm. Mathe Tscherne st. 1 mr. 90 3. It. pro oue et lino 12 g. puli, 1. 20 oua. Herman st. V/2 mr, 3. 12 3 pro lino et oue, puli. 1. oua 20. Laure st. 1 mr. 8 3, 12 pro lino et oue, puli. 1, oua 20. Juri dy elawe.cz st. 1 mr. 40 3; puli. 1, oua 20. Summa 15 mr. 10 3. (Glej: Orožen: „Benedictiner-Stift" str. 30G.) 31 toki je potrdil 1. 1239 zameno nekaterih fevdov med cerkvijo sv. Marije v Trnovljah — Cerkljah in kapelo sv. Tomaža v Velesovem.1) Očak Nikolaj je pa dne 4. januvarija leta 1353 vtelesil far o sv. Marije v Cerkljah samostanu velesovskemu.2) rfezimo tu malo nazaj v rojstveni dan samostana velesovskega ter v njegova mladeniška leta, da se poučimo, koliko je pripomogla mati-fara svete Marije k ustanovitvi, ter vzlasti, kaj je nagnilo očaka Nikolaja, da je cerkljansko faro samostanu »belih nun« podredil —- vtelesil. Samostan v Velesovem so ustanovili gospodje s Kamna — Stein, pozneje Frauenstein — gradu nad Vele-sovimsi, in sicer: Verijand, župnik mengeški, in njegova brata (lerloh in Valter, potem Rihca vdova in njen sin Verijand ter opat gornjegrajski, Albert, leta 1238. Očak Bcrtold je potrdil ustanovo 11. decembra istega leta.4) S tem so se odpovedali vsem svojim pravicam pri cerkvi Marjete na Trati v korist samostanu ter darovali mnogo svojih zemljišč z vsemi dohodki in pravicami tudi v fari cerkljanski. Tako je daroval Verijand, župnik mengeški, vinograd na Pešati, njegov brat (Ierloh šest zemljišč v Vopoljah ter 1. 1247 meseca novembra jedno zemljišče pri Marijini cerkvi v sedanji cerkljanski J) SI. Mat. Letopis, 1870, str. 19. 2) Besedni prepis izvirnega dotičnega Nikolajevega pisma se hrani'v farnem cerklj. arhivu. Valvasor in za njim doslej »Catalogus Gleri Lab.« trdita, da jo že očak Bertold 1. 1228 vtelesil faro cerkljansko samostanu veles., toda ono je pomota, ker niti jedno pismo ne opravičuje tega mnenja. Pis. 3) Drugi zgodovinarji trdijo, da je ta »Stein« — Kamnik. 4) Mat. SI. Letopis 1S72/73, str. 18; Schumi: »Urk,- u. Reg.-B.« II. zv., str. 75—79; farni arhiv v Velesovem. 32 vasi. Nadalje so darovali i drugi, kakor: sestra Marjeta, menda Verneška, ali možno Brniška, 1. 1238 štiri zemljišča na Urnikih, Henrik, zvan Liste, jedno zemljišče v Ccšnjevlcu; Ropert z Brnika jedno zeml jišče na Brniku.1 Leta 1248 dne 16. aprila na veliki četrtek je podelil samostanu vitez Konrad, ministerijalec vojvodinje Neže, — »miles dictus de Ecclesia sanete Maric« — tri zemljišča pri sv. Mariji v „Tyrneulachu — Trnovljah. Dve zemlji je vitez Konrad kupil, in sicer: jedno od gospe Jero, zvane »Mumelin« in njenih sinov Hudegera in Lirika, drugo pa od Siegfrida pl. Ramesovva; tretjo mu je daroval v fevd Friderik II., vojvoda avstrijski in soprog Neže.2j Tudi Henrik, župnik cerkljanski, je volil leta 1351 v saboto po sv. Jakobu jedno zemljišče v Spodnjem Zalogu,3) kakor i Jakob strmolski, župnik šma-rijski in kanonik tridentski in hriksenski, 1. 1384. dne 24. avgusta dve zemlji a- Pošenlcu*) Drugi so zopet v fari cerkljanski prodali samostanu svoja posestva, kakor: brata Ditmar in Ulrik greilen-felška dve zeml ji v Polici (?) »im Velde prope Zivchlach" dne 11. oktobra 1. 1302 za 1 fi7» mark; vitez Nikolaj s Kamna z dovoljenjem svoje soproge »Diemut« jedno zemljišče v Cešnjevkn za sedem oglejskih mark v osmini sv. Filipa in Jakoba leta 1319; dne 29. junija 1. 1324 Henrik Kolijencer, Bertoldov sin z Brnika (von Vernekj, jedno zemljišče v Lahovčah za osem mark; »Diemut«, gospoda Nikolaja s Kamna vdova, svoj dvor v ČešnjeoJcu ;) Prim. ustanovno pismo veles. samostana. 2) Dr. Klun, Archiv, zv. II., str. 26. — Schumi: »Urk.- und Regest,- Bueh« zv. II., str. 119; Matice SI. Letopis 1872/73, str. 19 in 1. 1874. str. 181. 3) Mat. SI. Letopis 1872/73, str. 23. 4) Ravno tam, str. 26. 83 dne 25. maja 1. 1330.; Nikolaj s Kamna 13. decembra 1. 1357 svoji teti Neži, duhovni sestri v Velesovem, zemljišče v Gešnjevku ter Nikolaj Kolovški v ponedeljek pred duhovim 1. 1361. prednici Katarini grofici Orten-burški in samostanu dve zemlji v Spodnjem Zalogu.1) Iz tega se razvidi, da je fara sv. Marije v Trnov-ljah ali Cerkljah takoj v začetku samostan zdatno podprla ter mu bila dobrohotna tudi v poznejših letih.2) Toda navzlic lepemu imetju in obširni posesti, ki se je raztezala tudi po sosednjih farah, vzlasti šen-čurski, bil je samostan večkrat v potrebi; sosebno v polovici 14. stoletja se je pokazalo občutljivo pomanjkanje. Mnogo redovnic, veliko poslov, občeznana in slo-veča gostoljubnost velesovskih dominikank itd. — vse to je zahtevalo velikih stroškov, katerim ni bil samostan naposled kos. Uprav zato se obrne tedanja prednica Katarina grofica Ortenburška na očaka Nikolaja z iskreno prošnjo, da naj samostanu v silni potrebi pomaga. Nikolaj, jed-nako svojim prednikom, velesovskim nunam zelo naklonjen in dobrohoten, usliši takoj opatico ter v telesi dne 4. jan. 1. 1353 samostanu far o cerkljansko z vsemi njenimi dohodki in pravicami. Dva dni pozneje, 6. janu-varija, je potrdil očakov ukrep kapitelj stolnice oglejske s pečatom svojim in s podpisi: Ambrož de la Ture, poddekan, Konrad in Beltramol de la Ture, Julij Oglejski, Matej Padovanski, Ivan Ivaratski, Jakob iz Parme in Filip od Fare — kanoniki cerkve oglejske. ') Slov. Mat. Letopis 1872/73, str. 19—26; Parapat: »Regesti«, glej Mat. Slov. Letopis 1874, str. 180-189. 2) Nekako koncem 14. stoletja so dobile nune i tri zemlje na Viženčah pri sv. Ambrožu ter ohranile jih do 1. 1782. P is. Z god. cevklj. fare. 3 84 V to je naložil Nikolaj — kakor razvidimo iz besednega prepisa dotičnega izvirnega pisma1) — samostanu dolžnost, da naj se vedno bere v velesovski samostanski cerkvi vse dni leta po jedna sv. maša v prospeh oglejske cerkve in njenih očakov, kakor tudi, da naj pošiljajo nune, v pripoznanje gospodstva očakov in pokorščine do njih, vsako leto iz dohodkov cerkljanske fare šest liber sveč za kapelo sv. Hilarija v oglejsko stolnico. Sposobnega vikarija, oziroma župnika cerkljanskega, imenuje samostan, potrjuje pa očak oglejski. Vikarija mora samostan preživljati ter izplačevati pristojbine papežu2) in druge postavne doneske njega poslancem, kakor tudi patrijarhom oglejskim. Vikarij je bil dolžan v vseh duhovenskih stvareh slušati očaka; hodil je na patrijarške sinode ter izvrševal njih ukrepe in ukaze, tudi je pogostoval poslance papeževe in očakove. Pri tem je ostalo ves čas do 1. 1751, oziroma do 1. 1782, ko je cesar Josip II. odpravil velesovski samostan. Hiša habsburška, ki je v Kranjski vladala, potrdila je često redovnicam posest in pravice, katere jim je podelila oglejska cerkev do fare cerkljanske; tako n. pr. vojvoda Viljem v sredo pred sv. Martinom 1. 1396, vojvoda Leopold v petek pred sv. Avguštinom 1. 1409 ter cesar Friderik IV. dne 29. junija 1. 1444 in drugi.3! *) Glej »Prilogo« št. 1. Pis. 2) V zapisniku fara kranjskih, od katerih je 1.1323 kardinal Bertrand kot legat papežev pobiral pristojbine, najdemo tudi faro cerkljansko; plačevala je vsako leto 4 marke; glej: »Mitth. d. hist. Ver. f. Kram« 1. 1856, str. 11. — L. 1370. je znašala pristojbina papežu 16 mark solidov: »Plebes Zirklach m. sol. XVI«; glej: »Schumi — Arch.« zv. I., str. 95. s) Parapat, Slov. Mat. Letopis 1872/73. str. 27 in 28. in farni arhiv cerklj. 35 Rekli smo, da je očak Nikolaj samostanu velesov-skemu zaukazal, naj zdržuje vikarija, oziroma župnika cerkljanskega. Kako in s čim ga je preživljal, ni je listine, niti druzega poročila, da bi se o tem poučili. Vendar pa sodimo, da je bil v prvem stoletji slabo preskrbljen; vsaj je to pripoznal samostan s tem, da je ustanovil z občino cerkljansko dne 24. februvarija leta 1494 vikariju, oziroma župniku, v poboljšek takozvano kostniško kapelanijo ali beneficij sv. Tomaža. V imenu velesovskih nun podpisala je ustanovo njihova prednica Barbara Miindorfer, v imenu občino cerkljanske pa ključarja: Gašpar Močnik in Vrban Drysa. Ustanovo je potrdil mesec dni j potem oglejski očak Nikolaj Donat ter podelil objednem samostanu pravico, da imenuje žup-nika-beneficijata, a potrdi on in njegovi nasledniki. i/, besednega prepisa izvirnega ustanovnega pisma razvidimo1), da je beneficij svetega Tomaža v Cerkljah prvotno obsegal: jedno zemljišče na Klancu, jedno v Dvorjah in njivo »Vrlica«, jedno na Zgornjem Brniku, jedno A' Podgorji, jedno v Vodicah, tri zemlje v Repnjah in tri zemlje v Vrhovljah; nadalje: clva travnika na Spodnjem Brniku, vrt in hlev blizu Kranja in jedno hišo v Ljubljani. L. 1564, dne 28. aprila, so se izpremenili dohodki v tem, da je mesto treh zemljišč v Repnjah in jednega v Vodicah dobival župnik-beneficijat pšenično desetino od 6smili zemljišč na Brezji.2) Zato je pa moral v kapeli sv. Tomaža na pokopališči štirikrat na teden za duše v vic-ah maševati ter skrbeti, da se je vsako leto na dan sv. Aleša ondi opra- ') Farni arhiv: »Urbarij« 1. 1754; izvirnega pisma nismo našli. Pis. 2) Glej: »Urbarij« istega leta. 4* 36 vilo: štiri slovesne pete sv. maše in šest tihih sv. maš ter pred sv. Alešem isti dan peta črna sv. maša z biljami. Tudi so mu v ustanovnem pismu zaukazali, da je kapelo sv. Tomaža s cerkveno opravo, perilom itd. oskrboval, in da je gorela luč v kapelici: velikonočno nedeljo, vnebohod Gospodov, sv. dan, vse praznike Marijine, dan sv. Tomaža, dan sv. Aleša, o duhovom in na praznik posvečevanja vseh cerkva.1) Y tem in v vseh druzih duhovenskih opravilih nadzoroval je župnika-beneficijata in drugo duhovenstvo v fari, ter vernike in cerkve, očakov namestnik, nad-dijakon za Kranjsko, ki je stanoval v Ljubljani, Kamniku, ali Mengšu, ali v drugi imcnitnejši fari takozvane Kraj ne, oziroma Gorenjske. Osebno menda nij prišel niti j eden očak v Cerklje, ker jim je bila škofija preobsežna. Nadomestovali so patrijarhe tudi v škofovskih opravilih, da so cerkve in altarje posvečevali, birmovali itd., njihovi generalni vikariji, podružni, namestni, ali sosednji škofje.2) Tako je prišel dne 25. oktobra 1. 1511 v cerkljansko laro lavantinski škof Leonard I. Peiverl, da je posvetil v imenu očaka Dominika kardinala Grimana v podružnici sv. Simona in Jude na Spodnjem Brniku tamošnji veliki altar ter jeden dan pozneje v Cerkljah farno cerkev Matere božje vnebovzete in pet altarjev v njej.3) Na- ") V poznejših letih so se dolžnosti župniku-beneflcijatu zdatno zmanjšale. Tako čitamo v urbariji iz 1.1652 in 1739, da je dolžan na teden tri sv. maše opraviti, mesto štirih. L. 1792. znižalo se mu je število sv. maš na 115, a že 1. 1806 na 46; v polovici tekočega stoletja oprostili so župnika vseh bremen. Pis. 2) Dr. Klun: Archiv, M. II., str. 91-93; Koblar: Zgodovina fara ljublj. škofije, I. zv., str. -19 in 20. 3) Slovenec: Listek 1. 1887, št. 119. 37 dalje- kakor nas uveruje pergamen, shranjen v farnem arhivu cerkljanskem, pooblastil je očak Marin Griman škofa kaprulanskega, Daniela pl. llubeis, da je posvetil dne 8. junija 1. 1535 cerkev sv. Duha v Cešnjevku.1! In ko je bila. ali po luteranih in drugih hudobnih ljudeh, ali pa vsled požara, razsvečena podružnica sv. Simona in Jude na Spodnjem Brniku, izvršil je ondi cerkveno spravo dne 4. maja 1. 1555 Luka Bimncij. škof kata-rinslu in generalni vikanj tedanjega očaka Ivana Gri-mana, v vnovič omadeževani pa Pavel Bisartcij, škof kata-rinski in generalni vikarij istega patrijarha, dne 30. mar-cija 1. 1581.2) Kot namestnik očakov došel je v faro i Krištof Mihael Kummer pl. Kumberg. škof kristopolitanski in prošt ljubljanski, ki je posvetil 15. aprila 1. 1641 podružnico sv. Helene v Gradu ter 3. novembra istega leta veliki altar ravno tam.®) Dne 18. maja 1. 1691 je posvetil stiski opat Anton, naddijakon patrijarhov, stranski altar sv. Mihaela nadangelja v farni cerkvi cerkljanski in altar sv. Nikolaja v Dvorjah.4) — Dne 3. decembra 1. 1735 vizitoval je faro v imenu očakovem Leopold Josip Hanibal grof pl. Petazzi, stolni dekan ljubljanski in naddijakon za Gorenjsko; osem let pozneje, dne 13. julija, pa je posvetil kot škof tržaški podružnico sv. Janeza Krstnika na Zgornjem Brniku.6) l) Glej: »Prilogo« št. 2. 3) »Matricula parochiae Zirklensis« 1. 1736. 3) Glej: »Matricula paroch. Zirklensis« 1. 1764. 4) Farni direktorij 1. 1764. 5) Farni arhiv. 47 V« Fara pod goriško nadškofijo od 1. 1751 - 1787. ' 13. in 14. stoletji je stal oglejski patri-jarliat na vrhuncu svoje slave. Toda, kakor je na svetu vse minljivo, razpadati je začela patrijarhov svetna oblast koncem 14. stoletja, dokler je nij uničila beneška republika v letih 1418 — 1420. 8 tem je pa ginila tudi cerkvena veljava očakov, vzlasti po tistih deželah, katere niso bile podložne beneškemu levu. In to je naravno! Benečani so se namreč vmešavali odslej vselej v izvolitev očaka ter strogo pazili, da je bil izvoljen in potrjen njihovi republiki ugoden mož, a več ali manj nasproten sosednji Avstriji. In uprav s tem je izgubil patrijarh v avstrijskih, sosebno v slovenskih deželah, veliko vpliva, kar je bilo izvestno cerkvi in vernikom v zdatno škodo. To je spoznal cesar Friderik IV.. zato je ustanovil 1. 1461 škofijo ljubljansko, kateri je podelil vse 1'are svojega patronata v Kranjski, Koroški, jedno faro na Solnograškem ter gornjegrajskemu samostanu vtelesene 1'are štirske.1) Vse druge 1'are oglejske škofije v Kranjski in družili deželah avstrijskih so pa ostale še vedno pod očaki oglejskimi, stanujočimi v Vidmu od 1. 1236, dokler nij papež Benedikt XIV. dne 29. novembra 1. 1749 ustanovil v Gorici posebnega vi-karijata s škofovsko oblastjo za avstrijski del oglejske ') Tedaj je prišla Štefanja Gora se samostanom gornjegrajskim v last ljubljanskim škofom; danes ima ljubljanski knezoškof še jedno njivo tu, imenovano »Opatica«; daje jo v najem. Pis. 39 očakovine. Dne 6. julija 1. 1751 je pa istega zatrl in namesto njega ustanovil dve samostalni nadškofiji, jedno v Vidmu in drugo v Gorici.1) V lažje in boljšo poslovanje so goriško nadškofijo takoj razdelili v naddijakonate; in sicer na Kranjskem: v gorenjski, stiski, novomeški, ribniški, kostanjeviški in bistrski naddijakonat ter v dekanata: metliški in vipavski. Naddijakonate pa so ločili v komisarijate; tako n. pr. gorenjski naddijakonat: v kamniški, velesovski in loški. Velesovskemu komisarijatu podredili so fare: Cerklje, Šenčur, Komendo, Tržič inVelesovo; duhovniji: Tujnice in Zapoge ter beneficij v Olševku.2) Naddijakon je imel v svojem okrožji isti posel, kot prej oglejski, namreč nadzorovati župnike, kapelane in drugo farno duhovščino, čuvati duhovno življenje faranov in cerkve, kakor tudi sporočati o tem nadškofu. Za (iorenjsko imenujejo se nam v farnem cerkljanskem arhivu nastopni naddijakoni, ki so Cerklje često obiskali: Karol Žiga grof Petazzi, dr. Josip pl. Wollwiz in Ino-cencij baron Taufferer. Naddijakonu pomočnik je bil komisarij, za našo faro v Velesovem župnik Jernej Grošelj in za njim župnik Rahne. Osebno je počastil Cerklje knezonadškof goriški, Karol Mihael grof Afhems, že 1. 1752 ter je o tej priliki posvetil podružnico sv. Marije Magdalene na Pešati. O drugi vizitaciji svoji v Cerkljah 1. 176 l3l zaukazal je šenturškemu kapelanu, da naj ostavi Cerklje in se preseli za stalno na Šenturško Goro, ter da naj ') Dr. V. F. Klun: »Archiv«, zv. II., str. 100; prof. Rutar: ' »Akvileja«, Ljublj. Zvon t. 1884, str. 539—541. ') Dr. V. F. Klun: »Archiv», zv. II., str. 107. ") Farni arhiv cerklj. 40 se hrani v cerkvi sv. Ulrika Najsvetejše. Kapelan Ivan Faber se uklone povelju, toda šede 1767 leta. O tretji in zadnji vizitaciji omenjenega knezonad-škofa v Cerkljah dne 4. julija 1. 1767 priročen nam je vizitacijski zapisnik v latinskem izvirniku.1) Pove nam med drugim, da je prišel Karol Mihael dne 3. julija ob 7. uri zvečer iz Komende v Cerklje, da je 4. julija ob 8. uri v farni cerkvi maševal, vernike obhajal, potem prepovedoval in birmal 606 otrok. Njemu naslednik, knezonadškof Rudolf Josip grof Edling, bil je v Cerkljah 1. 1775 in 1783. O prvi vizitaciji njegovi sporoča isti zapisnik, da je po svojem prihodu iz Komende dne 6. julija najprej razložil pomen obiska in potem podelil blagoslov s presvetim Rešnjim Telesom, druzega dne pa, da je za ranega jutra spove-doval, ob '/28. uri maševal, prepovedoval, obhajal in birmo val; popoludne od 4.—5. ure izpraševal je otroke in odrasle iz krščanskega nauka ter, podelivši sv. blagoslov, odšel ob 7,7. zvečer v Velesovo. Kakor nas uveruje njegovo pismo župniku Dolenjcu iz dne 8. julija istega leta, bil je v Cerkljah zelo zadovoljen; hvali župnika in vernike, le željo razodene, da bi se skoro dozidala farna cerkev.2) V to so se fa-rani požurili, svojo moč podvojili, da je isti knezonadškof cerkev o drugi svoji vizitaciji dne 7. septembra 1. 1783 posvetil. ') Hrani se v knezonadSkofijskem arhivu v Gorici. Pis. 2) Farni arhiv cerklj. 41 VI. Fara pod ljubljansko škofijo od 1. 1787 — 1890. eje slovenskih školij so bile do konca pretočenega stoletja zelo nenaravne. Tako n. pr. je bilo podredjenih ljubljanski škofiji mnogo fara v Koroški in Štirski, dočim je vladal v Kranjski večino duhovnij knezo-nadškof goriški. To je odpravil cesar Josip II. Podelil je z dovoljenjem papeža Pija VI. škofijam, vzlasti ljubljanski, novo upravo. Zaukazal je namreč knezoškolu ljubljanskemu, Karolu grofu 1 ler-bersteinu, da je oddal vse svoje duhovnije na Koroškem in Stirskem solnograškemu nadškofu Jeronimu, metro-politu škofije lavantinske in krške; njega pa je vrlo dobro odškodoval, ko je odvzel nadškoliji goriški vse duhovnije na Dolenjskem in Gorenjskem ter nekaj v Notranjski in jih pridružil škofiji ljubljanski. Cesarsko uredbo je potrdil papež Pij VI. 8. mareija 1. 1787 s pismom »In universa gregis dominieae cura« in ob jednem povzdignil ljubljansko škofijo v nadškofijo. S tem je dobila fara cerkljanska v ljubljanskem knezoškofu, oziroma v knezonadškofu Mihaelu baronu Brigido,1) novega vikšega pastirja. On jej je podelil že v letu 1788 čast dekanijsko ter jej podredil razven do- ') Mihael baron Brigido je bil prvi in zadnji knezonadškof ljubljanski od 1. 1788 — 1807. To čast je odvzel Ljubljani papež Pij VII. 1. 1807 dne 21. avgusta in je škofijo združil neposredno z Rimom, kar je ostalo do 1. 1830, ko jo je papež Pij VIII. pridružil goriški nadškofijski provinciji. Pis. mače fare tudi sosednje: Šenčur, Komendo in Velesovo ter lokaliji: Tuj niče in Šenturško Goro. Mihael Borštnik, ki je umrl 1. 1801 v Cerkljah, je bil prvi in zadnji dekan. Odslej pridružili so faro dekanatu kranjskemu. Šenturško Goro z vasmi: Senturška Gora, Apno, Ravne, Sidraž, Olševica, Vrhovje in St. Lenart — odvzeli so fari cerkljanski 1. 1785, oziroma 1787 leta, ko so ustanovili lokalno kapelanijo »Šenturško Goro« s cerkvijo sv. Ulrika in nje podružnico sv. Leonarda. Zakonite dohodke so priznavali cerkljanski duhovščini do 1. 1851. Prvi lokalist je bil Gregor Reitz — menda Rejec. Leta 1788 dne 15. decembra se je odvzela vas Pešata s podružnico sv. Marije Magdalene fari komondski in poddružila fari cerkljanski v smislu uredbe cesarja Josipa II. iz dne 2. decembra 1. 1785, da naj se oddaljene vasi dosedanjih fara podrede sosednjim, bližjim duhovnijam. Pešačanom se je prav ustreglo, kajti razven tega, da je Komenda 1 */ž ure oddaljena, bila je pot tja, vzlasti za časa povodni, zelo težavna.1) Komendsko faro so pa v istem letu odškodovali s tem, da so odvzeli fari cerkljanski takozvano komendsko Dobravo in v Spodnjem Zalogu sedem hiš s tremi zemljišči ter njej podredili. Duhovske razmere glede Pešate in cerkve Marije Magdalene sta vravnala naposled župnika Mihael Grošelj, cerkljanski, in Josip Rihar, komendski, še-le 20. mar-cija 1. 1806. Ker nam je dotično izvirno pismo pri roci,2] naj navedemo iz njega nastopno: a) Cerkljanski župnik oskrbljuje v dušni potrebi vas pešaško; v njej je deset zemljišč, dva mlina in sedem hišnikov, b) Komendski župnik prepušča cerkljanskemu svojo biro, to je pet x) Odlod, ker je bila Pešata pod Komendo, vživajo še danes ubogi Pešačani pravico do komendske Glavarjeve bolnišnice. 2) Hrani se v farnem arhivu cerkljanskem. Pis. 43 mernikov pšenice, zato naj opravi vsako leto deset svetih maš. 'i c) Kapelana cerkljanska naj opravita vsako leto v cerkvi sv. Marije Magdalene pet sv. maš, zato dobita vsako leto pet mernikov rži. d) O cerkvenem opasilu dobi župnik cerkljanski 1 gld. 8 kr.; kapelana o letnem cerkvenem računu 59'/2 kr. e) V duhovskem opravilu ima prednost larna cerkev in njene dosedanje podružnice. f) Stolnino plačujejo Pešačani cerkljanski in ko-mendski duhovščini; da pa ne bode pomote, naj sprejema vso štolnino cerkljanska duhovščina, zato pa naj plačuje župnik komendskemu župniku vsako leto 2 gld., kapelana pa komendskemu 1 gld.2) g) Ker je cerkljanska duhovščina Pešačanom v dušni potrebi z veseljem vstre-zala, dobivata naj kapelana vsako leto pet mernikov pšenice. h) Zupni dvorec v Komendi ohrani dosedanje pravice svoje, i) Cerkveni računi so vsako leto v Komendi, kjer stanuje zavetnik cerkve pešaške; župnik cerkljanski naj pride tedaj v Komendo, če pa sam ne more, naclome-stuje naj župnika njegov kapelan; za pot dobi 1 gld. j) Bremena cerkve sv. Marije Magdalene oskrbljuje i v bodoče nje patron v Komendi. Pogodbo so v istem letu potrdili: C. kr. okrajni urad v Velesovem, patron v Komendi in knezonadško-fijski ordinarijat v Ljubljani. Leta 1851, dne 5. avgusta, odstopila je Komenda, oziroma red Ivanitov in tamošnji župnik, vse pravice svoje — fari cerkljanski. — V drugem se fara do danes v tekočem stoletji nij izpremenila. Za francoske vlade so jo prištevali faram prvega reda. Višji pastirji ljubljanski so faro v tej dobi često počastili z visokim svojim pohodom. Tako n. pr. so v ') L. 1851 skrčili so število sv. maš na 5. 2) L. 1851 je to prenehalo. Pis. 44 njej vizitovali, birmovali v zadnjih desetletjih: knezo-škof Jernej Widmar dne 2. septembra 1. 1861 in 15. junija 1. 1873; knezoškof Ivan Krisostom Fogačar 27. julija 1. 1879 ter prevzv. gospod knezoškof Jakob M-issia dne 9. junija 1. 1886. Tudi deželni predsednik, visoko-rodni gosp. baroln Andrej Winkler, oveselil je Cerkljune s prisotnostjo svojo dne 21. maja 1. 1883. Nenavadno osrečena pa je bila fara dnu 16. julija leta 1883; tedaj jo je počastil Nj. Veličanstvo presvitli cesar Fran Josip I. se sijajnim spremstvom svojim, ko je bil na poti iz Kamnika v Kranj. Obiskal je farno cerkev ter, vtopljen v gorečo, pobožno molitev, prejel je sv. blagoslov z Najsvetejšim; naposled se je izrazil kaj laskavo o Marijinem svetišču; rekel je gospodu župniku Golobiču: »Ich gratuliere Ihnen zu dieser schonen Kirche — Sie haben j a alles renoviert!« — »čestitam Vam na tej lepi cerkvi — Vi ste vse prenovili!« Da se i pozni potomci spominjajo nenavadnega dogodka — preveselega in srečnega dne, vzidala se jo v svetišču v steno na evangeljski strani plošča iz črnega marmorja z napisom: Anno MDCCCLXXXIII. Habsburgici his in terris imperii DC atque post has aedes exstructas C., A u gus t i s s imus Austriae imperator FRANCISCUS JOSEPHUS I. invisens Carnioliae ducatum ■ hanc Cerkljensem ecclesiam praesentia Sua omavit die XVI. Calend. Augusti regentibus orbem catholicum LEONE P. P. XIII. dioecesim Labacensem Epo. Chrysostomo, parochiam hanc Antonio Golobic. 45 VII« Cerkve v fari. ■j? Sepo število prijaznih cerkva je sezidanih na svetu cerkljanskem. Prva in mati vseh je bila prav verjetno cerkev sv. Martina v Šmartnem. Prva nje hči je pa sedanja farna cerkev Matere božje vnebovzete v vasi cerkljanski in druga sv. Marjete v Velesovem, do 1. 11 o3 podredjem fari cerkljanski. V nastopnih stoletjih so sezidali vrsto novih cerkva, da je bilo že za Valvasorja v fari, razven omenjene cerkve sv. Martina, še 13 podružnic, in sicer: Sv. Janeza Krstnika na Zgornjem Brniku, sv. Simona in Jude na Spodnjem Brniku, sv. FIo-rijana v Lahovčah, sv. Matije v Zalogu, sv. Nikolaja v Dvorjah, sv. Helene v Gradu, sv. Duha v Češnjevku, sv. Nikolaja na Možanici, sv. Štefana na Štcfanji Gori, sv. Križa v Stiski Vasi, sv. Lirika na Šenturški Gori, sv. Leonarda na Rebru in sv. Ambroža. Na farnem pokopališču je stala kapelica sv. Tomaža.1! Ko so pa koncem pretočenega stoletja na Šenturški i lori ustanovili samostalno lokalijo, izgubila je fara podružnici sv. Lirika in Leonarda, pridobila pa v istem času podružnico sv. Marije Magdalene na Pešati. Pri tem je ostalo do naših dnij, ko je v cerkljanski fari 14 cerkva; farna in 13 podružnic. Oglejmo si jih bližje — v preteklosti in sedanjosti. ') Valvasor, knjiga VIII., str. 836. 46 I. Farna cerkev Matere božje vnebovzete. Kjer stoji danes farna cerkev in vas cerkljanska — tako je pripoved — bil je nekdaj pašnik zelo s trnjem preprežen. Prigodi se enkrat, da najdejo pastirji med trnjem podobo Matere božje ter jo neso domov; toda podoba so preseli takoj na svoje prejšnje mesto. Ko ljudje ta čudež vidijo, sezidajo na istem mestu kapelico in pozneje cerkev Mariji v čast ter jo imenujejo »Marijo v Trnji« in vas, ki je tu nastala, »Trnovlje«. Od blizu in daleč hodijo verniki nebeško Kraljico v Trnovlje častit ter milostij prosit v vedno večjih krdelih. Cerkev je na najimenitnejšem glasu široko na okrog Bilo je Marijino svetišče v središči fare; zato so je povzdignili v farno cerkev, da ne že prej, izvestno v polovici 12. stoletja; — tedaj namreč imenuje se »Ri-cherus, plebanus do saneta Maria«. Prav blizu Marijine cerkve so sezidali dve kapelici,1] jedno v čast sv. Mihaelu, uprav tam, kjer je danes župni dvorec, te:1 drugo v čast sv. Tomažu, na tedanjem farnem pokopališču. Ustanovnega dno napominjanih kapelic ne najdemo sicer nikjer zabeleženega, sodimo pa, da koncem 13. stoletja sta že krasili bližnjo okolico Marijinega svetišča. isst388 čitamo namreč vpnvič beseejo: »Circhlach«2) -Cerkve == Cerklje, in poten/lopet^. decembra 1299, ko je Henrik z Gornice podelil kamniškemu meščanu Eponu Wytz-u v fevd desetino od dvanajst zemljišč v Polici (?) [Veki] in v Cerkljah.3] Od kod ime, da ne od treh cerkva: to je farne in dveh njej sosednjih kapelic, ki so ji, če ne že prej, v letu izvestno dozidali. *) Schumi: »Archiv«, zv. II., str. 2) Mittli. d. hist. Ver., 1. 1861, sir. 15. 3) Štaj. dež. arhiv. 47 Odslej umakne se »Trnovlje« besedi »Oirehlach« — Cerklje.1! Posebna znamenitost pri farni cerkvi jo bil tabor ali trdnjava, sezidana, če ne že prej, v 15. stoletji za časa turških napadov. Zidovje v trdnjavi je bilo zelo močno, blizu štiri scžnje visoko in jeden seženj široko. \a oglih so stali štirje stolpiči. Od zunaj se je vil na okrog dva sežnja globok in ravno toliko širok jarek, v kateri so spuščali ob nevarnosti vodo iz bližnje Reke. Ta trdnjava je varovala ob času turških preplavov Marijino cerkev in ohranila premnogim Cerkljanom, ki so se vanjo zatekali, imetje in življenje. Stolpiči so stali tako: prvi uprav tam, kjer je danes župni dvorec, drugi pri vhodu na farno pokopališče, tretji zraven kapela-nijskega konjskega hleva in četrti na mestu sedanje kapelanije. Tam, kjer je stal tretji stolp, vidi se še danes razvalina. Tabor se stolpi so razrušili v preteklem stoletji ter kamenje porabili pri zidanji sedanje farne cerkve. V tem času so baje podrli tudi kapelico sv. Tomaža. Kapelico sv. Mihaela so pa menda že razrušili okrog 1. 1500 — ravno tedaj, ko so razširili staro farno cerkev, katero je posvetil, in pet altarjev v njej, škof lavan-tinski Leonard I. Peicerl dne 26. oktobra 1. 1511.*) Nad 200 let se je ohranila ta cerkev, dokler niso uvideli, da je, če tudi prostorna, vendar še pretesna za veliko faro. ') Matej Ravnikar (Poženčan) meni v Vodnikovem Spomeniku 1. 1859, str. 196, »da se imenujejo Cerklje od cerkva: sv. Aleša, ki je bila pod cerkvijo Matere božje, in cerkve sv. Tomaža«; — a to ni verjetno, kajti o cerkvi sv. Aleša ni duha ne sluha, niti v listini, niti v pripovedi; o sv. Alešu je le znano, da se je njegov god v kapelici sv. Tomaža — radi neke obljube — vsako leto prav slovesno praznoval. Odtod je še danes v farni cerkvi v stranskem altarji sv. Tomaža nad njega podobo i slika sv. Aleša Pis. a) Slovenec.- »Listek« 1 1887, štev 119. 48 Zato so jo 1. 1777 podrli in na istem mestu sezidali sedanjo mogočno cerkveno stavbo. Smelo jo mogočno imenujemo, kajti na mnogih mestih je zidov je B — 4 m široko. Pravijo, da so na zidu, ko so jo gradili, vozove obračali. V pomladi 1. 1777 vložili so temeljni kamen, a 1. 1788, dne 7. septembra, posvetil je krasno Marijino svetišče goriški knezonadškof Rudolf grof Edling. Rrono-grafikon nad podboji glavnih srednjih vrat v pročelji cerkve: »Deo aC MakIae eXstrVXIt zeVLs paeoChIae« oznanoval bode poznim rodovom leto cerkvenega po-svečenja. Pomniti je pa, da so 1. 1783 dozidali le cerkveno ladijo in zvonik, prezbiterij je ostal prejšnji. Farani so potrebovali počitka, morali so si opomoči, da so lažje v letih 1818 in 1819 tudi svetišče ladiji primerno prenovili. Stroški so znašali nad 5000 gld.1) Delo je baje vodil daleč okoli dobro znani zidarski mojster Matej Medved. Dne 23. julija J. 1819 je posvetil prezbiterij škof ljubljanski Avguštin Gruber. Cerkev je zidana v renesančnem slogu; ima pet vhodov, tri v ladijo in dva v svetišče. Svetla je cerkev, da, skoro presvetla, kajti šest po 4 »» 35 cm visokih in 2 '» 15 cm širokih ter trinajst ne dosti manjših oken razliva svetlobo vanjo. Dolga je znotraj 45'60 >»; povprek meri v ladiji 1935"!, v svetišču 10"70»«; visoka je vl 6'06'». Pokrita so tla v ladiji kaj lično s cementom v prezbi-teriji z belorujavkastimi kamenitimi ploščami. Svetišču na levo in desno prizidana sta žagrada, ki imata vsak svoj vhod; nad njima sta oratorija, Duhovnikom služi žagrad na listni strani. Altarjev ima cerkev sedem, vsi so leseni. Veliki je posvečen Materi božji vnebovzetij posvetil ga 5) Farni arhiv eerklj. 49 je (Inč 8. novembra 1. 1790 škof Josip Mikolič, generalni vikarij tedanjega ljubljanskega knezonadškofa .Mihaela barona Brigido. Vložil je svetinje: sv. Pija, Inocencija, Pacifika, Viktorina in druzih svetnikov.1) Leta 1838 so altar prenovili ter 1. 1873 ga je vnovič predelal podobar Jurij Tavčar iz Idrije. Visok je altar 11-27™, širok 7«. Kip Matere božje vnebovzete obdaja v podnožji dvanajst na les naslikanih aposteljnov; isto tako nje sliko, delo Leopolda Layerja. Poleg prav umetno in okusno izdelanega tabernakeljna klečita dva po P4« visoka kerubina, na straneh stoje kipi, in sicer na epistelj-ski: sv. Janez in Pavel, na evangeljski: sv. Jožef in Peter; vsak kip je visok nad 2 Altarna miza meri po dol-irosti 4'2 >», povprek 105 m; do nje prideš po treh, oziroma štirih lesenih stopnicah. Altar je zadobil 1. 1870 privilegij popolnega odpustka za vse čase. Leta 1872 v adventnem času zgodilo se je pri njem strašno zlodej-stvo. V prav viharni in deževni noči vlomila sta namreč v cerkev dva hudobneža, odprla tabernakelj ter odnesla sv. posode. Zasačili so ju v Ljubljani pri Zadnikarji, kjer sta hotela ukradene reči prodati; toda jeden je ubežal, drugi je pa dobil sedem let zapora, v katerem je baje umrl. Svete posode, zelo poškodovane, vrnila je c. kr. sodnija. Ko ostavimo prezbiterij in se podamo v cerkveno laclijo, zagledamo na listni strani najprej altar sv. Antona Padovanskega. Posvetil je altar škof Josip Mikolič dne 8. novembra 1. 1790 ter vložil vanj svetinje: sv. Pija, Pacifika in Inocencija. Kip sv. Antona je iz lesa, isto-tako njegovih tovarišev, sv. Ambroža in Nikolaja. Pod križem, vrh altarja, je mala slika sv. Ignacija ; naslikal jo je Layer. Altar sv. Antona fin vse stranske) je prenovil *) »Matricula parochiae Zirklensis.« Zgod. certlj. fave. 4 50 Jurij Tavčar 1. 1876. Pri njem se obhajajo meseca maja šmarnice; v to opaziš tu tabernakelj. Sosed sv. Antonu na isti strani je altar sv. Tomaža. V njem so svetinje sv. sedmih bratov mučenikov, katere je vložil vanj knezonadškof goriški Rudolf Josip grof Edling dne 7. septembra 1. 1783, ko je altar posvetil. Sv. Tomaža je zelo površno in borno naslikal Frančišek Bizjak iž Kranja 1. 1856; tudi sliko sv. Aleša vrh altarja, prvotno delo Layerjevo, je pokvaril. V plačilo so mu dali staro sliko sv. Tomaža, katero je prav dobro prodal graščaku Strahlu v Skolji Loki. Med kipoma sv. Valentina in Antona Puščavnika pod sv. Tomažem je podoba srca Jezusovega, katero je naslikal Pavel Ktihnl v Ljubljani. V kapelici sv. Tomaža stoji v velikem tednu božji grob. Načrt mu je napravil kapelan Puher, izdelal ga jo Frančišek Bizjak. Zadnji na episteljski strani je altar sv. Katarine; posvetil ga je škof MiTcolič 8. novembra 1. 1790 ter vzidal svetinje: sv. Viktorina, Modesta itd. Sv. Katarino in sv. Uršulo vrh altarja je naslikal Layer. Na listni strani je kip sv. Apolonije, na evangeljski sv. Lucije, med njima na menzi sloni slika sv. Alojzija. Na evangeljski strani opazimo najprej altar žalostne Matere božje. Spominja nas bratovščine istega imena. Altar je posvetil škof Milcolič clne 8. novembra 1. 1790 ter vložil vanj svetinje: sv. Modesta, Viktorina in dr. Stari kip »žalostne Matere božje« z Jezusom v naročji prenesli so že davno v Stiško Vas v tamošnjo cerkev sv. Križa, nadomestili ga z novim in postavili mu na desno in levo kipa dveh žalujočih angeljev. Pod križem vrh altarja je slika Layerjeva — sv. Frančišek Ksaverij; na menzi sloni slika sv. Marije Magdalene, umotvor Gašperja Gotzl-na. 51 Sv. Tomažu na levo na strani evangeljski je altar sv. M i h a e 1 a. V njem so svetinje sv. sedmih bratov muče-nikov; posvetil ga je knezonadškof goriški Rudolf Josip grof Edling dne 7. septembra 1. 1783. Sv. Mihaela je vrlo dobro naslikal prof. Ivan Franke 1. 1864, angelja varuha vrh altarja pa Layer. Med kipoma nadangeljev Rafaela in Gabriela je podoba srca Marijinega, katero je naslikal Pavel Kiihnl. Altarja sv. Mihaela in sv. Tomaža nas spominjata nekdanjih kapelic njima posvečenih. Sv. Katarini nasproti stoluje sv. A n a se sv. Barbaro in Lucijo. Sv. Ano je naslikal podobar Jurij Tavčar dosti dobro; sv. Notburgo vrh altarja pod križem pa je prekrasno izvršil Laver. Skof Mikolič je posvetil altar dne 8. novembra 1. 1790; v njem so svetinje sv. Pija, Ino-concija in Pacifika. Leča je na evangeljski strani tik altarja žalostne Matere božje. Stala je prvotno ravno na tem mestu, toda stara je bila povsem iz črno-rumenega marmorja; steber, ki je lečo nosil, podpira že leta in leta stopnice v kape-laniji. Prenovili so lečo 1.1838 in zadnjič podobar Tavčar 1. 1873. Streha jej je lesena in primerno pozlačena ; vrh nje je podoba »Jezusa dobrega pastirja« in zraven sta jagnje in volk. Lesena in pozlačena je tudi v spodnjem svojem delu, v drugem je ohranila prvotno obliko svojo; štiri evangeliste in Jezusa, ki izroča Petru najvišjo pastirsko službo, naslikal je Layer na platno. Na spodnjem robu čitamo napis: „ Viden cx auditii — Auditus ciutem per verbum DeiRomanorum X. ' V ploščo v srednjem nje delu so vsekane besede : IMPENSAS ET LAP1DES DOMUS PRAEPARAVI. DOMINI i. PARAL. xxii. MATIIIAS ffJDMAR. Paroch. A. 1693. 4* 52 Obhafilna miza je zelo stara: smelo trdimo, da so jo postavili v cerkev že v prvi polovici XVI. stoletja. Izklesana je iz sivo-rudečkastega marmorja. Prav visoka je, ter zato zelo pripravna; na dolgosti je pridobila v 1. 1819 'dva metra. Krstni kamen je tudi iz sivo-rudečkastega ma morja, le streha mu je lesena in pozlačena. Križe v pot je naslikal prof. Franke, okvirje pa izrezljal podobar Maček. Visoke so podobe po 2 25 »< široke po 1'13»»; stal je blizu 2000 gld.; blagoslovil ga je o. Godelrid Hlebec, tedanji gvardijan kamniški, dne 7. julija 1. 1872. Na koru, kamor drži dvoje stopnic, je dovolj prostora, L. 1879 oskrbeli so mu prelepo ograjo iz vlitega železa, Orgije—zadnja omara — so iz leta 1822; izdelal jih je Rumpel za 1600 gl.; prenovil in sprednjo omaro pomnožil je pa 1. 1874 Malahovsky in računil za to 1200 gl. Pomanjkljivo delo zboljšal in dovršil je 1. 1877 France Goršič. Orgije imajo danes dva manuala in 26 spremenov. Zagrad na epistcljski strani svetišča je prostoren. V njem je umivalnik iz črno-rumcnega marmorja iz 1. 1692; tudi vrata iz obeh žagradov v svetišče so iz istega kamna. V cerkvenih omarah, ki so iz 1. 1760, hrani se poleg novejše, lepe cerkvene obleke tudi mnogo stare, kakor trije beli plašči sč srebrom in zlatom bogato pleteni iz let 1745, 1760 in 1768, ter plašč rudeče barve iz 1. 1758. V najnovejšem času je bila cerkev krasno slikana, oziroma pobarvana. Slikar Matija Koželj iz Kamnika kaže se tu v delu svojem — dasi je samouk — vrlega mojstra v cerkvenem slikarstvu. Da se no oziramo na druge njega vrline slikarske, povdarjamo, da zna po- 53 deljevati posamnim slikam in skupini pravo velikost ter vdihniti jim pravega duha; pozna se v njega delu liemško-Iaška šola, francoske le malo. Slike na oboku prezbiterij a nam na vid stavljajo življenje Marijino, oziroma Jezusovo, in sicer: Marijino brezmadežno spočetje, Marijino rojstvo, Marijino oznanjenje, Marijino obiskanje, rojstvo Jezusovo, darovanje Jezusovo, angeljevo prikazen Jožefu v spanji, beg v Egipet. Na stranskih stenah opazimo: Svete tri kralje in Jezusa v tempeljnu med učeniki, ter na oboku ladije: Marijino venčanje. Visoke so slike primerno 2—4'4 »», široke 2—4»»; posamezne podobe so čeznaravne velikosti. Na družili mestih je umetnik cerkev pobarval in sicer obok ladije se svetlo olivno-rumeno-zelenkasto barvo, dočim je opasje belo, na katero se naslanja svetlo-rudečkasta barva. Med opasjem se kaj ugodno podajajo okraski. Obrobje kapiteljev je pozlačeno, stebri pa marmorirani, jednako onim v stolnici ljubljanski. Vzatišji in v kapelicah stranskih altarjev je zidovje sivozclen-kaste barve. Barve so zelo okusno sestavljene in vspo-redjene, da prav prijetno ugajajo očesu. Uelo, katero je zvršil Koželj dne 20. decembra leta 1889, stane do 4000 gld. Zvonik je prizidan cerkvi v nje pročelji; visok je 48'», dolg v velikih linah 6 5 '», širok 5'7 '». Vrh zvonika se lesketa podoba Matere božje brezmadežnega spočetja in zvezda okrog nje; nad njo druga manjša z znamkom: »am«. Zvonik je krit z bakrom, cerkev z opeko in bakrom. Z v o n o v i v mol-akordu prekrasno pojo. Vse štiri je vlila Samassova livarna v Ljubljani; velikega in manjša dva 1. 1877, srednjega 1. 1773. 54 Na velikem beremo napis: »F Tvoji hrambi, o Marija! Bodi naša duhumtija; Vse nas vari tukaj srečne, Vse pripelji v blagre večne! Cerkljani! jaz bom V Gospodov vas dom Skliceval na glas, Ko sveti bo čas. Vsi zvesto hodite, Vsi verno molite, Da usliši vas Bog, Vas reši nadlog!" Ob spodnjem robu: „Anton Golobic, fajmošter; Andrej Vavken, Izidor Krč, ključarja — oskrbeli 1877. — Albert Samassa, Laibacli." V zvon so vlite podobe: Matere božje vnebovzete, sv. Jožefa, sv. Petra in Jezusa na križu; telita 2996 kil. Na drugem zvonu čitaš: „ Existente paroeho in ZirklachA. 11.1). Bartholomeo Dollenz, pia hujus paroehiae Ubertas per Joannem Jacobuin Samassa Labaci me fundi curavit anno 1773." Ob zgornjem robu: „ Bin ich gegossen Durch Ilitz des Feuers, Bin icli geflossen Zur Ehre Gottes,u Malo nižje: „Laudes Triadi cano; Crucifixum plango; Martam saluto, K.raltatae apprecor; Apostolos lionoro; Populum voco; Mortuos deflco; Et tempestates pello Vpodobljena je na njem: Mati božja vnebovzeta, žalostna Mati božja in Marija venčana. Tretji ima napis: »Jožef, kliče zvon, Cerkve vse patron! Pošlji cerkvi mir, V (jasni vsak prepir. Sprosi zadnji čas Srečno smrt za nas! — Albert Samassa, k. k. Hofglockengiesscr in Laibacli 1377." Vlita je zvonu podoba sv. Jožefa; zvon tehta 734 kil. 55 Na četrtem je pocloba sv. Janeza evangelista in napis: „Božja vlada naj ljubezen; Bodi vsak pošten in trezen. Mladi, stari, bodi čist. Pojem zvon evangelist Vlil: „Albert Samassa, Laibach Težak je -301 kilo. — V malih linah pa visi mrliški zvon; vlila ga je ista livarna in tehta 50 kil. Ura v zvoniku je stara; 1. 1880 so jo popravili; na velikem in drugem zvonu bije ure, na tretjem cetr-tinke. Na zunanjem cerkvenem zidovji opaziš solnčno uro. G o s p o š č i n a je bila farna cerkev do 1. 1848; klanjalo se jej je nad 30 podložnikov. Urbarij iz leta 1754 našteva nam jih v nastopnih krajih: v Apnem dva po '/j zemljaka; v Gameljnih jeden zemljak; v Dvorjah jeden zemljak; v Gradu dva zemljaka in jeden posestnik mlina in žage; na Zgornjem Brniku jeden zemljak; v Poženku jeden zemljak; v Zalogu štirje zemljaki, dva po 1/2 zemljaka in sedem hišarjev, v Sidražu dva po 1/s zemljaka in jeden hišar; v Vodicah jeden zemljak in v Cerkljah šest hišarjev. Danes posede cerkev v nepremičnem blagu dve njivi v obsegu treh oralov in 1102 □ sežnja, jeden pašnik in trideset zelnikov. Nekdaj so pokopavali okrog cerkve, odtod je vzidanih v zunanje cerkveno zidovje več kamenitih spomenikov; tako n. pr. bivših cerkljanskih župnikov: Matije Breceljna (Wrezel) -J- 1. 1657 in Mateja Brenka •j- 12. mareija 1. 1828. Na pokopališču je stala na severovzhodni strani cerkve, nekako tam, kjer je danes šolsko poslopje, že omenjena kapela sv. Tomaža in zraven nje »Kamer« ali kostnica, v kateri so hranili mrtvaške kosti. Kapelo in kostnico so baje razrušili koncem pretočenega stoletja. 56 Leta 1857 so napravili novo, oziroma zelo razširili staro pokopališče na vzhodno stran. Odstopilo se je v to 1100 Q sežnjev zemljišča, in sicer: župnik Andrej Bohinjec 600 Q sežnjev od vrta župniškega ri in posestnik Podjed 500, dočim so obdržali od starega pokopališča le 100 Q sežnjev. Prostor so ogradili z zidom ter napravili mrtvašnico v sredi pokopališča tikoma vzhodnega zidu. Blagoslovil je mirodvor v jeseni istega leta kranjski dekan Anton Kos. Na zahodno steno mrtvašnice je naslikal Fr. Bizjak 1. 1859 »obujenje Lazar-jevo«; na sliki opaziš, da se je možu tedaj zelo mudilo. 2. Podružnica sv. Martina v Smartnem. Cerkev sv. Martina v prijaznem Smartnem je prav verjetno, kakor smo že omenili, najstarejša in prvotna farna cerkev v fari. V starih časih so jo često prenav ljali in v pretočenem stoletji so jo zadnjič prezidali. Blagoslovil jo je Maksimilijan Leopold Basp, župnik kamniški in naddijakonov namestnik, dne 10. septembra 1. 1742. Zidana je v slogu renesančnem; dolga je 26 9 široka 8-2 »». Na evangeljski strani jej je prizidan žagrad. Trije altarji v njej so leseni. V velikem gospoduje sv. Martin, v stranskih pa sv. Jurij in sv. Hieronini. Kip sv. Martina na konji je izrezljal in altar napravil podobar Aleš Janežič iz Zaloga 1.1852. Slika je baje delo Bizjakovo. Stranska altarja je postavil Peter Janežič 1. 1769; na-pominjana svetnika v njih je naslikal nepoznat umetnik. Prav blizu stranskih altarjev v cerkveni ladiji sta kapelici, v katerih vidiš sliki sv. Ane in sv. Jožefa; napravil ji je slikar Bradaška. *) Odškodovali so župnika Bohinjca in njega naslednike z gozdom »Brklja«, ki meri 12 oralov in 120 Qsežnjev. Pis. 57 Kri že v pot so leta 1882 pkusno prenovili; blagoslovil ga je o. Erenfrid Zupet, gvardijan kamniški, dne 12. novembra istega leta. Lepi cerkvi se vrlo dobro podaja prostorna leea, katero je naredil Aleš Janežič 1. 1868. Iz zvonika, ki je krasno sezidan in do 38 »l visok, glase se trije zvonovi. Velikemu in srednjemu je dal glas Gašper Franchi v Ljubljani 1. 1730, malemu Vin-cencij Samassa 1. 1807. Prvi tehta 10, drugi 6 stotov, tretji 2 stota. V zvoniku je ura. Pokopališča svojega danes cerkev nima, a prav verjetno sodimo, da je nekdaj je imela. Precl dobrimi desetimi leti namreč je izkopal tamošnji posestnik Blaž Ilubad na svojem sadnem vrtu uprav tikoma cerkve mnogo mrtvaških kostij, med njimi lobanjo; vprašamo, odkod kosti, da niso tamo pokopavali? in sicer, ko je bila v Šmartnem fara, ali pa za časa reformacije. V urbariji 1. 1740 čitamo, da je bila cerkev svetega Martina posestnica 28. njivam. Danes pripada njej jedna njiva, ki meri 1136 □sežnjev; nje gozd, v obsegu 5.oralov 176 Qsežnjev, njivico z 257.Qsežnji inpašniček 145 Q sežnjev, vživa tamošnji cerkvenik v to, da plačuje za cerkev davek in opravlja v njej svojo službo. Razun 23. ustanovljenih in dveh urnih svetih maš opravlja se tu najsvetejša daritev v nastopnih dneh: V god sv. Jurija, prošnji teden v torek, v nedeljo po svetem Jakobu, na dan sv. llieronima, v dan sv. Martina in v nedeljo po sv. Martinu. V Šmartnem so imeli do novejšega stoletja svoje duhovnike; stanovali so v hiši tik cerkve, uprav tam, kjer je danes mežnarija. Imena njihova so se nam po-izgubila, znani so le: Janez Vodopivec — »sacerdos curatus ad S. Martinum pro temporc adventus« 1. 1776; Primož Kralj 1777—1784; Josip Prunner 1. 1790. 58 3. Podružnica sv. Janeza Krstnika na Zgornjem Brniku. Kake pol ure hoda od farne cerkve po lepi srenjski cesti na Zgornji Brnik stoji zunaj vasi na južni strani najlepša podružnica v fari, posvečena sv. Janezu Krst-niJcu. Temeljni kamen so jej postavili dne 19. aprila leta 1741. V nastopnem letu 10. septembra jo je blagoslovil Maksimilijan Leopold Basp, župnik kamniški; dne 18. julija 1. 1743 pa je cerkev posvetil Leopold Josip Hanibal grof Petassi, škof tržaški in nacldijakon za Gorenjsko. Zidana je v podobi križa ter primerno obokana nad ladijo in prezbiterijem; dolga je 21 »K široka v ladiji 13 ">. Žagrad jej je prizidan na evangeljski strani. Cerkev je barvana višnjevo-rumeno; na obok v svetišču je naslikal Frančišek Bizjak 1. 1868 »božje oko«, v ladiji štiri cerkvene učenike: sv. Hieronima, sv. Gregorija, sv. Ambroža in sv. Avguština, zunaj v pročelji cerkve pa sv. Janeza Krstnika. Altarji so leseni in prav lični; vse tri je izrezljal podobar Peter Janežič, in sicer: velikega 1. 1759, stranska sv. Ane in sv. Marlte 1. 1762. Podobo sv. Janeza Krstnika na velikem altarji je naslikal prof. Franke 1.1867, sv. Ane in sv. Marke nepoznat slikar. Stranska altarja je prenovil Janez Janežič 1. 1873, velikega Jurij Tavčar leta 1875. Lečo ki je nameščena na evangeljski strani svetišča, prenovil je v istem letu Janez Janežič; štiri evangeliste in »dobrega Pastirja« na njej je naslikal Matija Koželj. Križev pot je blagoslovil o. Joahim Nastran doma iz Cešnjevka, 1. 1856. V zvoniku tikoma žagrada je ura in trije zvonovi. Velikemu je dal glas Jakob Samassa 1. 1773, srednjemu Anton Samassa 1. 1836 in malemu Gašper Franchi 1. 1729. 59 Cerkev v sedanji obliki ni prvotna. Davno davno že prej stala je ona — izvestno leta 1404; to svedoči listina iz istega leta, v katerem sta Frančišek pl. Heim-burg in žena njegova Marjeta odstopila cerkvi sv. Janeza Krstnika jedno svojih zemljišč na Zgornjem Brniku.1) Cerkev je bila nekdaj cerkvena g o s p o š č i n a. V urbariji iz leta 1754 čitamo, da se jej je klanjalo devet Zgornjih Brničanov, in sicer: dva zemljaka, jeden 3/j zemljak, jeden 1/i zemljak, štirje hišarji in jeden posestnik vrta. Sedaj je posestnica štirim oralom in 067. Qsežnjem njiv, 10. oralom 198. Qsežnjem gozda in 51. □sežnjem pašnika. Spomin cerkvenega posvečenja se obhaja v cerkvi sv. Janeza Krstnika v nedeljo po sv. Egidiji; druge maše so: v god sv. Marke — tudi procesija iz farne cerkve in propoved, v dan sv. Janeza Krstnika, v sopraznik svete Ane, v dan glavoseka sv. Janeza Krstnika in v sopraznik sv. Janeza Evangelista. Nadalje je opraviti vsako leto župniku 25 ustanovljenih sv. maš; kapclanoma 40 ustanovljenih, 30 birskih in dve urni sv. maši. 4. Podružnica sv. Simona in Jude na Spodnjem Brniku. Sv. Janezu Krstniku najbližja soseda sta sv. Simon in sv. Juda na Spodnjem Brniku. Cerkev stoji na planem, streljaj od vasi na strani zahodni. Pripoved o njej sega daleč v preteklost. Pravijo, da na mestu sedanje cerkve je bil vrtiček, na okrog pa zelo zaraščen gozd. Vrtiček so uporabljali domači in sosednji prvi kristijani v pokopališče mrličev, na katerem so sezidali kapelico. Več let pozneje ukrenejo Spodnji Brničanje, da naj se se- J) Farni arhiv. 60 zida cerkev sv. Simonu in .Tudi na čast v sredi vasi med Močnikovo in Jerebovo hišo. A, glej čudo! Kar so na-vozili tja v to potrebnega blaga po dnevu, izginilo je čez noč, preselilo se v omenjeni vrtiček in se nakopičilo okrog kapelice. V tem so spoznali voljo božjo, podrli kapelico in na istem mestu sezidali cerkev izvestno že pred 1. 1511. V istem letu namreč, dne 25. oktobra, je posvetil lavantinski škof Leonard I. Petverl v njej altar na čast sv. Primožu, Felicijanu, Janezu in Pavlu in vložil vanj svetinje sv. Vida, Krištofora i. dr.3) Kmalu pa so baje svetišče oskrunili luterani, opravljali v cerkvi svojo službo božjo, dokler je ni v katoliško porabo posvetil Lulca Bizancij, škof katarinski, dne 4. maja 1. 1555 in vnovič Pavel Bizancij, znabiti njegov brat, dne 30. maja 1. 1581.2) Cerkev, katero so 1. 1641 popravili in 1. 1758 zadnjič prenovili, zidana je v renesančnem slogu ter ima tri lesene altarje. V velikem stolujeta sv. Simon in Juda v družbi se sv. Leonom papežem, sv. Hieronimom, Ambrožem in Avguštinom, v stranskih pa sta sv, Vrban in sv.Jcdrt-, naslikal je podobi Leopold Layer 1. 1779. Podobar Jurij Tavčar napravil je altar in podobo sv. Simona in Jude 1. 1878; stranska altarja je tedaj prenovil. Lečo na evangeljski strani svetišča je izdelal Janez Janežič 1. 1876. Kri že v pot je visel do 1. 1872 v farni cerkvi Marije vnebovzete; tedaj so ga prodali podružnici sv. Simona in Jude, a 1. 1887 tu prenovili; blagoslovil ga je Teodorik Muren, tedanji gvardijan kamniški. Na listni strani je prizidan žagrad, v pročelji cerkve zvonik. V njem je ura in trije zvonovi, katere je vlila vlivarnica Samassova v Ljubljani, in sicer: .velikega *) Slovencev »Listek« 1. 1887, št. 119; — Knezožkofijski arhiv v Mariboru. 2) Glej str. 14. 61 Jakob Samassa leta 1769; srednjega Albert Samassa leta 1888 in malega Jakob Samassa 1. 1785. V listinah čitamo, da so 1. 1641 napravili okrog cerkve pokopališče1), pozneje soje opustili in nosili pokopavat v Cerklje do 1. 1855; tedaj so si oskrbeli je vnovič.2) P o d 1 o ž n i k o v je imela cerkev nekdaj pet: dva po pol zemljaka v Hotemožah in tri hišarje na Spodnjem Brniku. V novejšem času posode 9 oralov in 156 □ sežnjev zemljišča. L. 1840 so rokovnjači jej odnesli sv. posode, šest masnih plaščev in nekaj perila. V podružnici sv. Simona in Jude je gotova maša v nastopnih dneh: na dan sv. Jedrti, sv.Vrbana, sv. Primoža in Felicijana, v torek po sv. Trojici, v god sv. Simona in Jude; spomin cerkvenega posvečenja se obhaja v nedeljo pred sv. Simonom in Judo; nadalje opravita tu kapelana vsaka leto 20 birskih in 2 urni sv. maši. SpodnjiBrničanje imajo svojega duhovnega pastirja, sedaj že jednajsto leto vpokoj enega župnika blagega gosp. Balt. Bartola. Dokler je bilo dovolj duhovnikov, dekretovali- so vikši pastirji tu sem jednega ali druzega aktivnega duhovnika. Odmerjene mu je plače letnih 300 tri d.; ima tudi čedno hišo v vasi — le žal, da je cerkvi malo preveč odročna; prenovili so jo zadnjič leta 1835. 5. Podružnica sv. Florijana v Lahovčah. Vberi jo se Spodnjega Brnika po okrajni cesti na vzhodno^ stran, čez dobrih 20 minut zavij malo na levo in prišel si v dokaj veliko vas kamniškega okraja z ime- *) »Matricula paroehiae Zirklensis.« -) Glej str. 11. 62 nom Lahovče. Takoj zunaj vasi na severu stoji cerkev sv. Florijana ter prav blizu pripravno stanovanje tamoš-njemu duhovniku. Cerkev je zidana približno v slogu romanskem. Y pročelji v zunanji zid vzidana plošča pove nam nje starost : »Erecta sum svil) Dno Mathia Widmar, paroeho Cerclensi, anno 1698.« Toda v tem letu so sezidali le cerkveno ladijo in možno zvonik, prezbiterij je starejši. V tem opravičuje nas letnica 1642 na zunanjem vzhod-njem zidu svetišča, kakor tudi pismeno poročilo v farnem cerkljanskem arhivu, da so posvetili prezbiterij v praznik presvete Trojice 1. 1652. Zadnjič so prenovili cerkev 1. 1880; blagoslovil jo je Avguštin Sluga, dekan kranjski, v dan povikšanja sv. Križa istega leta, Cerkev je znotraj rumeno pobarvana ter dolga 19 2 »", široka 11 m. V njej so trije leseni altarji. Veliki, nov 1. 1881, je delo podobarja in zlatarja Jurija Tavčarja, kakor i slika sv. Florijana. Stranska altarja sv. Uršule in presvete Družine prenovil je napominjani mojster v istem času, izrezljal pa nepoznat podobar 1.1835. Križev pot je naslikal Layer, okvirje prenovil mu je 1. 1869 Aleš Janežič in menda tudi lečo na listni strani svetišča. Zvonik se oklepa cerkve pri glavnem vhodu v pročelji; prenovljen je bil 1. 1882. Zvonove v njem je prelil A. Samassa 1. 1858. Veliki zvon, težak 18 24 sto-tov, ima napis: »Slava Bogu na višavi!«; srednji tehta 9'75 stotov z napisom: »Mir ljudem na zemlji!« ter mali: »Mrtvim večno življenje!«, ima 5 54 stotov; na njem in na srednjem zvonu bije ura četrtinke, na velikem ure. Okrog cerkve je od 1. 1855 prostorno pokopališče.1 >) Glej str. 11. 72 Cerkev sv. Florijana je posestnica 19. oralom in 259. □sežnjem zemljišča. V Lahovčah mašuje farna duhovščina: na praznik sv. Jožefa; v dan sv. Florijana, sv. maša in procesija; v god sv. Roka in sv. Uršule. Spomin cerkvenega posve-čenja se obhaja v nedeljo pred tretjim kvaternim tednom. Nadalje je opraviti tu župniku vsako leto deset 1 »irskih in kapelanoma dve urni sv. maši; ustanovljene maše opravlja tamošnji duhovnik. Njemu plačujejo Lahovci R00 grld. na leto; zraven vživa dohodke '/.i zemlje. 6. Podružnica sv. Matije v Zalogu. Cerkev sv. Matije v Zgornjem Zalogu šteje v svojo sosesko: Zgornji, Srednji in Spodnji Zalog, Gline in Dobravo. Tudi Založani imajo domačega duhovnika, ki stanuje v čedni hiši poleg cerkve; plačila mu dajo letnih 300 gld. Cerkev so sezidali 1. 1666 v renesančnem slogu; dolga je 20"45 »», široka 8 >». Veliki altar sv. Matije so kupili v kriški graščini pri Komendi 1. 1820; stal je prej v tamošnji grajski kapelici. Leta 1858 ga je prenovil podobar Aleš Janežič, kakor tudi stranska altarja sv. Pavla in sv. Lulceša, ter lečo na evangeljski strani prezbiterija. Križev pot je naslikal Fr. Bizjak, okvirje napravil Janežič, blagoslovil o. Rudolf Dolinšek dne 18. aprila 1. 1869. Kakor skoro v vseh podružnicah, opaziš tudi v tej takoj pri glavnem vhodu k o r, na listni strani svetišča pa žagrad. Zvonik je bil že često prenovljen; zadnjič 1.1873. V njem visi najstarejši zvon v fari iz 1. 1434. On 64 je podolgovat, glas mu je močan, da se čuje dve uri daleč. Na klobuku ima napis v gotskih majuskulah: »Ego sum * qui * peccavi * inicjue * egi * avertatur * ob-seero * furor * tuus * a populo * tuo * et * eu * recordare * domine * testamenti * tui * et * dic * angelo * percuticnti * cesset * jam * manus * tua * ut * non * decoletur * tcrra * et * ne * perdes * omnem * animam * Anno * Domini * millesimo ccccxxxijii. Med napisom vidi se mala podoba Jezusa se svetom v roki ter sv. Peter s ključi. Težak je blizu 25 stotov; vlil ga je nepoznat zvonar. Pravijo, da je bil zvon v kapucinski cerkvi v Ljubljani, od koder ga jo pripeljal v Zalog v začetku tekočega veka že davno pokojni J. Kne iz Spodnjega Zaloga; dal je zanj prejšnji veliki zvon ter doštel precejšnjo svoto iz žepa svojega. Srednjemu zvonu je dal glas Albert Samassa leta 1871, malemu Vincencij Samassa 1. 1814. Ura v zvoniku bije le ure na velikem zvonu. Leta 1740 je bila cerkev sv. Matije lastnica petnajstim njivam; v novejših dneh je njene posesti: 3 orale 944 Q sežnjev njiv, 3 orale 794 Q sežnjev travnika in 483 [] sežnjev pašnika. Zaloški duhovnik opravi tu vsako leto 58 ustanovljenih sv. maš in cerkljanska kapelana štiri urne svete maše. V gotovih dneh jc v Zalogu najsvetejša daritev: 25. januvarija, v dan spreobrnjenja sv. apostoljna Pavla; sopraznik presv. Trojice; v nedeljo pred sv. Lukežem in v god sv. Lukeža. 7. Podružnica sv. Marije Magdalene na Pešati. A" podnožji divnega pešaškega hribovja, pol ure hoda od farne cerkve, dviga se na prijaznem holmcu tikoma vasi cerkvica sv. Marije Magdalene. Spominja 65 nas slavnega malteškega reda, kateremu je bila nekda podložna. Leta 1738 jo je red prenovil, posvetil pa leta 1752 knezonadškol' goriški, Karol Mihael grof Athems; to sporoča nam črna plošča v svetišču na listni strani z nastopnim napisom : „D. 0. M. Eccl. filial. Sacr. Ord. Melit. D. Mariae Magd. aetate exenam A com. Fr. Pet. Jac. Bar. Testaferrata Fatrit. Melit. Prael., Ref. Pontif. Gubern. Glityplierni in Umbria proprio Ecclesiae et benefaet. Aere nobiliori formae magno poenitent. speculo tempori et aeternitati restitutam A. MTJCCXXXV1II. A Carol. Mich. S. R. J. Com. ab Athems primo Goritiae Archi-Epo. Idibus Septembris MDCCL1I. cum Ara majori cousecrari curavit. Magister Petr. Paul Glavar Prot. Apost. Commendae S. Petr. Par. et Conductor.u Leta 1803 so prizidali na evangeljski strani prez-biterija žagrad. Veliki altar sv. Marije Magdalene posvetil je 1. 1752 knezonadškol' Mihael, prenovil 1. 1868 podobar M. Peternel iz Sele. Stranska altarja sta posvečena Materi božji in sv. Matevžu; izrezljal ju je ter leeo na strani evangeljski isti mojster 1. 1865. Križev pot je barvotisk; napisi postajam so latinski in laški. Zvonik je prizidan cerkvi na desni strani ladije; prenovljen je bil 1. 1874. Zvonovi so harmonično ubrani; velikega in malega je vlil Albert Samassa leta 1874, srednjega Vincencij (lollner v Celovcu 1. 1829. Tehtajo pa: 19 42, 4 32 in 6"52 stotov. V cerkvi sv. Marije Magdalene je izvestno sveta maša: a- god sv. Filipa in Jakoba; na dan svete Marije Magdalene, sv. Matevža in 24. decembra. Spomin cerkvenega posvečenja se obhaja osmo nedeljo po binkoštih. Cerkev ima posesti v katastralni občini pešaški 9 oralov 421 n sežnjev, v grajski 1112 □ sežnjev zemljišča. Zgod. oorklj. fare. 5 66 8. Podružnica sv. Helene v Gradu. Zelo je verjetno, da je stala na mestu cerkve sv. Helene v Gradu v davni preteklosti grajska kapelica, katero je baje razdejal ob jednem z graščino Turčin o prvem napadu svojem v pokrajine naše.1) Da se je spomin na kapelico ohranil, sezidali so pobožni grajanski pradedi na nje mestu cerkvico 1. 1426; v tem nas uve-ruje a' zvonik vzidana plošča z isto letnico. Ko so pa leta 1640 cerkev prenovili, posvetil jo je škof Mihael Kummer pl. Kumberg dne 15. aprila 1. 16412), sedem mesecev pozneje pa altar sv. Helene. Zadnjič so podružnico prenovili in razširili leta 1857; v to so potrosili 1876 gold. 41 kr., katero svoto so pokrili Grajani s prostovoljnimi doneski. Veliki altar sv. Helene je iz leta 1701; izdelan je zelo okusno, da ga smelo prištevamo najlepšim v fari. Stranska altarja sv. Lucije in sv. Barbare je izrezljal baje Aleš Janežič leta 185-9, svetnici pa naslikal Fr. Bizjak: tedaj so napravili i novo lečo. Križev pot je naslikal nepoznat umetnik 1. 1730; bil jo do 1. 1856 v cerkvi sv. Janeza Krstnika na Zgornjem Brniku. V zvonik vzidana plošča, vzbuja nam misel, da se je vsaj spodnji njega del ohranil od 1. 1426; vrh so mu često prenovili, zadnjič 1. 1857 in 1880. Med tremi zvonovi je najstarejši veliki; dala mu je glas Marija Ana Schneider v Ljubljani 1. 1768; srednjega in malega je vlil Janez Jakob Samassa 1803. leta. Kot cerkveni gospoščini seje klanjalo .cerkvi sv. Helene 13 podanikov, in sicer: dva po '/s zemljaka, l) Glej str. 9. ') »Matricula paroehiae Zirklensis« 1. 1764. 67 trije hišar ji in pet posestnikov njiv v Gradu, jeden zemljak, jeden posestnik vrta in jeden gozda v Žejah. Razun jcdnega gozdiča v domači katastralni soseski nima sveta Helena danes nepremične posesti. V grajski podružnici se daruje sv. maša: v ponedeljek pred vnebohodom; v nedeljo po sv. Martinu; na dan sv. Helene, sv. Barbare in sv. Lucije; v nedeljo pred veliko Gospojnico se obhaja spomin cerkvenega posve-čenja. Urno in tri ustanovljene sv. maše za pokojno Uršo Hočevar darujeta vsako leto kapelana; župnik dve za f Lenko Krč in jedno za Rebrnik-a. 9. Podružnica sv. Nikolaja v Dvorjah. Da ostaviš grajsko cerkev in stopiš v vas, pozdravlja te prav od blizu slabih pet minut oddaljena cerkev sv. Nikolaja v Dvorjah. Lepa je v sedanji obliki, v prvotni je bila skromnejša in veliko manjša; pripovedujejo, da je o shodih duhovnik na prostem maševal. Veliki altar v stari cerkvi je posvetil Pashazij, škof pičenski, 1. 1641 in zopet dne 18. oktobra 1. 1691 stiški opat in naddijakon Anton.1) Sedanjo cerkev so sezidali 1. 1755 v renesančnem slogu, blagoslovili pa 1. 1758. Dolga je 20'5 «>, široka 10 06 m, visočina jej je primerna. Veliki altar in kip sv. Nikolaja v njem je izrezljal 1. 1876 podobar Tavčar, sliko sv. Nikolaja pa Mencinger; ohranjena je slabo, zato so jo postavili za altar v pokoj. Stranska altarja si'. Egidija in sv. Volfganga sta najstarejša v fari; napravil ju je ne-poznat podobar 1. 1656. l) Farni direktorij 1. 1761. 10* 68 Leča na evangeljski strani prezbiterija je z velikim altarjem iste starosti ter delo Tavčarjevo. Kri že v pot je zelo star in preprost barvotisk z latinskimi napisi Zraven žagrada na listni strani svetišča je vbod v zvonik, kateri so 1. 1885 prav okusno prenovili. Vsak zvon v njem ima različnega mojstra, in sicer je veliki zvon vlil Josip Samassa 1. 1738, srednji Caharija Reidt v Ljubljani 1. 1758 in mali Vincencij Samassa 1. 1806. Na zunanjem zidu svetišča je solnčna ura, poleg cerkve hiša cerkvenikova. Sv. Nikolaj je gospodar jednemu travniku v kata-stralni občini češnjevški; v grajski pa 2. oraloma in 931. Qsežnjem njive. Farni duhovščini je tu maševati: belo nedeljo; v sredo po beli nedelji — urna sv. maša; god sv. Egidija, sv. Volfganga in sv. Nikolaja; nadalje je opraviti župniku dve, kapelanoma vsako leto 15 ustanovljenih sv. maš. 10. Podružnica sv. Duha v Češnjevku. Blizu Strmola stoji na planem ob srenjski cesti iz Gerkljan na desno v češnjevku cerkev sv. Duha Pergamen1) nam sporoča, da je posvetil prezbiterij in veliki altar škof Danici de Eubeis dne 8. junija 1. 1535 na čast presv. Duhu, aposteljnu Jerneju in sv. Dominiku; vložil je vanj svetinje sv. mučenikov: Donata, Afre in tovarišev ter sv. Odorika, škofa in spoznovalca. Izrazil je tedaj srčno željo svojo, da naj skoro i ladijo popravijo ter cerkev preskrbe z masnimi knjigami, svečavo, obleko in drugo opravo. Odtod smelo sodimo, da je bila cerkev ubožna; pravijo, da je bila zidana več čevljev ') Priloga II. 69 globoko v zemljo. Zvonik je ostal, cerkev so podrli in na istem mestu sezidali 1883. leta sedanjo. Na dolgost meri 17 52 m, na širokost 9 »'. Ž a grad jej je prizidan na listni strani svetišča. Na evangeljski stoji leča. Napravil jo je podobar Aleš Janežič leta 1863. Njegovo delo so i trije leseni altarji: sv. Duha 1. 1852, sv. Andreja 1. 1860, sv. Marije Magdalene 1862. leta. Sv. Duha z 12. aposteljni na velikem altarji je naslikal Fr. Bizjak baje 1855. leta, kakor tudi križev pot, kateri je blagoslovil 16. avgusta istega leta o. Joahim Nastran. • Zvonik so prenovili 1. 1889, zvonove je pa prelil Albert Samassa 1883. leta. Veliki zvon je težak 800, srednji 332, mali 198 kil. V podružnici sv. Duha se daruje sv. maša : v sredo po tretji velikonočni nedelji; v sredo pred vnebohodom; binkoštni ponedeljek, v spomin cerkvenega posvečenja; v god sv. Marije Magdalene in sv. Andreja; kapelanoma je opraviti deset ilirskih in sedem ustanovljenih sv. maš. Cerkev ima danes v domači katastralni občini jed-najst oralov 424 njsežnjev zemljiške posesti, samo gozda 9 oralov. Nekdaj je bila ona gospoščina, kateri se je klanjalo: v Lukovici jeden zemljak in jeden hišar, v Cešnjevku trije hišarji. II. Podružnica sv. Nikolaja na Možanici. Iz Cerkljan do Možanice je dve uri hoda; na tem potu premeriš faro velesovsko in vas Olševek, 1'are šen-čurske; nato zaviješ navzgor in v treh četrtinkah od Olševka prideš v cerkev sv. Nikolaja. Začetek njen je izvest.no star, toda nam neznan. Mi verno le, da že leta 70 1653. darovala se je v njej sv. maša v nastopnih dneh: v ponedeljek po tretji velikonočni nedelji urna sv. maša: v petek po vnebohodu; na dan sv. Radegunde ; v god sv. Avguština, sv. Matevža, sv. Nikolaja in sv. Janeza in Pavla. V nedeljo pred sv. Mihaelom se je obhajal spomin cerkvenega posvečenja, v nedeljo pred svetim Janezom Krstnikom je prihajala procesija iz Cerkljan na Možanico. Cerkev je bila tedaj baje zelo neznatna; štiri sežnje dolga, dva široka in visoka. Strop jej je bil v svetišču obokan, v ladiji lesen, ploskan in pobarvan; imela je dva lesena altarja: sv. Nikolaja in sv. Radegunde; oba so nam do danes ohranili, le kip sv. Nikolaja so nadomestili z onim sv. Matevža. Sv. Nikolaju je izrezljal nov altar podobar Aleš Janežič 1871. leta, tedaj, ko so na mestu stare cerkve sezidali sedanjo. Stroške, znašajoče 1931 gld., trpela je cerkev in Možančani. Leče podružnica nima; križev pot so kupih 1. 1873 v Kokri. Zvoniku so prenovili vrh 1. 1866 in 1871; v njem se glase štirje zvonovi. Velikega je vlil Anton Samassa 1. 1849 ter mu vdelal podobe: sv. Križa, Matere božje in sv. Nikolaja; zvon tehta 10 stotov. Srednjemu je dal glas Konrad Sclmeider v Cel ji 1. 1713; težak je 7 stotov in ima podobe: sv. Križa, Matere božje in Mojzesa. Do 1. 1877 pel je ta zvon v zvoniku farne cerkve, od koder so ga prenesli na Možanico. Tretji zvon je težak 21/, stota: vlil ga je Benedikt Huetterer v Ljubljani 1750. leta. Malemu je bila mati Samassova vlivarna 1. 1884, ter tehta le 20 funtov. Sv. Nikolaj je imel 1. 1754 njivo, travnik in gozd: danes nima posesti. 71 12. Podružnica sv. Štefana na Štefanji Gori. Z bujno vegetacijo obraščena Štefanja Gora nosi na vrhuncu svojem cerkvico sv. Štefana, prvega muče-nika. Na Štefanji Gori je nekdaj bivala Marjeta, soproga \ alliunova, ki je bila na posestvu Wluinga z Gornicc. Podaril je gospodar njo in njene naslednike dne 22, maja 1296 gornjegrajskemu samostanu.1) Davno že na tej gori stoji cerkev, kajti Štefanci — odtod ime —so se že predi. 1228, v katerem se Štefanja Gora vprvič imenuje,2) združevali v njej k pobožni skupni molilii Dneve pa, a- katerih se je darovala tu sveta maša, našteva nam »Directorium parochiae Zirklensis« iz 1. 1653, in sicer: v god sv. Jederti; v torek po veliki noči; na dan najdenja sv. Križa; v spomin najdenja sv. Štefana; na praznik sv. Štefana.®) V tem času so cerkev prenovili; posvetil je škof Biclavicli4) 1. 1654 cerkev ter veliki altar sv. Štefana v njej; vložil je svetinje: sv. Valentina, Inocencija, Florijana in dr. Dne 21. julija 1. 1804 je v cerkev treščilo, da je pogorela. Štefanci so hoteli novo cerkev na istem mestu sezidati, toda župnik Grošelj se je odločno branil, češ, da naj se sezida blizu vasi štefanske; in, dasi so že mnogo kamenja tja navozili —še dandanes je groblj a -navzlic temu izpolnila se je naposled želja Štefancem. Nova cerkev se je dvignila na starem mestu 1805. leta, v nastopnem jo je blagoslovil župnik Grošelj. Cerkvi so prizidali žagrad na listni strani prezbiterija; uprav ') Štajerski dež. arhiv, list. št. 1505. 3) Glej str. 30. 3) Urna sv. maša je dandanes binkoštni torek. Pis. 4) »Matricula parochiae Zirklensis< 1. 1736. 72 nad njim i zvonik, kateri so prenovili 1. 1866 in 1875. Altarji so leseni; velikega je prenovil podobar in po-zlatar Frančišek Osole iz Kamnika leta 1880. stranska sv. Jederti in sv. Florijana je izrezljal podobar A. Janežič 1847. leta. Iz zvonika se glasč trije dobro ubrani zvonovi. Josip Samassa je vlil veliki zvon 1. 1740 in mali leta 1786, srednji zvon pa Anton Samassa 1. 1827. Kot cerkveni gospoščini sta bila sv. Štefanu podložna dva hišarja in dva posestnika njiv. Spomina je vredno, da je hotel pokojni knezo-nadškof Anton Alojzij Wolf podružnico sv. Štefana v farno cerkev povzdigniti, kateri naj bi bile podložne vasi: Stefanja Gora, Možanica, Stiska Vas in sv. Ambrož. Štefanci, dasi vikšemu pastirju na naklonjenosti.hvaležni, niso bili s tem zadovoljni, češ, cerkljanski duhovni so nam preskrbni dušni pastirji, in drugič so se bali stroškov 13. Podružnica sv. Križa v Stiški Vasi. V severovzhodni potezi od Štefanje Gore čez reški jarek je Stiska Vas skoro v isti visočini. malo višje cerkvica sv. Križa. Preselila se je semkaj 1. 1751 iz bližnje, jedva 30 korakov oddaljene dolinice, v kateri je bila od prvotnih časov svojih. Še se pozna, kje da je stala; dolga je bila do 15«', široka 5 "'. Pripovedujejo, da luč ni hotela v njej goreti ter, da se je nje svetloba prikazovala na bližnjem holmcu; v to so cerkvico podrli in novo sezidali na napominjanem holmcu leta 1751. Blagoslovil jo je župnik Jernej Dolenjec dne 2. oktobra 1. 1752. Kor na zahodni in žagrad na vzhodni strani so jej prizidali 1. 180-3. Altar sv. Križa je prenovil po- 73 dobar Frančišek Osole 1. 1883; v cerkvi je i leča in križev pot. Na listni strani ladije je kip »žalostne Matere božje«. Prenesli so ga že davno iz farne cerkve v podružnico sv. Križa. Zvonik se vspenja v pročelji cerkve 20'» visoko ter brani a- linah svojih tri zvonove. Veliki in srednji z.von j1' vlila vlivarna A. Samassova 1. 1861, malemu je dal !i'li's nepoznat zvonar 1645. leta; na klobuku ima napis: »Crux Christi salva nos!« V cerkvi sv. Križa se je vršila najsvetejša daritev 1. 1653 v dneh: drugo nedeljo po veliki noči; v sredo pred sv. Filipom in Jakobom — urna sv. maša: v dan najdenja sv. Križa; v god sv. Janeza in Pavla: na dan povikšanja sv. Križa. Dandanes je pa sv. maša tudi velikonočno nedeljo in v nedeljo po sv. Mihaelu ter v postu o petkih. Cerkev sv. Križa nima nepremične posesti; nekdaj je dajal vsak zemljak za nje potrebe letnih 44 kr„ vseh zemljakov v Stiski Vasi je bilo jednajst, tedaj so dali skupno 8 gld. 6l/» kr. starega denarja. 14. Podružnica sv. Ambroža. Visoko v hribih je podružnica sv. Ambroža. Pot do nje je zelti strma in težavna; nad dve uri potrebuješ tja i/. Cerkljan. Cerkev je okusila za turških bojev mnogo hudega; pravijo, da je imel v njej Turčin ležišče, in da je služil altar v konjske jasli. Ko je sovražnik odšel, popravili so jo ter postavili nazaj sv. Ambroža ki]), kateri je bila kruta sila vrgla raz altar.1) Sv. maša se *) Isti kip — vsaj tako je pripoved — je danes v lopi pred cerkvijo. Pis. 74 je darovala zopet v njej, in sicer, kakor nam sporoča direktorij iz leta 165-3, v nastopnih dneh: v god svetega Filipa in Jakoba, v spomin sv. Pavla dne 30. junija — urna sv. maša; na dan sv. Lovrenca in sv. Katarine; pozneje uvedli so sv. mašo i na tretjo nedeljo po veliki noči. Zadnjič so cerkev prenovili leta 1881. Dolga je 13'45'», široka 4 2 »». V lesenem altarji stoluje sv. Ambrož v družbi s sv. Filipom in Jakobom; altar in kipe je izrezljal Frančišek Osole v omenjenem letu. Na listni strani svetišča je ž a grad. V zvoniku, v pročelji cerkve, vise trije zvonovi. Velikemu je dal glas Jakob Samassa 1. 1798, srednjemu Anton Samassa 1. 1863, malemu Vincencij Samassa leta 1820. Mali se je preselil tu sem s Šcnturške Gore. Zvonovi tehtajo v istem redu: 7, 4 in 1 "8 stotov. Sv. Ambrož je gospodar 2. oraloma 290. □sežnjem zemljišča v katastralni občini šenturški. 75 Zidana znamenja v fari. --'veta znamenja so vsaki fari v čast ter nje vernikom v pobožno vnemo in spomin. V cerkljanski fari je vzlasti lesenih veliko, da, |il je sin Frica Strmolskega in žene Neže; dne 17. marcija 1. 1364 prepustila je mati Meinhardu tri zemlje v Repnjah in Vodicah; bile so njena jutrina.2) 14.) Martin (Mokronoški)3) »de Nazzenfuz«, rektor cerkve sv. Marije v Cerkljah, je bil dne 24. novembra 1. 1400 prisoten kot priča v Loki, kjer je napravil frizinški škof Bertold na prošnjo Jederti, prednice velesovske, prepis ali transsumpt ustanovnega pisma velesovskega samostana. 15.) Jurij Poklanjek (Pockleinckhj, priča na neki listini, pisani v Kranji 22. januvarija 1438.5I 16.) Janez — »Grysan de Lobavv, presbyter Mis-nensis dioecesis« — je bil prej kapelan v samostanu velesovskem. Ravnateljem (župnikom) cerkve cerkljanske ga je prezentovala 20. julija 1454 vesoljnemu vikanju Heidlinu Kuplerju prednica velesovskega samostana, Ana Paradeiser.") 17.) Kancijan Vidovec od 1.1478 do 1. 1494.7) »Butius de Palmulis«, vesoljni vikarij očakov, podelil mu je v Vidmu dne 16. aprila 1. 1485 pravico, da je smel iz pastirstva izpraševati onega duhovnika, kojega je volil vsako leto samostan velesovski začasnim kapelanom cerkve sv. Marjete v Velesovem.8) ') Štaj. dež. arb., list. št. 2492. *) Mat. Slov.: »Letopis« 1. 1872/73, str. 24 in 25. 3) Ali: Mokronožan. 4) Mat. Slov.: »Letopis« 1. 1872/73, str. 27. 5) »Urk. des Deutsch-Ordens-Archives zu \Vien I., str. 515. Izvirnik v arhivu velesovskem. ') »Matricula parochiae Zirklensis«. 8) Mat. Slov. »Letopis« 1. 1872/73, str. 29. 81 18.1 Fabijan Vičič jo župnikoval v Cerkljah od leta 1494 do 1532'. leta.1) 19.) Toma Volih od 1. 1532 do 1. 1537.2) - 20.i Polikarp Hertenfelser od 1. 1537 do 1. 1545.3) 21j Leonard Volih, menda strioriik Tomi, bilje leta 1537 kapelan v Cerkljah; župnikoval je le v 1. 1545 in 1546.") 22.i Krištof Schvvab pl. Lichtenberški in Tufsteinski 1.1546 do 1595. Omenili smo spredaj, da je bil novi veri prijazen — toda naposled oklenil se je svetih nebeških resnic.5) 23.) Krištof Trajben je vladal faro cerkljansko od 1. 1595 do 1596.6) 24.) Jernej Hauman imenuje se v listini z clne 12. februvarija 1. 1596, v kateri se sporazumlja ž njim prednica samostana velesovskega, Magdalena, glede žitne desetine v Hotemožah, 1'are šenčurske.7) Umrl je v Cerkljah 1. 1609. 25.) Matija Schmuck od 1. 1609 do 1633.8) 26.) Jurij Fabijan je bil v fari le jedno leto predstojnik. 27.) Matija Brecelj od 1. 1634 do 1657. Podpisaval se je »Wrezel«. L. 1647, dne 11. januvarija, prodal mu je kranjski meščan Matija Horner jedno n jivo pri Kranj i. "j ') »Matricula paroehiae Zirklensis.« 2) Ravno tam. 3) Valvasor,. VIII. knjiga, str. 836. 4) »Matricula paroehiae Zirklensis.« r>) Arhiv v Rudolfinumu v Ljubljani; glej spredaj str. 14. ") »Liber XI. Baptizatorum in par. Zirkl.« ') Arhiv v Rudolfinumu v Ljubljani. ") Njegovo ime, in vseh nastopnih župnikov, najdemo zabeleženo v krstni knjigi fare cerkljanske od 1. 1749 do 1775. Pis. 9) Arhiv v Rudolfinumu v Ljubljani. Zgod. cerklj. farc. 6 82 Sestavil je 1. 1653 »Directorium parochiae Zirklensii«, Ivi še dandanes farni duhovščini vrlo dobro služi. Bil je zelo vnet duhovnik in je znal v kratkem času duhovno življenje med farani razviti ter stalno utrditi.1! Umrl je v Cerkljah 1. 1657; v spomin so mu vzidali v zunanji zid tik velikega altarja ploščo z latinskim napisom ; plošča je poškodovana, cla je nam ni možno dobro umeti. V blagor njegove duše se opravi vsako leto v farni cerkvi v kvatornih petkih 12 svetih maš in 4 libere. 28.) Matija Bernhard je bil 1. 1755 subsidijarij v Naklem, pozneje pa župnik v Cerkl jah sedem let, to je od 1. 1657 do 1664. 29.) Matija Porenta je kapelanoval v Velesovem od 1. 1657 do 1664. Nato je prišel župnikovat v Cerklje, kjer je ostal do smrti svoje, do dne 9. sept. 1688. leta. 30.) Matija Vidmar, v duhovnika baje v Vidmu posvečen, služboval je kot subsidijarij v Cerkljah od leta 1669 do 1670, potem bil kapelan v Velesovem 1670 do 21. avgusta leta 1671, kjer je bil imenovan tamošnjim župnikom. Od ondod se je preselil 1. 1688 v Cerklje. Kakor smo na dotičnem mostu omenili, omislil je farni cerkvi lečo itd. Leta 1702 jo zboljšal »Directorium parochiae Zirklensis« iz 1. 1653. Pokopali so ga v Cerkljah dne 22. decembra 1. 1715. 31.) Matija Josip Križnar je bil župnik cerkljanski od 1. 1715 do smrti svoje, dne 6. novembra 1. 1717; prej je menda župnikoval v Podbrezjah. 32.) Andrej Zupan je deloval v vinogradu Gospodovem 34 let, v Cerkljah bil kapelan 24 let, župnik od 1. 1717 do 1724; dne 2. septembra 1724 je umrl. ') Leta 1649 je bil upravitelj bratovščine »Corporis Christi« v Kranji. 92 88.) Aleš VVetstein je bil do 1. 1724 duhovni pomočnik v Velesovem; začasni župnik v Cerkljah le jedno leto, od koder se je preselil za župnika v Vclesovo, da je upravljal faro od 1. 1725 do 1730. 34.) Ivan Filip Mlakar od 1. 1725 do 1739. Župni-koval je preje v Velesovem 1. 1724 in 1725. Umrl je v Cerkljah dne 3. avgusta 1. 1739; pokopal ga je Jernej Grošelj, župnik velesovski. 35.) Jurij Fabijan, preje kapelan v Kamniku, opravljal je tu župniški j>osel od 1. 1739 do 1766. V vsem marljiv, trudil seje vzlasti za lepoto hiš božjih: tako n. pr. je sezidal podružnice: v Šmartnem, Stiski Vasi, Dvorjah in na Zgornjem Brniku. Farni cerkvi je omislil več okusnih in dragocenih mašnih plaščev ter dve lični cerkveni omari. Umrl je, maziljen se sv. oljem, nagle smrti za mrtvoudom dne 29. decembra 1766. leta. 36.) Jernej Dolenjec, porojen v Poljanah okrog leta 1720, v duhovnika posvečen v Vidmu 1745. leta. Kape-lanoval je v Velesovem, Cerkljah in v Sončurji, od koder je prišel za benefieijata v Olševek, fare šenčurske. Dne 28. januvarija 1. 1767 župnikom cerkljanskim imenovan, pastiroval je tu v polno zadovoljnost goriškega knezo-nadškofa Rudolfa Josipa grofa Edling-a do 1779. leta,1) Nato je živel v Lahovčah do smrti, dne 20. avgusta leta 1795. 37.) Mihael Borštnik od 1. 1779 do 1801. Rodil se je Gregoriju in ženi Jeri dne 28. septembra 1. 1735 v Rakitini, tedanje fare preserske. Nižje redove ter sub-dijakonat in dijakonat so mu podelili v Gorici, v maš-nika ga pa posvetili »cum dimissoriis« v Pičanu leta 1760. Najprej je služboval kot kapelan v rojstni fari 1) Knezoškofijski arhiv v Gorici: »Vizitacijski zapisnik leta 1775«. 10* 84 svoji, potom v Šenčurji. V Cerklje je prišel župnikovat 1779. leta, kjer je ostal do smrti, t. j. do dne 5. decembra leta 1801. Knezonadškol' baron Brigido ga je imenoval leta 1788 cerkljanskim dekanom, katero čast je vžival v Cerkljah on sam. Mož se je veliko trudil za zidanja farne cerkve. 38.) Ivan Mihael Grošelj od 1. 1802 do 1813. Leta 1793 najdemo ga župnika v Lescah; v Cerklje je prišel po smrti Borštnikovi 1802. leta. Francozi so ga prištevali tu župnikom prvega reda; 1. 1813 je šel pastirovat v Železnike, kjer je ostal do smrti, do 1816. leta. V zid tamošnje farne cerkve mu je vdelana v spomin plošča z nastopnim slovenskim napisom: M1 C H A E L G K O S H E L , FAIMASTEK, OZIIA TEH BOGEIT, TJSTUAR-NIK TE SlIOr.LE. MT)CCCXVI. 39.) Matej Brenk od 1. 1813 do 1828. Pastiroval je kapelan v Begunjah do 1. 1798, na Sori od 1. 1798 do 1810, v Mengšu do 1. 1813, kjer je bil izvoljen župnikom cerkljanskim. Da se je v farni cerkvi svetišče primerno ladiji razširilo in zvikšalo, je njegova zasluga. Umrl je v Šenčurji nagle smrti za mrtvoudom dne 12. mar-cija 1828. leta; pokopan je v Cerkljah. 40.) Josip Vode je vladal faro cerkljansko od leta 1828 do 1840. Porodil se je v Dolu dne 2. marcija leta 1777. Šole je zvršil v Ljubljani, kjer so ga v duhovnika posvetili 8. septembra 1. 1801 v tretjem letu bogoslovja. Bil je najprej vzgojitelj v Ljubljani, nato je kapelanoval v raznih krajih, kakor v Cerkljah, Mengšu, od koder se je preselil za vikarija v Preddvor. Leta 1828 zasedel je pa župnijsko stolico v Cerkljah in tu bival do smrti 85 svoje, clne 9. februvarija 1840. leta. Umrl je za jetiko. V oporoki ni zabil cerkljanskih siromakov, katerim je zapustil 150 gld. avstr. velj. Za njegov dušni blagor se darujejo v farni cerkvi vsako leto štiri sv. maše. 41.) Luka Kokalj je prišel pastirovat v Cerklje dne 24. aprila 1. 1840 ter je ostal tu do 30. junija 1845. 1. Porojen je v Predoslih 7. vinotoka 1. 1783, v duhovnika posvečen v Ljubljani dne 23. septembra 1810. leta — deloval je kapelan v Gorjah, Škofji Loki, Cerknici in pri sv. Petru v Ljubljani. Leta 1822 izvolili so ga župnikom v Begunjah na Gorenjskem, kjer je ostal do meseca aprila 1. 1840. V Cerkljah je vladal faro le dobrih pet let. Umrl je nagle smrti za mrtvoudom, vračajoč se iz Lahovč, kamor je šel maševat dne 30. junija 1845. leta. 42.) Andrej Bohinjec od 1. 1845 do 1872. V Za-pogali dne 25. novembra 1. 1795 porojenega, posvetili so ga v mašnika v Ljubljani 18. septembra leta 1819. Kot kapelan je služboval na Vačah do meseca decembra 1. 1825, pri Sv. Petru v Ljubljani do meseca junija leta 1834; odtod je prišel in služil za župnika na Brdu do meseca decembra leta 1845 in naposled v Cerkljah do smrti svoje, dne 30. dec. 1. 1872. V Cerkljah je sezidal župni dvorec in gospodarsko poslopje ter podružnico sv. Helene v Gradu. Bohinjec je bil zelo blaga duša; 1. 1869 v jeseni je obhajal slovesno zlato mašo, govoril mu je njegov stričnik gosp. Jakob Bohinjec, sedaj dekan v Braslovčah na Štirskem. 43.) Anton Golobič je bil porojen v Cerovcu, 1'are se-miške, dne 14. maja 1. 1837, v mašnika posvečen 28. julija 1. 1861 v tretjem letu bogoslovja. Kapelanoval je v Metliki do meseca junija leta 1867 in do 6. junija leta 1872 v Cerkljah, kjer je bil izvoljen župnikom cerkljanskim. 86 Slovesno ga je umestil tedanji stolni prošt Ivan Zlatoust Pogačar. Stvari na ljubo — njemu v tem nikakor ne ustrezamo — zabeležimo naj vsaj to, da je on v dobi svojega župnikovanja bogoljubno življenje faranov zelo pospešil, podružnice vse olepšal in vzlasti farne cerkve notranje lice do zadnjega kotička najokusnejše prestrojil in ozaljšal ter v zvoniku omislil mogočne, krasno-ubrane. nove zvonove. Prijatelj siromakom farnim, daroval jim je skrivno za 401etnice Nj.Veličanstva glavnico 700 gld. avstr. velj. V izraz globokega spoštovanja in hvaležnosti ga je imenovala občina cerkljanska leta 1887 svojim častnim občanom. V 1. 1889, za deželnozborskih volitev pa. nameravali so ga v okraji kranjsko - loško - tržiškem voliti deželnim poslancem — toda v skromnosti svoji in zaradi svojih preobilnih farnih poslov zahvalil se je volilcem na zaupanji. b) It si p e 1 a 11 i: l.i Martin Lorbar (Vorbar), imenuje se 15-34. leta. 2.| Gregor Sirec od 1. 15-34 do 1.537. 3.i Leonard Volih 1. 1537.>j 4.i Matija Šuntar ocl 1. 1626 do 1634. 5.i Toma Zupančič od 1. 1626 do 1635. 6.i Ivan Tekstor od 1. 1634 do 16-37. Preje je ka-pelanoval v Senčurji od 1. 1628 do 30. aprila 1630. 7.1 Matija Savičikar od 1. 1635 do 1636. 8.1 Matej Prne, od 13. oktobra 1. 1636 do 15. aprila 1. 1638. 9.i Andrej Maček je služboval v Cerkljah od 20. aprila 1. 1637 do 24. maja 1. 1644; v Senčurji do 1649. leta, od koder je prišel župnikovat v Velesovo in bil tu do leta 1655. *) Glej župnike str. 81". 87 10.) Gregor Sušnik od 26. aprila 1. 1638 do meseca julija 1641. 11.) Lavrencij Zavrl 1. 1641 do 1644; iz Cerkljan je prišel za kapelana v Velesovo. 12.) Jurij Kramar od 18. maja 1. 1643 do 13. aprila 1644 leta. 18.) Matija Modri od 31. decembra 1644 do meseca aprila 1646; v Šenčurji je kapelanoval od 1. 1637 do 3. mareija 1. 1639. 14.) Jakob Zorn od 1. 1645 do 1649. 15.) Andrej Rombšak. od 22. junija 1. 1646 do 6. oktobra 1. 1646. 16.) Jurij Brecelj od 1. 1646 do 1647. 17.) Sebastijan Poni od 1. 1647 do 1648. 18.) Peter Cvirn 1. 1648 do 1651. 19.) Andrej VVeniger od 1.1649 do 1650; v Senčurji je bil kapelan od 1. 1634 do 3. julija 1. 1635. 20.) Jakob Hauman 1. 1650 do 1659. 21.) Krištof Popal bil je preje subsidijarij v Šmartnem pri Kranji; kapelan v Cerkljah 1. 1655, v Šenčurji od 7. maja 1. 1659 do 21. februvarija 1. 1661. 22.) Lavrencij Purgar, kapelan v Cerkljah 1. 1656, v Šenčurji od 16. junija 1. 1651 do 12. aprila leta 1652. 23.) Blaž Jančič 1. 1658. > 24.) Adam Wolf, kapelan v Cerkljah od 1. 1659 do 1660. v Šenčurji od 29. maja 1. 1662 do meseca februvarija 1. 1664. 25.) Andrej Golerej od 1. 1660 do 1663; na to je šel kapelanovat v Velesovo do 1. 1664, ko je bil imenovan tamošnjim župnikom; vladal je 1'aro od 1. 1664 do 1668. 26.) Matija Gašperšič je služboval v Cerkljah od 1. 1662 od 1668; od tod je prišel za župnika v Velesovo 88 od 1. 1668 do 1671 in naposled v Šenčur, kjer je pastiroval do smrti svoje, dne 20. maja 1. 1699; star je bil 63 let. 27.) Adam Škrjanec 1. 1662. 28.) Jakob Pintar 1. 1663. 29.) Matej Sajevec od 1. 1666 do 1671. 30.) Jurij Mataj, podpisaval seje »Matthai«, 1. 1668: kapelana v Šenčurji ga najdemo od 8. januvarija 1. 1662 do 18. maja istega leta ter pozneje od 23. aprila 1. 1671 do 11. marcija leta 1672. 31.) Sebastijan Vesel od 1668 do 1675. 32.) Gregor Zelenec od 1. 1671 do 1681. 33.1 Jurij Šavs je pastiroval v Cerkljah od 1. 1675 do smrti svoje, dne 25. junija 1681. leta. 34.) Luka Zavrl 1. 1681. 35.i Jernej Per od 1. 1681 do smrti svoje, 27. januvarija 1. 1692; pokopan je v Cerkljah. 36.) Matija Čebul 1. 1682 do 1699; nato je župni-koval v Velesovem jedno leto. 37.) Andrej Zupan 1692 do 1712. 38.) Toma Hubad od leta 1699 do smrti, dne 23. decembra 1712. leta. 39.) Jakob Widmayr (menda Vidmar) od 1. 1712 do 1723, od tii je prišel za župnika v Šenčur, kjer je ostal do smrti dne 20. februvarija 1754; star je bil 74 let. 40.) Jurij Jenko je pastiroval v Cerkljah 16 let. in sicer: jedno leto subsidijarij in 15 let kapclan. Umrl je tu dne 17. aprila 1. 1733. 41.) Gregor Fabijan od 1. 1723 od 1725. 42.) Anton Žerovnik od 1. 1725 do 1729. Umrl je župnik v Zgornjem Tuhinji dne 28. aprila 1. 1744. 43.) Martin Čebul, porojen v Cešnjevku, fare cerkljanske, dne 9. novembra 1. 1696. Oče mu je bil Primož. 89 mati Marina. Najdemo ga vikar ij a v Cerkljah odi. 1724 do 1729, kapelam v Cerkljah 1729 do 1732, v Šenčur j i do 1. 1744, v Velesovem do 1. 1748. Župnikoval je v Mokronogu, od koder se je preselil v Cešnjevek in vžival pokoj do smrti svoje, dne 26. septembra 1. 1766. 44.) Bernard Gotzl od 1. 1732 do 1739: v Šenčurji je bil kapelan od 21. junija I. 1731 do 11. aprila 1. 1732. 45.) Vrban Hieronymo 1. 1733 do 1742; iz Cerkljan je šel kapelanovat v Moravče. 46.) Ivan Rubida od 1. 1739 do 1753; nato je pa-stiroval v Šenčurji kot kapelan ocl 12. januvarija 1. 1754 do 3. aprila istega leta; tedaj je postal župnik in je vladal šenčurske farane do 8. januvarija 1782. leta. 47.1 Tadej Fajhtinger je služboval kapelan v Cerkljah od 1. 1744 do 1749, potem v Velesovem in v Šenčurji. Umrl je 1783. leta. 48.) Matija Vrlinšek. preje kapelan v Velesovem od 1. 1750 do 1753, pastiroval je v Cerkljah od 1. 1753 do 1771. 49.) Jernej Dolenjec leta 1754. 50.) Jernej Kržišnik 1. 1754; služboval je kot kapelan i v Velesovem in v Šenčurji od 17. maja 1. 1755 do 22. septembra 1. 1770; naposled je bil beneficijat v Olševku. 51.) Matej Furlani. najpreje subsidijarij v Cerkljah, potem kapelan v Velesovem in v Cerkljah od 1. 1755 do 1769. 52.) Josip Zupan je bil vikarij in potem kapelan od 1. 1769 do smrti svoje, dne 15. avgusta 1771. leta. 53.) Ivan Hacin od 1. 1772 do 1782, potem je bil župnik v Šenčurji do 1. 1825; dočakal je svojo zlato mašo; umrl je dne 26. maja 1. 1826. ') Glej župnike stran 83. 90 N 54.) Josip Fajhtinger 1. 1771 ; kapelanoval je tudi v Šenčurji in v Loki; svet je ostavil dne 23. januvarija 1. 1823 v Loki. 55.) Josip Petrič. Rodil se je v Vasci. fare cerkljanske, 10. mareija 1. 1745 Gašperju in Mini Petrič. Dija-konat je sprejel 11. julija 1. 1767 v Loki za kanonične vizitacije goriškega knezonadškofa Karola Mihaela, prez-biterat nekaj mesecev pozneje. Kolikor je znano, kapelanoval je v rojstni fari od 1. 1772 do 1802, župnikoval v Ljubnem do 1. 1819 ; tedaj se je preselil v pokoj na Spodnji Brnik, kjer je umrl dne 25. februvarija 1820.1. 56.1 Josip Rahne od 1. 1782 do 1784. Porojen v Vogljah, fare šenčurske, služboval je subsidijarij v Velesovem do 1. 1775, kapelan ravno tu od leta 1775 do 1782, iz Cerkljan vrnil se je za župnika v Velesovo, kjer je ostal do smrti svoje, do dne 21. aprila 1. 1819. 57.) Primož Smole pastiroval je kapelan v Velesovem od 1. 1782 do 1784, v Cerkljah od 1. 1784 do 1788, v Kranji do I. 1798, od koder so ga poslali župni-kovat v Križe pri Tržiču. V letih 1813 in 1814 najdemo ga pokoji na Spodnjem Brniku, kjer je ostavil svet 27. januvarija 1. 1814. 58.) Frančišek Repešič od 1. 1788 do 1790. Bil je pozneje župnik in dekan v Vodicah do smrti, dne 21. avgusta 1804. leta, 59.) Martin Strgulec 1. 1790 do 1794; kapelan v Kranji od 1. 1794 do 1800; župnik in dekan v Šent-Vidu pri Ljubljani od leta 1800 do 1807. šel je v pokoj v Ljubljano, kjer je umrl baje leta 1816. 60.) Andrej Cuderman od 1. 1794 do 1799; župnik in dekan na Vrhniki 1. 1799 do 1802: župnik in dekan v Šmartnem pri Kranji od leta 1802 do smrti, dne 5. mareija 1. 1822. 91 61.) Simon Tršan 1. 1799 do 1806. Poprej je ka-pelanoval na Bohinjski Bistrici leta 179-3 do 1794. v Kranjski Gori 1. 1795, v Škocijanu pri Turjaku 1. 1796. v Radovljici 1. 1798 do 1799; iz Gerkljan je prišel za kapelana v Naklo in ostal do adventa 1. 1809. naposled je bil župnik v Malcičah do smrti svoje, 22. marcija leta 1822.^ 62.) Ivan Gaber od 1.1802 do 2. septembra 1.1806; nato je župnikoval v Stičini 1. 1806 do 1809. v Laščah 1. 1809 do 1814, v Škocijanu pri Dobravi, kjer je zaspal v Gospodu 8. septembra 1. 1824. 63.) Josip Vode od 1. 1806 do 1807.2i 64.i Matej Puhar, porojen v Kranji dne 11. septembra 1. 1775, v duhovnika posvečen 9. septembra leta 1802. Kapelanoval je v Laščah do leta 1807, v Cerkljah od 1. 1807 do 1809. Pozneje ga najdemo vikarija v Spi-taliču do smrti, dne 8. novembra 18-32. leta. 65.) Martin Kagnus rodil se je v Idriji 16. oktobra 1. 1779, v mašnika so ga posvetili 4. septembra 1. 1803 ter poslali kapelanovat: v Rovte do 1. 1805, v Komendo 1. 1806, v Cerklje od 1. 1807 do 1809 in naposled v Polhov Gradec do 1. 1814; župnik je bil v Senčurji pri Svibnem 1. 1815 do 1819 in v Dolenji Vasi pri Ribnici od leta 1819 do 1835; potem živel v pokoji, menda jedno samo leto. 66.) Luka Istinič. rojen na Vrhniki 16. oktobra 1. 1779, sprejel je prezbiterat dne 22. avgusta 1. 1805. Služboval je kapelan na Brezovcu pri L jubl jani do 1. 1807. v Stari Loki 1. 1807 do 1809, v Cerkljah leta 1809 do 1812. Od tii je šel župnikovat v Kolovrat do 1. 1822, v Krašnjo do 1. 1837, kjer je umrl 17. novembra 1. 1837. ') Prim. »Zgodovino fara ljubljanske škofije« zv. II, str. 92. 2) Glej župnike str. 84. 67.) Lavrencij Erce 1. 1811. Poprej je bil kapelan v Komendi 1. 1805, v Dobu od leta 1806 do 1807, v Spodnjem Tuhinji 1. 1807 do 1810. Leta 1813 najdemo ga provizorja v Zaplani pri Vrhniki; umrl je ondi, ck se ne motimo, leta 1815. 68.) Blaž Lipovec od 1. 1811 do 1820. Rodil se je v Lescah dne 26. januvarija 1. 1780, v mašnika bil posvečen 24. septembra 1. 1809. Iz Cerkljan je prišel za župnika na Dovje in bil 1. 1820 do 1824; od tu se je preselil za vikanja v Prečno pri Novem Mestu 1. 1824 do 1827, nato za lokalista v Strane 1. 1827 do 1847 in naposled za župnika v Kovor, kjer je zamrl svetu 1. 1858. 69.) Ivan Dežman, rojen v Radovljici 23. maja 1. 1781. posvečen 6. septembra 1. 1807. Opravljal je službo kapelami: na Bohinjski Bistrici ocl leta 1807 do 1809, na Jesenicah od 1. 1809 do 1811, v Cerkljah od 1. 1811 do 1814, od koder je prišel za vikanja v Leskovec; umrl je tu dne 24. junija 1832. leta. 70.) Andrej Kastrin porodil se je v Vipavi 10. novembra 1. 1782, v mašnika bil posvečen dne 31. avgusta 1. 1806. Kapelanoval je v Idriji, na Vrhniki in v Cerkljah 1. 1814 in 1815. Iz Cerkljan se je preselil bolehen na Žalostno Goro za beneficijata in bival do 1. 1820; nato je bil vikarij v Planini pri Cerknici do 1. 1837, vikanj na Brezovcu pri Ljubljani do 1. 1856, od koder je prišel v Ljubljano v pokoj; zaspal je tu v Gospodu dne 17. januvarija 1. 1868. 71.) Jurij Zupan od 1. 1814 do 1816. V Zaspem dne 2. aprila 1. 1784 porojenega, posvetili so v mašnika dne 28. oktobra leta 1807. Kot kapelan je služboval v Selcih, v Ivranji do 1. 1814 in v Cerkljah, od koder so ga pozvali profesorja pastirstva v ljubljansko knezo-školijsko semenišče. Leta 1828 imenovan je bil knezo- 93 škofijskim konzistorijalnim svetnikom in izvoljen pravim kanonikom stolnice ljubljanske. Dne 7. septembra 1. 1830 izročil mu je knezoškof Anton Alojzij Wolf vodstvo du ho venskega semenišča in leta 1832 imenoval ga pro-sinodalnim izpraševalcem. Vodja semenišču je ostal do 1. 1846, prosinodalni izpraševalec do 1. 1845. Ravnatelj ljubljanskemu liceju je bil Zupan od 1. 1830 do 1849. Nekaj let je bil i podvodja in v letih 1856 in 1857 knezoškofijski komisarij vedam bogoslovnim. Se ne mesec dnij po svoji zlati maši je umrl v Ljubljani dne 10. novembra 1. 1857. 72.) Anton Pestotnik rodil se je v Loki dne 14. januvarija 1. 1788, v mašnika posvečen bil 2. januvarija leta 1814. Ril je kapelan v Ribnici do leta 1816 in v Cerkljah od 1.1816 do 1820; lokalist na Kopanji od 1. 1820 do 1836, župnik v Dolenji Vasi do leta 1848. Odslej je živel v rojstnem mestu v pokoji do smrti svoje, dne 6. januvarija 1854. leta. 73.) Ivan Doveč jo kapelanoval v Cerkljah 1. 1821. Porojen je bil v Tomačevem pri Ljubljani 9. maja 1.1789, posvečen dne 2. januvarija 1. 1814. Razven v Cerkljah najdemo njega kapelana v Šmartnem 1. 1815, na Vačah do 1. 1820, v Mengšu od leta 1822 do 1826. Umrl je župnik čemšeniški dne 28. junija 1836. leta; pastiroval je ondi deset let. 74.) Frančišek Teuschl, porojen v Kranji 31. maja 1. 1793, mašnikom posvečen dne 10. mareija leta 1816, kapelanoval je na Igu do 1. 1820, v Cerkljah leta 1820 do meseca oktobra leta 1827, pri Mariji Devici v Polji od meseca oktobra leta 1827 do leta 1829, od koder je prišel za vikarija v Lipoglav do leta 1846. V pokoji je živel v Polici in Ljubljani, kjer je zaspal v Bogu 1. oktobra leta 1857. 94 75.) Gregor Šraj je zagledal svet na Trati dne l.marcija 1. 1791; v duhovnika 12. oktobra leta 1814 posvečen, šel je kapelanovat na Jesenice leta 1815, v Kamnik do 1. 1821. v Cerklje 1. 1822, v Šenčur 1. 1823 in 1824, v Staro Loko leta 1825 in 1826, v Smlednik leta 1827, v Stičino 1. 1829; umrl je kapelan v Spodnjem Tuhinj i 2. decembra 1830. leta. 76.) Josip Hafner od leta 1823 do 1826. Rojen v Loki dne 17. februvarija 1. 1793 ter v mašnika posvečen 22. septembra leta 1816. bil je subsidijarij v Sv. Križu pri Kostanjevici do 1. 1821, kapelan v Poljanah 1. 1822, v Cerkljah od I. 1823 do 1826. Leta 1827 najdemo ga na Smarijini Gori, od koder je prišel za lokalista v Dražgoše pri Železnikih in od tu 1. 1836 za župnika v Grad ter naposled 1. 1849 za župnika v Slavino, kjer je ostal do leta 1857. Umrl je v Loki v pokoj i dne 13. julija leta 1875. 77.) Josip vitez Hillmayer ]) porodil se je v Trstu dne 26. maja 1. 1800. Oče mu je bil trgovec, pozneje okrajni komisarij v Kranji in naposled nadzornik pri katastralnem merstvu; bil je rodom Ceh ter preje stotnik pri ingenieurjih in lastnik graščine Frankenstein na Koroškem. Mati pa mu je bila rojena pl. Pagliaruzijeva i/. Kranja. Šolal se je Ilillmajer največ v Ljubljani ter dozvršil tu bogoslovje. Dne 26. maja 1. 1823 v mašnika posvečen, služboval je za kapelana na Bledu do 1. 1825, v Naklem leta 1825 in 1826 in v Cerkljah od meseca oktobra 1. 1826 do pomladi 1. 1832, od koder je šel za župnika v Zasip do leta 1867; tedaj je bil imenovan Kurchpergovim kanonikom' v Ljubljani, kjer je živel do smrti, dne 30. oktobra 1. 1880. V svoji oporoki je ') Primeri »Zgodovino fara ljubljanske škofije«, zvezek II., sir. 94 in 95. 95 zapustil cerkljanskim ubogim glavnico 100 gkl. a v. vel j. Hillmayerju tovariš je bil v Cerkljah 78.) Frančišek Kozoglav, porojen v Stopicali dne 15. septembra 1. 1798, posvečen 20. septembra 1824.1. Dckretovan je bil kapelanom: v Poljanah od 1. 1824 do 1826, na Sori do meseca oktobra 1. 1827, v Cerkljah 1827 do 1880, v Loškem Potoku 1. 1830, v Starem Trgu pri Ložu 1. 1831 in 1832, v Svibnem 1. 1833 in 1834, v Moravčah 1. 1835, v Ribnici 1. 1836 in 1837; 1. 1838 do 1840 bil je administrator v Motniku, od 1. 1840 do 1846 ekspozit v Zabnici pri Loki; nato zopet kapelan pri Devici Mariji v Polji 1. 1846, v Šent-Vidu nad Ljubljano 1. 1847. Leto 1848 preživel je v pokoji v Ljubljani, a leta 1849 najdemo ga kapelana v sv. Križu pri Kostanjevici, 1. 1850 in 1851 v Mirni Peči, 1.1852 v pokoji v Čatežu, 1. 1853 in 1854 drugega kapelana v Semiču. 1. 1855 in 1856 v Starem Trgu pri Poljanah, od koder se je preselil v pokoj v Novo Mesto in ondi bival do 1. 1863; tedaj je šel v Trst do 1. 1865, potem v Trnovo na Notranjskem in naposled 1. 1868 v Ljubljano, kjer je umrl dne 11. novembra 1. 1883. 79.) Ignacij Valenčič. Rojen v Ljubljani dne 14. julija 1797, posvečen 23. septembra 1. 1820. Služboval je kapelan na Bledu do 1. 1822, v Kranjski Gori 1. 1822, na Dobrovi pri Ljubljani 1. 1823, v Ribnici 1. 1823 do 1825, provizor v Banjaloki od 1. 1825 do 1830, kapelan v Cerkljah 1. 1830 do 1832, v Šmartnem pri Kranji od 1. 1832 do 1835, v Komendi leta 1835, v Škocijanu na Dolenjskem le nekaj mesecev, v Šent-Vidu nad Ljubljano 1. 1836 do 1838; v Vodicah od 1. 1838 do pomladi 1. 1843, v Mengšu 1. 1844, v Šenčurji do decembra leta 1846, od koder je prišel za beneficijata v Hrastje in leta 1855 za administratorja v Ccšnjice. Leta 1858 preselil 96 se je v Radomlje, kjer je ostavil svet v istem letu. Valenčič je bil homeopat; nakopal si je s tem sovraštvo zdravnikov povsod, kjerkoli je služboval. Za kapelanovanja v Škocijanu na Dolenjskem zatožili so ga c. kr. uradom in knezoškofu Antonu Alojziju, ki je bil nekako pri-moran, da je Valenčiča za nekaj mesecev suspendiral 80.) Karol Leben je prišel na svet v Ljubljani 5. novembra leta 1800, v duhovnika bil posvečen dne 6. decembra leta 1822.1) Najprej je bil semeniški pristav v Ljubljani, potem kapelan na Dobrovi pri Ljubljani leta 1824 in 1825, kapelan v Vodicah leta 1826 do 1829, v Šmartnem pri Kranji 1. 1829 do 1832, v Cerkljah leta 1832 do 1834. Župnikoval je na Sori2! od 1. 1834 do meseca aprila leta 1844 in v Šmartnem pri Kranji do smrti svoje, dne 17. aprila 1. 1863. 81.) Martin Gvajec od 1. 1832 do 1837. Zibelka mu je tekla v Šmartnem pri Ljubljani, koder se je porodil dne 19. oktobra 1. 1794; mašništvo je sprejel 23. septembra 1. 1820. V vinogradu Gospodovem je deloval do 1. 1846; tedaj je stopil v pokoj ter živel v Stari Loki do dne 22. julija leta 1861. Kapelan je bil Gvajec v Mokronogu do 1. 1823, v Šmartnem pri Litiji 1. 1823. pri Sv. Jakobu v Ljubljani od jeseni 1. 1823 do meseca septembra 1. 1825; kapelan v Mengšu 1. 1825 do poletja 1832, v Cerkljah 1832 do jeseni 1. 1837, kapelan v Stari Loki 1837 do meseca aprila 1. 1839, od koder sc je preselil v Spodnjo Idrijo in župnikoval tu do 1846. leta. 82.) Frančišek Prusnik, porojen v Ljubljani 9. novembra 1803, posvečen 11. novembra leta 1826. Novo-mašnik prišel je za kapelana v Staro Loko in služil do ') Tako starejši »šematizmi«, novejši pa, da je bil posvečen 9. novembra leta 1823. 3) »Zgodovina fara. ljublj. škofije«, I. zv.. str. 85. 97 1. 1831, v Idriji do leta 1832, na Brdu do leta 1833, v Cerkljah od 1. 1833 do 1837. Iz Cerkljan je šel za vikanja v Planino pri Cerknici do meseca julija leta 1843, za župnika na Ig- 1. 1843 do 1868. Tedaj je bil izvoljen kanonikom v Novem Mestu, kjer je zaspal v Gospodu dne 8. mareija 1872. leta. 83.) Andrej Pečar ocl pomladi 1836 do jeseni 1837. Porodil se je v Kranjski Gori 1. septembra leta 1805; v mašnika posvečen dne 21. avgusta leta 1830. On je bil najpreje vikarij, katehet in šolski vodja v Kranji do leta 1834, kapelan v Šenčurji do pomladi leta 1836; iz Cerkljan so ga dekretovali kapelanom v Idriji 1837 do meseca februvarija leta 1841; nato ga najdemo kot farnega vikarija pri St. Joštu do meseca septembra 1. 1846, župnika v Starem Trgu pri Poljanah do 1. 1850, dekana in župnika na Vrhniki do 1. 1865 in naposled župnika na Krki do smrti, meseca januvarija 1. 1876. Pečar je bil odlikovan 1. 1856 z zlatim križem s krono in leta 1863 imenovan častnim kanonikom ljubljanskim. Dne 18. januvarija 1. 1889 umrli Ivan Pečar, bivši kurat na Colu in v Vrhpolji na Vipavskem, bil je Andreju mlajši brat. 84.) Jurij Dolenjec ocl 1. 1837 do 1841. V Loki dne 21. aprila 1806 porojenega posvetili so v duhovnika 14. junija leta 1829. Kapelanoval je v Selcih 1. 1830, v Gorjah od leta 1830 do meseca septembra leta 1835, v Mošnjah do jeseni 1. 1836, v Predoslih do jeseni leta 1837; iz Cerkljan so ga poslali leta 1841 lokalista na Janče, kjer je bil do 1. 1852, in v Tujnicali 1852 do 1861. V letih 1861 do 1865 živel je v pokoji v Kranji, potem nekje v škofiji krški in od 1. 1867 v rojstnem mestu svojem, v Loki, kjer je umrl pred dobrimi 10. leti. 85.) Anton Zamik od leta 1837 do 1841. Rojen v Krtini dne 30. maja 1. 1802, posvečen 21. avgusta leta Zgod. cerklj. fare. 7 -98 18S0 — bil je kapelan v Preeini od 16. septembra 1830 do 18. julija 1. 1831, od koder so ga poklicali na Jesenice v dolinski fari, da je opravljal dubovcnska opravila pri kontumaciji, ki je gradila koleri j>ot čez mejo; potem je pričel kapelanovati v jeseni istega leta v Senčurji pri Kranji in bival do U. avgusta 1. 1837. Iz Cerkljan je bil prestavljen v Kranj in služil do 1. 1842; nato ga najdemo benefieijata v Vogljah od 28. novembra 1. 1842 do 16. aprila 1860, potem župnika v Ljubnem do leta 1865 in naposled v Naklem do smrti, dne 27. novembra leta 1888. "i 86.) Josip Novak, Ribničan, rojen 28. februvarija leta 1802, sprejel je mašništvo dne 20. avgusta leta 1830. Služboval je kot kapelan na Bledu do jeseni 1. 18-32, v Selcih 1832 do pomladi 183-3, na Jesenicah do meseca septembra 1. 1835, v Kranji do meseca maja leta 1841. v Cerkljah od 1. 1841 do meseca septembra 1. 1847, v Smariji pod Ljubljano do meseca julija 1848. Umrl je župnik v Kolovratu dne 26. junija 1868. leta; služboval je tu 20 let. 87.) Matija Polec od 1. 1841 do 1847. Rodil se je v Gorjah 15. februvarija 1.1798; v duhovnika posvetili so ga 29. avgusta 1. 1826. Novomašnik je šel kapelanovat v Polhov Gradec tri leta, v Kranjsko Goro jedno leto, v Križe pri Tržiču do 1. 1832, v Sent -Vid pri Stičini leta 1832 do 1841. Iz Cerkljan so ga odpeljali meseca aprila 1. 1847 na duhu bolnega v bolnišnico ljubljansko, v kateri je umrl dne 16. aprila 1. 1848. 88.) Jakob Klobus, porojen v Poljanah 16. julija 1797, posvečen 23. septembra 1. 1820. Kapelanske službe so mu bile: v Sorici 1. 1821, v Selcih 1822 do 1825. ') Več o njem: »Zgodovina fara ljubljanske škofije«, zv. II., str. S6 in 87. 99 v Smledniku 1825, v Šmartnem pri Kranji od 1. 1826 do 1828, v Tržiču od 1. 1828 do 1830, v Moravčah 1.1830 do 1840, od tu je prišel za ekspozita v 1 larije pri Trnovem na Notranjskem, kjer je ostal le jedno leto. Leta 1841 do 1848 je zopet kapelanoval v Smariji na Dolenjskem in od 1. 1848 do 1850 v Cerkljah, od koder se je preselil v Lahovče, kjer je zamrl svetu dne 3. februvarija 1. 1869; pokopan je v Lahovčah. 89.) Andrej Mulej. Rodil se je na Bohinjski Beli dne 24. novembra 1. 1809, v mašnika posvečen je bil 27. julija 1. 1834. Umrl je lokalist v Žclimljah 1. 1866. Služil je tudi kot subsidijarij v Kranji do meseca januvarija leta 1837 ter kapelanoval: na Igu od leta 1837 do meseca novembra leta 1843, na Vrhniki 1843 do meseca aprila 1847, v Cerkljah 1847 do meseca avgusta 1. 1850. V Žclimljah je pastiroval 16 let. 90.) Anton Goleč ocl leta 1850 do meseca aprila 1853. Luč sveta je zagledal v Zaspem 30. junija leta 1811, a mašništvo sprejel dne 4. avgusta 1. 1840. On je čakal službe do pomladi 1. 1841, da so ga postavili za bcneficijata v Šenčur pri Kranji do 1. 1842. Kapelanoval je v Selcih do meseca junija leta 1843, vikarij v Ribnici je bil do meseca maja 1. 1845, kapelan v Dobu 1845 do 1846, ekspozit vBevkah 1846 do 1850, kapelan v Cerkljah 1850 do meseca aprila 1. 1853 in naposled kapelan v Šenčurji; umrl je dne 3. januvarija 1. 1856. 91.) Frančišek Arhar od 1. 1850 do 1862. Porodil se je v Št, Vidu nad Ljubljano 27. septembra 1. 1812, v mašnika je bil posvečen koncem tretjega lota bogoslovja dne 5. avgusta 1. 1839. Bil je dalje manemisarij v Trnovem na Notranjskem 1. 1841 in 1842, kapelan v Poljanah do meseca septembra 1. 1845, v Spodnji Idriji do meseca svečana 1848, v Dolu do 26. avgusta 1.1850 ; 7* 100 iz Cerkljan je šel kapelanovat na Bled do leta 1864, od koder se je preselil za beneficijata v Voglje in tu deloval do leta 1884; sedaj pastiruje že sedmo leto v Rcpnjah, kjer je v jeseni leta 1889 čvrst na duhu in telesu obhajal svojo zlato mašo. 92.) Ivan Puher je deloval v Cerkljah od 1. 1853 do 1862. Y Kranji dne 26. avgusta leta 1814 porojen, sprejel je mašništvo 31. marcija 1. 1838. Bil je subsidi-jarij v Leskovcu pri Krškem do meseca maja 1. 1839, kapelan v Svibnem do septembra istega leta, v Metliki 1. 1839 do 1843, v Ljubnem do aprila 1845. v Radovljici do avgusta 1846, na Bledu do 14. aprila 1853; iz Cerkljan se je preselil v Smlednik 1. 1862, v" Kamnik 1. 1863 in naposled bil kapelan na Dovjem leta 1864: zadnje dni svojega življenja je preživel v rojstnem mestu, v Kranji, kjer je umrl dne 7. avgusta 1. 1864. Puher je bil zelo nadarjen in bistroumen mož; izumil je foto-grafovanje na steklo ter v to zadobil zlato svetinjo na razstavi v Londonu. Imel je tudi svoje posebnosti; tako n. pr. pripoveduje sc o njem, da ni nikdar i v najhujši zimi kuril sobe. 93.) Peter Warthol. porojen v Semiču dne 21. januvarija 1. 1823, v duhovnika posvečen 2. avgusta leta 1846. Službe je čakal do meseca januvarija 1. 1847, ko so ga poslali kapelana, kateheta in šolskega vodjo v Postojino, kjer je bival do meseca septembra 1. 1850; v Ribnici je kapelanoval od 1. 1850 do 1858; dalje je bil za upravitelja v Gotenici do 1. 1861, nato za kapelana in beneficijata v Šmartnem pri Litiji do meseca maja 1. 1861 in kapelan v Cerkljah do septembra 1S64. leta; tedaj je bil izvoljen župnikom v Ilinjah, kjer je služboval do sv. Jurija 1. 1889. Sedaj živi v pokoj i na Usti ji na Vipavskem. 101 94.) Josip Alijančič od meseca junija 1861 do meseca maja 1864. Porojenega v fari kovorski 10. oktobra 1. 1826, posvetili so v mašnika dne 26. julija 1. 1851 v tretjem letu bogoslovja. Služboval je kot subsidijarij v Smledniku do 24. februvarija 1. 1853, kapelan v Smledniku do 1. 1856. kapelan v Dolu do meseca junija leta 1861. Iz Cerkljan se je preselil za župnika v Dobrniče na Dolenjskem, kjer je umrl 1. 1866. Pil je brat stolnemu kanoniku in dekanu Andr. Alijančiču v Celovcu ter strijc pokojnemu Ivanu Alijaneiču, farnemu upravitelju, in Valentinu Alijaneiču. administratorju na Dobravi pri Kropi. 95.) Anton Klemen ocl meseca maja leta 1864 do meseca januvarija 1. 1868. Na Brezovcu 16. januvarija 1. 1821 narojen, sprejel je mašništvo v tretjem letu bogoslovja 31. julija 1. 1847. Najprej je bil vzgojitelj rajnemu deželnemu glavarju grofu Thurnu v Radovljici, potem kapelan v Logatcu do 1. 1856, v Ribnici leta 1856 do 1858; v rojstni fari svoji, na Brezovcu. 1. 1858, v Mengšu do meseca maja 1864; iz Cerkljan se je preselil za župnika v Smlednik in naposled v Šmartno pri Kranji, kjer čvrsto še danes deluje v vinogradu Gospodovem. 96.) Anton Košmrl, porojen v Loškem Potoku 4. junija 1832, posvečen dne 22. julija 1. 1856 v tretjem letu bogoslovja, služboval je za kapelana v Loki do 1. 1864. v Vodicah leta 1864 do meseca avgusta istega leta, v Cerkljah do smrti svoje, dne 17. septembra 1. 1867. 97.) Anton Golobic od meseca junija leta 1867 clo 6. junija leta 1872, ko je bil imenovan župnikom cerkljanskim.1) 98.] Frančišek Rome od meseca januvarija 1. 1868 clo meseca oktobra 1. 1871. On se je porodil na Prež- ») Glej str. 85. 102 garij i clne 16. marcija leta 1838: posvetili so ga 28. julija 1861 v tretjem letu bogoslovja. Bil je najprej kapelan in beneficijat v Gorjah do 1. 1864, potem kapelan, ka-tehet in šolski vodja v Loki do meseca januvarija leta 1868. Iz Cerkljan se je preselil župnik v Cemšenik in dne 3. julija 1. 1889 v Naklo. V Cemšeniku si je mož nogo pohabil, a z božjo pomočjo toliko ozdravel, da danes, kakor preje, vneto, spodbudno in natančno izvršuje vzvišeno poslovanje svoje. 99.) Ivan Kramar rodil se je v Cemšeniku dne 13. maja 1. 1840; posvečen 1. avgusta 1. 1861 v tretjem letu bogoslovja. Kapelanoval je na Bledu do 1. 1867, v Gorjah do 1. 1869, pri Sv. Petru v Ljubljani 1. 1869, v Cemšeniku 1. 1870 in 1871 (zadnje leto tu administrator), v Cerkljah od meseca oktobra 1871 do meseca februvarija 1. 1875; tedaj je bil izvoljen župnikom naBreznici, kjer je ostal do smrti svoje, dne 27. oktobra leta 1886. Povsod so ga radi imeli. 100.) Gregor Malovrh od meseca avgusta 1. 1872 do aprila 1880. Bojen v Poljanah 7. marcija leta 1841. posvečen dne 3. avgusta leta 1867 v tretjem letu bogoslovja, deloval je kot kapelan v Preddvoru do meseca avgusta 1. 1872; iz Cerkljan se je preselil leta 1880 v Strane za župnika, kjer še danes blagonosno pastiruje. 101.) Anton Zupančič, porojen v Ljubljani dne 13. januvarija 1. 1841. posvečen v mašnika 3. avgusta 1. 1867 v tretjem letu bogoslovja. Služboval je za kapelana v Smartnem pri Litiji do 1. 1872. v Mengšu do meseca marcija 1. 1875, v Cerkljah do septembra 1877, pri Sv. Jakobu v Ljubljani do leta 1882, ko je bil imenovan profesorjem pastirstva v ljubljanskem semenišču. Jedno leto pozneje je bil izvoljen knezoškol ijskim kon-zistorijalnim svetnikom, članom knezoškofijskega duhov- 112 skega sodišča in prosinodalnim izpraševalcem ter vnovič po preteklem obroku dne 9. januvarija 1. 1888; v času najnovejšem je i poročevalec v knezoškofijskem konzistoriji. V letih 1884 in 1885 spisal je gosp. profesor duhovščini in bogoslovcem slovenskim »Duhovno pastirstvo« v štirih zvezkih — res zlato knjigo — povsem dovršeno delo; a 1. 1888 isto tako »Pedagogiko« duhovnim in svetnim slovenskim vzgojiteljem. On je tudi predsednik »KatoL tiskovnemu društvu« a- Ljubljani. 102.) Ivan Golob od meseca oktobra leta 1877 do meseca novembra 1. 1879. Rodil se je v Šmartnem pri Kranji 16. oktobra 1. 1841, posvečen bil 1. avgusta leta 1868. Kapelanoval je v Črnem Vrhu pri Idriji do leta 1872, v Tržiču do meseca oktobra 1. 1877. Leta 1879 ju bil izvoljen župnikom motniškim. 103.) Frančišek Špendal od meseca decembra leta 1879 do meseca novembra 1. 1880. Porojen v Št. Vidu pri Stičini 28. januvarija leta 1846, posvečen 31. julija 1869 — pastiroval je kapelan in katehet v Tržiču do 1. 1872, vikarij, katehet in šolski vodja v Kranji do leta 1875, kapelan v Mengšu do meseca novembra 1. 1879; iz Ccrkljan se je preselil za upravitelja v Tržič, kjer je sezidal v novejšem času župni dvorec. 104.) Dr. Josip Marinko rodil se je na Dobrovi dne 1. marcija 1. 1848, mašništvo sprejel 30. julija 1. 1872 v tretjem letu bogoslovja. Kapelanoval je v Kostanjevici do 1. 1877, nato je bil knezoškofijski dvorni kapelan do meseca aprila 1880; v tem času je napravil izpite in postal doktor bogoslovja. V Cerkljah je služboval kot kapelan od meseca aprila 1880 do maja 1881, dalje pri Sv. Petru v Ljubljani do 1. 1884; tedaj so ga imenovali c. kr. gimnazijskim katehetom v Novem Mestu, kjer i danes poučuje. Tu je ustanovil »Družbo rokodelskih 104 pomočnikov« ter z veliko požrtvalnostjo in trudom sezidal jej lepo, prostorno društveno hišo. 105.) Jurij Konig od meseca decembra leta 1880 do novembra 1881. Rojen v Starem Trgu pri Kočevji 7. aprila 1848, posvečen 31. julija 1871 v tretjem letu bogoslovja, bil je kapelan v Koprivniku, v Starem Trgu pri Ložu in naposled v Vinici do leta 1883, kjer je bil imenovan tamošnjim župnikom. Občinski zastop viniški ga je imenoval meseca januvarija 1. 1890 častnim svojim občanom. 106.) Alojzij Rožič, narojen na Bohinjski Beli dne 18. junija 1. 1840, sprejel je prezbiterat 1. avg. 1&64. 1. Dekretovan je bil kapelanom v Poljane, baje do leta 1867, na Bled do leta 1871, v Železnike, v Kamnik do meseca maja 1881, v Cerklje 1881 do decembra 1882, v Preddvor leta 1883, od koder jo prišel za župnika v Krašnjo leta 1884. 107.) Lavrencij Oblak od novembra 1. 1881 do maja 1887. Žirovec, rojen 4. avgusta 1. 1849, posvečen 30. julija 1872. Služboval je kot kapelan na Krki do meseca novembra 1881, v Cerkljah, potem v Mošnjah do decembra leta 1887 in v Moravčah do smrti, dne 29. novembra 1889. Bil je rajni Lavrencij preblaga duša. 108.! Ivan Zdražba. rojen na Igu 26. decembra 1848, v duhovnika posvečen 30. julija 1872. Kapelan je bil v Logatcu do 1. 1875, na Vrhniki do meseca decembra leta 1882, v1 Cerkljah do novembra 1. 1885; tedaj je bil izvoljen župnikom na Prežgan j i. 109.) Andrej Kalan od meseca decembra leta 1885 do novembra 1886. Rodil se je v Stari Loki 2. decembra 1. 1858, v mašnika bil pa posvečen dne 24. julija leta 1882, v tretjem letu bogoslovja. Kapelan je bil v Pre-doslih do leta 1885, v Preddvoru, in nekaj mesecev 105 administrator v Preski; iz Cerkljan je prišel za kapelana v Trnovo v Ljubljani. On je vrednik »Domoljubu«. 110.i Anton Verbajs ocl meseca novembra 1. 1SS6 do 27. novembra 1888. Rojen v Cerovcu pri Litiji dne 26. maja 1. 1844, posvečen 31. julija 1871. Pastiroval je kot administrator v Štangi od 15. septembra 1871 clo februvarija 1872, kapelan v Metliki od 16. februvarija 1872 do 8. decembra 1872, v Žireli ocl 1. 1873 do 11. novembra 1877, v Kostanjevici clo 9. novembra 1881, na Krki clo 19. decembra 1882. v Leskovcu clo novembra 1886; iz Cerkljan se je preselil dne 27. novembra leta 1889 za ekspozita v Šempeter na Notranjsko. 111.) Ivan Lavrenčič, rojen na Planini pri Vipavi dne 6. januvarija 1. 1857, v mašnika posvečen 27. julija 1881 v tretjem letu bogoslovja — kapelanoval je v Logatcu ocl 2. oktobra 1882 clo 8. novembra leta 1883, v Postojini do 16. avgusta 1887 in v Cerkljah od istega dne clo danes; v dneh 28. aprila do 3. julija 1889 bil je administrator fare nakelske. 112.) Avgust Schiffrer ocl 5. decembra 1. 1888 clo danes. Zazibala se mu je zibelka v Virantovi hiši v Ljubljani dne 29. oktobra 1859; v duhovnika so ga posvetili 10. julija 1887 ter novomašnika poslali v Preserje, kjer je kapelanoval jedno dobro leto. c) Sul>si ti tj :i v i j i : V kostnici na pokopališču je bil poseben benefici j in ondotna kapela je imela svojega duhovnika do leta 1494. Znan nam je samo jeden tak beneficijat, ki se je imenoval: »Marin, kapelan v kostnici v Cerkljah«, leta 1458. Podaril je v prisotnosti kamniškega župnika Jurija Herten- 106 felserja desetino v Suhodolih, v komendski fari, vele- sovskemu samostanu za ondotnega četrtega kapelana.1! * Subsidijarije ali osobne pomočnike najemali so si cerkljanski župniki; v to dajali so jim hrano in nekoliko plačila v denarji; zadnji subsidijarij ostavil je Cerklje pred 49. leti. Ti so bili: 1.) Marko Srakar 1. 1668. 2.) Ivan Purgar 1. 1668; kapelana v Velesovem ga najdemo 1. 1671 do 1678. 8.i Matija Vidmar od 1. 1669 do 1670.'-) 4.j Jurij Šavs od 1. 1672 do 1675.3) 5.) Luka Zavrl 1. 1676 do 16Sl.Ji 6.i Gašper Prestor od 1. 1681 do 1687. 7.) Toma Reich od 1. 1687 do 1688; nato je kape-lanoval v Velesovem do 1. 1699. 8.) Andrej Zupan od 1. 1689 do 1692.5i 9.1 Andrej Talmar 1. 1692. 10.1 Toma Hubad od 1. 1693 do 1699.°) 11.1 Josip Žalostnik 1. 1699 do 1701; v Šenčurji je kapelanoval od 23. aprila 1701 do 27. aprila leta 1702. 12.) Andrej Kočar od 1.1701 do 1708. 13.) Jakob Widmayr 1.1708 do 1712.7i 14.i Andrej Zupan od 1. 1712 do 1713. 15.) Anton Smole od meseca julija 1713 do 1715; iz Cerkljan je šel kapelanovat v Šenčur do 4. maja leta 1749, kjer je umrl kot benelicijat 8. septembra 1752. 1. ') Velesovski urbarij. shranjen v Kudolfinumu. 2) Glej župnike str. 82. '") Glej kapelane str. 88. 4) Glej kapelane str. 88. '-) Glej kapelane str. 88. Glej kapelane str. 88. ') Glej kapelane str. 88. 107 16.j Jurij Jenko 1. 1716 do meseca nov. 1. 1717. ri 17.) Mihael Smole leta 1717 do meseca decembra leta 1719. 18.) Vrban Justin 1. 1720; bil je kapelan v Šenčurji. 19.) Josip Žalostnik 1. 1721. 20.) Sebastijan Robas 1. 1722. 21.i Ivan Grošelj od 1, 1722 do 1724. 22.) Martin Čebul od 1. 1724 do 1729.-'! 28.) Jakob Mihelčič od meseca februvarija 1. 1729 do 1730. 24.) Simon Čebul 1. 1730. 25.) Josip Kepec 1. 1733 do meseca aprila 1739. 26.) Mihael Petrič od meseca maja 1739 do 1740. 27.) Lavrencij Grohar 1. 1740 do 1742. Bil je porojen v Železnikih 1. 1706, posvečen v Vidmu 1. 1733. Služil je za vikarija v Krškem in od 1. 1746 do 1767 je bil za kurata v svoji rojstni fari. 28.) Andrej Skul od 1. 1748 do 1749. 29.) Matija Vrlinšek od 1. 1749 do 1750.3i 30.) Marko Marinič 1. 1750 do 1752; bil je potem kapelan v Preserjih. 31.) Matej Furlani 1. 1753 do 1754.'1) 32.) Matija Jereb 1. 1754 do 1755: iz Cerkljan je šel kapelanovat v Velesovo. 33.) Jakob Strupi, rojen v Dvorjah dne 21. julija 1. 1727, v duhovnika posvečen 15. septembra 1. 1752: umrl je koncem pretočenega stoletja. Za subsidijari ja je služboval v Cerkljah od 1. 1755 do 1763. Dne 9. januvarija 1. 1792 ustanovil je več sv. maš. ') Glej kapelane str. 88. 2) Glej kapelane str. 88. 3) Glej kapelane str. 89. 4) Glej kapelane str. 89. 108 34.) Josip Zupan od meseca svečana 1765 do 1769,'j 35.) Josip Majer od meseca avgusta 1771 do meseca oktobra 1. 1774; kapelanoval je v Srednji Vasi v Bohinj i. 36.) Jurij Zupanec od 1. 1775 do 1781, vdrugič od 1. 1783 do 1788 in tretjič 1. 1795; 1. 1796 najdemo ga. kapelana na Dovjem. 37.) Primož Smole od 1. 1781 od 1782.2) , 38.) Dominik Plaveč od 1. 1782 do 1783. L. 1795 do 1799 služboval je kapelan v Stari Loki, od koder se je preselil za župnika v Dražgoše pri Selcih in naposled za župnika v Železnike, kjer je umrl dne 23. avgusta 1. 1825. 39.) Matej Boštijančič od 1. 1789 do 1791: subsidi-jarij v Kamniku in Šenčurji do leta 1801; tedaj je bil imenovan šenčurskim kapelanom. Leta 1805 najdemo ga v Ljubnem, 1. 1806 kot vikarija in poddekana v Radovljici, 1. 1808 vikarija v Kamni Gorici; zamrl je svetu na Dobravi dne 3. marcija 1. 1812. 40.) Andrej Mekinda od 1. 179-3 do 1795; iz Cerkljan so ga pozvali za kapelana v Kamnik in je bil ondi do 1. 1796, v Šmariji do 1. 1799, v Logatcu do 1. 1800, v Cerknici do 1. 1801, v Idriji do 1. 1803, lokalist v Javoru do leta 1806 in vikarij v Rakitini, od koder se je preselil v Cerknico v pokoj; umrl je tu dne 24. novembra 1818. leta. 41.1 Anton Artelj, subsidijarij v Cerkljah od leta 1836 do 1837. Porodil se je na Breznici dne 18. maja 1. 1810, v mašnika so ga posvetili 2. avgusta 1. 1835. ') Glej kapelane str. 89. s) Glej kapelane str. 90. 109 Kapelan je bil v Spodnji Idriji od 1. 1837 do 1839, v Vipavi 1. 1839 do 1840, v Cerknici 1. 1840 do 1843, v Laščah 1. 1843 do 1846, v Šent-Vidu pri Stičini 1. 1846 do 1856. V pokoji je živel v Šent-Vidu in Radomlji, kjer je zaspal v Gospodu dne 7. novembra 1. 1857. 42.) Bernard Ulčar od 1. 1837 do 1838. Porojen na Prežganji dne 21. avgusta 1. 1810. posvečen 3. avgusta 1. 1835 — pastiroval je kapelan v Šent-Vidu pri Cerknici 1. 183S do 1840, na Trebelnem 1. 1840 do 1841, v Križu pri Kostanjevici leta 1841 do 1844 in naposled v Stari Loki 1. 1844 do 1847; umrl je dne 30. mareija 1. 1847. 43.) Jurij Vari, subsidijarij v Cerkljah od 1. 1838 do 1840. Rodil se je v Kropi dne 23. aprila leta 1812, mašništvo sprejel 13. avgusta 1. 18-37. Bil je kapelan v Vipavi 1. 1840 clo 1842, v Spodnji Idriji 1. 1842 clo 1845, v Kranjski Gori clo leta 1850: župnikoval je v Krašnji 1. 1850 do 1869, v Velesovem ocl 1. 1869 clo smrti svoje, dne 5. mareija leta 1874. Vari je bil pesnik in pisatelj. Pesmi svoje je pošiljal v »Novice«, »Danico« in v »Drobtinice«; z dopisi je vrlo podpiral iste časnike in »Slovenca«. V »Danici« je dobro opisal »Velesovo — božjo pot na Kranjskem« ter dal na svetlo v posebni knjižici. 44.) Frančišek Dolinar, subsidijarij v Cerkljah od 1. 1840 do 1841. Porojen v Škofji Loki dne 4. oktobra 1. 1815, posvečen 5. avgusta 1. 1839. Kapelanoval je vKnežaku 1. 1841 clo 1842, v Črnem Vrhu do 1. 1843; manemisarij je bival v Hrenovkah clo 1. 1844, kapelan v Kranjski Gori 1. 1844 do 1848, v Velesovem do 1. 1852, v Železnikih do 1. 1854; potem je bil administrator v Leskovici na Gorenjskem clo 1. 1855 in naposled župnik na Trati do 1. 1888; v jeseni 1. 1889 obhajal je zaslužni starček zlato mašo; on živi na Trati v pokoji. 110 d) Duliov 11 lici mi Spodnjem IJi-iiiltii: l.i Andrej Mavzer, Novomeščan. Na Spodnji Brnik jo prišel že leta 1752 ter ostal tu do smrti svojo, dno 24. februvarija 1. 1808. 2.) Alojzij Anton Schmid pastiroval je na Spodnjem Brniku ocl 1. 1809 do 1813; potem je odšel v Šent-Jan/ na Dolenjsko do 1. 1815, v Svibno do 1. 1819 in v Sent-Rupert, kjer je umrl dne 3. januvarija 1. 1824. 3.i Primož Smole od 1. 1813 do 1814. >) 4.i Josip Petrič 1. 1819 do 1820.2) 5.) Josip Mesesnei, porojen v Vipavi dne 18. marcija 1. 1747, v duhovnika posvečen 19. decembra lota 1772. Kolikor znano, služboval je kot lokalist v Lučinah in Podlipi pri Vrhniki ter vikarij v Rakitini. V pokoji je živel na Spodnjem Brniku od leta 1821 do 1824 in pozneje v Trbojah; v večnost se je preselil menda v Vipavi 1. 1829; Mesesnei je bil zlatomašnik. 6.1 Sebastijan Štucin rodil se je v Tolminu dne 3. januvarija 1. 1753; v mašnika je bil posvečen 20. aprila leta 1777. Lota 1799 najdemo ga župnika v Spodnjem Tuhinji, 1. 1806 vikarija na Studencu, 1. 1807 do 1809 penzijonista ravno tam, 1. 1813 v Krškem, 1. 1820 na Žalostni Hori, leta 18S4 do 1830 na Spodnjem Brniku. Umrl je zlatomašnik v Cerknem na Goriškem dne S. aprila 1. 1833. 7.) Ivan Prokelj, Novomeščan, rojen 19. junija leta 1804, posvečen 26. avgusta leta 1828. Pastiroval je kot kapelan v Horjulu 1.1828 do 1831, kurat na Spodnjem Brniku 1. 1831 do 1832, kapelan in beneficijat v Smartnem pri Litiji 1. 1832 do 1835, kapelan v Dobrepoljah ') Glej kapelane str. 90 in 108. *) Glej kapelane str. 90. 111 1. 1835 do 1838; 1. 1838 najdemo ga v začasnem po-koji v Ljubljani, potem kot ekspozita v Bevkah pri Vrhniki leta 1839 do 1841 in naposled vikarija in župnika v Sent-Lavrencu na Temenici; umrl je zlatomašnik v pokoji v Novem Mestu dne 20. avgusta 1. 1884. 8.) Ivan Žemlja kurat na Spodnjem Brniku leta 1832. V Gorjah dne 24. decembra 1. 1793 1 porojenega, posvetili so v mašnika 28. oktobra 1. 1826. Kapelan je bil v G emšeniku od 1. 1826 do 1829, v Srednji Vasi do 1. 1830, v Begunjah dol. 1832; se Spodnjega Brnika so ga poslali 1. 1833 za administratorja in pozneje za loka-lista na Koprivnik do 1. 1845, nato lokalista v Duplje pri Naklem od leta 1845 do 1866; odslej je počival v Kovom do smrti svoje, dne 5. marcija 1. 1876. 9.i Frančišek Zupančič, rojen v Šent-Viclu pri Sti-čini 31. avgusta 1. 1802, posvečen dne 21. avgusta leta 1830 — deloval je v vinogradu Gospodovem: kot kapelan v Cemšeniku do 1. 1833, administrator v Spitaliču do leta 1834, kurat na Spodnjem Brniku do leta 1835. kapelan v Velesovem do 1. 1837, v Ribnici do 1. 1840, v Sent-Rupertu jedno leto, kapelan v Dobrničah do leta 1847, v Mirni Poči do 1. 1850, v Kostanjevici do 1. 1855, drugi kapelan v Semiču do 1. 1856, na Vinici do 1. 1858, v Stopičah do I. 1859, od koder je prišel kot ekspozit v Košieo, kjer se je preselil v boljši svet 8. januvarija leta 1870. 10.) Ivan Zavrl, kurat na Spodnjem Brniku 1. 1835 do 1838. Rojstvena vas so mu bile Dole, koder je zagledal svet dne 1. junija 1. 1795. V duhovnika 1. maja 1. 1829 posvečen, šel je kapelanovat v Senožeče do leta ') »Zgodovina fara ljubljanske škofije«, II. zv., str. 145 piše, da se je porodil leta 1792, šematizem pa leta 1793; on se je pod-pisaval »Shemua«. Pis. 112 1833, v Stari Trg pri Ložu clo 1. 1834, v Šent-Vid pri Vipavi do 1. 1835. Se Spodnjega Brnika so ga dekretovali kurata v Radomlje do 1. 1848, od koder je prišel kape-lanovat v Šenčur do 1. 1849. Leta 1849 do 1854 najdemo ga ekspozita v Postenjah pri Trnovem na Notranjskem ter naposled ekspozita v Bevkah pri Vrhniki do smrti, dne 21. avgusta 1861. leta. 11.) Matej Furlan. porojen v Lučinah 21. septembra 1. 1799, posvečen dne 20. avgusta leta 1830. On je bil kapelan v Smledniku do 1. 1834, benelicijat v Podragi na Vipavskem do 1. 1837, kapelan v Podbrezjah 1. 1837, kurat na Spodnjem Brniku do 1. 1848, ekspozit vMatenji Vasi pri Sla vini do leta 1863; zadnje dni je preživel v Šmartnem pri Ljubljani, kjer je umrl baje pred 12. leti. 12.) Jakob Poličar zdravil se je na Spodnjem Brniku 1. 1842. Rojen je v Naklem 5. aprila leta 1807, v duhovnika posvečen 27. julija 1. 1834 ■— služboval je kapelan v Ložu, Horjulu, v Križih pri Tržiču, v Spodnji Idriji, v Podbrezjah, lokalist na Dobravi in od jeseni 1. 1879 župnik v Podbrezjah, kjer še danes marljivo pastiruje.1) 13.) Valentin Sever, kurat na Spodnjem Brniku leta 1848 do 1856. Porodil se je na Brezovcu 19. januvarija 1. 1804, a mašništvo sprejel 21. avgusta 1. 1830. Služboval je kapelan na Jesenicah do 1. 1834, v Križih pri Tržiču clo 1. 18-37, v Horjulu 1837 do 1840, na Breznici do 1. 1843, v Poljanah do 1. 1848; se Spodnjega Brnika se jo preselil za kapelana v Šenčur do 1. 1857, beneficijata v Olševek do 1. 1870, od koder je prišel vnovič na Spodnji Brnik; umrl je tu 28. januvarija 1. 1879. *) Več o njem: »Zgodovina fara ljubljanske škofije«, II. zv., str. 107 in 108. 113 14.) Jernej Brenk 1. 1856 clo 1858. Rojen v Šmartnem pri Kranji 20. avgusta 1. 1809, posvečen 2. avgusta leta 1835. Novomašnik je šel kapelanovat v Mozelj na Kočevsko clo leta 1839, v Krašnjo clo 1. 1840, v Šent-Gotarcl do 1. 1842, v Kostanjevico clo 1. 1845, v Ilinje do 1. 1849, v Drago clo leta 1852, od koder je prišel pen-zijonist v Šmartno pri Kranji 1. 1856; preselil se je na Spodnji Brnik, kjer je umrl 1. 1858. 15.) Jakob Kapelj ocl 1. 1860 do 1865. Ižanec, rojen dne 9. maja 1. 1801, posvečen 20. septembra leta 1831. Bil je kapelan v Kamni Gorici in v Sostrem ter kurat v Zalogu; pozneje od 1. 1851 clo 1856 najdemo ga pod Šinkovim Turnom pri Vodicah; največ svojih dnij je preživel bolehen pri bratu svojem, Ivanu, lokalistu na Šenturški Gori, in pri Sv. Jakobu ob Savi; umrl je dne 14. avgusta 1871 pri Sv. Jakobu. 16.) Matija Demšar, rojen v Poljanah dne 16. februvarija leta 1794, v duhovnika posvečen 22. oktobra leta 1820. On je služboval v tržaški škofiji; v pokoji je živel v Poljanah in naposled ocl 1. 1866 do smrti svojo, dne 7. maja 1. 1867, na Spodnjem Brniku, kjer je i pokopan. 17.) Baltazar Bartol porodil se je v Jelovici pri Sodražici dne 6. januvarija 1. 1821, v mašnika bil posvečen 2. avgusta 1. 1846. Kapelanom in manemisarijem je bil v Starem Trgu pri Poljanah clo 1. 1850, pri Svetem Križu pri Litiji clo 1. 1855 in na Dobrovi pri Ljubljani clo 1. 1864. Župnikoval je v Šent-Joštu pri Vrhniki, v Dolenji Vasi pri Ribnici, Lipoglavu in v Ihanu clo 7. oktobra 1. 1879; tedaj je prišel spokojen na Spodnji Brnik. Župnik Bartol je zelo vnet duhovnik ter vzlasti sv. misijonom naklonjen; daruje jim vsako leto pokojnino svojo, ito je clo 500 gld. Zgod. cerklj. fare. 8 114 e) Dtiliovniki v Lahovčah. 1.) Mihael Sajevec pastiroval je v Lahovčah od 1. 1760 do 1778. 2.1 Jernej Dolenjec od 1. 1779 do 1795.1) 3.) Frančišek Gartner od 1. 1808 do 1812. Bil je preje župnik v Kovoru ; iz Lahovč se je preselil na Brdo, kjer je umrl 14. junija 1. 1817. 4.) Mihael Hoffman od 1. 1815 do 1822. Služboval je kot vikarij in šolski katehet v Kranji do leta 1793, kanonik in distr. šolski nadzornik v Novem Mestu baje do 1. 1812. Živel je v pokoji v Prečini do leta 1815; iz Lahovč je šel v Ljubljano ter bil tu nunski spovednik od 1. 1822 do 1824; tedaj ga najdemo v Kranji do smrti, dne 1. septembra 1. 1826. 5.) Andrej Koler 1. 1831. Rojstna vas mu je bila Javor dne 29. decembra 1. 1797, mašništvo je sprejel v Ljubljani 24. septembra 1. 1825. Najpreje je bil subsi-dijarij v Sv. Križu pri Kostanjevici do 1. 1828, potem ravno tu kapelan do 1. 1829, v Čatežu do leta 1831. Iz Lahovč so ga poslali administratorja na Sv. Planino pri Zagorji do L 1835. potem kapelana v Svibno in naposled v Cerklje pri Krškem, kjer je ostavil svet dne 13. junija 1853. leta. 6.) Ivan Bobnar, rojen dne 3. maja leta 1786 v Lahovčah št, 61, v duhovnika posvečen 23. septembra leta 1810 — kapelanoval je pri Devici Mariji v Polji do 1. 1814, pri Sv. Jakobu v Ljubljani baje do 1. 1819 in v Žužemberku do 1. 1825; živel je v pokoji v Cerkljah in naposled v Lahovčah, kjer je umrl dne 14. januvarija 1.1838. 7.) Ivan Kuhar porodil se je v Kranji dne 25. decembra leta 1776, mašništvo sprejel je 2. februvarija l) Glej župnike str. 83. 115 1. 1801. Dekretovan kapelanom v Stičino do 1. 1808 in v Selca do 1. 1805, postal je gimnazijski katehet v Ljubljani do leta 1807, potem stolni kapelan in ob jednem ekonom v semenišču do leta 1809. Zupnikoval je na Dobrovi in v Smledniku ter bil tu dekan in distr. šolski nadzornik do leta 1888; tedaj se je preselil v Lahovče, kjer je ostal do smrti svoje, dne 17. julija 1. 1849. 8.) Jakob Klobus, kurat v Lahovčah 1850 do 1S69.1) 9.) Ivan Okoren od leta 1872 do 1884. Porojen v Senčurji pri Kranji dne 18. decembra 1. 1821, posvečen 24. septembra 1. 1848 — pastiroval je v tržaški škofiji do 1. 1872; iz Lahovč se je preselil v Hrastje pri Senčurji, kjer i danes pastiruje. 10.) Ivan Belec2) rodil seje v Radomlji pri Kamniku dne 8. aprila 1. 1856; v duhovnika posvečen 26. julija 1879, deloval je kapelan v Starem Logu na Kočevskem do jeseni 1. 18S0, na Igu do pomladi 1. 1882 in v Žireh do jeseni 1. 1883; tedaj je prišel oskrbovat faro fužinsko ("VVeissenfels), v kateri je bil dne 9. septembra 1. 1884 umeščen župnikom. Ze dolgo preje rahlega zdravja, oslabel je 1. 18S7 tako, da je moral prositi pokojnine. Preživel je nekaj dnij pri svojih stariših v Radomlji, dokler se ni preselil pomladi istega leta v Lahovče, kjer je ostal do 30. januvarija 1. 188f£.Umrl je administrator pri sv. Duhu na Dolenjskem dne 9. junija 1. 1889. Bil je pokojni Ivan milega značaja in vsem prijateljem in znancem zelo priljubljen. Cital je knjige v vseh slovanskih jezikih in njegovo geslo je bilo: »Vse za vero in slovanstvo !« razume se, da pod oblastjo, od Boga postavljeno. Pisal je v razne časopise. L. 1885 priobčil je ') Glej kapelane str. 98. 2) Njegovo življenje je temeljito in zanimivo opisal Dr. Franfi. Lampe v »Drobtinicah« 1. 1889, str. 218 do 250. Pis. 8* 1 16 spis »Kmetom v pomoč« v »Slovencu«, kar je dal posebej natisniti. Zadnja leta bavil so je se socijalnim vprašanjem ter o tem mnogo pisal v istem časniku. f) Duhorniki -v Zalogu; 1.j Primož Kralj od 1. 1775 do 1777. 2.) Vrban Knez od 1. 1777 do 1780. L. 1794 najdemo ga kurata na Vačah do smrti 1. 1796. 3.) Matej jegrišek deloval je v Zalogu v adventnem času 1. 1781. Bil je pozneje stolni kapelan v Ljubljani do 1. 1796, vikarij v Šent-Lavrencu na Temenici do leta 1799, lokalist na Dobravi do leta 1801 in župnik na Bohinjski Bistrici do smrti svoje, dne 18. maja 1. 1812. 4.) Mihael Sekovšek 1. 1782. 5.) Jakob Sajevec 1. 1783 do 1788. Pozneje je ka-pelanoval na Vrhniki do leta 1807, od koder je prišel bcneficijat v Olševek pri Šenčurji; umrl je tu 18. febru-varija 1. 1830. 6.) Josip Sršen 1. 1790. 7.) Matija Kotnik, bivši župnik v Dolu, pastiroval je v Zalogu od 1. 1795 do 1 798; umrl je tu 12. febru-varija 1798. leta; on je bil zlatomašnik. 8.) Ignacij pl. Portico od leta 1802 do 1807. Iz Zaloga se je preselil vpokojen v Kamnik, al. 1815 vrnil se je vnovič v Zalog; umrl je v Ljubljani 21. marcija 1.1819. 9.) Frančišek Šafer 1. 1819. Bil je kapelan v Šenčurji, beneficijat v Olševku od 1. 1802 do 1804; lokalist v Stranah do 1. 1813; prišel je potem pod Šinkov Turen pri Vodicah ter iz Zaloga v Radomlje pri Kamniku, kjer se je dne 4. septembra 1. 1820 preselil v večnost. 10.) Aleš Martinjak, bivši kapelan v Cerknici, pastiroval jo v Zalogu od leta 1819 do smrti svoje, dne IS. julija 1S2I. 117 11.) Ivan Marchioli od 1. 1821 do smrti, 20. septembra 1. 1825. Preje so mu bila službena mesta: Rova, Glogovica in Janče. lž.) Matija Metelko ocl 1. 1830 clo 1832. V Škoci-janu pri Dobravi na Dolenjskem dne 1. mareija leta 1792 porojenega, posvetili so v mašnika 23. septembra 1. 1821. Kapelanoval je v Poljanah clo 1. 1823 in v Dolu do 1. 1829; zaspal je v Gospodu v Ljubljani 21. maja leta 1832. 13.) Josip Gašperlin 1. 1832 clo 1833. Rodil se je v Srednji Vasi na Gorenjskem clne 4. aprila leta 1794, mašništvo sprejel 19. avgusta leta 1826. Novomašnik je šel kapelanovat v Sent-.Janž clo 1. 1832; iz Zaloga so ga poslali za kapelana v Šmartno pri Kranji do 1. 1834, ekspozita v Bevke pri Vrhniki do leta 1835, kapelana v Polje pri Ljubljani do 1. 1839, v Radovljico clo 1. 1843, v Smlednik clo 1. 1847, v Kropo do 1. 1859 in naposled ekspozita v Begunje pri Cerknici, kjer je umrl 25. mareija leta 1864. 14.) Anton Milavec. porojen v Škocijanu pri Turjaku dne 21. maja 1. 1789, posvečen 21. septembra leta 1808 — služboval je kapelan na Bohinjski Bistrici, Ar Poljanah in v Šmihelu pri Novem Mestu; 1. 1823 clo 1825 najdemo ga kurata na Kureščku pri Igu, 1. 1S25 do 1833 vikarija pri Sv. Joštu nad Vrhniko, leta 1833 kurata v Zalogu, 1. 1834 clo 1838 vnovič na Kureščku, 1. 1838 clo 1842 administratorja na Sv. Planini ter od 1. 1842 do 1847 kurata na Ustij i pri Vipavi; odtod se je preselil zopet na Kurešček, kjer je umrl dne 8. junija 1. 1805. 15.) Jakob Kapelj od 1. 1834 clo I839.1) 16.) Gregor Kržič od 1. IS39 do 1843. Rodil se je v Vodicah dne 6. mareija 1. 1799, v duhovnika posvečen ') Glej duhovnike na Spodnjem Brniku str. 113. 118 20. avgusta 1. 1830. Najpreje so ga poslali kapelana v Dole na Dolenjsko 1. 1833, potem na Dovje leta 1833, v Radovljico do leta 1836, v Dol 1. 1837, v Dobrepolje 1. 1838; iz Zaloga se je preselil pod Sinkov Turen in naposled v Radomlje; umrl je tu 10. aprila 1. 1856. 17.) Josip Gliha rodil se je v Šent-Vidu pri Stičini dne 12. marcija 1. 1796, mašništvo sprejel 21. septembra 1. 1823. V vinogradu Gospodovem je deloval kapelan v Sv. Križu pri Kostanjevici do 1. 1827, v Čatežu do leta 1829, na Raki do 1. 1843, od koder je prišel v Zalog; tu je pastiroval do 1. 1857 in na Primskovem pri Kranji do 1. 1860; umrl je penzijonist v Kranji pred dobrimi 10. leti. 18.) Matija Jelovčan, rojen v Škofji Loki dne 20. fe-bruvarija 1. 1794, posvečen 17. septembra leta 1818 — služboval je kapelan in župnik v tržaški škofiji do leta 1857, ko je prišel v Zalog; svet je ostavil 1858. leta. 19.) Josip Kopitar rodil seje v Komendi dne 14. marcija 1. 1803, v mašnika posvečen bil 20. avgusta 1.1830. Kapelanoval je v Postojini do leta 1833, v Trnovem na Notranjskem 1. 1833, v Starem Trgu pri Ložu od leta 1834 do 1836, na Jesenicah do 1.1838, v Spodnji Idriji 1. 1838, v Kamni Gorici do 1. 1842, v Šent-Gotardu do 1. 1844, v Ilinjah jedno leto, v Kostanjevici leta 1845. Živel je v pokoji v Kranji do 1. 1851, pri Sv. Trojici pri Moravčah do 1. 1854, pod Sinkovim Turnom do 1. 1860, ko se je preselil v Zalog, a tu ostal le jedno leto. Umrl je v Ajdovici na Dolenjskem dne 13. januvarija 1.1861. 20.) Josip Kutnar od 1. 1863 do 1877. Porojen v Šent-Vidu pri Stičini dne 6. maja 1. 1805, v duhovnika posvečen 29. avgusta 1. 1833 — služboval je preje ves čas v tržaški škofiji kot kapelan, župnik in dekan. Umrl je v Zalogu dne 8. januvarija 1877. leta. Pokojni Kutnar 1 19 je bil mož izbornih vrlin in uprav zato hrani sc v naj-blažjem spominu. 21.) Ivan Hiti rodil se je v Sodražici dne 5. marcija 1. 1820, posvečen 2. avgusta 1. 1846. Novomašnika so poslali kapelanovat v Drago do leta 1849, na Krko do 1. 1853, k Sv. Trojici do leta 1859, v Sv. Križ pri Kostanjevici do 1. 1862, na Jesenice do 1. 1864, od koder je prišel župnikovat na Holmec pri Kamniku do 1. 1879. Pokoj je vžival blagi I liti v Zalogu, kjer je i umrl 13. septembra 1. 18S7. —Luka Hiti, bivši bcnelicijat in katehet v Vipavi in naposled kurat v Ustiji, bil mu je brat. Župni dvorec in kapelanija. "tari »farovž«, ki je stal farni cerkvi na jugozahodni strani, srenjski cesti na desno, uprav tam, kjer je danes sadjarski vrtiček — vpepelil je požar 1. 1845 ter ob jednem zelo poškodoval gospodarsko poslopje na nasprotni strani. V to so zadnje podrli, razvalino odstranili in na istem mestu sezidali župniku v letih 1846 in 1847 sedanji dvorec. Prav lep je in zelo prostoren. Skoro v isti črti proti jugu se je dvignilo vi. 1850 do 1853 sedanje gospodarsko poslopje; uvidelo se je kmalu, da je ono pomanjkljivo; zato so je popravili 1. 1872. V novejših letih so napeljali vodo iz bližnje Reke v dvorec, dvorišče in vrt. Kapelani so stanovali dolgo vrsto let v nekdanji stari »mežnariji«, tikoma pročelja sedanje farne cerkve. Poslopje je bilo kaj uborno in bali so se, da se bode razrušilo. V to so sezidali kapelanom sedanjo kape-lanijo — lično hišico s peterimi sobami. Prva stanovala sta v njej Josip pl. Hillmaver in Frančišek Kozoglav; preselila sta se iz stare »inežnarije« vanjo dne 11. oktobra 1. 1827. Sedanji gospod župnik jej je omislil za kapela-novanja svojega vrtiček. 121 XX. Nekdanji dohodki župnikovi — go-sposkina in sodna oblast. menili smo spredej, da so bili dohodki župnikovi prvotno baje zelo pičli ter, da mu je v poboljšek samostan velesovski leta 1494 podelil v Cerkljah beneficij sv.Tomaža. S tem se je razširila župniku zdatno kmetija, a tudi podložnikov število sčasoma tako pomnožilo, da mu je v pretečenem veku do leta 1848 kmetov, oziroma hišnikov, 72 dajalo desetino; in sicer, kakor posnamemo iz urbarijev, donašalo mu je 29 podložnikov župnega dvorca vsako leto: v denarji 15 gld. 53 kr., 85 funtov prediva ter v tlako 114 delavcev; 43 podložnikov beneficija sv. Tomaža: v denarji 45 gld. 58 kr., 48 funtov prediva, piščancev 18 in v tlako 69 '/i delavcev. Nadalje mu je dajalo 6 kmetov na Vrheh in jcden pri sv. Leonardu in jeden na Klancu: piščancev 24, jajc 96 in 4 sire; na Stefanji Gori 11 kmetov 9 sirov; v Češnjevku 14 kmetov: sirov 22 in 17l/'s mernikov pšenice; kmetje pri sv. Ambrožu, v Smartnem, Po-ženku, v Glinjah, na Senturški Gori, v Gradu in Dvorjah: 86 sirov. Kolekturo je pobiral župnik: v Cerkljah 10, v Vasci 2'/2, v Polici olj2 vaganov pšenice; v Lahovčah 21 mernikov prosa in v Stiski Vasi 5 voz drv. V odškodnino desetine, tlake in družili doneskov, dobiva župnik letnih 460 gld. rente; hira v napominjanih vaseh mu je ostala,1) ' Sodno oblast je imel župnik nad 118. hišami v nastopnih krajih: Sodna Kraj Število Kraj, v katerem oblast hiš so bile hiše n i k v Cerkljah Sv. Ambrož Apno Dvorje Grad Hotemože Cešnjevek Lahovče Šmartno Možanica Zgornji Brnik Poženik Zalog Štefanja Gora Sidraž Šenturška Gora Spodnji Brnik Stiška Vas Cerklje 1 1 4 9 2 1 1 1 1 15 1 15 4 3 2 4 1 34 Velesovo p. s Gabrije Vrhovlje 1 7 Brdo pri Podpeči 'N Klanec Žeje 3 1 Brdo pri Kranji Podgorje 2 Križ pri Kamniku Gameljne Vodice Vukovice 1 1 2 Smlednik Skupaj 11S hiš. 'J Zemljišče Župnega dvorca je vpisano v deželni deski; 1.180lj dne 19. decembra se je pripisalo i zemljišče beneficija sv. Tomaža župnemu dvoru; davka zemlj. je plačeval župnik do zadnje cenitve nad 100gld., zato je volil z velikimi posestniki; sedaj plačuje davka okrog 90 gld. Pis. 123 XII. Šoli v fari. (leča so lika v šoli cerkljanski in v za-i. Prvi so všolane vasi: Cerklje, Vasca, mji in Spodnji Brnik, Šmartno, Poženik, ita, Dvorje, Grad, Cešnjevek, Štefanja i, Stiska Vas in Sv. Ambrož;]) drugi pa: Aaiog, Glinje, Dobrava, Lahovče in Vopolje. I. Šola v Cerkljah. Nad sto let je že stara cerkljanska šola. Prvi učitelj jej je bil 1. 1788 Ivan Borštnik, porojen na Rakitini leta 1761 — stričnik župniku in dekanu Mihaelu Borštniku. Mož ni bil srečen; izmed 658 všolanih otrok (326 dečkov in 332 deklic) šolalo se je v istem letu le 29 učencev in 22 učenk; v nastopnih letih pa se je število njihovo tako skrčilo, da ni bilo meseca marcija 1. 1791 v šolo niti jednega otroka.2) Učitelj se je pritožil c. kr. uradu v Kranji, toda zaman. Šola je zaspala 3); vzbudila jo je francoska vlada 1. 1811 ter začasnim učiteljem imenovala preje napominjanega Ivana Borštnika. Poučeval je v Robasovi hiši v Cerkljah do 1. 181-3. Tu se oglasi marljivo sestavljena šolska kronika; v njej čitamo, da se je tedaj šola v Nimernikovo hišo preselila ter ob jednem dobila novo, stalno učiteljsko ') Cerkljanski šoli je všolana i fara: »Šcnturška Gora«, dočim je »Možjlnica« oni v Olševku. Pis. 2) Farni arhiv cerklj. 3) Pripoveduje se, da sta v tem času otroke zasebno poučevala Borštnik in J. Zupin. 124 moč v Mateji Magistru. On je bil baje dober učitelj; v letih 1819 in 1820 sta mu bila učenca tukajšna že pokojna rojaka: župnik Gašper Gašperlin in lokalist Blaž Lomberger. Leta 1824 ostavil je Magister Cerklje in sc preselil v Novo Mesto. Naslednik mu je bil učitelj in organist Škrjanec do leta 1826 in za njim Šinkovec do 1. 1827. Učitelj in organist Trček je došel v Cerklje iz Kostanjevice; učiteljeval je v stari mežnariji tikoma pročelja farne cerkve, do leta 1849; tedaj so ga prestavili na Vrhniko, v Cerklje pa poslali tamošnjega učitelja Leopolda Čveka, ki je začel učiteljsko službo opravljati 1. 1886, a še sedaj kaj čvrsto poučuje vsak dan deške prisiljenee v deželni delavnici ljubljanski. V Cerkljah je bil imenovan »vzglednim učiteljem«. Leta 1852 oveselil je Cerkljane s prvim tiskanim šolskim poročilom, iz katerega razvidimo, da se je delila šola v 1. in II. oddelek. V prvem oddelku je bilo: osem dečkov in osem deklic; v drugem 18 učencev in 17 učenk, skupaj 51 otrok. Leta 1853 ni izdal poročila, pač pa 1. 1854, v katerem se je šolalo 32 dečkov in 46 deklic. Leta 1855 ostavil je Cvek Cerklje in se preselil na Vrhniko; na njega mesto je prišel Toma Petauer in za njim Jurij Zupan: poučevala sta tu jedva leto dnij. Dne 18. aprila 1857. letajo došel v Cerklje sedanji nadučitelj Andre j Vavken. porojen v Planini pri Postojini 29. novembra 1. 1838. Poučeval je najpreje v Borštnikovi hiši, potem v stari mežnariji do meseca maja 1. 1860, ko se je dozidalo in blagoslovilo sedanje lično in prostorno šolsko poslopje. Nadučitelj Vavken je cerkljansko šolo nekako prerodih vcepil veselje do nje starišem in otrokom ter kot vzoren učitelj vedno vspešno zvršcval svoj poklic. On je mož krščanskega duha, sloveč organist in pevec; vglasbil je več svetih pesmij in jih 125 i/.dal v sedmih zvezkih; tudi je oče »Gorenjskim Glasom«. Zupanom cerkljanskim je že 22 let. Odlikovan je z zlatim zaslužnim križcem. Leta 1860 razširili so šolo v dvorazrednico in imenovali poduciteljem Karola Kaligar-ja, roj. 1. 1838;1] za njim so se vrstili: Ivan Pleško. roj. leta 1844; Frančišek Cvek, sin Leopolda Čveka; Josip Vončina. rojen 1. 1831; Henrik Vizijak, roj. 1. 1843; Valentin Pin, rojen 1. 1844; f Alojzij Medja; Josip Močnik, rojen leta 1852; Lavrencij Letnar, rojen 1. 1850, ki je sedaj nadučitelj v Moravčah in c. kr. okrajni šolski nadzornik za kamniški okraj; Ivan Muren, roj. 1. 1855; Josip Bregar, rojen 1. 1858 in sedanja učiteljica Ivana Bohinjec, roj. 1.1882. Trirazredna je šola od 1. 1885. Tedaj je prišel v Cerklje Ivan Ferlan, roj. 1. 1861, kot tretja učiteljska moč; za njim Ivan Jezeršek. roj. leta 1865, in v času novejšem učitelj Ivan Cvirn. roj. 1. 1862. Krščanski nauk poučuje v šoli farna duhovščina: župnik in kapelana. Deca obiskuje vsakdanjo in ponavljalno šolo prav pridno; uveruje nas v tem nastopna tabela: Vsakdanja šola Ponavljalna šola Leto Število Leto Število učcncev učenk skupaj učencev učenk skupaj 1857 73 64 137 1857 1858 85 76 161 185S — — — 1859 87 73 160 1859 52 56 108 1860 110 100 210 1860 98 92 190 1861 1-28 122 250 1861 96 94 190 1862 125 155 280 1862 97 125 222 1863 129 138 267 1863 96 146 242 1861 111 13t> 247 1864 93 J 31 224 ') Popotnikov »Koledar« za slovensko učitelje 1. 1890. 126 Vsakdanja šola Ponavljalna šola Število Število Leto Leto učencev učenk skupaj učencev učenk skupaj 1865 120 130 250 1865 88 135 223 1866 107 130 237 1866 90 131 221 1867 161 172 333 1867 92 120 212 1868 134 137 271 1868 86 109 195 1869 132 155 287 1869 94 112 200 1870 133 152 285 1870 85 131 216 1871 153 145 298 1871 98 132 230 1872 155 146 301 1872 90 110 200 1873 144 151 295 1873 94 106 200 1874 147 150 297 1874 92 113 205 1875 138 144 282 1S75 87 111 198 1876 143 151 294 1876 98 103 201 1877 149 158 307 1877 89 101 190 1878 128 154 282 1878 90 140 230 1879 135 164 299 1879 92 130 222 1880 118 145 263 1880 62 79 141 1881 127 134 261 1881 73 90 163 1882 145 147 292 1882 55 62 117 1883 139 159 298 1883 54 57 111 1884 151 169 320 1884 55 51 106 1885 164 181 345 1885 55 57 112 1886 185 203 388 1886 50 61 111 1887 192 217 409 1887 52 57 109 1888 183 195 378 1888 58 65 123 1889 184 195 379 1889 55 60 115 Uvic no je, da n ajveč učene ev in učenk je bi vsakdanji in ponavljalni šoli leta 1867, namreč 54o\ najmanj 1. 1857 — le 137. Nova šolska postava je odmerila nad učitelju drugo vrsto plače in prosto stanovanje v šolskem poslopji; drugemu učitelju III. in tretjemu, oziroma učiteljici, IV. vrsto plače; učiteljica vživa prosto stanovanje, katero jej je občina prostovoljno naklonila. Dobro je plačevala učitelja - organista - cerkvenika stara šola. Dobival je 84 mernikov pšenice, 56 mernikov prosa in 5 mernikov rži; nadalje dajali so mu farani 127 294 sirov in 1178 jajc. Štolnine je dobival vsako leto do 200 gld. Slabejše je bil plačan podučitelj; imel je letnih 150 gld. in prosto stanovanje v šoli. 2. Šola v Zalogu. Leta 1859 podrli so staro mežnarijo v Zalogu in uprav na istem mestu sezidali sedanje šolsko poslopje. Prvi učiteljeval je tu Josip Jerše od meseca novembra 1. 1859 do smrti, dne 15. avgusta 1. 1868; za njim so službovali: Kristijan Lavrič; f Jakob Praprotnik: Anton Cirman, roj. 1. 1849; Josip Gregorin, roj. 1. 1858; Jernej Ravnikar, rojen 1. 1856; f Maks Strojan; Marija Šerc, roj. 1.1860; Ivan Ziegler, rojen 1. 1860; Ivan Tomažič, roj. 1. 1861. Danes je tu učitelj Vendelin Sadar, rojen leta 1868. Krščanski nauk poučujeta farna kapelana, oziroma tamošnji duhovnik. Leta 1889 imela je zaloška šola 105 otrok, in sicer: 49 dečkov in 35 deklic v vsakdanji, '9 učencev in 12 učenk v ponavljalni šoli. Učitelj vživa plačo III. vrste in prosto stanovanje. J 128 • 2SIII-Cerkljanski zdravniki. | eželnemu okrožnemu, prej okrajnemu zdrav-j|niku v Cerkljah, podrejene so fare: cerkljanska, šenčurska, velesovska in Senturška Gora; smleška fara, do najnovejše uredbe podružena cerkljanskemu, izročila se jo kran jskemu deželnemu okrožnemu zdravniku. Prvi zdravnik je služboval v Cerkljah: 1.) Ivan Oblak, ranocelnik, baje v letih 1845 in 1846; stanoval je v Borštnikovi hiši; sedaj je deželni okrožni zdravnik v Litiji. 2.) Lavrencij Šturm prišel je iz Komende v Cerklje, kakor pripovedujejo, leta 1847; odtod se je preselil leta 1860 kot okrajni ranocelnik v Kranj, kjer je umrl 1. 1863. 3.) Frančišek Saurau. bivši deželni okrožni zdravnik v Radovljici, porodil se je v Ljubljani pred 61. leti. Stanujoč a' Velesovem, opravljal je službo cerkljanskega zdravnika - ranocelnika dobro leto dnij. Od tu so ga poklicali okoli leta 1862 v vojaško bolnišnico v Trst. V letih 1849, 1859 in 1866 najdemo Saurau-a vojaškega zdravnika na bojišči. Za časa kolere se je zelo trudil in premnogim rešil življenje. Često pohvaljen, bil je odlikovan z vojno svetinjo. Dne 27. januvarija 1. 1889 praznoval je 401etnico svojega marljivega službovanja. Umrl je v Radovljici dne 2. aprila 1890. 4.) Eduard Globočnik, porojen v Ljubljani 18. mar-cija leta 1840 — posloval je rudarski zdravnik v Ivna-povšah 1. 1862, potem od 1. 1863 do meseca aprila 1889 okrajni zdravnik-ranocelnik v Cerkljah, od koder se je preselil za deželnega okrožnega zdravnika v Kranj. 120 On je spoštovan mož, neumorno delaven, zelo priljubljen in sloveč zdravnik. Cerkljanska občina ga je imenovala leta 1887, o 251etnici njega službovanja v Cerkljah, svojim častnim občanom. Sedanji zdravnik je sin njegov: 5.) Dr. Eduard Globočnik; rodil se je v Loki dne 31. julija 1862, a šolal v Ljubljani in v Paznu ter učil zdravilstva v Gradcu. Bil je najpreje sekundarij in potem azistent deželne bolnišnice v Ljubljani; deželni okrožni zdravnik je v Cerkljah od meseca marcija leta 1890. Cerkljanskemu okrožnemu zdravniku so odmerili 700 gld. letne plače; on ima svojo lekarno. Preje je dobival iz okrajne blagajnice letnih 500 in pozneje 600 gld. Zgod. cerklj. fare. 10 130 2IIV-Odlični Cerkljani. aj navedemo in v kratkih potezah opišemo najpreje nam znane duhovne, potem svetne odlične rojake. a) Duhovni: 1.) Viljem Strmolski, potrjen za župnika v Senčurji dne 30. aprila 1. 1361.1) 2.) Majnard (Meinhard) Strmolski, župnik cerkljanski; imenuje se 17. mareija 1. 1364.2) 3.) Jakob Strmolski, župnik šmarijski, kanonik tri-dentski in briksenski. On je ustanovil večno sv. mašo pri altarji sv. Janeza v cerkvi velesovski dne 24. avgusta leta 1384.3) 4.) Kancijan, naddijakon v Kranjski; imenuje se 9. februvarija 1. 1478.4) 5.) Andrej Tolmajner, roj. 1. 1634. Oče mu je bil Andrej, mati Marjeta. Župnikoval je pri Sv. Štefanu v zilski dolini na Koroškem, umrl pa v Cerkljah dne 14. julija 1. 1714. 6.) Martin čebul, rojen v Češnjevku 9. novembra 1696. leta.5) 7.) Jernej Grošelj porodil se je v Spodnjem Zalogu dne 15. avgusta leta 1698 in bil v duhovnika posvečen 1. 1724. Župnikoval je v Velesovem odi. 1731 do smrti, 1) Mat. Slov. »Letopis« 1. 1872/73, str. 24. 2) Glej župnike str. 80. 8) Mat. Slov. »Letopis« 1. 1872/73, str. 26. 4) Notarijatski arhiv v Vidmu. 5) Glej kapelane str. 88. 131 dne 1. februvarija 1. 1776 ; zelo vneti duhovnik, postal je »ss. Theologiae Baccalaureus« in knezonadškofijski ko-misarij za velesovski okraj. 8.) Mihael Tolmajner, stričnik Andrejev, rodil se je v Cerkljah 15. septembra 1. 1704; umrl jo tu v 65. letu svoje starosti. 9.) Jakob Strupi rodil se je v Dvorjah dne 21. julija leta 1727.1) 10.) Josip Petrič, porojen v Vasci 10. marcija 1745.2) 11.) Jakob Pušavec, rojen 29. marcija leta 1776, v mašnika posvečen dne 8. septembra 1. 1801 v tretjem letu bogoslovja. Kapelanoval je pri Mariji Devici v Polji, v Žužemberku in v Šent-Vidu nad Ljubljano. Leta 1815 najdemo ga vikarija v Laščah do pomladi leta 1826, ko je bil imenovan župnikom na Krki; umrl je ondi dne 18. novembra leta 1846. 12.) Martin Kepec, Avmanov iz Cerkljan št. 59, rodil se je 5. novembra 1. 1787. V mašnika so ga posvetili dne 11. septembra 1. 1814 ter poslali kapelanovat v Loški Potok in v Ribnico; potem je bil vikarij v Loškem Potoku in naposled od meseca marcija 1. 1833 do smrti svoje dne 13. junija 1. 1836 župnik in dekan v Šmartnem pri Litiji. 13.) Ivan Zupin, porojen v Gradu št. 27 dne 2. junija 1. 1786, v duhovnika posvečen 11. septembra leta 1814 — služboval je kapelan v Novem Mostu, Kranji in v Šent-Vidu pri Stičini. Vikarij v Prečini je bil od 1. 1828 do meseca maja leta 1843, ko so ga imenovali župnikom v Šent - Rupertu; pastiroval je tu do smrti, dne 1. januvarija 1. 1855. Glej subsidijarije str. 107. ') Glej kapelane str. 90. 10* 182 14.) Ivan Bobnar rodil seje v Lahovčah 3. maja 1786.s) 15.) Matija Pfejfer, porojen v Vopoljah št. 6 dne 18. januvarija 1. 1788, posvečen 2. januvarija leta 1814. Umrl je župnik na Raki dne 14. junija 1. 1865; on je bil strijc deželnemu in državnemu poslancu V. Pfeiferju. 16.) Lavrencij Mušič, rojen na Spodnjem Brniku št. 2 dne 11. avgusta leta 1792, v mašnika posvečen 23. septembra leta 1821. Kapelanoval je v Radečah na Dolenjskem do jeseni 1. 1823, v Leskoveu do oktobra leta 1827 in v Smarjeti do leta 1832; tedaj ga najdemo lokalista v Ivoprivniku do jeseni leta 1833 in vikarija v Spitaliču do smrti, 1. 1858. 17.) Aleš Kos rodil se je v Cerkljah št. 33 dne 13. julija 1. 1793. V duhovnika posvečen 18. septembra 1. 1819, bil je kapelan na Bohinjski Bistrici do oktobra 1. 1822, na Breznici do jeseni 1. 1824, v Radovljici do pomladi 1. 1825, v Kamniku do oktobra 1. 1826 in naposled v Naklem2) do meseca novembra 1. 1834. Župni-koval je potem v Hotedršici do 1. 1864, ko se je preselil v Cerklje ter vžival tu pokojnino do smrti, dne 8. februvarija leta 1873. Kos je bil pobožen mož, vnet duhovnik in siromakom dobrotnik. V oporoki je volil cerkljanskim revežem glavnico 1400 gld. in ubožnim učencem cerkljanske šole glavnico 600 gld. 18.) Josip Begelj, rojen v Poženku št. 7 dne 26. januvarija 1. 1795, v mašnika posvečen 27. avgusta leta 1825 — pastiroval je kapelan na Vinici do 1. 1829, v Sv. Križu pri Kostanjevici do leta 1830, v Smihelu pri Novem Mestu do 1. 1831, kurat v Podkraji na Vipavskem do 1. 1838, vikarij na Vrhu pri Metliki do leta 1846 in lokalist v Stranah do smrti, 1. 1866. *) Glej duhovnike v Lahovčah str. 114. 2) »Zgodovina fara«, II. zv., str. 95. 13.3 19.) Josip Drobun zagledal je svet na Zgornjem Brniku št. 85 dne 16. marcija 1. 1796, mašništvo sprejel 21. septembra 1. 1823. Ivapelanoval je v Šmartnem do 1. 1825 in v Mokronogu do leta 1832, od koder so ga poslali vikarija k Sv. Trojici pri Mokronogu; uprav tam se je preselil v večnost dne 23. marcija 1. 1849. 20.) Josip Globočnik. porojen v Poženku št. 17 dne 18. marcija 1. 1796, v duhovnika posvečen v tretjem letu bogoslovja, 23. septembra 1. 1820. Ker je bil ubožnih starišev, podpirali so ga v šolah: Martin Kepec, že preje napominjani Avmanov gospod iz Cerkljan, Jurij Golmajer, semeniški vodja in pozneje prošt ljubljanski, ter stolni dekan Vrban Jerin. Oče Anton mu je umrl leta 1818, mati Ilelena mesec dnij pred novo mašo. Služboval je kapelan v Polhovem Gradcu le nekaj mesecev, gimnazijski suplent v Ljubljani štiri leta, potem katehet tri-razredne glavne in dvorazredne latinske šole v Idriji, šolski vodja, katehet in mestni kapelan v Škofji Loki, od koder so ga poklicali dne 13. januvarija 1. 1829 v Ljubljano za stalnega gimnazijskega kateheta. Deloval je tu vneto 25V2 let ter vzgojil v tej dobi pet duhovnikov — svojih stričnikov: Josipa Lombergerja, Glavarjevega beneficijata v Komendi, f 30. januvarija 1. 1887 ; Mihaela Lombergerja, -{- frančiškana, imenom redovnim o. Gaudioza; Ivana Globočnika, bivšega knezonadškolij-skcga kapelana in tajnika v Gorici; Antona Globočnika, -f gimnazijskega kateheta v Ljubljani in misijonarja Ivana Čebul-a; — odtod so ga imenovali »Arona«. Leta 1854 vstopil je v pokoj in živel ves čas v Ljubljani, dokler ni ostavil doline solz dne 17. marcija 1863. leta —Napravil je štiri dijaške ustanove po 50 gld.; dve oddaja župnik cerkljanski, jedno gimnazijski vodja v Ljubljani in jedno c. kr. deželna vlada; pravico do ustanov imajo 134 v prvi vrsti sorodniki, potem cerkljanski dijaki in naposled oni gimnazija ljubljanskega. V oporoki je volil bolelmim farnim siromakom glavnico 500 gld. 21.) Primož Kuhar rodil se je očetu Andreju in materi Heleni v Gradu št. 1 dne 29. maja leta 1800; v duhovnika posvečen 29. avgusta leta 1829, služboval je subsidijarij in potem kapelan na Breznic-i, ocl koder se je vrnil bolehen v svojo rojstno vas in umrl tu dne 5. maja leta 1831. 22.) Josip Zupin, rojen v Gradu št. 27 dne 3. mareija 1. 1802, sprejel je mašništvo 29. avgusta leta 1829 v tretjem letu bogoslovja. Poslali so ga najprejc bene-fieijata v Idrijo, potem kapelana v Dobrniče, Predoslc, Kovor, Mengeš in v Šenčur. Umrl je župnik na Črnučah 6. decembra leta 1875. 23.) Josip Mušič. porojen na Pešati štev. 13 dne 12. mareija leta 1802, v mašnika posvečen 12. avgusta 1. 1827 — kapelanoval je v Gorjah clo jeseni 1. 1830, v Trnovem v Ljubljani clo meseca junija leta 1834, pri Sv. Petru clo meseca novembra 1. 1837, ocl tu seje preselil lokalist v Ilotič pri Litiji, kjer je ostal do smrti, 30. avgusta leta 1856. 24.) Matej Ravnikar1), rojen v Poženku št. 29 dne 31. avgusta 1. 1802. Roditelja Valentin in Helena bila sta mu zelo ubožna; pravijo, da gaje nesel oče v košu prvikrat v Ljubljano v šolo v zaupanji v pomoč božjo in dobrih ljudij. Pridno se je učil v šolah ter bil maš-nikom posvečen 24. septembra leta 1825 v tretjem letu bogoslovja. Kapelanom je bil v Železnikih clo jeseni leta 1828, na Breznici clo meseca avgusta 1. 1830 in v Stari Loki clo 1. 1831 ; potem ga najdemo ekspozita v Trnji *) Temeljito opisuje Ravnikarja-Požeučana izborno pero prof. Marnovo v »Učit. Tov.« 1. 1878, št. 1—18. 135 na Notranjskem do jeseni leta 1833, na Gori poleg Sodražice do novembra 1. 1838, od koder je šel kapelanovat v Semič do 1. 1841; lokalist na Selili pri Kamniku je pastiroval do 1. 1855, kjer je bil imenovan župnikom v Predoslih; umrl je za plučnico 14. februvarija leta 1864. Pesnik in pisatelj se je imenoval Ravnikar po rojstni svoji vasi — Poženčan. V pesmih se je poskušal že leta 1823 in 1824 ter v njih do smrti dobro napredoval. Spisi njegovi in pesmi so raztrešene v »Novicah«, »Drobtinicah«, »Zgodnji Danici«, v »Ljubljanskem Časniku«, v »Slovenskem Glasniku« in v »Vodnikovem Spomeniku«, kjer opeva pravljico o Brnikarjevem Gradu. Pesnikoval in pisal je izvirno, a tudi prevajal iz francoščine, hrvaščine in ruščine. Po njega smrti so našli mnogo gradiva v rokopisih; zapuščino je priobčila »Matica Slovenska« v svojem »Letopisu« leta 1867, str. 49. 25.) Matija Erzar, Kodranov, iz Poženka štev. 21, rodil se je 11. februvarija 1. 1804; v mašnika so ga posvetili dne 19. julija leta 1831 ter poslali kapelana v Begunje do septembra leta 1834, v Radovljico do septembra 1. 1835, v Šent-Rupert do poletja 1. 1841 in v Moravče do 1. 1852; tedaj so ga imenovali župnika na Blokah, kjer je služboval do smrti svoje, dne 13. aprila leta 1867. 26.) Ivan Gašperlin. rojen v Polici št, 20 dne 16. julija 1. 1805, v duhovnika posvečen 26. julija 1. 1832 — pastiroval je subsidijarij v Šmartnem pri Litiji do februvarija 1. 1833, kapelan v Prečini pri Novem Mestu do oktobra 1. 1838, v Metliki do julija 1. 1840, v Kamniku do oktobra 1. 1853; nato je župnikoval v Motniku do 1. 1861, da se je preselil v počitek v Cerklje; umrl je pri Petriču na Zgornjem Brniku 13. junija 1. 1866. 136 27.) Gašper Gašperlin zagledal je svet v Poženku št. 2 dne 22. decembra 1. 180-5. V duhovnika posvečen 27. julija 1. 1834, bil je najpreje subsidijarij v Šmarjeti do 1. 18-36, potem kapelan v Stopičah do leta 1839, v Kostanjevici do julija 1. 1841, v Šent-Rupertu do 1. 1855; naposled je župnikoval v Bučki, kjer se je dne 16. oktobra 1. 1887 v večnost preselil. 28.) Ivan Železnikar rodil se je v Stiski Vasi očetu Antonu in materi Mariji dne 22. decembra leta 1805. Mašnikom v Trstu posvečen, služboval je v Ospu ter umrl župnik in dekan v Dolini 1. 1852. On je bil marljiv sotrudnik »Novicam« in Istranom v duhovnem in svetnem oziru, vzlasti v kmetijskem, vrl učitelj in dobrotnik. V življenji je podpiral trojico svojih sorodnikov: Ivana Železnikarja, beneficijata v Šent-Vidu, -f- -T. Frantarja in Ivana Železnikarja, vrednika »Slov. Naroda« v Ljubljani. 29.) Ivan Rogelj, porojen na Spodnjem Brniku št. 22 dne 13. marcija 1. 1806, posvečen 21. avgusta leta 1830 v tretjem letu bogoslovja — pastiroval je kapelan v Metliki do septembra leta 1835, v Škocijanu le do novembra istega leta, v Dobu do aprila leta 1836; bil je potem administrator in lokalist v Zlatem Polji do leta 1839, od koder je prišel za lokalista v Javor; umrl je tu 28. avgusta 1. 1842. 30.) Blaž Vomberger, rojen v Polici št. 17 dne 29. januvarija leta 1809, v mašnika posvečen 27. julija 1. 1834 — bil je vikarij, katehet in šolski vodja v Kranji do jeseni 1. 1836, kapelan v Radovljici do 1. 1842, v Škocijanu do pomladi 1. 1846, kurat na Golu pri Vipavi, kapelan in beneficijat v Šmartnem pri Litiji do januvarija 1. 1850, lokalist pri Sv. Trojici pri Cerknici do 1. 1864. od koder je prišel na Primskovo pri Kranji, kjer je zaspal v Gospodu dne 2. februvarija 1. 1884. 137 31.) 0. Ivan Rudolf Zorman, benediktinec v Šent-1 'avlu in pozneje v Celovcu, rojen v Lahovčah 10. maja 1. 1811; umrl je nagle smrti pri »Slonu« v Ljubljani nekako pred 20. leti. 32.) Ivan Železnikar, porojen v Stiski Vasi štev. 4 dne 15. maja 1. 1820, posvečen 31. oktobra leta 1847. Novomašnik je kapelanoval najpreje v fari pri Kostelu, potem v Čatežu, na Raki, v Šmarjeti; sedaj je že dolgo vrsto let beneficijat v Sent-Vidu pri Brdu. 33.) Ivan Štupar zagledal je svet na Zgornjem Brniku št. 38 dne 10. junija 1. 1822. V mašnika 2. avgusta 1. 1846 posvečen, kapelanoval je v črnem Vrlin pri Idriji do 1. 1849, v Cerknici do pomladi 1. 1851, v Smledniku do leta 1852, v Idriji in na Bledu do meseca aprila 1.1853; tedaj so ga imenovali kuratom v Budanjali na Vipavskem, kjer je sklenil svoje preblago, pobožno življenje po letu 1877. 34.) Jakob Sajovic, duhovnik tržaške škofije, rodil se je na Zgornjem Brniku 28. julija 1. Jj^b mašništvo sprejel 24. septembra 1. 1848. On je sedaj administrator v Račicah. 35.) 0. Joahim Nastran, frančiškan v Ljubljani in Kamniku, porojen v Češnjevku št. 5; živel jo v samostanu 38 let in 11 mesecev; umrl je v Kamniku dne 13. oktobra leta 1863. 36.) Ivan Globočnik. stričnik Josipu Globočniku, rojen v Poženku št. 17 dne 10. aprila 1. 1824. V mašnika posvečen 31. julija 1. 1847, služboval je subsidijarij v Hrenovicab, vikarij, veroučitelj in šolski vodja ter v letih 1862 do 1864 gimnazijski katehet v Kranji, potem kapelan na Brdu, od koder ga je pozval njegov birmski boter, knezonadškof Andrej Golmajer, dvornim kape-lanom in knezonadškof. tajnikom v Gorico. Leta 1870 138 imenoval ga je sveti oče Pij IX. svojim tajnim kape-lanom in leta 1876 knezoškof Janez Krizostom Pogačar knezoškof. konz. svetnikom v Ljubljani; jedno leto preje podelilo mu je Nj. Veličanstvo Fr. Josipov red. Umrl je v Gorici dne 14. decembra 1. 1877. Globočnik je opisal življenje sv. Ivancijana in tovarišev v slovenskem in baje tudi v laškem jeziku. 37.) Mihael Kmetič zagledal je svet v Cerkljah št. 15 dne 15. septembra 1.1824, mašništvo sprejel 31. julija 1. 1849. Bil je najpreje kapelan v Žireh do 1. 1855, v Ivošani do 1. 1859, v Trnovem do 1. 1861, v Cerknici do 1. 1867 in v Mengšu do 1. 1871; umrl je župnik v Stranah 14. decembra 1. 1879. 38.) Martin Pogačar rodil se je očetu Gašperju in materi Mariji, roj. Jenko, v Polici št, 4 dne 11. novembra leta 1824. V duhovnika posvečen 31. julija 1. 1849, pastiroval je beneficijat v Idriji in kapelan v Polhovem Gradcu do 1. 1852, ko ga pokličejo za knezoškofijskega dvornega kapelana v Ljubljano. Kancelar, vodja knezoško-fijske pisarne in knezoškofijski konzistorijalni svetnik je od 1. 1867; on je i član cerkvenemu knezoškofijskemu sodišču in že dolgo vrsto let oskrbnik škofijske blagajne. Leta 1880 imenovalo ga je Nj. Veličanstvo v priznanje njegovega obsežnega, težavnega, vzornega in plodo-nosnega truda častnim kanonikom ljubljanskim. Pogačar je izdajatelj in odgovorni vrednik »Laibacher Diocesan-blatt«-u in »Zgodovinskemu Zborniku«. Rojstni fari svoji je on zelo naklonjen; zanima se živo za nje razvoj in jej je izredno dobrohoten. 39.) 0. Josip Kos. ud družbe Jezusove, porojen v Zalogu št. 19 dne 31. marcija 1. 1825, stopil je v red jedva 18 let star. Novicijat je dostal v Gradcu, a 7. in 8. gimnazijski razred dovršil v Lincu; od tu s tovariši 139 pregnan, preživel je nekaj mesecev na Francoskem in štiri leta v Ameriki, kjer je poučeval kot profesor v jez. ustavu Spring-Hill v državi Alabama. Vrnivši se v Evropo učil se je bogoslovja v Belgiji; v mestu »Lowen« dne 15. septembra 1. 1855 v mašnika posvečen, daroval je novo mašo v Zalogu; govoril mu je tedaj o. Stare. V letih 1856 in 1857 najdemo ga gimnazijskega profesorja v Dubrovniku, kmalu potem v Kalksburgu pri Dunaj i, kjer je bil v domačem jez. zavodu učitelj angleščini in italijanščini; v Kološi na Ogrskem in v Briksenu je poučeval francoski, angleški in nemški. V goriški bolnišnici je kapelanoval o. Kos sedem let. Neumorno delaven je on od 1. 1866 tudi v sv. misijonih; imel jih je dosle 77 na Kranjskem, 20 na Štirskem, 19 na Koroškem in Goriškem. Sedaj živi v Št. Andražu v Koroški, kamor se je 1. 1879 preselil iz Ljubljane. 40.) Jurij Matek, rojen na Zgornjem Brniku št, 37 dne 20. aprila 1. 1825, posvečen 31. julija leta 1849 — kapelanoval je v Šent-Jerneji do februvarija 1. 1851, v Kolovratu do mareija 1. 1853, v Kranjski Gori do smrti, dne 29. junija 1. 187-3. Farni cerkvi je daroval dragoceno mašno knjigo, siromakom pa je zapustil v oporoki posest svojo na Zgornjem Brniku; razprodali so jo na drobno ter skupili za-njo 19.000 gld.; vsota letnih obrestij 798 gld. razdeljuje se ubogim v dveh obrokih. 41.) Anton Globočnik, brat Ivanu in stričnik Josipu Globočniku, rodil se je očetu Primožu in materi Mini v Poženku št. 17 dne 15. januvarija 1. 1826. Sprejemši zakrament sv. mašnikovega posvečenja dne 31. julija leta 1849, dostal je v Inomostu izpit iz latinskega in grškega jezikoslovja ter v Ljubljani iz veroznanstva. Bil je on najpreje namestni učitelj v Ljubljani do meseca decembra 1. 1851, kjer ga je imenovalo naučno ministerstvo pravim 140 gimnazijskim profesorjem. Zelo goreč in mocler v svojem poslovanji, pridobil si je kmalu spoštovanje predstojnikov svojih; 1. 1854 izročili so mu poučevanje veroznanstva v vseh gimnazijskih razredih; ob jetlnem je bil gimnazijcem marljiv učenik v cerkvenem petji in godbi ter gluhonemim ves čas do smrti spovednik; nekaj mesecev jih je tudi poučeval. Zadnja pomlad mu je bila 1. 1858, po letu mu je malo odleglo, a jesen mu je končala življenje dne 25. oktobra istega leta; umrl je za sušico.1 42.) Josip Kanduč, porojen v Stiski Vasi št. 10 dne 21. januvarija 1. 1827, posvečen 6. julija 1. 1851—služboval je kapelan v Dolini in Leskovcu, kjer je ostavil svet zelo mlad 15. januvarija 1859. leta. 43.) Ivan Kaplenek. rojen na Zgornjem Brniku št. 36 dne 16. junija 1. 1828; oče mu je bil Blaž, mati Helena. Dne 26. julija 1. 1851 v duhovnika posvečen, pastiroval je subsidijarij v Ajdovici do leta 1854, kapelan v Mirni •Peči do 1. 1856, v Laščah do 1. 1860 in v Sodražici, od koder so je preselil župnik na Bloke. On je vnet duhovnik ter od leta 1886 knezoškofijski duhovni svetnik. 44.) Josip Omers, duhovnik v tržaški škofiji, porodil se je v Lahovčah 14. marcija 1. 1845, a mašništvo sprejel dne 16. avgusta 1. 1869. Služboval je kapelan v Črnem Vrhu (Vertenaglio) pri Sv. Ivanu poleg Trsta, v mestni tržaški bolnišnici blizu devet let in pri Sv. Jakobu; v Korte je prišel za župnika pred sedmimi leti. 45.) Andrej Šimenec zagledal je svet na Zgornjem Brniku dne 12. novembra 1. 1849, mašnik posvečen v tretjem letu bogoslovja 27. julija 1. 187-3. Najpreje so ga poslali na Bučko v pomoč njega staremu strijcu Gašperju Gašperlinu, kjer je ostal do meseca maja 1. 1879; odtod J) »Zgodnja Danica« 1. 1858. 141 je prišel kapelan v Šent-Rupert in je ostal tu, dokler ga niso imenovali dne 26. julija leta 1881 župnikom v Št. Jurji na Dolenjskem. Šimenec je izredno dovtipen. 46.) 0. Ubald Repnik. frančiškan, porojen v Zalogu 12. januvarija 1.1851, posvečen 22. marcija leta 1878; umrl je na Trsatu dne 10. julija 1. 1889. 47.) Ivan Molj rodil se je na Spodnjem Brniku 23. oktobra 1. 1853. V mašnika posvečen 27. julija leta 1877 v tretjem letu bogoslovja, šel je za kapelana v Rovte od 23. oktobra 1. 1878 do 24. novembra 1. 1880, v Tržič do 8. novembra 1. 1883, v Smlednik do 6. avgusta 1. 1886; sedaj župnikuje v Fužinah na Gorenjskem. 48.) Matija Erzar, rojen v Poženku 5. februvarija 1. 1859, posvečen dne 25. julija 1. 1885 — pastiroval je kapelan v Cerkljah na Dolenjskem do 20. avgusta leta 1886, kapelan in katehet v Skolji Loki do 19. decembra 1. 1888, ko so ga poslali kapelana v Ribnico. 1) Svetni:1) 1.) Henrik Konrad baron Russensteinski, porojen v Strmolu 1. novembra leta 1654; oče mu je bil Konrad baron Russensteinski, ki je umrl 1. 1668, in mati Ana Katarina, roj. grofica Athems; krstil ga je župnik Matija Brecclj. Strmol je ostavil v pričetku 17. stoletja; kam da sc je preselil, ni znano. *) Italijanski pisatelj Giuseppe Occioni-Bonaffons piše v svoji knjigi: »Bibliografia Storica Friulana dal 1861 al 1882«, str. 110, da se je porodil v Cerkljah (?!) Tomasino da Circlaria leta 1185. Pesnik izdal je leta 1825 svoje pesmi: »Der welhische Gast« v 10. zvezkih. Verjetneje piše v isti knjigi str. 138, da je bila morda v Cevdadu ali v okolici obitelj z imenom »de (da) Circlaria« — ker Tomasino pravi o sebi: »Ich bin von Friuli geboren.« In naposled možno, da je bil Tomasino iz Cerknega na Goriškem. Pis. 142 2.) Jurij Friderik baron Russensteinski rodil se jo istim starišem v Strmolu dne 21. februvarija 1661. leta; krstil ga je kapelan Adam Volf. 3.i Frančišek Ignacij baron Russensteinski. rojen \ Strmolu 15. julija 1663; boter mu je bil Jurij pl. Rasp, botra Barbara pl. Kazianer. 4.) Sebastijan Avguštin baron Russensteinski. porodil se je baronu Konradu in njega soprogi Ani 21. januvarija leta 1667 v Strmolu; boter mu je bil Ottavio Amigoni, župnik šenčurski od 28. maja leta 1634 do 12. junija 1671; botra Uršula Kraševec. 5,i Karol Valerijan baron Russensteinski, brat prejšnjim, rodil se je v Strmolu dne 19. aprila leta 1668: boter župnik Ottavio Amigoni in botra Barbara plem. Kazianer.J) 6.) Karol Josip baron Russensteinski, rojen v Strmolu dne 1. julija 1. 1688; oče mu je bil baron Henrik Konrad, mati Marija Izabela, roj. baronica Sclrvvarzenberg; Mihael grof Tuni in soproga njegova, Ivana Barbara, roj. grofica Athems, bila sta mu botra. 7.) Henrik Josip baron Russensteinski, rojen 15. julija 1. 1703 istemu očetu in drugi njegovi soprogi Ani Mariji Korduli, rojeni baronici de Cilla; boter mu je bil župnik cerkljanski. Matija Vidmar. Henrik Josip je bil vojak.2) *) Konradu baronu Russensteinskemu in njega soprogi Katarini se je porodila v Strmolu 18. oktobra 1. 1659 i hčerka Irana Terezija ter dne 11. februvarija 1. 1662 Ana Katarina. 3) Kje da sta se porodila Henriku baronu Russensteinskemu Maksimilijan in Leopold, ne vemo; umrla sta v Strmolu, prvi 29. januvarija 1. 1693, drugi 17. februvarija 1.1693. — Lavrenciju Danielu pl. Wollwitz-u ss ni rodil v Strmolu niti jeden sin, pač pa hčerki: 1. 31 arij a Antonija Icana 17. maja 1.1725; boter jej je bil 143 8.) Mihael Petrič, porojen v Cerkljah okrog 1. 1700. Šolal se je v Ljubljani in na Dunaj i, kjer je postal doktor modroslovja. On je bil sotrudnik knjigi: »Utilitas rei numariae veteris eom])endio proposita« — tiskal Adam Schmid na Dunaji 1. 1733.1) 9.) Aleš Zorman, rojen v Dvorjah št. 7 dne 16. julija leta 1778. Bil je najpreje pravoslovec, pozneje pa se je preselil trgovec v Aleksandrijo, ocl koder je prišel zelo imovitvTrst; umrl je samec okrog leta 1865. Pridnim cerkljanskim dijakom je volil v oporoki tri ustanove po 196 gld.; farni cerkvi je zapustil glavnico 6000 gld. v to, cla se vporabljajo obresti v potrebe njene in podružnice sv. Nikolaja v Dvorjah. Pravijo, cla je bil i v življenji farni cerkvi dobrohoten; prišel je vsako leto o veliki Gospojnici iz Trsta v Cerklje ter baje vselej daroval petdesetak v cerkveno pušico. 10.) Matej medved, rojen v Cerkljah 19. septembra 1. 1796, umrl dne 20. julija leta 1865. On je bil sloveč zidarski mojster; sezidal je devet cerkva, med drugimi: v Šmartnem pod Šmarijino Goro, v Kortah, pri Novi Štifti na Štirskem2) itd; starih je predelal 17 ter napravil kupijo v stolnici ljubljanski. 11.) Dr. Anton Česnik rodil se je pri Pretokarji na Zgornjem Brniku št, 49 8j koncem pretočenega veka. V naddijakon Ivan Andrej plem. Flachenfeld, botra Marija Antonija pl. Scherenberg. prednica velesovskega samostana. Dne 18. avgusta 1726. leta zagledala je v Strmolu svet 2. lifii, Frančiška Ksaverija Marija; držali so jo v krstu: Peter Jakob Testaferrata, komen-dator malt. reda v Komendi in Šarlota pl. Wollwitz. x) Aug. Dimitz: »Bibliotheca Carnioliae« 1.1862; str. 18 in 41. 2) »Dekanat Oberburg von Ig. Orožen« 1. 1877, str. 75. 3) Tako pripovedujejo, v status-u ga ne najdemo. 144 šolah ga je zdatno podpiral duhovnik Matija Pfejfer. »Služboval je zdravnik na Koroškem, potem menda v Novem Mestu in v Kočevji1), kjer je umrl okrog 1868. 1. 12.) Mihael Žlebir, c. kr. okrajni sodnik, rojen v Dvorjah pri Glažarji št. 11 dne 24. septembra 1. 1804, umrl v Konjicah jeseni 1. 1885; posloval je kot c. kr. sodeč v Radgoni, v Gornjem Gradu, na Vranskem in v Konjicah. Pravijo, da je bil vnet katoličan in pravičen sodnik. 13.) Ivan Repnik zagledal je svet 11. junija 1. 1807 v Zalogu; umrl je v Gradcu okrog 1. 1879. Najpreje ga najdemo c. kr. davčnega podnadzornika v Postojini 1. 18422), naposled c. kr. davčnega vikšega nadzornika v Gradcu. 14.) Matej Močnik porodil se je v Zalogu pri Jurčku dne 13. septembra 1. 1827. Posvetil se je učiteljstvu ter služboval v Kamniku in zadnji čas več let v Ljubljani na prvi mestni šoli; on je bil c. kr. okrajni šolski nadzornik za kamniški okraj. Nekaj let je vredoval »Slovenca« in »Učiteljskega Tovariša«. Močnik je mož najboljšega duha ter še danes, dasi v pokoji živeč, v raznih domoljubnih odborih neumorno delaven. 15.) Ivan Borštnik, nadučitelj in šolski voditelj v Šmariji pod Ljubljano, porojen v Cerkljah 15. decembra 1. 1830; odlikovan je se srebrnim križcem s krono. 16.) Davorin Jenko, oče napevu narodne slovenske himne »Naprej zastava Slave«, rodil se je v Dvorjah 10. novembra 1. 1835. Šolal se je v Kranji, Ljubljani, ') »Schematismus des Laibacker Gouvernements im Konig-reiehe Illyrien«, 1. 1842, str. 253. 2) »Schemat. des Laib. Gouvern.«, 1. 1842, str. 78. 120 Trstu in na Dunaji, kjer je dovršil leta 1861 državno-pravni izpit. Od mladih nog je veselila njega-glasba ; v to učil se je je prav marljivo v vseh napominjapih krajih, vzlasti na Dunaji: presedal je tu cele dneve v dvorni knjižnici, čitajoč partiture raznih oper; posebno se je izobraževal v instrumentaciji. Leta 1859 ustanovil je na Dunaji »Slovensko pevsko društvo«, kateremu je bil vodja. Pele so se v njem poleg raznih slovenskih, hrvatskih in srbskih pesmij tudi skladbe Jenkove: »Mornar«, »Hej rojaki«, »Pobratimija« itd/ Narodno slov. himno »Naprej--« zložil je dne 16. maja 1. 1860; v prvič se je pela javno dne 22. oktobra istega leta v dvorani pri »Sperlu« v prisotnosti mnogobrojnega slovanskega občinstva. Kmalu sc je raznesla po vsem Slovenskem, postala pravo narodno blago, in znana je po vsi Evropi. Leta 1862 najdemo njega v Pančevu, tri leta pozneje v Belem Gradu pevovodjo belogradskemu pevskemu društvu. Kmalu je tu zaslovel ter prevzel leta 1871 v srbskem narodnem gledišču kapelništvo in mesto kom-pozitorja. Podaril je srbskemu narodu dolgo vrsto glasbenih del, med katerimi zavzema prvo mesto opereta »Vračara ili Baba I Irka« 1. 1882. Častni član je mnogim pevskim društvom hrvatskim in srbskim; kralj Milani, odlikoval ga je 22. svečana 1. 1884 »u dokaz kraljevskog blagovoljenja in priznanja zaslugu, stečenih za kralja i otačbinu« z redom sv. Save.1) 17.) Ivan Železnikar, porojen v Stiski Vasi dne 28. decembra 1. 1889 — dovršil je gimnazijske študije v Ljubljani, a pravoslovnih učil se je na Dunaji. Pisatelj je sodeloval od 1. 1858 do 1862 pri »Novicah«, pozneje pri »Slov. Gospodarji« in Einspiclerjevem »Slovencu«, »Slovan« 1. 1885, str. 147 in 148. Zgnd. cevklj. fare. 10 14(5 naposled pri »Ljubljanskem Zvonu«. On je že več let vrednik »Slovenskemu Narodu« ter lastnik in vrednik preje »Škratu«, sedaj »Brusu«; občinskim svetnikom ljubljanskim je bil blizu jedno desetletje. 18.i Andrej iekovec, učitelj v Kamni Gorici, rodil se je v Češnjevku 1. 1840. 19.) Pavel Borštnik, učitelj v Hinjali, porojen v Cerkljah 1. 1842. 20.) Jakob Bedenek, rojen v Šmartnem dne 25. julija 1. 1850. Nekaj let železniški uradnik, prišel je korektor v »Katoliško Tiskarno« v Ljubljano, kjer se je kazal vrlo spretnega v poslovanji; pred malo leti se je preselil v Gradec in od tam na Dunaj, kjer jo danes korektor v c. in kr. dvorni tiskarni. 21.) Ivan Jenko porodil se je na Spodnjem Brniku dne G. marcija leta 1851. On je c. kr. poštni oficijal v Ljubljani. 22.) Anton Koder prišteva se smelo cerkljanskim rojakom. Porojen 21. maja 1. 1851 v Radomlji pri Kamniku, prišel je jedva šest let star se stariši svojimi v Poženik ter prebil tu pomlad svojega življenja. Abecede se je učil pri prijaznih in blagih očetih frančiškanih v Kamniku; tri razrede normalkc in gimnazij je dovršil v Ljubljani. V vojake poklican, nosil je vojaško suknjo jedno leto; nato je vstopil v službo k c. kr. pošti v Ljubljani, od koder se je preselil 1. 1874 v Franzensfeste na Tirolskem, kmalu v Alo in naposled v Inomost, kjer je danes c. kr. poštni oficijal ter c. .in kr. nadporočnik v rezervi. Koder — pisatelj, oglasil se je najpreje v »Učiteljskem Tovarišu« ter ob jednem v »Novicah« — tedaj še le šestošolec. Leta 1872 pridružil se je stalnim so- 147 trudnikom Trstenjakove »Zoro«, v kateri se je tiskalo precejšnje število njegovih pesmij in prozajiška spisa »Fizijognomične študijo« in »Črtice iz črnogorske zgodovine«. V italijanski Ali je bil sotrudnik Pajkovi »Zori«, pozneje v Inomostu : »Stritarjevemu« in »Ljubljanskemu Zvonu« ter »Kresu«. Leta 1877 založil je Krajec v Novem Mestu njegovo povest »V gorskem zakotji«. Zelo priljubljeni so Koclrovi spisi tudi društvenikom družbe svetega Mohora, katere je ovcselil doslej s poučnimi povestmi, kakor: »Najdenček«, »Na krivem potu«, »Gospod Anton« itd. Toda on se ne bavi le z beletristiko, temveč bolj ali manj i z modrogospodarskim in politišldm vprašanjem, kar svedoče mnogi članki njegovi v slovenskih časopisih. 23.) Jakob Hočevar zagledal je svet na Zgornjem Brniku dne 18. julija 1. 1853. Šolal se je v Ljubljani in v Gradcu, kjer si je pridobil diplomo »magistra farmacije« ; nato je služboval več let farmacevt v Velikovcu na Koroškem in zadnji čas v Ptuji; na probuji koroških Slovencev si je stekel mnogo zaslug'. 24.) Josip Jenko, porojen v Dvorjah dne 15. marcija 1. 1854, dovršil je gimnazijske študije v Ljubljani, modroslovne naDunaji; posloval je kot gimnazijski učitelj v Mariboru in v Kranji, od koder so ga poklicali 1. 1877 na gimnazij ljubljanski. 25.) Ignacij Borštnik, režiser slovenskega gledališča v Ljubljani, rodil se jo v Cerkljah dne 1. julija 1. 1858; on je v svoji stroki umetnik; učil sejo v to v Ljubljani in v Pragi. 26.) Dr. Eduard Globočnik, rojen 31. julija 1. 1862 v Loki; v Cerklje so ga prinesli jedva polulctno dete.1! ') Glej cerkljanske zdravnike str. 129. 10* 148 27.) Ivan Vavken rodil se jo v Cerkljah dne 23. februvarija leta 1866; šolal se je v Ljubljani, Gorici in Lincu, kjer je dostal leta 1889 častniški izpit s prav dobrim vspehom; meseca mareija tega leta so ga imenovali c. in kr. poročnikom. 28.) Frančišek Koprivnik, modroslovec na Dunaji, porojen v Gradu dne 7. decembra 1866. leta. 149 artr. Cerkljanski častni občani.1' van Bleiweis vitez Trsteniški, dr., — oče slovenskega naroda, rodil se je v starodavnem Kranji 19. novembra 1. 180S. Oče mu je bil velespoštovan in premožen trgovec. Prvih naukov se je učil v domači glavni šoli, gimnazijskih in modroslovnih v Ljubljani ter medicine na Dunaji, kjer si je leta 18-32 častno pridobil diplomo doktorja. Ostal je v cesarski stolici nekaj let in se pečal ves čas z živinozdravstvom, v katerem se je temeljito izobrazil v tamošnjem živinozdravskem zavodu. Leta 1842 najdemo ga v Ljubljani profesorja na tedanji medicinski in kirurgični šoli2) ipozneje vodjo v živinozdravski šoli) ter leto potem tajnika c. la-. kmetijske družbe in vrednika ravno tedaj porojenih »Novic«. Pričel je v tem listu takoj v prvi številki Slovencem daniti nebo; prižgal je luč, katera je blagodejno ter vedno svetleje posevala v uborno slovensko kočo, kakor v mogočno palačo rodnega nam veljaka. Učil je tu posebno marljivo jedro naroda — kmeta in rokodelca — o poljedelskem in obrtnem napredku, a tudi zavedati se in spoznavati sebe -— narodnih dolžnostij in pravic. Toda dobro vedoč, da posamezen človek za-more le malo, zbiral je pridno v »Novicah« domače moči, slovenske pisatelje in druge veščake, ter nje budec *) V sporedu, v katerem so bili imenovani. Pis. 2) »Schematismus des Laibacher Gouvernements im Konig-reiche Illyrien«, 1. 1842, str. 197. 150 ob jeclnem ž njimi »viribus unitis« dramil, budil, oživljal in učil doslej zapuščeno ljudstvo gmotno in duševno. Združil je kmeta in gospoda v jedno dušno celoto, v skupno delovanje, katero je rodilo vsestransko mnogo sadu. In ker so mu bile »Novice« pretesne, spisal je vzorni mož narodu do 30 gospodarskih in poučnih knjig ter dolgo vrsto zanimivih sestavkov v letopisih »Matice Slovenske«, v »Naznanilih c. kr. kmetijske družbe« itd. Naravno je, da je spoznalo kmalu slovensko ljudstvo dobrohotnega učenika svojega in pravega nesebičnega prijatelja ter ga takoj v začetku ustavne dobe soglasno volilo zastopnikom svojim v deželnem zboru, kjer je bil in ostal do zadnjega. Kakor sploh pri trudu svojem — srčno udan Bogu in cesarju, zelo previden, izveden, skušen, moder, pravičen, stanoviten, dosleden in pogumen v boji za dobro in plemenito, vzlasti za sveto vero in jezik — dosegel je tu toliko izrednih vspehov, da se je imenoval smelo naj odličnejši zagovornik in line nitelj narodnih svetinj ter premodri vodnik slovenskih poslancev. In tudi razven deželnega zbora, kjerkoli se je razvijal versko-narodni živelj v mcgtu prestolncm in na deželi, v društvih, zavodih, shodih, volitvah itd. — povsod videl si njega neumornega budnika in vrlega vodnika na čelu. Odtod se umeje, da je njegovo ime, kot nobeno, seglo globoko v narod in daleč na okrog zaslovelo. Vsak stan se je zanj zanimal, spoštoval njega, zaupal mu in se ga vedno tesneje oklepal ter poslušal, ubogal in hodil za njim, kot vodilno zvezdo svojo. V znak posebne ljubezni in srčne hvaležnosti pa ga je imenoval narod svojega očeta. In ta svoj čut razodel mu je vzlasti najsijajnejše o sedemdesetletnici njegovi leta 1878. Da ne omenjamo posamnih pojavov ter veličastnih in redkih 151 slavnostij njemu na čast v Ljubljani v dneh IS. in 10. novembra istega leta — imenovalo ga jo tedaj do 40 društev častnim članom svojim ter nad 150 slovenskih občin, med njimi cerkljanska, častnim občanom. častno je pripoznalo njegove izredne zasluge i Nj. Veličanstvo s tem, da mu je podelilo že leta 1866 Fran Josipov red in meseca maja 1. 1881 red železne krone 111. vrste ter ga povzdignilo malo mesecev pred smrtjo v viteški stan, dočim ga je odlikoval car ruski leta 1862 z Vladimirovim redom. Od 1. 1878 do smrti svoje je bil deželnega glavarja namestnik. Najlepše pa je poslavil našega nepozabljivega, ljubljenega dobrotnika, učenika, očeta in vodnika — predobri Oče nebeški, ko je dozorel za nebesa. Upamo namreč trdno, da srečna mu je bila smrt dne 29. novembra leta 1881; — vsaj živel je, delal in sc trudil ves čas in povsod z Bogom in v Bogu za Boga, dom in cesarja ter zelo spodbudno z milim Jezusom združen dopolnil svojo življenje. Duh njegov naj ostane vedno med nami in potomci! 2.) Anton Golobic, župnik cerkljanski — izvoljen častnim občanom dne 13. junija 1. 18S7.1) 3.) Eduartl Globočnik, deželni okrožni zdravnik v Kranji — imenovan častnim občanom o 251etnici njega službovanja vCerkljah meseca septembra 1887. leta.2) 4.) Josip Nlerk, c. kr. vladni svetnik v Ljubljani, rojen v Planini pri Postojini št. 105 dne 7. aprila leta 1837. Oče mu je bil Josip, c. kr. sodnik v Planini, mati Terezija, roj. Zore. Služboval je c. kr. vladni praktikant, koncipist in komisar pri raznih c. kr. okrajnih glavarstvih v Kranjski; c. kr. okrajni glavar je posloval v Kočevji ') Glej cerkljanske župnike str. 85. 2) Glej cerkljanske zdravnike str. 128. 152 in blizu deset let v Kranji, od koder se je preselil meseca decembra leta 1889 c. kr. vladni svetnik in poročevalec a' administracij sluh in gospodarstvenik šolskih zadevali v Ljubljano. Cerkljanskim častnim občanom so ga izvolili povodom 401etnice vladarstva Nj. Veličanstva leta 1888. Pripomogel je on največ, cla se je dvorazredna ljudska šola v Cerkljah v trirazrednico razširila. C. kr. vladni svetnik Josip Merk je bil prav prijazen, marljiv in pravičen ter ljudstvu izrecno naklonjen glavar. 5.) Andrej baron Winkler, c. kr. deželni predsednik v Kranjski — porodil seje slovenskim starišem v Trnovem blizu Gorice dne 9. novembra 1. 1825. Zelo nadarjen in marljiv, dovršil je gimnazijske in moclro-slovne nauke z odličnim vspehom v Gorici, pravoslovne na Dunaji in v Gradcu. V državno službo je vstopil 1. 1849, kjer je bil imenovan leta 1866 c. kr. okrajnim glavarjem korminskim na Frijulskem in leta 1868 tolminskim. Tri leta pozneje je posloval ces. kralj, vladni svetnik pri namestništvu v Trstu, kjer je postal 1875. 1. c. la\ dvorni svetnik; dne 5. junija 1. 1876 imenovali so ga dvornega svetnika pri upravnem sodišču na Dunaji in naposled 18. mareija leta 1880 c. kr. deželnega predsednika vojvocline Kranjske. Kjerkoli je p. i. baron AVinkler posloval, povsod je ljudstvo njega globoko spoštovalo, ljubilo in mu vsestransko zaupalo. Rojen med priprostim slovenskim kmetom, poznal je in pozna njega težnje in potrebe, kakor malokdo njegovih sovrstnikov in ker je i on ocl nekdaj l judstvo ljubil, znal in zamogel mu je — temeljito izobražen in skušen — tudi pomoči. To so uvideli že davno njega ožji goriški rojaki ter volili ga 1. 1861 in pozneje čosto za deželnega po- 153 slanca svojega v deželni zbor goriški, leta 1873 in 1879 pa v državni zbor. Kot c. kr. okrajni glavar v Tolminu bil je ob jednem načelnik okrajnemu cestnemu odboru. Uprav zato je i Kranjska ž velikim veseljipm pozdravila njega imenovanje c. kr. deželnim preMfrtijikom; zaupljivo'jeH'vnjega zrla, trdno'nadejaje se, da ž njim napočijo boljši časi. Nada se jej izpolnila! Uprav v duhu Njega Veličanstva, podelil je — vsem pravigon — deželi pravi narodni mir in potem izrednih vspehov dosegel na gospodarskem, šolskem, upravnem in zdravstvenem polji — s trudom neumornim, zakonitim ter voljo neupogljivo. "" • n" Na tem mu je Kranjska srčno hvaležna! Skoro vsa mesta, trgi in občine v njej —- tudi nemške, imenovale so ga' Častnim občanom svojim, oziroma meščanom in tržanom, med njimi občina cerkljanska o slovesni njegovi desetletnici dne 18. marcija' leta 1890. Tudi presvitli cesar je odlikoval vzornega namestnika svojega; podelil mu je okrog 1. 1867 viteški križ Fran Josipovega reda in leta 1883 reci žcTežne krone II. vrste ter ga povzdignil tedaj v baronski stan. ■v;,,-}, 154 ZTC« Prilogi. ^os Nicolaus Dei gratia Sanctae Sediš Aquilejensis Patriarcha Universis Christi Fi-dclibus praesentes litteras inspecturis ad pcr-petuam deducimus rei mcmoriam, quae por-recta nobis cx parte dilectarum in Christo Filiarum Priorissae, et Conventus Monasterii Sanctae Mariae in Michelstatten nostrae Aquilejensis Dioecesis, ac nobis et Aquilejensis Ecclcsiae immcdiate subjecti petitio continebat, quae cum idem Monasterium, in quo degit Conventus honorabilis, et numcrosa Religio-sarum, ac Monialium multitudo, piaque, ct caritativa Hospitalitatis continue observatur, bladi, acVini, et aliorum necessariorum pro sustentatione ipsius Monasterii defectus notabilis patiatur, Plebem Sanctae Mariae in Circlaco nostrae Dioecesis praedictae, et ad nos et Ecclesiam nostram spectantcm pro hujusmodi defectibus subtollendis, et oneribus supportandis eidem Monasterio annectere, in-corporarc, ac unire pietatis intuitu benignissime digna-remur. Nos autem avcrtendis dignum ac pium fore, quod ad ipsum Monasterium per nostros Praedecessores fun-datum, in quo vigct regularis vita, et honestas, ac in divinis officiis assidue Creatori altissimo deserviatur, ut ad laudem Creatoris ejusdem, de bono in melius prosperetur, Charitatis opera exhibentes largitatis nostrae Munificentiam ostendamus. Idcirco dietarum Priorissae et Conventus, ob Dei, ac Beatae Mariae Virginis gloriosae respeetum devotis supplicationibus inclinati, praefatam plebem Sanctae Mariae in Circlaco dieto Monasterio in per- petuam annectimus, incorporamus pariter et unimus, ita quod cedente vel decedente ipsius plebis Plebano et Rectore, qui nune est, seu dieta plebe quovis alio jure vel modo vacante liceat praedictae Priorissae et Conventui, earumque Successoribus auetoritate propria, cujusque alterius licentia vel consensu minime requi-sitis, ejusdem Plebis de Circlaco possessionem appre-hendere, et illam cum omnibus suis fructibus. reditibus, proventibus et juribus universis in usus, et sustenta-tionem ipsarum Priorissae, ac Conventus convertere, ac perpetuo retenere. Ita tamen, quod in dieta plebe per Priorissam, et Conventum praefati Monasterii idoneus instituatur Vicarius in Sacerdotio constitutus, per quem cura geratur animarum, et eidem plebi deserviatur iaudabiliter in divinis. Qui quidem Vicarius ad Synodum nostram, et et successorum nostrorum vocatus accedcre teneatur, nisi fucrit legitima praepeditione detentus, ac constitutiones synodales editas, et in posterum edendas inviolabiliter observarc, Nunciosque sedis Apostolicae, atque nostros, et Ecclesiae Aquilejensis betiigne recipere et traetare. Papales Decimas, procurationes Legatorum ejusdem sedis, et nostras, ac jura alia Episcopalia per-solverc, reservata eidem Vicario per dietas Priorissam et Conventum instituendo de proventibus dietae plebis con-grua portione, de qua possit comode sustentari, et prac-dieta, atque alia ineumbentia onera supportare. Quia denique praedictae Priorissae et Conventus pro salutc, et remedio animarum praedecessorum nostrorum, nostrae, et successorum etiam nostrorum, bonoque et felici statu nostro, et Aquilejcnsis Ecclesiae, ac Dominorum Successorum unani Missam diebus singulis perpetuo in praefato Monasterio celcbrare facere teneantur. Ita quod quando-cunque ab hujusmodi Missae celcbratione in dieto Mona- 156 sterio cessari contingat, statim ipso facto praemissis anne-xione, incorporatione, et unione nequaquam obstantibus memorata plebs ad statum pristinum revocatur. Caeteruni volumus, quod in honoris, et Dominii signum praefatae Priorissae et Conventus nobis, et nostris successoribus, et Ecclesiae Aquilejensis annuatim in Festo Sancti Helari pro ejus capellae luminariis in eadem Aquilejensi Ecclesia sitae sex libras cerae dare, et solvere teneantur. In quorum omnium testimonium praesentes fieri jussimus nostri sigilli appensione munitas. Datum Aquilegiae ir nostro Patriarchali Palatio die quarta Mensis Januari Anno Dominicae nativitatis millesimo trecentesimo quin quagesimo tertio. Indictione sexta. Nos Ambrosius de la TureVice Decanus, Conradus, et Beltramolus de la Ture, Giulius deAquilegia, Matthaeus de Padua, Joannes de Carate, Jacobus de Parma, et Philippinus de Fara, Canonici Ecclesiae Aquilegensis ad Capitulum, et tancjuam Capitulum cjusdem Ecclesiae ad infrascripta specialiter pactenda more solito congregati Supra scriptae unioni praedictae plebis Sanctae Mariae in Circhlaco annexae praemisso Monasterio Sanctae Mariae in Michlstatten per praefatum Dominum nostrum Do-minum Patriarcham ac omnibus et singulis in supra-scriptis ejusdem Domini nostri Litteris unionis hujusmodi contentis, si, et in quantum de jure possumus, et de-bemus, nostrum praebemus assensum pariter et consensum. In cujus rei testimonium praesentes fecimus nostri Capituli Sigilli appensione muniri. Datum in praedicta Ecclesia Aquilegensi die sexto mensis Januarii. Nativitatis Domini millesimo trecentesimo quinquagesimo tertio. Indictione sexta.1) Po novejši pap. kopiji, shranjeni v farnem arh. cerklj. —— Daniel de Rubeis dei et apostolicae sedis gratia episcopus caprulanus, ac in patriarchatu et diocesi aquile-giensi pro Rmo. In Christo patre et Dno. Dno. Marino Gri-mano miseratione divina sanctae Romanae Ecclesiae presbi-tero Cardinale tituli sancti Marcelli et patriarcha aquilegiensi dignissimo suffraganeus generalis. Vniuersis et singulis praesentes Inspecturis fidem facimus et attestamur, quod nos hodie spiritus sancti gratia nobis assistente ac juxta ritum, modum et formam sacrosanctae Romanae Ecclesiae hactcnus in similibus observatam consecrauimus Chorum et Altare marus filialis ecclesiae de Circhla prope mo-nasterium de nihilstetin, In honorem sancti Spiritus et sanctorum bartholomei apostoli et Dominici, In quo quidem altare reposuimus reliquias sanctorum Martinim Donati, Affrae et sodalium, ac odorici episcopi et Con-fcssoris. Cupicntes igitur ut ipsa ecclesia in suis structuris et edificiis debite reparetur, conservetur et manuteneatur, nec non libris, Calicibus et Luminaribus et aliis orna-mentis ecclesiasticis pro diuino Cultu magis decenter muniatur et a Christifidelibus iugiter veneretur, Congruis quoque frequentetur honoribus, et ut christifideles ipsi eo libentius cum afTectu devotionis confluant ad eandem, et ad reparationem monitionem et manutentionem hujus-modi manus promptius porrigant adiutrices, quo ex hoc ibidem domo celestis gratiae vberius conspexerint se re-fectos omnibus et singulis vtriusque sexus christifidelibus vere tamen poenitcntibus et Confessis, qui ecclesiam pre-fatam In natiuitatis, circumcisionis, epiphaniae, resurrec-tionis, ascensionis et pentecostes Domini nostri Jesu christi ac natiuitatis beatissimae virginis Mariae, ac omnium eiusdem festiuitatum, apostolorum omnium, sancti dominici ac dedicationis dictorum Chori et altaris festiuitatum diebus a primis uesperis usque ad secundas ucsperas 158 inclusive devote uisitauerint annuatim et ad praemissa manus quo uis modo porrexcrint adiutrices pro sin-gulis diebus festiuitatum earundem quibus jd fecerint de omnipotentis dei misericordia, ac beatorum Petri et Pauli apostolorum eius auctoritate confisi, quadraginta dies de iniunctis eis penitentiis misericorditer in Domino relaxamus, praesentibus perpetuis futuris temporibus vali-turis. In quorum fidem praesentes fieri et praelibati Rmi. Dni. Cardinalis et patriarchae rotundi sigilli appensione iussimus Communiri. Datum et actum In ipsa ecclesia sancti spiritus Anno a natiuitate Domini millesimo quin-gentesimo trigesimo quinto Indictione octaua, die vero octaua mensis Junii. Hanc autem Consccrationem transfferimus singulis annis In qualibet feria tertia post festum pentecostes. Leonarclus aijricola Cancellarius m. jo.1) *) Izv. pcrgamenlna listina z ohranjenim palrijarhovim pečatom v farnem arhivu cerkljanskem. K A Z A i;o. --- Stran Uvod.................III I. Prirodoznanski opis cerkljanske fare............1 II. Statistični opis cerkljanske fare........10 III. Verjetne misli o začetku fare........24 IV. Fara pod oglejskim patrijarhatom od začetka do 1. 1751 28 V. Fara pod goriško nadškofijo od 1. 1751 — 1787 .... 38 VI. Fara pod ljubljansko škofijo od 1. 1787 — 1890 ... 41 VII. Cerkve v fari........................45 VIII. Zidana znamenja v fari..........75 IX. Duhovni pastirji v fari..............77 X. Župni dvorec in kapelanija.........120 XI. Nekdanji dohodki župnikovi — gosposkina in sodna oblast 121 XII. Šoli v fari..............123 XIII. Cerkljanski zdravniki . .........128 XIV. Odlični Cerkljani............130 XV. Cerkljanski častni občani..........149 XVI. Prilogi...............154 Popravki. 5, vrsta 12, čitaj dosledno : se selom, mesto s selom ; vrsta 24: se slamo; vrsta 26: že, mesto vže; isto stran 15 v 2. opombi. 13, » 7, čitaj dosledno: januvarija, mesto januarja. 17, » 8, čitaj dosledno: v Cerngrobu, mesto Cerengrobu. 20, » 19, čitaj dosledno: pomladi, mesto spomladi ter v zadnji vrsti: Do 15 posestnikov — v boljših letinah — pridela .... 23, » 3, čitaj dosledno: na Krvavcu, mesto na Krvavci. 35, » 29, čitaj dosledno: na pokopališču, mesto na pokopališči. 46, » 3, čitaj dosledno: Prigodi se, da najdejo . . in ne: Prigodi se enkrat, da ...; vrsta 12: v središču, mesto v središči; vrsta 22 in 23: leta 1271 dne 27. oktobra čitamo vprvič .... in potem zopet l, 1288 ter 24. decembra 1299, in ne: Leta 1288 čitamo vprvič ... in potem zopet 24. dec. 1299; v zadnji vrsti: 1271, mesto 1288. 74, » 8, čitaj dosledno: se sveto, mesto s sveto. 85, » 18, čitaj dosl.: Porojenega posvetili so v mašnika, in ne : Porojenega, posvetili so ga v mašnika. o u, k 10, čitaj dosledno: v Prečino, mesto v Prečno ter stran 115, vrsta 24: 1889 in ne: 1888. 138, » 2, čitaj dosledno: Ivan Kriz. Pogačar, mesto Janez Kriz. Pogačar. Pisatelj.