■ o
i>í :o
!o
¡p^
Po naših občinah Cirkulane • Ko župan in občan slišita na različno uho
O Stran 3
Po naših občinah Ormož • Nadaljevanje poletja je lahko le boljše
Z> Stran 4
Po mestni občini Ptuj • Potrebno bo pač (pro)dati zemljo
O Stran 5
Ptuj, petek, 19. junija 2009
letnik LXII • št. 47 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Ptuj • Gradbinci hitijo z deli
Na Potrčevi in Zagrebški polagajo asfalt
Poletje in počitnice so pred vrati, zato gradbinci lovijo čas in hitijo z delom, da bi glavnino vsega opravili, še preden bodo ceste polne kolon vozil v smeri proti morju.
Boks • Kdo bo
plesal po današnjem dvoboju
O Stran 11
Tudi na Ptuju in v bližnji okolici je v teh dneh videti (zaradi cestnih zapor pa tudi čutiti), kot da bi bilo vse skupaj eno samo veliko gradbišče. Včeraj smo tako sredi vročega dela ujeli delavce podjetja Asfalti, ki so hiteli asfaltirati križišče na Turnišču, ki se navezuje na novo povezovalno cesto proti Dražencem, v mestu pa so delavci Cestnega podjetja Ptuj hiteli polagati asfalt na Potrčevi cesti, ki bo tako kmalu veliko lepša in prometno še bolj pretočna. V obeh primerih so tako gradbinci kot njihovi nadzorniki prepričani, da bosta cesti oziroma odseka cest končana do pogodbenega roka, če jim le vreme ne bo preveč nagajalo. Sicer pa bo vožnja skozi Ptuj in bližnjo okolico kmalu spet prijetnejša.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Mladi o (ne)sodelovanju s ptujskim CID
Se bodo podpisniki morali opravičiti?!
Nogomet •
Ptujčani pričeli priprave
O Stran 11
13 mladinskih ptujskih organizacij, ki delujejo pod okriljem Mladinskega sveta MO Ptuj, so izrazili nezadovoljstvo nad delom Centra interesnih dejavnosti. Vodstvu med drugim sodelovanje in poslovno hinavščino, zahtevajo pa tudi zamenjavo direktorja Aleksandra
V peticiji, dolgi dve strani, je našteta kopica očitkov, ki letijo na delo Centra interesnih dejavnosti. Kot je v uvodu zapisal predsednik Mladinskega sveta MO Ptuj Tine Janežič, je bil namen peticije, ki jo je podpisalo 13 predstavnikov različnih mladinskih organizacij, javnosti in lokalni skupnosti predstaviti problem nesode-lovanja in nepodpore Centra interesnih dejavnosti mladim in mladinskim strukturam na
Ptuju.
Prvi očitek, ki naj bi bil po trditvah nekaterih podpisnikov tudi eden pomembnejših razlogov za peticijo, leti na neaktivnost CID pri uresničevanju projekta mladinske hiše.
»Mestna občina Ptuj je zaupala upravljanje objekta javnemu zavodu - Centru intere snih dejavnosti. To pa se danes žal že kaže kot napačna odločitev. Dolga leta mladi opazujemo, da se CID razvija v neko neja-
je maja podpisalo peticijo, v kateri očitajo ignorantsko obnašanje, ne-Kranerja.
sno določeno organizacijo, za katero malokdo ve, komu in čemu je namenjena. Prostor je investitorja, MO Ptuj in posledično davkoplačevalce, stal mnogo denarja. Sicer je namenjen mladim, a se hkrati mladi mnogokrat ne čutijo zaželene, ker je vedno takrat, ko imajo mladi čas, enostavno zaprt. Tako je bilo skozi vse dni prvomajskih praznikov.
O Stran 2
NOVA ŠPORTNA TRGOVINA NA PTUJU
PRVA0LIGA
©• QL ANDI A
Dežela nakupov
Foto: OM
KUPON
-20% POPUST
Ob predložitvi kupona Vam podarimo 20% otvoritveni popust. Velja do 30.6.09. Popusti se ne seštevajo.

Ptuj • Mladi o (ne)sodelovanju s ptujskim CID
in programskimi očitki pa še naprej stojijo.
Zahtevali odstop direktorja - se bodo sedaj morali opravičiti?!
13 mladinskih ptujskih organizacij, ki delujejo pod okriljem Mladinskega sveta MO Ptuj, je maja podpisalo peticijo, v kateri so izrazili nezadovoljstvo nad delom Centra interesnih dejavnosti. Vodstvu med drugim očitajo ignorantsko obnašanje, ne-sodelovanje in poslovno hinavščino, zahtevajo pa tudi zamenjavo direktorja Aleksandra Kranerja.
13 podpisnikov je zahtevalo odstop direktorja CID Ptuj Aleksandra Kranerja.
danes žal že kaže kot napačna odločitev. Dolga leta mladi opazujemo, da se CID razvija v neko nejasno določeno organizacijo, za katero malokdo ve, komu in čemu je namenjena. Prostor je investitorja, MO Ptuj in posledično davkoplačevalce, stal mnogo denarja. Sicer je namenjen mladim, a se hkrati mladi mnogokrat ne
V peticiji, dolgi dve strani, je našteta kopica očitkov, ki letijo na delo Centra interesnih dejavnosti. Kot je v uvodu zapisal predsednik Mladinskega sveta MO Ptuj Tine Janežič, je bil namen peticije, ki jo je podpisalo 13 predstavnikov različnih mladinskih organizacij, javnosti in lokalni skupnosti predstaviti problem nesodelovanja in nepodpore Centra interesnih dejavnosti mladim in mladinskim strukturam na Ptuju.
Mladinska hiša le vrh ledene gore
Prvi očitek, ki naj bi bil po trditvah nekaterih podpisnikov tudi eden pomembnejših razlogov za peticijo, leti na neaktivnost CID pri uresničevanju projekta mladinske hiše.
»Mestna občina Ptuj je zaupala upravljanje objekta javnemu zavodu - Centru interesnih dejavnosti. To pa se
Uvodnik
O princih in princesah
Bilo je nekoč davno za devetim i gorami in za devetimi vodami, kjer je živela prelepa kraljična in tako dalje in tako naprej, z dobrimi liki na eni in hudobnimi liki na drugi strani - do zmage dobrega in pametnega nad zlim in neumnim. Tako se začenjajo najbolj znane in najboljše pravljice, ki jih je danes slišati vedno redkeje. Takih pravljic verjetno ne bo nikoli več; danes se pišejo pač bolj moderne in modernistične zgodbice za otroke, ki jih včasih še avtorji sami komaj razvozlajo, kaj šele, da bi jih otroci. Zato tudi hitro tonejo v pozabo, medtem ko Trnuljčic, Sneguljčic, Rdeče Kapice in podobnih pripovedk ne bomo nikoli pozabili.
Seveda boste zdaj rekli: Ja, madonca, saj ne živimo več v An-dersenovih časih, vse se je spremenilo, okolje, družba, odnosi, tehnologija, ves svet in pogoji za življenje. Se strinjam, res je. Včasih je bilo zelo jasno in nesporno, kdo je kraljevič, kdoprele-stnaprincesa, kdo je zakleta žaba, kdo je dvorni norček, pa kdo hudobna čarovnica, kdo naivna deklica z rdečo čepico, kdo je neumni kmet ali krvoločni volk. Danes pa te meje med osebami ni več, vse je malo pomešano in vsak je nekaj od tega, vsaj v nekaterih okoliščinah, pa čeprav le redki to priznavamo.
Pri tem sploh ni pomembno, koga imamo v mislih: sosede, državne ali lokalne politike, šolnike, kulturnike, športnike ... Takšno mešanje vlog je potem res zelo težko za morebitnega pisca novodobnih pravljic po starih preizkušenih modelih. A vendarle imajo pravljičarji precej prednosti pred novinarji, ker imajo veliko več literarne svobode. Novinarji pač moramo napisati videno in slišano, pa četudi gre za to, da neumni kmet igra vlogo pogumnega kraljeviča ali čarovnica vlogo prelestne princese.
Pa me to ne preseneča, ker je razumljivo, da se ljudje, zlasti ko so na očeh javnosti, pač trudijo biti najboljši, čim lepši in najpametnejši. Na srečo nisem več v tistih letih, ko bi pričakovala, da bom res imela opravka s princi in princesami na lipicancih ali vrancih. Še vedno pa, verjetno preveč optimistično, pričakujem vsaj povprečnega moškega ali žensko na konju, če se že predstavlja kot nekdo, ki je v sedlu in obvlada zadeve. Potem pa je tisto, kar srečam, na žalost največkrat le konj ali kobila ...
Očitno mi res ne bo preostalo nič drugega, kot da se še jaz malo prelevim. Sem si izbrala lik Pike Nogavičke, da bo za vse okej.
Simona Meznarič
Jabolko spora je tudi mladinska hiša.
čutijo zaželene, ker je vedno takrat, ko imajo mladi čas, enostavno zaprt. Tako je bilo skozi vse dni prvomajskih praznikov. Po tej logiki mladi potrebujejo mladinski center samo takrat, ko 'špricajo' šolo. Ravno tako CID daje vtis, da so mladi, ki so po svojih pogledih bližje pedagoškim pogledom vodstva CID, tam tudi bolj zaželeni,« je med drugim zapisano v peticiji.
Direktorju omenjenega zavoda očitajo tudi, da je zavrnil sodelovanje z mladinskimi organizacijami pri pripravi
programskega dokumenta za mladinsko hišo. Konkretnih predlogov o tem, kaj vse naj bi objekt, ki bo namenjen mladim, ponujal, CID naj ne bi podal. »Ker ni prišlo nič, si razlagamo pri CID odsotnost sposobnosti organiziranja, koordiniranja, vodenja in upravljanja mladinskih in programov na Ptuju,« je še zapisano v peticiji.
K temu so dodali, da večina programov ni napačno zastavljena, problem naj bi bili realizacija, obseg in učinkovitost.
Sedem (ne)pomembnih dni
Klici v sili
É¿É
Pred nekaj dnevi se je na ekranu mojega mobilnega telefona izpisalo opozorilo: Samo klici vsili. Kmalu sem ugotovil, da so me izključili iz (državnega) telefonskega omrežja, ne da bi mi pojasnili, kaj to pomeni. Kakšne "klice v sili" ima v mislih (državni) telefonski distributer? Naj prvi klic namenim njemu in njegovi arognaci? Možnost "klicanja v sili" - brez kakršnegakoli njegovega poprejšnjega opozorila in pojasnila, za kaj pravzaprav gre, imam pač samo še za dodatni dokaz njegove monopolske vzvišenosti in neposlovnosti. Njegovega birokratskega odnosa do ljudi, ki so ga izbrali za svojega partnerja in ki mu zaupajo.
Da ne bo nesporazuma: odklop mojega mobilnega telefona se je zgodil nekaj ur potem, ko sem (resda z enodnevno zamudo) plačal račun za opravljene telefonske pogovore v prejšnjem mesecu - v vrednosti 11 (enajst) evrov. Sploh ni sporno - formalno pravno sem kriv jaz. Kljub temu pa bi bilo vendarle lepo, če bi lahko vsaj pomislili, da se je kdo ob moji "napaki" vsaj za hip za-
Se bodo morali opravičiti?
Sicer pa vodstvu CID podpisniki peticije očitajo tudi poslovno hinavščino. Kot so zapisali, naj bi kar tri četrtine vseh sredstev CID namenil za plače zaposlenih.
»Mladi in mladinske organizacije ocenjujemo to kot nemoralno, ignorantsko in cinično obnašanje in zahtevamo zaustavitev razmetavanja denarja davkoplačevalcev, ki je namenjen mladim na Ptuju,« so med drugim zapisali v peticiji.
Ravno to naj bi bila tudi tema, ki sta ji na sestanku, ki je pred nekaj tedni potekal pri županu MO Ptuj dr. Štefanu Čelanu, Kraner in Janežič posvetila največ pozornosti.
Kot je pojasnil Janežič kot predsednik Mladinskega sveta MO Ptuj, sprejema argumente in pojasnila Kranerja, ki je dokazal, da se držijo zakonske osnove za porazdelitev sredstev. CID naj bi za to zahteval tudi pisno opravičilo. Kot pravi Janežič, bo to tudi edina točka, za katero se nameravajo opravičiti, za vsebinskimi
Dogovor: z mediji ne govorimo
Na sestanku pa naj bi se dogovorili tudi o tem, da se o peticiji in aktualnih dogajanjih ne govori z mediji, kar je po mnenju nekaterih podpisnikov nesmiselna zahteva in pometanje stvari pod preprogo.
»Še bolj nesmiselno pa je, da bi se za svoje očitke morali opravičevati, kot je bilo možno slišati v zadnjih dneh,« je povedal eden izmed podpisnikov peticije. Trdijo tudi, da je postavljen celo rok za opravičilo, kakšni bodo ukrepi, če se omenjene zahteve ne bodo držali, pa kot pravijo, ne vedo.
»Nikakor pa se ne nameravamo opravičiti. Vsebinski in programski očitki ostajajo nespremenjeni. Res pa je tudi, da ne drži dejstvo, da smo podpisovali prazne liste, kot so trdili nekateri. Vsi podpisniki smo dobro vedeli, kaj podpisujemo, in smo o delu CID kar nekaj časa tudi razpravljali,« je še pojasnil sopodpisnik peticije.
Sicer pa naj bi večina podpisnikov še vedno vztrajala pri zahtevi po zamenjavi direktorja Centra interesnih dejavnosti Ptuj Aleksandra Kranerja. Predlagajo tudi, da se sredstva, namenjena za delovanje CID, v rebalansu proračuna MO Ptuj za letošnje leto prenesejo mladinskim organizacijam ter projektom za mlade, izbranim na razpisu.
Trenutne situacije predsednik CID Kraner ni želel komentirati, povedal je le, da pričakuje opravičila, nekateri podpisniki pa naj bi mu jih že poslali.
Dženana Bečirovič
mislil, kaj se je zgodilo z menoj in kaj se dogaja z menoj. Predvsem bi lahko, preden se je odločil za mojo izključitev iz omrežja, ki menda pomeni vse, še zadnjič zavrtel moje telefonsko številko in me opozoril, da nedopustno zamujam. Še toliko bolj, ker me zna včasih (denimo za novo leto) prav vznemiriti in (neprijetno) presenetiti s svojimi brezosebnimi in meni prav nič potrebnimi voščili.
Nekoč so menda na tak način "pozabljive" ljudi opozarjali na njihove dolžnosti.
Jaz seveda nisem pozabil, da sem njihov dolžnik, zgodilo se je le, da sem moral zaradi prometne nesreče v tujini podaljšati ukvarjanje s svojimi drugimi bolj prioritetnimi zadevami. Še na kraj pameti mi namreč ni padlo, da bo kdo zaradi nekaj ur neplačanega telefonskega računa do minute striktno ukrepal, ne da bi se prej vsaj mimogrede prepričal, ali ima opravek z rojenim prevarantom ali pa zgolj z nekom, ki je očitno naključno zašel v težave. Med drugim bi tako lahko nemudoma ugotovil, da že leta in leta, iz meseca v mesec dosledno (in natančno) izpolnjujem vse obveznosti do njega in da potemtakem njegov denar tudi tokrat ne bi bil posebej ogrožen, če tudi bi
počakal z izključitvijo mojega telefona še kakšen dan ali dva.
Vsekakor je značilno, da se gredo takšno doslednost v podjetju, ki je najtesneje povezano z vlado, ki ravno ne slovi po tem, da bi na vseh področjih plačilnega prometa enako striktno, brezkompromisno in tudi brezobzirno izvajala plačilni promet in se bojevala proti vsakršnim (resničnim) zlorabam in resničnemu (že na pol kriminalnemu) neizpolnjevanju različnih finančnih obveznosti. Sicer pa že od nekdaj velja, da so med tistimi, ki se ne držijo določenih plačilnih rokov, finančne discipline skorajda permanentno tudi različni državni uradi. Ne morem verjeti, da se državni davčni organi kar naprej pojavljajo pred javnostjo s podatki o neizterjanih davkih (ki marsikdaj ostanejo tudi večno neplačani), ko pa so po drugi strani do nešteto "revnih" davčnih zavezancev (se pravi preprostih ljudi in tistih, ki največkrat služijo denar resnično v potu svojega obraza) tako neizprosni. Tudi tedaj, ko so dokazano v finančnih težavah in prosijo za trenutne, začasne olajšave v obliki zamaknjenih plačil ali obročnih odplačil, kar bi jim olajšalo stisko. Nemudoma (in neizprosno) padejo pod rubež. Politiki, ki še posebej ta čas kar naprej govorijo o "nujnosti lajšanja bremen krize predvsem ogroženim ljudem, pa se očitno niti ne zavedajo (ali še bolje - no-
čejo vedeti), ali posamezni ljudje zmorejo ali ne zmorejo takojšnje (in enkratno) plačilo davčnih (in drugih) obveznosti, ali imajo možnost najeti kolikor toliko ugodna posojila za premeščanje svojih trenutnih ekonomskih težav.
Če bi vsi tisti, ki kar naprej govorijo o "veliki skrbi za človeka" in ki na eni in na drugi strani politične scene na veliko prisegajo na socialno državo, mislili zares, potem bi družno storili več, da bi se država začela do (vseh) ljudi obnašati bolj življenjsko in predvsem razumevajoče. Potem bi lahko ljudje, kot pri najbolj zanikrnem trgovcu, vsaj izbirali, ali bodo plačevali svoje državne obveznosti (davčne in druge) naenkrat ali v obrokih, če je to za njih bolj razbremenjujoče. Tisti, ki plačujejo različne šolske usluge, bi prav tako to lahko počenjali na obroke (tega v večini primerov zdaj namreč ni mogoče) in v mo-bitelih in podobnih monopolih ne bi kar tako (in takoj) izklapljali telefonov, elektrike ali vode. Morda bi v takšnih razmerah tudi banke razmislile, ali je prav, da vse upokojence, ki dopolnijo 72. leto starosti, proglašajo za vnaprej obsojene na smrt in jim z vidika "varnih bančnih naložb" dokončno odrekajo pravico do najetja posojila.
Za začetek pa bi bilo dobro, če bi vsi bolj razmišljali o "klicih v sili".
Jak Koprive
Foto: DB
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Gruškovec • Družina Jurgec še vedno čaka
Ko župan sliši na eno, občan(ka) pa na drugo uho
Po skoraj letu dni, odkar je Darinka Jurgec iz Gruškovca v občini Cirkulane javno opozorila na težave, povezane s popolnoma neurejeno, gramozirano in zelo strmo cestno povezavo do hiše, kjer Jurgečevi stanujejo, nas je poklicala ponovno in obupana, pa tudi jezna povedala, da se cesta še vedno ni uredila.
Darinka Jurgec iz Gruškovca se že skoraj dve desetletji bori za ureditev kratkega, a izjemno strmega odseka ceste do svoje hiše: »Bojim se, da bomo prej pomrli ali pa se morali res odseliti, preden se bo iz tega razritega in nevarnega kolovoza naredila cesta. Ne vem, zakaj bi se zdaj morala delati celotna cesta čez naše dvorišče v dolino, čim prej bi jo lahko uredili vsaj do nas!«
Foto: SM
»Saj več ne vem, na koga naj se obrnem in kaj naj naredimo, da bi se ta cesta končno 'porih-tala' kot je treba. Vsega skupaj je potrebnega dobrih 250 metrov asfalta, zanj se borimo že skoraj 20 let, v bivši občini niso imeli posluha za našo težavo, zdaj pa kaže, da tudi v novi občini ne! Mi bi radi le normalen, človeka vreden dostop do hiše, nič drugega, pa še tega ne moremo doseči. Lažje bi mi bilo razumljivo vse skupaj, če bi šlo za kilometer ali še več ceste, ker to pač veliko stane, ne morem pa razumeti, da se ne da urediti teh nekaj deset metrov ceste, res z zelo strmim nagibom, kjer se ne splača niti gramozirati, ker ves kamen in pesek sproti odnaša dež, in to kar k nam na dvorišče, da je še toliko huje,« se je usipalo iz Darinke Jurgec, ki se kar ni mogla ustaviti: »Dela se povsod po občini in prav je, da se naredijo ceste, saj ljudje to potrebujemo. Ampak res ne
vem, zakaj nikakor ne morejo urediti še tega našega kratkega odseka?! Videli smo delovne stroje, v neposredni bližini se je delalo, tri mesece so delali na tem koncu, sama sem takrat klicala, če bi lahko še teh nekaj metrov naredili pri nas, da se ta 'graba' končno reši, pa mi je bilo rečeno, da stroji pač niso zastonj?! Ne vem, res več ne vem, kaj bi morala še narediti, da se kaj premakne, se bom morala začeti obnašati malo čudno, da bo kakšen rezultat?!«
Župan želi urediti celotno cesto, Jurgčevi jo želijo le do dvorišča
Jeza in obup Jurgčevih zaradi resnično zelo težko prevoznega in strmega kolovoza je sicer popolnoma upravičena, vendar se je v tem letu nekaj malega le premaknilo. Župan
Janez Jurgec je namreč povedal, da popolnoma razume stisko Jurgčevih zaradi neurejene ceste, ki jim poleg težke
prevoznosti povrhu na domače dvorišče ob neurjih nasipa-va kupe gramoza, a je občina v tem letu izvedla obljubljeno
odmeritev ceste, ki se sploh ni izkazala za problematično, saj je potek sedanje ceste v naravi v skladu z že prej zarisanim: »Vendar pa se na občini trudimo, da bi uredili celotno povezavo do doline, ne le ta odsek, torej cestno povezavo v celoti mimo Jurgčevih skozi gozd v dolino na novo cesto, kjer smo v tem času že uredili dva odseka, med njima prav odsek ceste Mergeduš, kamor bi lahko potem priključili ta cestni odsek od vrha mimo Jurgčevih.«
Velikopotezni načrt delne sanacije in delne novogradnje ceste pa se Darinki Jur-gec ne zdi smiseln: »Glejte, ta cesta bo potem peljala direktno skozi naše dvorišče, kar gotovo ni ravno prijetno nikomur, ne le nam, in nato
naprej skozi gozd, kjer je spet izjemna strmina, popolnoma neprimerna za izgradnjo ceste in vožnjo. Poleg tega bo to trajalo zelo, zelo dolgo, saj je veliko lastnikov zemljišč, ki jih bo treba še iskati, če bodo privolili v prodajo zemlje za cesto ... To je postopek, ki bo gotovo trajal še nekaj let, ne le nekaj mesecev, saj to vemo. Za nas predolgo, ker ne vem, kako bomo po teh zadnjih hudih neurjih, ki so vedno bolj katastrofalna, sploh še lahko prišli do naše hiše. Avtomobile uničujemo vsak dan sproti, velikokrat pa moramo do hiše itak peš, o kaki tovorni dostavi do nas pa sploh ne upamo več razmišljati, saj nihče pameten ne bo tvegal in s tovornjakom zapeljal po tako razriti in strmi cesti. In žalostno se mi zdi to, da naši otroci zaradi ceste nočejo ostati doma, da že v najstniških letih govorijo o tem, kako bodo odšli drugam, takoj ko bo mogoče. Pa saj gre samo za kratek odsek, že davno bi ga lahko asfaltirali, če bi na občini to res želeli! Razočarana sem nad danimi obljubami župana, da bo to letos urejeno, pa ni in tudi ne verjamem več, da bo drugo leto. Sprašujem se, če smo občani res le za plačilo davkov?!«
Na drugi strani brega stoji župan Janez Jurgec, ki na vse te očitke odgovarja: »Res je, da bomo za ta spodnji povezovalni del ceste od Jurgčevih do dna doline potrebovali bodisi soglasja, služnostne pogodbe ali pa bo potreben odkup zemljišč za ureditev. Trase ceste pa ne bi v celoti peljali po nekdanji smeri, čez najbolj strmi del, ampak bi jo deloma projektirali in izvedli na novo, s čimer bi se izognili temu območju. Problem pa lahko nastane prav pri Jurgčevih, saj so že dali vedeti, da se ne strinjajo s takim potekom ceste čez del njihovega dvorišča. Da bi se uredil le prvi del klanca, pa zaenkrat ne razmišljamo. Dejstvo je namreč, da je cesta v celotni trasi že kategorizirana kot javna pot, razen omenjenega strmega dela, ki bi se mu z manjšim ovinkom izognili. Vendar pa bodo morali Jurg-čevi malo razčistiti tudi pri sebi glede nestrinjanja s potekom ceste čez del dvorišča, saj zgolj dela te ceste do njihove hiše ne bomo urejali.«
Letos s cesto ne bo še nič, morda naslednje leto
Kdaj konkretno bi se lahko pričakovala kakšna dela na cesti, pa župan Jurgec ni vedel natančno napovedati: »Ko bo projekt modernizacije te ceste uvrščen v načrt razvojnih programov, kar bo predvidoma v naslednjem letu in ko bodo naši svetniki sprejeli sklep za financiranje in začetek del. V letošnjem letu pa ta cesta ni predvidena za sanacijo.«
Družina Jurgec bo tako morala počakati (vsaj) leto dni, kot je bilo razumeti župana, pa ceste ne bodo začeli urejati prej, dokler ne bodo pridobljena vsa soglasja, konec koncev tudi soglasje Jurgčevih za potek ceste mimo njihove hiše.
SM
Prejeli smo
Opozarjanje na obveznosti ni aroganca
Odgovor Elektro Maribor, d. d., na prispevek z naslovom O trdih, mehkih in neverjetni aroganci Elektra, objavljenem 12.6.2009
V	Elektru Maribor d. d. smo s presenečenjem in začudenjem prebrali prispevek z naslovom O trdih, mehkih in neverjetni aroganci Elektra, v katerem so se ob pisanju s seje občinskega sveta Občine Gorišnica, pojavili očitki o naši aroganci, nemogočem obnašanju in neodzivanju na pozive in urgiranje župana Občine Gorišnica gospoda Jožeta Kokota v povezavi z zemeljsko elektrifikacijo. V podjetju očitke o aroganci in neprimernem obnašanju v primeru nedokončanih del na nizkonapetostnem omrežju Gorišnica v celoti zavračamo kot neutemeljene.
Z občino Gorišnica smo v septembru 2008, kot to naredimo v podobnih primerih tudi z ostalimi občinami, sklenili pogodbo o preureditvi nizkonapetostnega omrežja Gorišnica 3 - Tibolci, in sicer iz nadzemnega v kabelsko omrežje. Do sklenitve omenjene pogodbe je prišlo zaradi želje Občine Gorišnica, da se ob izgradnji kanalizacije in pločnika kablira električno omrežje. V tej pogodbi se je občina in s tem tudi župan gospod Jože Kokot, kot podpisnik pogodbe, zavezala, da bo izvedla vsa gradbena dela in pridobila služnostne pogodbe za zemljišča, po katerih bo potekalo kabelsko omrežje, Elektro Maribor pa se je zavezal izvesti vsa elektromontažna dela. Do zastoja del je prišlo, ker Občina Gorišnica ni nadaljevala z izvajanjem gradbenih del, predvsem z izkopi do posameznih hiš. Dokončanje začetih del je torej odvisno od izpolnjevanja pogodbenih obveznosti Občine Gorišnica in ne Elektra Maribor, kot se je to predstavilo v prispevku.
Ob tem bi se dotaknili še očitkov župana gospoda Jožeta Kokota glede našega odzivanja na pozive, ko bi nas naj o težavah obvestil »milijonkrat«. V zvezi z nadaljevanji del z občino potekajo ustni dogovori, in sicer med vodjo nadzorništva Gorišnica in županom Kokotom. V Elektru Maribor nismo prejeli nobenega pisnega poziva župana v zvezi z omenjeno tematiko in nam tako urgence gospoda Kokota do sedaj niso bile poznane.
V	Elektro Maribor tudi menimo, da se opozarjanje na izvajanje pogodbenih obveznosti ter na nedovoljene posege v elektroenergetske naprave ne more smatrati za aroganco.
Elektro Maribor d. d.
Vodja OE Ptuj Franc Šmigoc
Zupan Janez Jurgec pravi, da samo dela ceste na prvem strmem odseku do Jurgčevih ne bodo urejali: »V načrtu je ureditev celotne povezovalne ceste do doline, mimo dvorišča Jurgčevih, s čimer pa ti zaenkrat ne soglašajo.«
Foto: SM
Ormož • Začetek Ormoškega poletja
Nadaljevanje Poletja je lahko le boljše
Ormoško poletje se je začelo zelo neposrečeno. Nekaj ur pred napovedano prvo prireditvijo so se začeli kopičiti temni oblaki in kot oreh velika toča je popoldne pobelila Ormož in okolico. K sreči je trajala le kratek čas, tako da je dež omilil njeno jakost. Vreme se ves večer in noč ni pomirilo in marsikdo je raje ostal doma, kot da bi se podal na otvoritveno prireditev Ormoškega poletja.
Pa ta odločitev morda sploh ni bila napačna, so gotovo mislili tudi maloštevilni poslušalci, ki so se kljub vsemu upali podati na cesto in v športno dvorano na Hardek. Če ne prej, pa gotovo po uri in pol sedenja »kot kokoši na palici« v neaku-stični, športu namenjeni dvorani s temu primernimi klopmi. Tisti bolj asketski, ki jih pomanjkanje ustreznega ambienta ni motilo, pa so se začeli presedati ob izvajanju programa.
Najprej sem mislila, da moje glasbeno neizšolano uho pač ne sliši dobro, oziroma mi je vse skupaj tako neprebavljivo, ker ne maram ne Wagnerja, ne modernih glasbenih kreacij, Mahler pa je zame le pogojno
užiten. Pa mi vrag ni dal miru in sem malo poklicala glasbene učitelje, ki so se zares številčno udeležili koncerta, in jih povprašala, kako so oni doživeli koncert, ter ugotovila, da so trpeli še precej bolj od mene. Nekateri so bili celo mnenja, da gre za popolnoma nekvaliteten ansambel, drugi so krivdo valili na neprimernost dvorane in trenutno neubranost ansambla. Kakor koli že, o tem ne morem soditi. Gotovo pa bi gledalci morali, preden so prišli na prireditev, vedeti, kakšen bo program, ki ga bo ansambel izvajal. O tem, ali je za ormoško publiko, ki jo je težko navdušiti za klasiko, primerno: Prihod bogov v Walhallo Richarda Wa-
Ormoško poletje je odprl simfonični orkester Crea, dirigiral mu je Bas Pollard. Nastopila sta tudi tenorist Jan-Willem Schaafsma in altistka Carina Vinke.
gnerja, Nasprotja Micha Sporc-ka in Pesem o zemlji Gustava Mahlerja, ni nobene dileme. Ni! Na poletne večere sodi kaj bolj lahkotnega, poslušljivega in sprejemljivega širšemu krogu publike.
Člani organizacijskega odbora so očitno vedeli, kaj so nam skuhali, in so raje ostali kar doma, saj sem med gledalci opazila le eno članico. Pa še nekaj, brez nostalgije po starih časih in odprtjih s stilom: če festival nima organizatorjev, ki bi bili sposobni ob odprtju festivala stopiti pred publiko in kulturnemu dogodku nameniti nekaj lepih uvodnih besed, so bili tokrat izbrani napačno. Viki Klemenčič Ivanuša
Ormož • Odkritje spominske plošče
V spomin na osamosvojitev
Policijsko veteransko društvo Sever Maribor in OZ VVS Ormož sta minuli petek na zgradbi Policijske postaje Ormož odkrila spominsko ploščo v spomin na osamosvojitvene dogodke.
Številne zbrane goste je najprej pozdravil Alojz Sok, župan Občine Ormož, in povedal, da je potrebno, da dobijo svoje obeležje v spomin na osamosvojitveno vojno tudi policisti, ki so sodelovali v obrambi domovine.
Slovesnosti je prisostvoval tudi takratni komandir PP Ormož Jurij Ferme in v svojem slavnostnem nagovoru izposta-
vil, da so v Ormožu vse organizirane strukture različnih sfer javnega življenja s skupnim nastopom uspele zaustaviti tan-kovsko kolono in s tem napredovanje okupatorja do želenih ciljev. Prav to skupno delovanje in en sam cilj sta dajala vsem vpletenim notranjo zavest in moč, da so premagovali napore, ki jih niso bili vajeni. Za to so policisti kmalu po vojni do-
bili plaketo občine Ormož, na kar so še posebej ponosni, saj je prišla od tistih, za katere so delali, je povedal Ferme, ki se v Ormož vedno rad vrača.
Slavnostni govorec je bil tudi predsednik OZ VVS Ormož Miran Fišer, ki je povedal, da je bilo leta 1991 širše območje Ormoža tisto, kjer se je nedvomno kalila naša skupna samostojnost in neodvisnost.
Slovenska milica in Teritorialna obramba sta bili na tem območju vključeni v neposredni oboroženi spopad z agresorsko vojsko in sta tako preprečevali napredovanje konvoja JLA, ki je iz Hrvaške prodiral v Slovenijo proti Gornji Radgoni. Miran Fišer je skupaj z Marjanom Vrbnjakom, predsednikom Policijskega veteranskega društva Sever Maribor, odkril spomin-
Ploščo v spomin na osamosvojitvene dogodke sta odkrila Miran Fišer in Marjan Vrbnjak.
sko ploščo, podpisala pa sta tudi listino o medsebojnem sodelovanju.
Ob tej priložnosti so Nevenki Korpič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož podelili plaketo
Policijskega veteranskega društva Sever Maribor. Svečanost je zaokrožil kulturni program v izvedbi Miklavževskega okteta in tria Policijskega orkestra. Viki Klemenčič Ivanuša
Ormož • Opozicija nastopila skupaj
Kadrovanje po domače preseglo vse meje
Predstavniki opozicije v občinskem svetu so na nedavni tiskovni konferenci ponovno nastopili skupaj. Bogomir Luci je bil zaradi tega še posebej zadovoljen, saj je prepričan, da je tako opozicija pokazala, da do neke mere deluje enotno.
Stanko Podgorelec je govoril zlasti o zaključnem računu, ki je po njegovem mnenju materija za strokovnjake, prav zato je zaprosil za poročilo NO. Pri tem se mu je pridružil Slavko Kosi, ki je ponovil, da je bil pripravljen in z večino v občinskem svetu usklajen predlog za predsednika NO, vendar so jih takrat izigrali. Stvar je namreč v tem, da SLS ne deluje v smeri opozicije in tako opozicija nima večine v NO. Kar pa ne opravičuje nedela predsednika NO, ki je menda že najavil svoj odstop, je dodal Kosi.
Podgorelec je spomnil na to, da menda pogodba za izgradnjo širokopasovnega omrežja še ni podpisana, da ima občina le sklep. Tako naj bi bilo zato, ker naj bi po trditvah Podgo-relca prišlo do nepravilnosti pri določanju belih lis, krivdo za to pa naj bi v Ormožu sedaj poskušali zvaliti na Ministrstvo za gospodarstvo. V rebalansu proračuna je predstavnik Za-
resa pogrešal dodatna sredstva za gimnazijo in za zamenjavo salonitnih streh na vrtcih. Ti so po njegovem mnenju prioriteta, ne pa da se v rebalansu zagotavljajo sredstva za obnovo nekaterih streh kulturnih spomenikov, ki niso občinska last. Nič denarja ni bilo za pospeševanje kmetijstva in po mnenju Podgorelca so se v Ormožu prehitro odrekli idejam o predelavi vrtnin. Ponovno je zavrnil krivdo za nesprejetje proračuna v začetku leta in jo pripisal večini v občinskem svetu.
Slavko Kosi je govoril predvsem o muzeju, v katerem Občina Ormož po njegovem mnenju ni soustanoviteljica in bo stal več kot samostojni Muzej Ormož. Župan Sok je bil menda na pogovoru pri ministrici, ki pa vztraja pri tem, da so sredstva za delo zaposlenih v enoti Ormož zagotovljena v sklopu denarja, ki ga dobiva skupni muzej. »To pomeni, da bo Občina Ormož iz lastnega prora-
čuna plačevala zaposlene in da gre to v izključni strošek Občine Ormož, ker ne verjamem, da bi sosednje občine pristopile k takšnemu financiranju,« je ugotavljal Kosi, ki meni, da so Ormožani za Ptujčane nebodi-gatreba, ki jih potrebujejo le za
pridobitev javnega pooblastila za izvajanje te službe. Najavil je tudi svoj odstop iz sveta zavoda Vrtec Ormož. »Pri imenovanju ravnateljice so se dogajale stvari, ki kažejo na to, da posamezna okolja poskušajo vnesti svoje interese skozi imenova-
Stanko Podgorelec (Zares), Slavko Kosi (LDS) in Bogomir Luci (samostojni svetnik) so v odsotnosti Zlatana Fafulica (SD) in Vere Vrbnjak (DeSUS) govorili o pogledih opozicije na aktualna dogajanja v Ormožu.
nje direktorice tega zavoda. Na seji OS je bil sprejet predlog za imenovanje ravnateljice, enako so ga potrdili starši, kolektiv pa je bil proti kandidatki. V devetčlanskem svetu bi torej moral biti izid glasovanja 6:3, vendar sta se dva vzdržala, trije so bili proti in tako kandidatka ni bila potrjena. To je sicer legitimno, vendar se posamezniki niso držali sklepov, ki so bili sprejeti, in torej ne zastopajo interesov tistih, ki so jih tja postavili. Imenovanja v Ormožu so popolnoma spolitizirana. To dolgoročno ni dobro. Čas je, da se v Ormožu ugotovi, kdo je za kaj sposoben, kdo lahko kje dela in predvsem, kdo je tisti, ki naj bi delal v interesu občanov,« je povedal Kosi.
Bogomir Luci se je pridružil njegovemu mnenju in povedal, da neimenovanje ravnateljice vrtca lahko vzbuja skrb, ker imajo menda ravnatelji posameznih šol apetite, da bi vrtce, ki delujejo v njihovem kraju,
spravili pod okrilje šol. »To bi imelo za posledico manjšo strokovnost in slabše delo. To je le voda na mlin nekomu in potrjuje govorice, da bomo v bližnji prihodnosti imeli v Ormožu katoliški vrtec,« je idejo razvil Luci. Na zadnji seji sveta ga je motilo tudi, da so svetniki pozicije med razpravo o muzeju večino časa preživeli na hodniku, ko pa je bilo treba glasovati o Kosijevih predlogih, pa so glasovali proti, ne da bi vedeli, za kaj glasujejo. Glede zanimivih fototerminov za seje ormoškega občinskega sveta pa je zagrozil, da bo na naslednjo sejo prišel s fotoaparatom in bo fotografiral občinsko uslužbenko, ki se ob razpravah nekaterih svetnikov neprimerno spakuje. In fotografiral bo, ko se mu bo zdelo primerno, da bo lahko nastala dobra fotografija, vse dokler mu župan ne pokaže, kje je v poslovniku zapisan kakšen 15-minutni fototermin. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Rogoznica • Rekonstrukcija Slovenskogoriške ceste se zapleta J Od tod in tam
Ko je treba dati zemljo, tudi iniciative ne pomagajo
Predsednik ČS Rogoznica Janko Čeh je v zadnjem mesecu in nekaj dni že trikrat sklical sestanke s krajani, na katerih naj bi dosegli soglasje za prodajo zemljišč, potrebnih za rekonstrukcijo ene od vpadnic v Ptuj, državne Slovenskogoriške ceste v dolžini 1,4 km, ki že dolgo čaka na obnovo.
Najprej so se projekta, ki je bil izdelan že leta 2006 in je v zadnjem letu uspešno prestal revizijo, želeli lotiti s ptujske strani, kjer se načrtuje gradnja krožišča. Žal jim ni uspelo zagotoviti vseh potrebnih zemljišč, zato bo v tem delu potrebno cesto na novo narisati, tako da bodo lahko zadovoljili večino interesov. V zadnjih nekaj letih je bilo v pripravo rekonstrukcije te ceste, zaradi katere se je oblikovala tudi iniciativa, vloženih veliko naporov, krajani ob njej so lani spomladi tudi napisali peticijo. Po hudih naporih je bil zanjo zagotovljen državni in občinski denar, postavki pa sta ohranjeni tudi po rebalansih proračunov, kljub temu pa je projekt še vedno ogrožen, če ne bo kmalu potrebnih zemljišč, da se lahko gradnja prične.
Ker so propadli dogovori o prodaji zemljišč v prvotno načrtovani gradnji iz ptujske smeri, si sedaj v MO Ptuj skupaj s ČS Rogoznica prizadevajo, da bi dela pričeli v Novi vasi okrog hišne številke 100, torej v smeri proti Ptuju. V prvi fazi naj bi zgradili 450 metrov ceste. Nekaj čez deset krajanov oziroma gospodinjstev naj bi proti plačilu odstopilo večje ali manjše kose zemljišč. Za vse so v Mestni hiši na Ptuju pripravili cenil-na poročila in jih krajanom
Foto: Črtomir Goznik
Za rekonstrukcijo Slovenskogoriške ceste je zagotovljen tako državni kot občinski denar, ni pa še zemljišč. Do teh je potrebno priti čim prej, sicer bo državni denar izgubljen, popravnega izpita pa ne bo tako kmalu.
razdelili na seji 17. junija. V roku enega tedna naj bi jih preučili, ponovno se bodo sestali 24. junija. Kot je povedal vodja oddelka za gospodarske javne službe mag. Janko Širec, si želijo, da bi potrebna zemljišča dobili še pred počitnicami, da bi lahko izvedli javni razpis in izbrali izvajalca del takoj po dopustih. V tem času se bodo lotili tudi korekcije projekta v prvem delu, ki zadeva izgradnjo krožišča. Širec je krajanom zelo resno povedal, da če se gradnja letos ne bo pričela, se boji, da bo denar zanjo izgubljen; še več, ni pričakovati, da bi do rekonstrukcije prišlo v nekaj letih, kljub temu da je cesta
dotrajana, prometno zelo obremenjena in nevarna za vse udeležence v prometu, posebej pa še za otroke. Ob njej ni pločnikov, ni kolesarske steze, vse to pa bi z rekonstrukcijo dobili. MO Ptuj si je pri tej gradnji pridobila tudi pravico vodenja investicije, čeprav gre za državno cesto, zato v DRSC upravičeno pričakujejo, da bodo že kmalu izpolnjeni vsi pogoji za začetek gradnje oziroma izvedbo projekta, ki pomeni za to območje MO Ptuj večjo kakovost življenja. To v ospredje postavljajo vse tri iniciative, ustanovljene na območju ČS Rogoznica, saj so tamkajšnji prebivalci prepričani, da so
drugorazredni državljani, ker je njihovo območje tako in-frastrukturno podhranjeno.
V Mestni hiši pričakujejo razumevanje s strani krajanov, da bodo odstopili zemljišča za gradnjo kolesarskih poti in hodnikov za pešce, saj je za gradnjo ceste in odškodnine za zemljišča na voljo ena sama vreča. Izplačajo lahko le zneske na podlagi meril, ki veljajo za celo MO Ptuj. V cenilna poročila so vključene samo odškodnine za zemljišča, ne pa tudi za druge poškodbe, ki jih bodo, če bo do njih prišlo, tudi drugače sanirali, je povedal Širec.
MG
Kidričevo • Pričeli 12. občinsko praznovanje
Osrednja slovesnost prihodnjo nedeljo
V občini Kidričevo so se v začetku tega tedna pričele prireditve v počastitev 12. občinskega praznika, zaznamovali pa ga bodo s številnimi kulturnimi, športnimi in zabavnimi prireditvami. Osrednja slovesnost bo v nedeljo, 28. junija, v dvorani restavracije Pan v Kidričevem.
Kot je pojasnil podžupan občine Kidričevo Jože Medved, so v okviru 12. občinskega praznika združili veliko kulturnih, športnih in zabavnih prireditev. Praznovanje so pričeli že v ponedeljek, 15. junija, ko so v restavraciji Pan v Kidričevem odprli razstavo
intarzij Ptujčana Voja Velič-koviča Občinske značilnosti in grbi. Prireditve bodo nadaljevali ta petek, 19. junija, ko bodo ob 10. uri pričeli turnir v vrtnem kegljanju ob domu Društva upokojencev v Lovrencu, popoldne ob 16. uri bodo v športnem parku
Ena od prireditev ob 12. občinskem prazniku nosi naslov Oživimo naselje Kidričevo in se povežimo med seboj.
v Lovrencu pričeli nogometni turnir za cicibane, ob 18. uri se bo v kulturni dvorani v Kungoti pričelo tradicionalno srečanje skupin ljudskih pevcev in godcev pod naslovom Pesem naj doni, ob 20. uri pa se bo v športnem parku v Lovrencu pričel nočni turnir v malem nogometu.
V	soboto, 20. junija, ob 9. uri bo v športnem parku v Apačah občinsko gasilsko tekmovanje, ob 10. uri bodo v dvorani restavracije Pan v Kidričevem odprli razstavo del udeležencev likovne kolonije DPD Svoboda Kidričevo, ob 11. uri pa bodo v Parku mladosti v Kidričevem pričeli prireditev pod naslovom Oživimo naselje Kidričevo in se povežimo med seboj.
V	nedeljo, 21. junija, ob 9. uri bo v športnem parku v Apačah odprto prvenstvo v šahu za pokal občine Kidričevo, ob istem času bodo na
strelišču ob kidričevskem stadionu pričeli tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem, ob 13. uri pa bodo ob vaškem domu v Pongrcah kmečke igre.
Naslednjo soboto, 27. junija, ob 10.30 bo pred ki-dričevsko restavracijo pro-menadni koncert pihalnega orkestra Talum pod taktirko Stefana Garkova, osrednja in sklepna prireditev ob 12. prazniku občine Kidričevo pa bo ob 15. uri v restavraciji Pan v Kidričevem. Po slavnostnem nagovoru župana Jožeta Murka bodo podelili letošnja najvišja občinska priznanja - plakete občine in občinske grbe, najboljšim učencem OŠ Borisa Kidriča Kidričevo in OŠ Cirkovce bodo izročili knjižne nagrade, pripravljajo pa tudi pester kulturni spored.
-OM
Destrnik/Trnovska vas • Podelitev priznanj
Foto: arhiv šole
Učenci JVIZ Destrnik-Trnovska vas, ki so v vseh razredih osnovne šole dosegali najboljši učni uspeh, ter tisti, ki so v preteklem letu izstopali na različnih področjih, so v torek prejeli priznanja. Nagrajencev je bilo letos 40, priznanja pa so jim podelili ravnatelj JVIZ Drago Skurjeni ter župana Franc Pukšič in Alojz Benko. Zraven šestih zlatih osnovnošolcev, ki so v vseh razredih osnovnošolskega izobraževanja dosegali najboljši uspeh, so priznanja med drugim prejeli tudi učenci, ki so z raziskovalno nalogo Vodna dežela žabe Treze na tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava osvojili zlato državno priznanje. Priznanje so prejeli tudi učenci, ki so prejeli zlato regijsko in srebrno državno priznanje z raziskovalno nalogo Le predi, dekle predi, pa tudi ekipa ŠKL, ki je osvojila naslov državnih prvakov. Kar nekaj podeljenih priznanj je šlo tudi športnikom.
Dženana Becirovic
Hajdina • Župan sprejel najboljše učence
Hajdinski župan Radoslav Simonič je že po tradiciji pripravil sprejem za najboljše učence iz te občine, ki obiskujejo osnovni šoli Hajdina in Breg. Čestital jim je za doseženi uspeh, jim zaželel uspešno šolanje naprej. Sprejema, kije bil 16. junija, so se ob učencih udeležili ravnatelja osnovnih šol Hajdina in Breg, Jože Lah in Milan Fakin, razredničarki Mateja Draškovič (OŠ Hajdina) in Andreja Letonja Vučič (OŠ Breg), direktorica hajdinske občinske uprave Valerija Šamprl in predsednica odbora za družbene dejavnosti občine Hajdina Jožica Šijanec. Najboljši uspeh sta vsa leta šolanja na OŠ Hajdina dosegli Sanja Kolarič in Katja Drevenšek, najboljši uspeh v zadnjem letu šolanja pa je na hajdinski osnovni šoli dosegel Aljoša Podhostnik. Na OŠ Breg so najboljši uspeh vsa leta šolanja dosegle Patricija Fajt, Maša Hren in Tina Lesjak.
MG
Ptuj • Sprejem za uspešna športnika
Foto: Črtomir Goznik
V prostorih medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj je predsednik društva Anton Žerak 15. junija pripravil svečan sprejem za brata Marjana in Mitja Žalarja, uspešna kegljača, člana slovenske državne reprezentance slepih in slabovidnih. Marjan je v kategoriji B3 zasedel odlično tretje mesto in s tem bronasto medaljo, Mitja pa je bil deseti. Zahvalil se jima je za uspešna nastopa, ki bosta tako kot že njuni dosedanji nastopi prispevala k večji prepoznavnosti športa invalidov in promociji medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, ki se je kot edino medobčinsko društvo odločilo, da bo kegljačem zagotovilo tudi strokovno podporo. Ob tej priložnosti se je Anton Žerak zahvalil tudi društveni trenerki in do lani tudi trenerki reprezentance Silvi Razlag, ki jo je na tem mestu zamenjala hčerka Andreja. Marjan je zadovoljen s tretjim mestom, čeprav bi z malo sreče lahko segel tudi po višji uvrstitvi. Glede na to, da bo poslej treniral s še večjim elanom, zlato ni tako neulovljivo, pravi.
MG
Foto: M. O
Videm • Slavnostno ob sv. Vidu
Zupanovo vino in Jožeki brez bronaste piščali
Letos je bilo na vidovo v središču Vidma, kjer stoji cerkev, posvečena istoimenskemu svetniku (s poudarkom na i in ne na e), še posebej slovesno: provincial pater Milan Kos je namreč skupaj z domačim župnikom Tarzicijem Kolenkom in patrom Cristianom Balintom blagoslovil dograjen del cerkve s pevskim korom, na katerem je prvič zapel tudi cerkveni pevski zbor.
Sicer je treba povedati, da se je s samo dogradnjo in podaljšanjem osrednjega cerkvenega prostora (očitno je bila tudi glavna videmska cerkev svojčas grajena »podmer-sko«, kot se je okoli gradenj v občini na eni izmed minulih sej opredelil občinski svetnik Boris Novak) v celoti uredila tudi okolica cerkve, »odgovorni« za projekt ureditev sakralne stavbe z novim vhodom pa je arhitekt Matija Suhadolc.
Skupno je doslej investicija dogradnje in ureditve cerkve sv. Vida, ki ga odslej na pročelju krasi reliefni medaljon tega svetnika, z okolico zahtevala okoli 160.000 evrov, največ so prispevali župljani in tudi Občina iz proračuna, vendar s tem naložba še ni končana, saj je v cerkvi sedaj prostor tudi za nove orgle, ki so že v izdelavi in naj bi pre-mierno zadonele ob letošnjih božičnih praznikih. Da bo plačilo orgel finančno vsaj za kapljo lažje, so poskrbeli tudi videmski Veseli Jožeki, ki so v okviru nedeljske slovesno-
Blagoslov prizidka cerkve s pevskim korom in prostorom za nove orgle so v nedeljo, na praznik sv. Vida, opravili provincial Milan Kos in domači župnik Tarzicij Kolenko s patrom Cristianom Balintom.
Skupina Veseli Jožeki je zabavala zbrane, cerkvi pa so člani podarili tudi ček za 400 evrov (kar je še vedno premalo za pridobitev t. i. bronaste piščali, so se pa Veseli Jožeki vpisali v zlato knjigo botrov novih orgel).
sti župniku Tarziciju podarili ček v vrednosti 400 evrov; denar so zbrali na prireditvi Veselo na jožefovo.
Doslej več darovalcev obljub kot denarja
S tem finančnim prispev-
kom se bodo Veseli Jožeki lahko vpisali v t. i. zlato knjigo orgel, v katero bodo vpisani vsi finančni darovalci - botri novih orgel; teh je bojda po besedah župnika Tarzicija doslej precej manj kot tistih, ki so darovali le obljube (ne pa denarja). Žal pa 400 evrov ni dovolj velika vsota, da bi Ve-
seli Jožeki lahko kot orgelski botri prejeli še spominsko bronasto piščal; zanjo je treba darovati najmanj 500 evrov, za srebrno 750 evrov, za zlato piščal pa kar okroglih 1000 evrov - lahko tudi v obrokih ...
Pravo ljudsko slavje pa se je začelo šele po mašnem obredu, ko so številni doma-
čini najprej na oltar prinesli različne darove: kruh, vino in cvetje, za pogostitev, v kateri niso manjkale niti češnje, pa je nato na dvorišču pred cerkvijo poskrbela Občina Videm. Ljudstvu je bilo točeno tudi posebno županovo vino, tako da o kakšni nostalgiji po klasični proslavi ob občinskem prazniku, ki so se
ji v Vidmu družno odrekli že pred dvema letoma, ni bilo ne duha ne sluha. Občina Videm je namreč zaenkrat ena redkih občin, kjer so se svetniki odločili, da bodo občinska praznovanja prirejali le vsaka štiri leta, ob zaključkih mandatov, in takrat povzeli vse poglavitne pridobitve, kar vsekakor velja pohvaliti. Ne samo zaradi nepotrebnega zapravljanja denarja za slavnost (slednjega navsezadnje lahko zapravijo tudi na cerkveno-občinskih slavnostih), ampak predvsem zaradi tega, ker so se občinske proslave v marsikateri občini, ne le v Vidmu, doslej že izkazale kot precej suhoparne, dolgočasne in formalne zadeve, kjer se pač podeli nekaj priznanj, nastopi nekaj kulturnikov, vedno bolj zdesetkano in zdolgočaseno publiko pa so oz. marsikje še sestavljajo večinoma le še politični akterji v občini, nagrajenci, skupine nastopajočih in še kakšna drobna peščica staršev ali sorodnikov nastopajočih ...
SM
Jeruzalem • Predstavilo se je dvajset prleških vinarjev
Salon Jeruzalem 2009 še bolj bogat
Salon Jeruzalem 2009, na katerem se je v skupnem nastopu združilo 20 prleških vinarjev, je odprl častni gost Milan Kučan, prireditev pa so s svojo prisotnostjo okronale štiri vinske kraljice. Obiskovalcem je bilo na pokušino ponujenih več kot 100 različnih vin, večinoma novega letnika. Prireditelji so v goste povabili še vinarja iz Madžarske, prvič pa so pritegnili tudi proizvajalce domačih prleških dobrot in pripravili Prleško tržnico.
Letošnji salon je bil zelo uspešen, saj je privabil več kot 800 obiskovalcev iz vse Slovenije, Italije, Anglije, Nemčije, Hrvaške, Madžarske in Kanade. Med njimi tudi ambasadorja Kanade na Madžarskem in nemškega deželnega poslanca ter člane elitnega vinskega kluba z avstrijske Gradiščanske. Posebej za to priložnost so v Steklarni Rogaška ročno izdelali salonski kozarec, ki je kot spominek na pokušnjo prle-ških vin obiskovalcem ostal v trajni lasti.
Poleg pokušanja odličnih vin je potekalo več strokovnih srečanj. Na delovnem srečanju sommelierjev se je zbralo več kot sedemdeset teh izurjenih poznavalcev vina. Kot je povedala sommelierka Marta Bombek, je zanimanje za to dejavnost veliko, sommelierji pa se morajo ves čas intenzivno izobraževati, da čutila ne zaspijo oziroma ne zamudijo kakšnega novega trenda na trgu. »V slovenskem vinarstvu se dogajajo veliki preobrati, ne v smislu novih sort, prihajajo novi, kvalitetni vinarji. Sommelierji ob hrani posegamo seveda po svežih vinih, vedno pogosteje pa tudi po vinih posebne kakovosti. Za to je potrebno še posebej veliko znanja in izkušenj. K prel-
škim dobrotam sodi šipon, pa naj bo suh ali posebne kakovosti; ni je jedi, kjer šipon ne bi prišel v poštev,« je prepričana Marta Bombek.
Vinski vitezi so v sklopu obsalonskega dogajanja izvedli tiho slovesnost in srečanje Evropskega reda vitezov vina, konzulata za Slovenijo. Mark Savage, ki nosi zveneči naziv master of wine, je pred svojim predavanjem poskušal vina vseh vinarjev na Salonu Jeruzalem in nekatera med njimi so ga navdušila. Največ možnosti za prodor na zahtevne trge pripisuje vinom iz sort šipon in sivi pinot z izraženim štajerskim znača-
jem. Na salon je pripeljal tudi sedem svojih klientov iz Anglije, ki se ukvarjajo z vinsko trgovino in svetovanjem, saj je prodaja eden želenih končnih ciljev salona.
Vino so na Jeruzalemu združili tudi z inovativno prleško kulinariko. Izbrano kosilo in večerjo je pripravil gostujoči kuharski mojster Matevž Visočnik iz gostilne Pec in Tovarnice sladkosti. Kot je Visočnik povedal, je želel tradicionalne lokalne spe-cialitete pripraviti na povsem nov, moderen način. Tako je spremenil obliko prleški tunki, domače ocvirke dodal sladici, starano slivovko pa
spremenil v zanimiv sladoled. Inovativne kulinarične kreacije so sommelierji zavoda SloVino kombinirali s salonskimi vini.
Častni gost Milan Kučan se je na Jeruzalemu v družbi vinskih kraljic odlično počutil in se je v kratkem intervjuju kar rad pošalil. Povedal je, da so
naša vina premalo poznana in cenjena, prvi, ki ga je dobil o njih, pa je bil moker. Sprehodil se je ob stojnicah vseh 20 vinarjev in v glavnem je pokušal šipon, ki ga ima zelo rad. Povedal je še, da je za Pr-leke značilno, da so že nekdaj znali pridelati dobra vina, še sedaj pa jim šepa pri prodaji.
Na vprašanje, kdo bi morali narediti korak naprej pri prodaji, je Kučan povedal, da bodo to morali narediti kar vinarji sami, pa tudi država bi v okviru promocije lahko naredila več z odličnimi prleški-mi vini kot s sloganom I feel Slovenija.
Viki Klemenčič Ivanuša
Salon je odprl častni gost Milan Kučan.
Štiri vinske kraljice so s svojo prisotnostjo okronale dogodek.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: vki
Foto: vki
Cerkvenjak • Ob občinskem prazniku
Večnamenska dvorana prihodnje leto?
Za občino Cerkvenjak, ki bo te dni praznovala svoj 11. občinski praznik - prijelo se ga je tudi ime praznik zrnja - je minulo leto bilo pomembna prelomnica predvsem zaradi odprtja avtoceste. Ena pomembnejših investicij je tudi obrtno-poslovna cona, z izgradnjo katere so se še pravočasno izognili recesiji.
»Obrtno-poslovna cona bo v celoti komunalno urejena do junija. To dokazuje, da smo se v občini pravočasno lotili njene izgradnje. Ugotavljamo pa, da država ni ustrezno pripravljena za vlaganja v tovrstne objekte, zato je potekalo komunalno opremljanje cone nekoliko počasneje, kot bi sicer. Sedaj pa prihaja čas, ko bomo lahko v cono povabili investitorje. Kljub trenutno neugodnim in kriznim gospodarskim razmeram se za nakup zemljišč v naši obrtno-poslovni coni zanima že nekaj resnih interesentov. Že od začetka investicije pa sem govoril, da gre za dolgoročen projekt, zato ni mogoče pričakovati, da bodo vsa zemljišča prodana čez noč, še zlasti ne v sedanjih razmerah. Prepričan pa sem, da bodo v doglednem času investitorji pokupili zemljišča v naši coni, še zlasti glede na njeno ugodno lego ob avtocestnem priključku,« je pojasnil župan občine Cerkvenjak Jože Kraner. Prepričan je, da je gospodarsko krizo možno premagati samo z novimi investicijami, zanje pa so, kot pravi, v občini Cerkvenjak že ustvarili ustrezne pogoje. »Takoj ko bo v Sloveniji dovolj sredstev za nov investicijski ciklus, bodo imeli pri nas investitorji vse pogoje, da bodo lahko začeli investirati takoj. To je največ, kar smo za gospodarski razvoj kraja kot lokalna skupnost lahko storili,« je pojasnil cerkvenjaški župan. Razpis za prodajo zemljišč v
Župan občine Cerkvenjak Jože Kraner
obrtno-poslovni coni je že objavljen, kupci pa bodo za kvadratni meter morali odšteti 19 evrov. Kot je pojasnil župan, so doslej največ zanimanja pokazali podjetniki, ki se ukvarjajo z različnimi storitvenimi dejavnostmi. Tik ob obrtno-poslov-ni coni pa se gradi tudi čistilna naprava, na katero se bodo navezovala tudi gospodinjstva iz jugozahodnega dela Bregove in Cerkvenjaka ter iz dela Sta-netincev in Čagone.
Z odprtjem avtoceste imajo še več prometa skozi občino
Ena najpomembnejših lanskoletnih pridobitev za občino Cerkvenjak je bila vsekakor otvoritev avtoceste. Sicer pa je posledica odprtja le-te tudi povečanje števila prometa v
OBČINA CERKVENJAK
Spoštovane občanke in občani, ob 11. občinskem prazniku Občine Cerkvenjak
vam iskreno čestitam za doseženo. Zahvaljujem se vam za sodelovanje in vašo podporo pri izvedbi projektov, ki so naš skupni cilj živeti lepše in bolje v urejenem okolju naše občine.
Vabim vas na osrednjo proslavo, ki bo v nedeljo, 21. junija ob 11. uri v dvorani Kulturnega doma Cerkvenjak.
Župan občine Cerkvenjak Jože/Kraner
bwuAJj~
STROJNI OMETI IN FASADE
F.A.Ž. Franc Žižek s.p. Peščeni vrh 18, 2236 Ceikvenjak
GSM 041 785 075
Iskrene čestitke ob prazniku Občine Cerkvenjak!
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in dobro poslovno sodelovanje!

BRAČEK Jože s.p., Cerkvenjak 28, 2236 Cerkvenjak, Tel: 02/729-50-50, 02/729-50-52 e-mail: gostisce.anton@moj.net www.gostiscepriantonu.com
Ob občinskem prazniku občine Cerkvenjak iskreno čestitamo vsem občankam in občanom. Svojim strankam pa se ob tej priložnosti zahvaljujemo za njihovo zaupanje in se priporočamo s svojimi storitvami že naprej.
Istočasno vabimo na Antonovo noč, v soboto, 20. junija 20091
občini Cerkvenjak. Kot je dejal župan, bodo ravno zato morali kaj postoriti na povečanju števila parkirišč v občini. »Najprej jih bomo uredili za osnovno šolo in ob cesti v vrtec, saj bomo le tako nekoliko ublažili probleme mirujočega prometa v kraju,« je še pojasnil.
Širokopasovna povezava še letos, večnamenska dvorana prihodnje leto?
Že v letošnjem letu pa se v občini obeta še nekaj pomembnih investicij. Skupaj s še osmimi občinami so se lotili tudi izgradnje širokopasovnega omrežja za dostop do interneta. V načrtu je tudi dograditev čistilne naprave v Kadrencih in vodovoda v Vanetini. Na področju cestne infrastrukture večjih vlaganj letos ne bo, načrtujejo pa posodobitev nekaterih odsekov javnih poti v občini, in sicer v Peščenem vrhu.
Ena najpomembnejših investicij, izgradnjo katere naj bi začeli v letu 2010, pa je nadstan-dardna večnamenska dvorana pri osnovni šoli. Priprava projektov zanjo je v končni fazi.
Sicer pa bo o investicijah v preteklih in prihodnjih letih
župan spregovoril tudi na 11. občinskem prazniku občine Cerkvenjak. V sklopu praznovanja se bo zvrstilo veliko dogodkov. Občinska društva bodo pripravila veliko prireditev na področju športa, kulture in družabnih srečanj. Tudi
letos Turistično društvo prireja 8. tradicionalno tekmovanje v košnji trave z ročno koso in razmetavanjem ter obračanje z grabljami, v nedeljo pa organizirajo tudi povorko Starih običajev in navad.
Dženana Bečirovič
Občina Cerkvenjak praznuje 11. praznik.
Podlehnik • Podpisana pogodba za obnovo ceste
9
Sanacija velikega plazu lahko zahteva več denarja
Tudi občina Podlehnik, konkretno njen župan Marko Maučič, sta se ta teden vpisala na listo tistih številnih občin in županov, ki so v zadnjih tednih podpisali pogodbe za izvedbe infrastrukturnih objektov; cest ali kanalizacije.
V prostorih podlehniške občinske uprave sta namreč v torek dopoldne podpisala pogodbo podlehniški župan in direktor izbranega izvajalskega podjetja Asfalti, d. d., Ptuj Marijan Pongrac. Gre za modernizacijo in rekonstrukcijo dveh kilometrov ceste Mala Varnic -Velika Varnica-Ložina-Zgornje Gru-škovje, ki bo v dolžini dobrega kilometra asfaltirana, zadnji kilometer pa gramozirana. Občina se je sicer s tem projektom uspešno prijavila na t. i. razpis Južna meja, vendar je kasneje zaradi silovitega plazenja na delu predvidene trase prvotno izvedbo celotne rekonstrukcije s soglasjem Službe vlade za lokalno samoupravo in razvoj nekoliko oklestila, o čemer smo v našem časopisu že obširno poročali. Po novem načrtu tako ne bo asfaltirana celotna trasa, ampak le dobra polovica, delno pa se je zožila tudi predvidena širina vozišča.
Dela na cesti se bodo aktivno začela že v teh dneh, saj je pogodbeni rok za dokončanje vseh del uradno 25. september. Pogodbena vrednost izvedbe znaša slabih 390.000 evrov, v kar je že vštet znesek DDV, ki ga sicer v celoti krije občinski proračun. Podjetje Asfalti, d. d., so se s podpisom pogodbe zavezali tudi na petletni garancijski rok za gradbena dela in 10-letni
garancijski rok za solidnost izvedbe, morebitne neopravičljive zamude pri dokončanju del pa bosta pogodbeni stranki reševali z aneksom k pogodbi.
Marijan Pongrac je sicer posebej poudaril, da gre za izjemno zahteven projekt, predvsem zaradi velikega, približno 50 me-
trov dolgega plazu, ki lahko v sebi skriva tudi kakšno »nepredvideno in neprijetno« presenečenje, kar seveda lahko ne samo podaljša rok izvedbe del, ampak tudi poviša stroške izvedbe. Traso ceste, ki se bo urejala, je ob že omenjenem velikem plazu spodjedel še nekoliko manjši
plaz, ki pa po mnenju Pongraca ne bi smel povzročati kakšnih posebnih težav pri sanaciji.
Nadzor nad izvajanjem del ima v rokah TMD Invest iz Ptuja; zanj je pogodbo z županom Markom Maučičem podpisal Stanko Tement.
SM
Podlehniški župan Marko Maučič (v sredini) je z direktorjem izbranega podjetja Asfalti, d. d., Ptuj Marijanom Pongracem (na levi) in predstavnikom nadzornega podjetja TMD Invest Ptuj Stankom Tementom (na desni) podpisal pogodbo v vrednosti 390.000 evrov za rekonstrukcijo dveh kilometrov ceste od Male Varnice do Zg. Gruškovja.
Foto: arhiv
Foto: arhiv
Foto: SM
Dornava • S 14. proslave ob občinskem prazniku
Naložbeni razcvet občine
Letošnji prejemniki občinskih plaket (od leve): Janko Cigula s plaketo za Ribiško društvo, Manja Fabjan s plaketo za Pihalno godbo, Branko Kovačič, Marjan Slodnjak in Janez Starčič, ob njih pa še župan Rajko Janžekovič in podžupan Milan Šilak.
Letos se je dornavski župan Rajko Janžekovič odločil preizkusiti še tretjo lokacijo za osrednjo slovesnost ob občinskem prazniku; medtem ko je bila pred dvema letoma še na podestu pred občinsko stavbo in lani pod šotorom na igrišču, so bili minulo nedeljo občani vabljeni v šolsko telovadnico.
Telovadnica bi bila sicer odlična izbira, če bi zunaj deževalo, ob tako lepem vremenu, kot je bilo v nedeljo pozno popoldne, pa se dokaj velik prostor, posejan s številnimi sedeži, ni ravno zapolnil do zadnjega kotička. Proslava pa je kljub temu lepo potekala od začetka do konca. Najprej je kot slavnostni govornik nastopil župan, ki je povzel kar lepo število manjših in večjih dokončanih naložb v občini in pri tem dejal, da so daleč največje investicije žal takšne narave, ki se navzven ne vidijo, saj so zakopane v zemlji (mislil je na dokončanje kanalizacije, op. a.), sicer pa je še poudaril, da bo z letošnjim dokončanjem izgradnje Vile pri lipi občina prvič po 40 letih dobila večstanovanjski objekt, ki bo hkrati tudi največji doslej. »Kot že verjetno veste, bomo začeli tudi izgradnjo petoddelčnega vrtca, ki ga je že sprojektiral Branko Kraševec, tudi projektant naše osnovne šole, drugo leto bo zgrajen tudi nov vaško-gasilski dom na Polenšaku, v teku je zaključna faza komasacije, s pričakovanim letošnjim sprejetjem občinskega prostorskega načrta pa se bodo v občini odprle tudi številne možnosti novogradenj. Prav tako bomo v prihajajočem letu pripravili tudi idejno dokumentacijo za novo kulturno dvorano, ki je v naši občini še kako potrebna!« je povedal Janžekovič.
Po županovem jedrnatem nagovoru, ki se je seveda končal s čestitko vsem občanom ob prazniku, je sledila podelitev občinskih plaket letošnjim petim nagrajencem. Za desetletnico delovanja in uspehov sta plaketi prejela Pihalna godba občine Dornava in Ribiško društvo, ki je veliko postorilo tudi pri urejanju športno-rekreativnega centra z ribnikom. Tretji prejemnik plakete je Branko Kovačič za dolgoletno delo v vaškem odboru Polenšak in številnih društvih. Plaketo občine je prejel tudi Marjan Slodnjak za dolgoletno delo v vaškem odboru Žamenci in za njegove številne ostale aktivnosti, peti prejemnik plakete pa je Janez Starčič za vsestransko aktivno delo v nekdanji KS Dornava, za soustanoviteljstvo več društev in za dolgoletno poveljevanje Gasilski zvezi občine Dornava od ustanovitve do danes.
Na oder je kot gost stopil tudi župan občine Juršinci Alojz Ka-učič, ki je preprosto povedal, da sta z dornavskim županom dobra prijatelja; skupaj sta uspela izvesti zahteven projekt modernizacije skupne ceste Polenšak-Vodul in po besedah Kaučiča to nikakor ni zadnji skupni načrtovani projekt v dobro občanov obeh sosednjih občin. Za nemajhno presenečenje pa je poskrbel župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko: »Naša občina je uradno precej mlajša kot vaša, pa vendar smo slavili že 55. praznik, saj smo že bili nekoč davno občina. Zdaj, ko vidim, kaj vse ste v teh letih samostojnosti postorili pri vas, mi je šele jasno, koliko smo mi v tem obdobju izgubili. Vsekakor iskrene čestitke ob prazniku, čestitke za vse doseženo in želim vam obilo uspehov in uresničenih ciljev tudi vnaprej!«
Rdečo nit kulturnega progra-
Rdečo nit letošnjega kulturnega programa na osrednji prireditvi so z zanimivo tematiko o smeteh vzeli v roke učenci prve triade domače osnovne šole.
ma osrednje prireditve so letos vzeli v roke učenci prve triade, ki so skozi igro o smeteh v prijetno humornem tonu spregovorili o tem, kako se počutijo smeti, razmetane po občinski okolici; najprej prijetno in igrivo, saj so »otroške smeti«same sebe poimenovale kar naravni spomenik občine, potem so ugotavljale, da mora biti na odlagališčih smrtno dolgočasno in grozljivo, ko te stroji začno mleti in stiskati, na koncu, ko je zapihal hud veter in jih razmetal vse naokoli, pa so smeti družno ugotovile, da je vseeno bolje na odlagališču in so se družno takoj odpravile tja ... Na odru so se med posameznimi skeči osnovnošolcev s svojimi točkami predstavile mažoretke, Predice s Polenšaka, devetošolke in devetošolci mladinskega pevskega zbora domače osnovne šole, ljudske pevke TED Lukari, kvartet kitaristov iz glasbene šole Nocturno, varovanec dornavskega Zavoda Vlado Miško, ki je prebral svoj spis, odlomek s koncerta Gremo v kino je zaigrala tudi Pihalna godba, za začetek in konec dobro uro trajajoče prireditve pa je zapel še moški oktet Dornava.
SM
Od tod in tam
Ptuj • Interi slovensko priznanje
Foto: Črtomir Goznik
Ptujsko podjetje Intera je prejemnik številnih mednarodnih nagrad s področja tehnološkega razvoja in inovativnosti, pred kratkim pa se jim je pridružilo slovensko priznanje, kar direktorja tega mladega ptujskega podjetja Davorina Gabrov-ca (na fotografiji) izredno veseli. V okviru šestega izbora naj podjetniška ideja 2008/9 Akademije Finance je bila konec maja izbrana med tri zmagovalce. Slovensko stroko so prepričali njen inovativni poslovni model, širok krog uporabnikov in visoka dodana vrednost za naročnike. Gre za izdelek Intrix CRM, orodje za upravljanje odnosov s strankami, in Intrix Project, orodje za vodenje projektov. S svojim znanjem, idejo in poslovnim modelom izstopajo iz slovenskega povprečja. Nagrade so dodatna spodbuda za delo za naprej in prodor na tuje trge, tudi mednarodno priznanje Red Herring jim bo pri tem lahko v pomoč, je še povedal Gabrovec.
MG
Ptuj • ZD z novimi avtomobili
Foto: Črtomir Goznik
V	začetku tedna so v ptujskem zdravstvenem domu v uporabo predali tri nove avtomobile za potrebe službe nujne medicinske pomoči in sanitetne prevoze ter patronažne službe. Skupno jih je nakup za kvalitetno oskrbo bolnikov stal blizu 110 tisoč evrov, zanj pa so sredstva zagotovili sami, je povedala direktorica JZ Zdravstveni dom Ptuj Metka Petek Uhan. S tem uresničujejo naloge iz programa rednega posodabljanja voznega parka. Do konca leta načrtujejo še nakup najsodobnejšega digitalnega rentgenskega aparata, pripravo razpisne dokumentacije so že pričeli.
MG
Ptuj • Blaženje socialne stiske
V	proračunu MO Ptuj je za blaženje materialnih in socialnih stisk občanov letos namenjenih blizu 4,4 milijona evrov. Po strukturi se te delijo na zakonsko obvezne programe, za katere gre levji delež, 3,909 milijona evrov. To so subvencije stanarin neprofitnih stanovanj, doplačilo oskrbnih stroškov v socialnih zavodih, pomoč družini na domu, sofinanciranje družinskih pomočnikov in doplačilo stroškov k ceni programov v vrtcih, ki dosega tudi največji znesek, skoraj tri milijone evrov. Dogovorjeni programi pa so vredni dobrih 462 tisoč evrov. Za enkratno denarno pomoč socialno ogroženim občanom bodo letos namenili 23.861 evrov, dotacija Območni organizaciji RK Ptuj za izvajanje socialnega programa je 10.871 evrov, za dotacije Karitas sv. Petra in Pavla, sv. Jurija in sv. Ož-balta 2700 evrov, za enkratno pomoč staršem ob rojstvu novorojenčka 20 tisoč evrov, za učno pomoč otrokom 3767 evrov, svetovanje otrokom in mladostnikom 36.300 evrov, dotacije humanitarnim organizacijam in društvom 22.987 evrov, štipendije 33.377 evrov in obogatitvene dejavnosti za predšolske otroke v Vrtcu Ptuj (nemščina, angleščina, ritmika in glasbe) skoraj 130 tisoč evrov. V MO Ptuj skušajo ljudem v stiski po-magati po najboljših močeh, čeprav so tako kot drugi, ki odgovarjajo za to področje, prepričani, da je najboljša socialna pomoč delovno mesto. Zato bi morali vsi skupaj več narediti na tem, da bi se delovna mesta ohranila in odprla nova, takšna z »visoko dodano vrednostjo«, ki bodo omogočala mladim, željnim znanja, da bodo zaposlitev dobili v domačem kraju.
MG
Velika Nedelja • Tamburaški megadogodek
Samo M. Strelec • Dvomim...
Za ljubitelje in romantike
Tamburaši KD Simona Gregorčiča bodo v četrtek, 25. junija, ob 20.30 v čudovitem ambientu med gradom in cerkvijo v Veliki Nedelji pripravili veliki koncert z gosti - Petrovaradinskimi tamburaši in Zvonkom Bogdanom. Ogrevanje za tamburaški večerni spektakel se bo začelo že popoldne s panonskim popoldnevom.
To je že tretji redni koncert tamburaške skupine iz Velike Nedelje, ki je doslej na svoje prireditve vedno povabila tamburaške znance, s katerimi so se spoznali ob različnih nastopih. »Tokrat smo koncert zastavili bolj velikopotezno in povabili medse legendo tam-buraške glasbe Zvonka Bogdana in najboljše tamburaše na svetu, Petrovaradinske tambu-raše, akademske glasbenike, ki igrajo v tamburaškem orkestru RTV Novi Sad. Vse skupaj se bo začelo že ob 13. uri s panonskim popoldnevom, saj so tamburaši doma iz panonske nižine. Za dobro kuhinjo smo povabili dva kuharska mojstra, državna prvaka v pripravil ribjega paprikaša, ob 15. uri se prične tradicionalno kuhanje golaža. V kleti Sonje in Avgusta Ozmeca bo pokušina odličnih vin in ponudba kulinaričnih dobrot. Skupinam bomo omogočili tudi organiziran ogled okoliških znamenitosti,« je povedal Peter Kirič, član tambura-ške skupine.
Obiskovalci bodo lahko uživali v dobro znanih romantičnih pesmih, kot so Fijaker stari, U tom Somboru, Jesen stiže, Dunjo moja ter druge romance
Tamburaši KD Simona Gregorčiča bodo s svojimi gosti v četrtek, 25. junija, ob 20.30 v Veliki Nedelji pripravili veliki koncert.
in vedno zelene melodije. Organizatorji opozarjajo, da Zvonko Bogdan zaradi svoje starosti nastopa le enkrat na teden, saj želi ohranjati svoj znameniti glas. Zato si je potrebno vstopnice rezervirati čim prej, saj je število mest omejeno, pa tudi vstopnice so v predprodaji dva evra cenejše. Na voljo so na številnih prodajnih mestih, med drugim v Hotelu Ormož, poslovalnici Kompas Ptuj, na bencinskem servisu Žiher v Moškanjcih. Or-
ganizatorji pričakujejo okrog 1500 obiskovalcev, toliko je tudi stolov. V primeru slabega vremena bo prireditev v športni dvorani v Veliki Nedelji.
V skupini velikonedeljskih tamburašev, ki jo vodi Franc Štuhec, igrajo še Maša Keček, Dejan Štuhec, Branko Žnidarič, Avgust Majcen, Bojan Rajh, San-di Mesarec in Peter Kirič. Skupina deluje od decembra 2002 in je doslej nabrala lepo število nastopov. Med drugim so bili
predstavniki Slovenije na mednarodnem tamburaškem srečanju v Užicu v Srbiji. Ponosni pa so tudi na nastop v vojaškem oporišču v Milanu, kamor se letos ponovno vračajo. Igrajo tradicionalne tamburaške skladbe, za katere piše priredbe Franc Štuhec. Sicer pa se radi lotevajo filmske glasbe, slovenskih in tujih uspešnic, z velikim žarom pa igrajo tudi dalmatinsko glasbo. Viki Klemenčič Ivanuša
Gorišnica • Odličnjaki pri županu
Poslovila se je ena najboljših generacij
Gorišniški župan Jože Kokot je tudi letos, tako kot vsa leta doslej, priredil poseben sprejem za najboljše domače devetošolce in devetošolke.
»Iskreno vam čestitam za dosežene uspehe v osnovnošolskem izobraževanju in vam želim obilo uspeha, predvsem pa, da dosežete zastavljene cilje na izbrani nadaljnji izobraževalni poti in v življenju nasploh,« je med drugim v svojem nagovoru povedal župan Kokot ter jih v okviru kratkega, a prisrčnega sprejema obdaril s knjigo Najlepše antične pripovedke in jih počastil še s kosilom.
Letošnja generacija gorišni-
ških devetošolcev je bila po besedah ravnatelja Branka Širca ena najboljših in najbolj pridnih doslej: »Res moram priznati, da bomo te učenke in učence zelo pogrešali, saj so bili izjemno dejavni; ne le zelo dobri učenci, ampak tudi zelo aktivni na številnih drugih področjih; brez njih ni minila praktično nobena prireditev v OŠ, prav tako so se množično udeleževali različnih tekmovanj!«
Širčeve besede potrjujejo
tudi številna priznanja, ki so jih letošnji devetošolci prejeli na valeti; za sodelovanje v kulturnem društvu Ruda Severja so dobili posebne zahvale Matic Leben, Tjaša Lubec, Nuša Ranfl, Valentina Matjašič, Lara Knez in Eva Vojsk, zlata priznanja za odlične rezultate na šolskem plesnem festivalu na državnem prvenstvu so prejeli Tadeja Va-upotič, Anja Hribar, Nuša Ranfl in Rebeka Kovačec, zlato priznanje z letošnjega regijskega
Zupan Jože Kokot je za najboljše domače učence, ki so letos zapustili osnovnošolske klopi, pripravil poseben sprejem. Na posnetku so: Špela Bezjak, Anja Hribar, Denis Hrupič, Sandra Janžekovič, Urška Jurič, Sergej Obran, Nuša Ranfl, Neja Senčar, Eva Vojsk, Rebeka Kovačec, Tjaša Lubec in Tadeja Vaupotič skupaj z ravnateljem Brankom Šircem, pomočnico ravnatelja Dragico Petrovič ter obema razredničarkama Zdenko Zver in Ivo Trop.
tekmovanja pevskih zborov so si pripeli Tjaša Lubec, Anja Hribar, Neja Senčar, Jan Šmigoc, Tadeja Vaupotič in Monika Zorko, med bronastimi šahistkami na državnem tekmovanju so bile devetošolke Sandra Janžekovič, Rebeka Kovačec in Tjaša Lubec, srebrno priznanje na državnem tekmovanju v znanju o sladkorni bolezni sta si priborili Valentina Matjašič in Sandra Janžeko-vič, ki je poleg tega osvojila še srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz logike, prav tako srebrno priznanje je prejela Tadeja Vaupotič na regijskem srečanju mladih raziskovalcev za raziskovalno nalogo z naslovom Ostale so sledi, ki jih želimo obuditi. Srebrna priznanja pa so osvojili še: Meggy Vodu-šek v tekmovanju zaključnih razredov iz znanja nemškega jezika, Tadeja Vaupotič iz znanja slovenskega jezika in Sandra Janžekovič, Rebeka Kovačec ter Tadeja Vaupotič iz znanja matematike.
Večina že omenjenih nagrajenk in nagrajencev je odlično zaključila tudi osnovnošolsko izobraževanje, med njimi so: Špela Bezjak, Anja Hribar, Denis Hrupič, Sandra Janžekovič, Urška Jurič, Sergej Obran, Nuša Ranfl, Neja Senčar, Eva Vojsk in tri žlahtne zlate odličnjakinje (s samimi peticami skozi vsa leta šolanja): Rebeka Kovačec, Tjaša Lubec in Tadeja Vaupotič.
SM
Kaj kaj v resnici pomeni
Vemo, da oglaševalske agencije služijo težke d'narje. Zakaj? Ker naj bi v kratkem sporočilu, sloganu, povzele bistvo. Srčiko. Jedro. Filozofijo, modus, etos tistega, ki (se) oglaša in mu prinesle koristi. Preklemano težko delo, in kadar se posreči, imamo slogane, ki jih nikoli (več) ne bomo pozabili. Le nekaj primer(k)ov: Just do it (Nike). Dvojno vpojno (Always Ultra), Za domovino - s Titom naprej (Titova SFRJ) ali Radenska - tri srca.
Nekoč se je temu poslu reklo propaganda. Spomnite se samo Goebbelsovega propagandnega stroja, pa poznoju-goslovanskega izraza »sovražna propaganda«. Ko sem bil otrok, smo na televiziji gledali »E-Pe-Pe« - ekonomsko propagandni program. Kasneje se je istemu reklo »reklama«, no, danes pa se lepše sliši: oglas.
Ravnokar smo lahko po širni domovini gledali ponudbo oglaševalskih agencij in njihovih naročnikov za evropske volitve. Poglejmo, kako so naročnice (stranke) skoncentrirale svoje pozive volilnemu telesu. Za nakup kakšnih oglasov so se odločile. Pokukajmo, kaj se poleg tistega očitnega morda še skriva v njih ali za njimi.
Najprej sem na velikem plakatu v Ljubljani opazil gospo Kresalovo z boksarskimi rokavicami. Posrečen kontrast. Lepa punca in krvavi šport. Zdelo se mi je duhovito. Nato sem prebral spremljajoče besedilo: »Z Evropo bomo ravnali v rokavicah.« Kaj to pomeni? Na prvi pogled, da se bodo do Evrope vedeli borbeno, goreče, kot kakšni Dejani Zavci v politični areni evropskega parlamenta. Srčno, do zadnje runde, kapljice znoja ali, bog ne daj, kaplje krvi. Tudi za ceno kakšne počene arkade. A to je le ena plat medalje. Ravnati z nekom v rokavicah pomeni seveda tudi nekaj čisto drugega: biti z nekom obziren, previden, popustljiv, prizanesljiv!!! Poglejmo naprej. »Evropa se začne v Sloveniji.« Ta, na prvi pogled zelo logična in prepričljiva misel pomeni, da smo prvi med enakimi. Da je Slovenija najbolj evropska, da imajo najboljše evropske prakse domovanje najprej pri nas, šele potem kje drugje. Pa vendar pomislite, da lahko pomeni ta slogan tudi nasprotno: če potujete npr. iz Skandinavije na Balkan, je Slovenija zadnja v Evropi! Kako grozno bi zvenel slogan: »Evropa se konča v Sloveniji!« Pa je vendar to prav tako res kot prvo! »Ljudje smo prvi« deluje zelo zelo »čisto«, že skoraj sterilno. Hkrati nedvoumno in jasno. Suvereno. A na svetu so ljudje, živali in rastline. Jasno, da smo ljudje najviše na evolucijski lestvici. S tem prvi. A ne tudi edini. Prav ekoloških zagat tega planeta, ki so prav vsem nedvomno edine skupne, ne bomo nikoli rešili, če bomo mislili, da smo ljudje prvi in edini. »Blizu ljudem« - zelo simpatično. Naša politika je blizu ljudem. A stranka, ki poudarja, da je ljudem blizu, nekako nehote pove, da ni od ljudi. Še najbolj prepričljivo sporočilo se je glasilo: »Slovenija zmore več.« Stavek je šolsko enostaven, preprost. Osebek je Slovenija, zmore glagol, več pa je prislov v jedru povedi in pove torej tisto novo, kar naročnik sporoča. Sporočilo je bilo ušpiče-no po mojem mnenju pravzaprav manj v evropski parlament in bolj proti »aktualni vladajoči Sloveniji«. Zelo dobro domišljeno in v svoji preprostosti zelo učinkovito. »Za socialno Evropo vseh generacij« ne pomeni pravzaprav nič. To je v nasprotju s prejšnjim sloganom trhel in slovnično na pol hrom stavek. Kdo (tu) kaj dela ali kaj se s kom dogaja, je popolnoma jasno: nihče nič! Tu ni delujočega osebka; biologija itak vedno poskrbi, da so na svetu vse generacije, socialna naravnanost pa ni nekaj, kar bi bilo tako specifično za stranko, ki se je odločila za takšen oglas. »Vzemimo Evropo zares« je pomenljivo, pozitivno naravnano sporočilo. Deluje motivacijsko. Hkrati pa se naročniku nekako zareče, da do sedaj Evrope še ni jemal zares in da jo poslej namerava.
Prav zanimalo bi me, kakšna je povezava med volilnim izidom in vložki v oglase strank. Kako in koliko izbrana kampanja, slogani in grafične rešitve vplivajo na to, kaj bodo volivci obkrožili. Ali bi upokojenci dobili kaj več, če bi izbrali vsaj malo pametnejše sporočilo? Ali je na dober rezultat SDS vplivalo tudi njihova jasna dikcija itd. ? Zakaj je »blizu ljudem« odpeljal stranko tako daleč od Bruslja? Verjetno se vsega tega ne da izmeriti. Nikoli ne bom izvedel, ali so se pri LDS duhovito pošalili z »ravnanjem v rokavicah« ali nehote udarili mimo.
Dejstvo ostaja: jezik je zrcalo vsega. Kar mislimo, kar smo. V njem se zapiše vse, kar hočemo povedati, in še več: včasih tudi marsikaj tistega, kar bi želeli prikriti. Povedano je lahko dvoumno ali celo večumno. Velikokrat tudi ne-umno.
(Tako. S tem člankom zaključujem svoje prispevanje v rubriko »Dvomim«. Če me bo še kdo kdaj povabil kam kaj pisat, bom temu dal naslov »Verjamem«. Hvala, če ste me brali. Če ne, tudi nič hudega. Vam povem, za kateri članek sem dobil največ odzivov?- Tisti, ki mnogim ni dal miru: »Pa kje za vraga je tisti rondo in tisto luštkano dekle?!« Tako je prav. Prihaja čas dopustov. Dopustite si to, česar si sicer ne.)
Foto: vki
Foto: SM
Žetale • Ex-tempore - največji slikarski praznik celotnih Haloz
Žetale skozi duše umetnikov
»Veste, v naši občini recesije sploh ne čutimo, ker smo itak že ves čas v recesiji,« se je z dobršno mero črnega humorja, ki pa je zelo blizu resnici, v uvodnem nagovoru odprtja letošnje razstave ob koncu devetega žetalskega Ex-tempora pošalil slavnostni govornik župan Anton Butolen.
Res pa je, da recesije ni čutil tokratni, deveti Ex-tempore, saj se ga je ponovno udeležilo preko 80 slikarjev iz vseh koncev Slovenije in celo iz tujine, kar ga uvršča na neuradno drugo mesto največjih tovrstnih slikarskih prireditev v državi.
Platna s podobami Žetal je sicer ob koncu enotedenskega Ex- tempora oddalo 78 umetnikov, organizatorji z županom Butolenom in idejnim očetom kolonije, slikarjem Brankom Gajštom na čelu, pa so se ponovno izkazali kot odlični lo-bisti, saj so uspeli zbrati kar za 5950 evrov glavnih nagrad; letos jih je bilo podeljenih 16, ki so jih večinoma sponzorirala podjetja in podjetniki iz bližnje in širše okolice, občini Podleh-nik in Majšperk ter NLB, d. d.
»Vsekakor se ob tej priložnosti zahvaljujem prav vsem slikarjem, ki so se tako množično udeležili in ustvarjali na našem tradicionalnem Ex-temporu, prav tako tudi strokovni komisiji, ki je imela zelo težko delo, in našim sponzorjem, ki s svojo finančno udeležbo jasno kažejo, da je kultura še kako pomembna, hkrati pa tudi potrjujejo dejstvo, da v okviru Ex-tempora nastajajo resnične umetnine, ki so v ponos in okras poslovnim prostorom,« je v nagovoru še poudaril župan Butolen, ki ob tem ni pozabil omeniti, da občina Žetale kljub svoji majhno-
sti in zelo skromnem proračunu ne pozablja na kulturo; tako so v občini uspešno obnovili Vukovo domačijo, v zadnjih leti ustanovili kar dva pevska zbora, kandidirajo tudi za sofinanciranje obnove vaško-kulturnega doma, prav tako čakajo na razplet kandidature na razpisu IPA za obnovo okolice ene izmed domačih cerkva, v načrtu pa imajo še nekaj zelo zanimivih kulturnih projektov.
Zbrane na odprtju razstave
likovnih del je pozdravil tudi podlehniški podžupan Ivo Ban, ki je povedal, da njihova občina ni prav nič bogatejša kot Žetale, da pa se za kulturo vedno mora najti in se tudi bo našel denar.
Vrhunec odprtja razstave in hkrati zaključek letošnje slikarske kolonije je bila podelitev nagrad slikarjem 16 najbolje ocenjenih platen, kot jih je razvrstila štiričlanska strokovna komisija v sestavi: Mario Berdič, Matjaž Duh, Darko Ferlinc in
Urh Vele. Grand prix (najvišja nagrada za najboljše umetniško delo) je letos pripadla slikarju Dušanu Fišerju za platno z naslovom Modul, dve prvi nagradi pa sta si razdelila slikarja Jože Foltin za delo z naslovom Žetale in Bogdan Čobal za platno, ki ga je naslovil Po ujmi. Druga nagrada je šla v roke Vla-du Geršaku mlajšemu za delo Pogled z Maclja, tretjo nagrado pa si je po oceni komisije zaslužila mlada slikarka Pavla Milo-šič. Preostalih enajst nagrad v vrednosti od 220 do 360 evrov so prejeli: Peter Lazarovič, Lucija Stramec, Zoran Ogrinc, Vesna Filipič, Stanislav Petrovič - Čonč, Branko Gajšt, Grega Samastur, Miriam Sarricchio (iz Buenos Airesa), Vinko Bogataj, Nada Zidarič in Igor Dolenc.
Razstava vseh umetniških del bo za vse navdušence na ogled do 24. junija v dvorani kulturnega doma, v avli domače OŠ in v občinski stavbi.
Ob govornikih in slikarjih so se na otvoritveni slovesnosti izkazali tudi pevci obeh zborov; ženski pevski zbor pod taktirko Valentine Vidovič in moški pevski zbor pod vodstvom Marjana Feguša, ki je ob tej priložnosti izgledal vsaj tako lepo kot zapel - pevci so namreč prvič nastopili v novih oblekah, kar je zasluga žetalskega Kulturnega društva.
SM
Foto: SM
Najboljših pet slikarjev letošnjega že devetega žetalskega Ex-tempora, ki so prejeli grand prix, dve prvi in po eno drugo ter eno tretjo nagrado: Jože Foltin, Bogdan Čobal, Pavla Milošič, Vlado Geršak ml., Dušan Fišer in župan Anton Butolen.
ABC ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE
s, c,
11,^'S, W|S'IK.10,
\ v
^A, Vi Al R, V2 A, NAj,
s	KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST
O
Še nikoli doslej ni bila odločitev
tako preprosta. Izberite svojo kombinacijo A, B ali C, izpolnite ¡j pristopno izjavo in že ste zavarovani, ob tem pa še varčujete. T»
In kaj pridobite?	S
^ življenjsko in dodatno nezgodno zavarovanje,	S
o obročno varčevanje v skladih z možnostjo dodatnih * vplačil ter
C, fleksibilnost izplačil. Sestavite svojo varnost. Enostavno, jasno in dostopno.
triglav
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D.
MODRA ŠTEVILKA
Tednikova knjigarnica
Dve slikaniški novosti o drugačnosti
Tik pred koncem šolskega leta, ko učenci in učitelji, pa tudi njihovi bližnji, komaj čakajo, da se šolska vrata zaloputnejo in nastopi težko pričakovano, najlepše obdobje šolskega leta - počitnice. Vem, vem, tudi počitnice niso več to, kar so nekoč bile. Mnogi učenci nadaljujejo skoraj po šolsko tudi med počitnicami. Nadebudni starši jim, v želji po čim boljši izobrazbi, omogočajo jezikovne in druge tečaje, učne obiske drugih krajev in tujine; ni jih malo, ki jim bodo počitniške dni grenili inštruktorji vseh sort ... Da ne govorim o učiteljih, ki bodo dolgo po razdelitvi spričeval in podobnega še drgnili zbornične in kabinetne stole, pripravljali popravce in zagovore le-teh. In kakšen permanentni izobraževalni tečaj bodo obiskali in znova zasedli šolske zgradbe daleč pred prvim dnem prihodnjega šolskega leta. Zato je prav, da tik pred koncem leta spomnim na dve slikanici, ki govorita o tistih malih in tudi velikih članih naše skupnosti, ki dojemajo in doživljajo svet drugače kot večina. Kako lagodno je biti del večine! Kako nelagodno je, če se tej večini ne zmore prilagoditi in ugoditi. Ali se vsaj vanjo skriti!
Vse mačke imajo Aspergerjev sindrom je slikanica z ljubkimi fotografijami mačk različnih starosti in v različnih položajih. Ljubke kosmatinke vseh sort vzbujajo v gledalcu sama pozitivna občutja. Najprej je sličica slepega, umazano sivo-belega mladička, ležečega na toplo črtastem pregibu sedeža. Pod likovno odlično fotografijo je napis: Prve znake Aspergerje-vega sindroma navadno opazimo že zelo zgodaj. Sledi fotografija, kjer ljubka mucica dviguje tačici nad glavo, vsa drobcena je in puhasta na fini tkanini, malo rdeči, malo svilnato roza barve in ob strani je videti zlat vzorec. Podnapis pravi, da otrok z Aspergerjevim sindromom na svet gleda na svoj, edinstven način. Na naslednji fotografiji je glava čudovitega sivega, dolgodlakega mucka, ki deluje žalostno, zazrt nekam daleč, vsekakor pa mimo gledalca. Podnapis pravi: rad je ob tistih, ki jih ima rad, vendar se noče pestovati. Ob fotki male tigraste mucke, ki objema psička iz blaga, piše: Namesto, da bi se po tolažbo zatekel k ljudem, se utegne preveč navezati na igračo ... Pod fotografijo bele muce v belem snegu stoji: Tisto, kar moti druge, pa njega sploh ne moti. Pod fotografijo s četrtino rdeče mačje posode, ki je zvrhano polna mačjih briketov in iz briketkov napisanim MUC, piše: Po razmišljanju je v marsičem pred vrstniki . In tako naprej. Ta ganljiva, šaljiva in globoka slikovna knjiga pomaga razumeti in razkrivati veščine pri vzgoji drugačnega otroka. Pravzaprav spodbuja razumevanje drugačnih na sploh. Slikanica je nagrajeno delo Kathy Hoopmann.
Luka je med nami (Napisala Ely Lesley, ilustrirala Polly Dunbar, najboljša slikanica za otroke s posebnimi potrebami leta 2006, Anglija) je odlična slikanica po likovni in literarni plati in jo priporočam vsem starostnim skupinam, otrokom in odraslim. Zgodba slikanice je pripovedovana v prvi osebi:
Dobili smo novega sošolca. Ime mu je Luka. V klopi sedi z menoj in jaz pazim nanj. Luka ni čisto tak, kakršni smo drugi. Včasih se sprašujem, o čem razmišlja. Pogosto le sedi in strmi v steno. Če ga vprašam, kaj gleda, mi odvrne: »Gledam,« in se ne pusti motiti.
Pokažem mu svoje risbe in rečem: »Poskusi s temi barvicami, Luka.« On pa ponovi: »Poskusi s temi barvicami, Luka.«
Potem začne zelo pozorno risati in ga pohvalim: »Zelo lepo.« Toda ne vem, kaj riše.
Med igro na Luko paziva obe z Emo. Roke dvigne kot baletnik in se zapodi med fante, ki igrajo nogomet, potem pa spet stran...
Alison Stewart, pooblaščena psihologinja, višja specialistka in govorno-jezikovna terapevtka, pojasnjuje na koncu slikanice, da ljudem s spektrom avtističnih težav koristi izobraževanje, ki je prilagojeno njihovim posebnim potrebam. Literarni junak Luka obiskuje redno osnovno šolo in včasih je težko razločiti, kaj in kako s fantičem. Sošolci mu pomagajo pri sporazumevanju, obenem pa se učijo spoštovati drugačnost.
Obe slikanici iz današnje knjigarnice sta izšli pri založbi Damodar in ju je prevedla Simona Polše Zupan.
Liljana Klemenčič
Strelstvo
Rezultati so se dvignili, Juršinčani znova zmagali
Stran 12
Atletika
Horvat slavil v spritnu Stran 12
Bowling
Bojan Klarič: »Strike je pri bowlingu v domeni srečne roke
Stran 13
Rokomet
Ali zapuščajo Ptuj?
Stran 13
Prlekija
13. cicibaniada
Stran 12 Športna rekreacija
Zdaj je pravi čas -telovadba tudi štirikrat na teden
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiúiiajt¿ ñaí
na ívitovnm ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Labod Drava
Ptujcani pričeli s pripravami
Včeraj so po kratkem odmoru priprave na novo tekmovalno sezono pričeli nogometaši ptujske ekipe Labod Drava. Odmor je bil nekoliko krajši, razlog pa je bi v dveh kvalifikacijskih tekmah za obstanek v 1. slovenski nogometni ligi. Na prvem treningu se je zbralo 24 nogometašev, med njimi pa je bilo nekaj mlajših nogometašev iz Dravinega pogona, na treningu pa je normalno vadil dalj časa odsotni napadalec Senad Tiganj. Nekaj nogometašev je še manjkalo,
vendar se bodo že do danes (petek) priključili delu, ki ga skupaj s strokovnim štabom, ki je enak kot v minuli sezoni, vodi trener Adnan Zildžovič.
Očitno je, da vsaj na začetku ni sprememb v igralskem kadru. To je v večini klubov tako, potem pa spremembe vsekakor bodo, saj nekaterim nogometašem potečejo pogodbe. Zaenkrat odhodov še ni kakor tudi ne prihodov. In če bi Labod Drava ostala v enaki zasedbi, potem se verjetno zgodba okoli obstanka ne bi več ponovila. Nogome-
taši bodo do nedelje imeli zelo naporen ritem vadbe, saj so včeraj vadili dvakrat, danes trikrat, v soboto dvakrat, v nedeljo pa enkrat. Intenzivnost vadbe je razumljiva, saj se že sredi julija prične prvenstvo v 1. slovenski nogometni ligi.
Ljubitelji nogometa na Ptuju pa bodo v kratkem videli na delu nogometaše Laboda Drave, saj bodo v sredo ob 18. uri gostili celjskega tret-jeligaša Simer šampion, 26. junija ob 18. uri pa državne prvake iz Maribora.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Laboda Drave so pričeli s pripravami na novo tekmovalno sezono.
Boks • Dejan Zavec - Jorge Daniel Miranda
Kdo bo plesal po dvoboju?
Naš profesionalni boksar Dejan Zavec se bo danes, v petek, 19. 6., ponovno predstavil domačemu občinstvu v dvorani Tabor v Mariboru. To bo šele peti dvoboj na domačih tleh, četrti v Mariboru (Bara-nov - 2004, Miranda - 2007, Catikas - 2008), eden pa je bil še na Ptuju (nepozabni dvoboj s Kazahstancem Yeskinom leta 2006).
V torek je bil na mariborskem Glavnem trgu uradni trening pred petkovim obračunom, na
katerem sta bila prisotna oba glavna akterja današnjega dvoboja. El Chino, kot se popularno imenuje 25-letni Jorge Daniel Miranda, je opozoril nase z značilnimi nastopaškimi plesnimi točkami, kakršne je pokazal že pred dvema letoma, ko je bil prvič v Sloveniji. Takrat smo se lahko tudi v živo prepričali, da to ni edino, kar zna, ampak je zelo spreten tudi pri boksarskih veščinah. "V Slovenijo sem prišel zmagat," je zbranim novinarjem razlagal v torek in
tako še podžigal napetost pred boksarskim večerom (pričetek ob 18.00, Zavec bo boksal približno ob 20.30), ki bo sicer ponudil štiri dvoboje:
-	lahka velterska kategorija: Rico Mueller (Nemčija; 8 dvobojev, 7 zmag (6 s K. O.), 0 porazov, 1 neodločen) - Ferenc Szabo (Madžarska; 26 dvobojev, 13(6) zmag);
-	srednja: Denis Simčič (Slovenija; 20 dvobojev, 19(10) zmag) - Krisztian Jaksi (Madžarska; 15 dvobojev, 3 zmage)
- dekleta: Ramona Kuehne (Nemčija; 13 dvobojev, 13(3) zmag) - Galina Gumliinska (Bolgarija; 25 dvobojev, 8 zmag)
Ramona Kuehne in Galina Gyumliyska se bosta merili za svetovni naslov po verziji WIBF, prvič pa se bo v Sloveniji predstavil 28-letni Denis Simčič, Slovenec, ki sicer živi v Berlinu.
Dvoboj Dejana in El China sicer ne bo štel za katerega od boksarskih naslovov, ampak bo šlo za navadno borbo. "Kljub
temu sem se pripravljal maksimalno zavzeto, kot bi šlo za svetovni naslov. Vsakršno podcenjevanje tekmeca z moje strani seveda odpade: tega nisem počel še nikoli in tudi v prihodnje ne bom - to enostavno ni v moji navadi. Miranda se je enkrat že prikazal v dobri luči, čeprav sva uspela 'pod streho spraviti' le slabe tri runde, zato sva s trenerjem storila vse, da maksimalno pripravljen pričakam dvoboj. Seveda se zavedam, da samo zmaga vodi v dvoboje za naslove, na domačih tleh si jo želim še posebej močno," je povedal Dejan Za-vec, ki ga bo s tribun vzpodbujala večtisočglava množica. "Vedno rad poudarim, da so moji navijači najboljši, ker to tudi resnično mislim. Ne znam
si predstavljati, da bi boksal ležerno pred takšno publiko, ki te vzpodbuja celoten dvoboj in ti s tem daje dodatnih moči. Istočasno sem že dovolj izkušen, da znam v določenih trenutkih tudi malo počakati in nato izkoristiti pravo priložnost, ki se bo zagotovo ponudila," je pred dvanajstimi rundami v ringu optimistično napovedal Dejan Zavec.
Dvoboj bo neposredno prenašala TV Slovenija 2, vendar je prva izbira vsakega pravega ljubitelja boksa zagotovo spremljanje dvoboja v živo: pred TV-ekrani pač ni mogoče v celoti občutiti posebne energije v ringu, še posebej pa ne tiste med glasnimi Dejanovimi navijači.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec in njegov trener Dirk Dzemski optimistično pričakujeta današnji povratni dvoboj z Ar-genticem.
Foto: Črtomir Goznik
Jorge Daniel Miranda in Dejan Zavec sta se predstavila občinstvu na Glavnem trgu v Mariboru.
Atletika • DP za mlajše člane do 23 let
Horvat slavil v sprintu
Na državnem prvenstvu za mlajše člane do 23 let so si člani Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj priborili pet kolajn, najbolj pa izstopa naslov državnega prvaka Mitje Horvata na 100 metrov. V najbolje zastopani disciplini prvenstva je ugnal celotno konkurenco, kljub vetru v prsi (2,2 metra na sekundo) pa je tekel 11,04 sekunde, kar je za dane razmere dober rezultat. »Zelo sem zadovoljen z naslovom državnega prvaka, ki ga v tej starostni kategoriji
res nisem pričakoval. V finalu mi je uspel zelo dober tek, na žalost pa spet nisem imel sreče z vetrom, kar mi je preprečilo, da bi dosegel še boljši čas,« je po tekmovanju povedal Horvat. Zgoraj omenjeni tek bi v ugodnih vetrovnih razmerah pomeni čas okoli 10,8 sekunde, kar bi bil odličen rezultat za mladega ptujskega sprinter-ja, ki še vedno tekmuje tudi v mladinski konkurenci. Drugi dan tekmovanja je Horvat na 200 metrov žal odstopil, imel
Mitja Horvat je letos v odlični formi, kar je potrdil z naslovom državnega prvaka do 23 let.
pa je imel lepo priložnost, da se ponovno povzpne na zmagovalni oder.
Med dekleti si je Lucija Ha-meršak priborila dve kolajni v metalnih disciplinah. V metu diska je bila z novim osebnim rekordom druga (36,77 metra), v suvanju krogle pa tretja (11,16 metra). Hitra je bila tudi moška štafeta 4 x 100 metrov, ki je v postavi Dobnik, Plohl, Tetičkovič in Horvat pritekla drugo mesto (43,59 sekunde). Peto kolajno, bronasto po lesku, je prispevala Urška Škerget v teku na 400 metrov (59,93 sekunde). Izmed ostalih velja še omeniti četrto mesto Petra Dobnika na 400 metrov (58,25 sekunde) in peti mesti Roka Grdine v metu kopja (54,64 metra) in Žive Sabo v skoku v daljino (510 centimetrov).
Minulo soboto so se v Murski soboti pomerile mlajše kategorije na Mikovem mnogo-bojčku. V številčni konkurenci je bila Maja Bedrač druga pri dekletih, Boštjan Nahberger pa tretji med fanti v kategoriji U12.
UE
Prlekija • 13. cicibaniada
Aktivnosti vrtcev
V vrtcih prleških občin Ljutomer, Križevci, Veržej in Raz-križje namenjajo veliko pozornost vsakodnevnim gibalnim aktivnostim vseh otrok ter pridobivanju novih gibalnih znanj in dejavnosti. Tudi v letošnjem letu so organizirano pristopili k številnim športno-
rekreativnim akcijam in prireditvam ter na mini olimpijadi oziroma že 13. cicibaniadi v Veržeju širšemu krogu občanov pokazali svoje sposobnosti na tovrstnem področju. Sodelovalo je 44 obiskovalcev vrtcev iz 11 skupin, ki so se pomerili v petih disciplinah
(kij, žogica, poligon, slalom, vreča). Najuspešnejši so bili otroci obeh skupin vrtca Križevci, vsi pa so prejeli medalje in praktične nagrade, ki so jih zagotovili ljutomerska Športna zveza, OKS-ZŠZ in Zavod za fair play.
NŠ
Foto: UE
Strelstvo • Zaključek MK Interlige
Rezultati so se dvignili, Juršinčani znova zmagali
Foto: Simeon Gonc
Strelci SD Juršinci so v svoji najuspešnejši sezoni v zgodovini kluba osvojili skorajda vse ekipne naslove prvakov, še zadnjega v nedeljo v Avstriji z MK pištolo proste izbire, z leve Simon Simonič ml., Mirko Moleh in Ludvik Pšajd
V nedeljo se je v avstrijskem Fehringu z zadnjim, 6. turnirjem zaključilo letošnje tekmovanje v MK Interligi v streljanju s pištolo proste izbire. Druga sezona streljanja v tej atraktivni in predvsem za tekmovalce izredno zanimivi disciplini streljanja na zunanjih odprtih streliščih na 50 metrov je prinesla nove razvojne možnosti za samo ligo, ki je v letošnji sezoni presegla prostorske omejitve slovenskih strelišč in domačih klubov ter se uveljavila v širšem srednjeevropskem prostoru s soudeležbo sosednjih treh držav Madžarske, Hrvaške in Avstrije ter se posledično preimenovala v mednarodno MK Interligo. Število udeležencev je preseglo najbolj optimistične napovedi, tekmovalo je skoraj 60 strelcev,
povečalo se je tudi število ekip z 8 na 12.
Med posamezniki se je že pred zaključnim turnirjem vedelo, da je prednost juršin-skega strelca Simona Simo-niča ml. neulovljiva, z drugim mestom in 536 krogi pa je le še potrdil osvojitev naslova posamičnega prvaka Interlige. Tudi Aleksander Ciglarič, 8. mesto s 529 krogi, je na drugem mestu zadržal prednost petih točk pred rekorderjem lige Simonom Bučanom (10. 526 krogov). Za izredno razburljiv zaključek pa je poskrbel Grosupeljčan Franci Ivanc, ki se je z zmago na zadnjem turnirju s 541 krogi točkovno izenačil s tretjeuvrščenim Bu-čanom, vendar zaradi odbitka nižje uvrstitve kljub temu ostal na 4. mestu. Ludvik Pšajd je s 533 krogi osvojil 4. mesto, mesto za njim se je s 531 krogi uvrstil Boštjan Simonič, svoj najvišji letošnji rezultat s
525 krogi je dosegel Kidričan Simon Simonič, 18. Mirko Moleh, SD Juršinci, 510, 23. Simeon Gonc 497, 26. Matija Potočnik 490, 32. Robert Šimenko, vsi trije SK Ptuj, 413 krogov. V ekipnem seštevku zadnjega turnirja je s krogom prednosti zmagala ekipa SD Dušan Poženel, pred Juršinča-ni s 1579 krogi na 2. in Grosupljem s 1562 krogi na 3. mestu. V skupnem seštevku so z zmago in s štirimi drugimi mesti slavili v letošnji sezoni nepremagljivi Juršinčani, ki so naslove ekipnih prvakov osvajali na vseh možnih tekmovanjih
z izjemo zračnega prvenstva, kjer so osvojili 3. mesto, kar je dosežek brez primerjave in ga bo le stežka izboljšati.
"Veseli me, da so med zmagovalci mladi tekmovalci, tu bi izpostavil Ciglariča, Simo-niča in Emerika Hodžiča, ki predstavljajo velik potencial na državnem nivoju tudi za reprezentanco. Mi starejši, vendar bolj izkušeni tekmovalci
pa bomo poskušali držati stik z njimi in čeprav jim včasih predstavlja večjo motivacijo premagovati prav nas stare mačke, se dejansko niti še ne zavedajo dobro, da dejansko tekmujejo drug proti drugemu in takšno rivalstvo mi je všeč in prinaša pozitivne učinke za splošen razvoj strelstva. Pri meni je v letošnji sezoni zaradi nekaterih klubskih problemov izostala polovica treninga na zračni pištoli in to se pozna tudi zdaj z MK pištolo proste izbire, vendar verjamem da se bodo stvari uredile in da bom v naslednji sezoni znova med najboljšimi tremi," nam je ob koncu zaupal lanskoletni prvak in vodja organizacije MK Interlige Boštjan Simonič.
Končni seštevek posameznikov po 6 turnirjih z upoštevanim odbitkom:
1.	Simon Simonič ml., SD Juršinci, 3251 172 točk
2.	Aleksander Ciglarič, ŠSK Coal Petišovci,2695 157
3.	Simon Bučan, SD Kopačevina, 3215 152
4.	Franci Ivanc, SD Grosuplje, 3194 152
5.	Ludvik Pšajd, SD Juršinci, 3167 144
6.	Emerik Hodžič, DSBV Izola, 3182 143
7.	Rok Ivanc, SD Grosuplje, 3135 141
8.	Andrej Brunšek, SD Dušan Poženel, 2640 140
9.	Boštjan Simonič, SD Kidričevo, 2660 138
10.	Peter Tkalec, SD Dušan Poženel, 3148 135 12. Andreas Auprich, Steiermark-Karnten 2076 133
15. Mirko Moleh, SD Juršinci,	3072	96
23. Simon Simonič, Kidričevo	2517	61
40. Simeon Gonc, SK Ptuj	497	10
44. Matija Potočnik, SK Ptuj	490	7
54. Robert Šimenko, SK Ptuj	413	1
Ekipni seštevek:		
1 SD JURŠINCI	50 točk	
2. SD DUŠAN POŽENEL	47	
3. SD KOPAČEVINA	41	
4. SD GROSUPLJE	41	
5. ŠSK COAL PETIŠOVCI	39	
6. STEIERMARK-KARNTEN	33	
7. DSBV IZOLA	25	
8. SK ALZAS ČAKOVEC	18	
9. SD VREMŠČICA	13	
10. SK MORIS	11	
11. KIDRIČEVO	6	
12. SK PTUJ	3	
Simeon Gönc
Boštjan Simonič, organizator Interlige: "Najina ideja z Darkom Pavlinom o prepo-trebnem in včasih manjkajočem tekmovanju čez poletje z malim kalibrom se nadaljuje že drugo sezono. Tekmovanje je dobilo nove mednarodne razsežnosti in dosegli smo že dogovor, da tekmovanje nadaljujemo v podobnih ali še večjih okvirjih tudi prihodnje leto. Udeleženci so bili zadovoljni s samim potekom tekmovanja, obstaja pa želja, da bi Interligo v bodoče bolj tehnično definirali, saj se včasih podvajajo različna tekmovanja in v takih primerih moramo določiti enotna pravila za vse udeležence. Rezultatsko smo se znova precej približali tudi slovenskemu državnemu rekordu, čeprav rekord ne bi bil priznan. Strelci so dosegali res lepe rezultate, bilo je veliko različnih zmagovalcev turnirjev, tako da je bila odločitev o zmagovalcu odprta do konca."
Simon Simonič, prvak MK Interlige: "Z zmago sem več kot zadovoljen, saj je vedno super občutek biti med najboljšimi, še posebej pa na vrhu. Z rezultati je pa vedno znova precej loterije, saj nikoli ne veš, kakšen rezultat bo zadostoval za zmago. Včasih sem imel občutek, da bi lahko bil še boljši, vendar so se rezultati vseh v primerjavi z lansko sezono precej zvišali, zato sem v tej močnejši konkurenci še toliko bolj zadovoljen z napredkom. V prihodnosti se želim preizkusiti še na elektronske tarče in po možnosti odstreljati še kakšno finalno serijo, zato upam, da bomo v naslednji sezoni lahko streljali tudi v hrvaškem Čakovcu, kjer imajo že popolnoma prenovljeno elektronsko strelišče za mali kaliber. "
Darko Pavlin, organizator Interlige in trener SD Juršinci: "Uspelo nam je bistveno dvigniti rezultate in kvaliteto streljanja, kar je bila želja nas organizatorjev že pred začetkom Interlige. Dopolniti bo treba še sistem točkovanja in ga fiksirati na podoben način, kot ga poznamo iz državne lige z zračnim orožjem, v bistvenem delu pa bo Interliga ostala nespremenjena, saj smo bili z njenim potekom zadovoljni tako organizatorji kot strelci
Foto: Simeon Gonc
Organizatorja MK Interlige, Boštjan Simonič in Darko Pavlin sta čestitala zmagovalcu Simonu Simo-niču ml. in Simonu Bučanu za osvojeno 3. mesto
Bojan Klarič • Ptujčan, ki mu je kar dvakrat uspela »popolna igra«
»Strike je pri bowlingu v domeni srečne roke«
Bowling je igra, ki je v zadnjih letih obnorela Slovenijo, saj bowling centri rastejo kot »gobe po dežju«. Tako kot vse ostale kapitalistične navade je tudi to igro prineslo iz Amerike, kjer velja kot način rekreativno družabnega preživljanja prostega časa, po drugi strani pa je bowling v svetu zelo cenjen šport. V Sloveniji se žal še bori za status športa, kar pa ne pomeni, da v tem času ni ustvaril nekaj kvalitetnih igralcev, ki lahko visoko kotirajo na svetovnih športnih lestvicah. En izmed entuzia-stov, ki se je pred dvema letoma veselil odprtja prvega bowling centra na Ptuju, je podjetnik Bojan Klarič. Prijazno se je odzval vabilu na kramljanje in za bralce Štajerskega tednika razkril nekaj podrobnosti te družabne igre. Bojanu Klariču je letos že drugič uspela POPOLNA IGRA, ki ga uvršča med tri Slovence, ki jim je to uspelo doseči. Popolna igra zanj ni zadostna motivacija za igranje, saj je v veliki meri pogojena s "srečno roko". Igranje bowlinga je zanj strast, ki ji namenja svoj prosti čas, rezultati pa so samo pokazatelj njegove zagnanosti in ljubezni do tega "športa".
Bowling so poznali že leta 300 našega štetja, in sicer je na območju današnje Nemčije ta igra pomenila nekakšen religiozni obred očiščenja grehov duše, kar je za današnje poimenovanje prav ironično, pa vendar je bowling nenavaden šport. V čem je njegova posebnost?
B. Klarič: "Bowlig je za razliko od drugih športov primeren za vse generacije. Če pogledate svetovno športno sceno, boste ugotovili, da na samem vrhu bowling lestvic kraljujejo ljudje, ki so zavidljive starosti. Fascina-cija bowlinga je tudi ta, da lahko nekdo, ki kroglo prvič požene po bowling stezi, podre vse keglje. In prav to dejstvo je tisto kar pritegne, ker je zaradi veli-
kega faktorja sreče vsak lahko zmagovalec. Če se ta trenutek postaviva vsak na svojo stezo in vrževa kroglo, me boste morda premagali (smeh). In ta faktor sreče pritegne množice. Lahko bi rekel, da je STRIKE, ko padejo vsi keglji, pri bowlingu v domeni srečne roke, a to srečo je težko večkrat ponoviti."
Prvi bowling center je Slovenija dobila leta 1975 v pivnici ALPE ADRIA v Ljubljani, a nekako se zdi, da je šele v zadnjem času doživel preporod in postal prava modna muha, ki je obnorela vse generacije. Bowling centri rastejo kot gobe po dežju. Čemu lahko pripišemo ta velik boom?
B. Klarič: "Lahko vam dam ironično primerjavo, da je Bowling kot kino in pop-corn (smeh). Bowling je šport, ki je obnorel Ameriko in zdaj se tako kot vse ostale kapitalistične navade počasi seli tudi v našo kulturo, kar čutimo kot boom. Gre za neko novo subkulturo. Živimo v času, ko ti ob vstopu v kino ponudijo XXL pokovko, zato niti ni presenetljivo, da je bowling sinonim za zabavo. Včasih je bil šport kot edini možen način druženja mladih. Danes je drugače. S komerciali-zacijo družbe prihaja zabava v prvi plan in bowling centri tako dobivajo status središča zabave in manj športa, saj je pizza, pivo in glasba nepogrešljiva stalnica bowling centrov. Bowling centri živijo od masovnega oziroma rekreativnega bowlinga in ne od entuziazma posameznikov."
V Sloveniji je bil v preteklosti bolj popularen šport kegljanje. Kako ste prišli v stik z bowlingom?
B. Klarič: "V bowlingu sem se prvič preizkusil leta 1988, in sicer v Iraku. Šlo je za poslovno druženje. Navajen sem bil na kegljanje in zelo me je presenetila velikost krogle za bowling. Bila je prevelika (smeh). Kasneje sem še dvakrat igral v Ameriki. Potem nisem več igral. Ko sem pred dvema letoma izvedel, da bodo na Ptuju zgradili
Mali nogomet
3. PLMN Sv. Tomaž
Cvetkovci presenetili "gasilce"
Rezultati 6. kroga, 12.6. 2009: Koračice - Pršetinci Bar Korant 4:0, Trnovci Rucmanci Savci - Bar pri križu Mihovci 2:3, PGD Ključarovci ml. - Lordi Bar Korant 2:11, PGD Ključarovci - Portal Cvetkovci.net 2:2, prosti ŠIT. Lestvica:
1.	Ključarovci 6 4 - 2 - 033:13 14
2.	Koračice	54 - 1 - 031:11 13
3.	Mihovci	54 - 0 - 122:11 12
4.	ŠIT	53 - 0 - 216:18 9
5.	Cvetkovci.net 52 - 1 - 213:12 7
6.	TRS	52 - 0 - 321:22 6
7.	Pršetinci	52 - 0 - 313:17 6
8.	Lordi	61 - 0 - 523:30 3
9.	Ključarovci ml. 60 - 0 - 615:53 0 Razpored 7. kroga, petek,
19. 6. 2009: Bar pri križu Mi-hovci - Koračice (ob 19. uri), Portal Cvetkovci.net - PGD Ključarovci ml. (ob 1945), Lordi Bar Korant - Trnovci Rucmanci Savci (ob 20.30), Pršetinci Bar Korant - ŠIT (ob 21.15), prosti PGD Ključarovci.
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Klarič
Strelci: 10 - Slavko Plohl (PGD Ključarovci), 9 - Marko Kovačec (PGD Ključarovci), Robert Majcen (TRS), 8 - Ivan Janžekovič (ŠIT), 7 - David Goričan (Koračice), Franci Ka-menšek (Pršetinci), David Kavčič (PGD Ključarovci ml.).
UK
7. PLMN Miklavž pri Ormožu
Prvaki začeli s sedmico
Rezultati 1. kroga: Skupina A, 12. 6. 2009:
KOŠ - Lordi Ivanjkovci 3:3, Svetinje - Pušenci 7:0, Kog - Mladost Slikopleskartvo Špendija 7:3.
Skupina B, 12. 6. 2009:
Knjigovodski servis Šoštarič -Litmerk 6:0, SK Računalništvo
-	Pristan Frankovci 3:1, Euroshop - Mladost Pesrl 6:2.
Razpored 2. kroga, petek, 19. 6. 2009: Mladost Sliko-pleskarstvo Špendija - Lordi Ivanjkovci (ob 1900), Pušenci
-	KOŠ (ob 19.50), Kog - Sve-
bowling center, sem to novico sprejel z velikim navdušenjem in nestrpno sem pričakoval njegovo dprtje. Od takrat dalje redno zahajam v bowling center. Mnogi menijo, da sta kegljanje in bowling podobna športa, imaš kroglo in keglje. V principu se strinjam, a je med njima kljub temu veliko razlik. Razlika je v postavitvi kegljev, v njihovem številu, v krogli, podlagi, pravilih ..."
Bowling centri so središče zabave, kar pomeni, da športni bonton včasih pade pod nivo okusnega, dopad-ljivega in dovoljenega. Kakšno je vaše stališče do te problematike?
B. Klarič: "V bowling centru boste vedno našli tablo s pravili, ki jih igralci morajo upoštevati, a redki si ta pravila resnično preberejo in še manj jim sledijo.
tinje (ob 20.40), Pristan Frankovci - Knjigovodski servis Šoštarič (ob 21.30), Euroshop - SK Računalništvo (ob 22.20), Mladost Pesrl - Litmerk (ob 23.10).
UK
Turnir v Cezanjevcih
V	Cezanjevcih pri Ljutomeru so pripravili turnir v malem nogometu z nastopom 12 ekip. Najuspešnejša je bila druga ekipa ŠD Prlek, ki je v finalu z 1:0 premagala drugo ekipo ŠD Prlek. Tretje mesto je osvojil Meteorplast, ki je po kazenskih strelih z 2:1 premagal Caffe Perlo.
V	sklopu turnirja so bili podeljeni pokali in medalje najboljšim v medobčinski ligi malega nogometa Murska Sobota. Za prvo mesto so jih prejeli igralci Grlave, za drugo mesto so bili odlikovani igralci Caffe Perle, za tretje pa malonogo-metaši Železnih Dveri. Pokala za najboljša strelca sta prejela Aleš Antolin iz ekipe Lordi Ivanjkovci in Damjan Kosi z Grlave, pokal za fair play pa je prejela Caffe Perla.
NŠ
Moti me, da je preveč alkohola in da pri igri včasih ni športnega bontona. Z neprimernim obnašanjem navsezadnje motiš tudi druge igralce. Mi je pa všeč, da mladi svoj prosti čas preživljajo na bowlingu, saj so tako telesno dejavni. Skratka osebno menim, da se na ta način lahko mladi odlično zabavajo in s tem tudi nekaj naredijo zase. To v današnjem tempu življenja manjka."
Bowling center Ptuj že od leta 2007 dalje pripravlja rekreativno podjetniško bowling ligo. Tudi sami ste podjetnik in do nedavnega ste tekmovali s svojo ekipo Sar. Kako in kdaj se je porodila zamisel o takšni ligi?
B. Klarič: "V poletnem času smo se s sodelavci radi pomerili v tenisu, pozimi pa nismo vedeli, katero športno aktivnost izbrati. Ko je leta 2006 Robert
Rokomet
Ali Prapotnikova, Piklova in Kikanovi-čeva zapuščajo Ptuj?
Po končani sezoni v 1. A slovenski ženski rokometni ligi, kjer je naslov ponovno osvojila ekipa ljubljanskega Krim Mercator tesno, pred ljubljansko Olimpijo je padel zastor na to tekmovanje. Sedaj bodo na vrsti uprave klubov, ki si želijo najboljših igralk. Kdo bo odšel ali prišel k najmočnejšima dvema ženskima rokometnima kluboma v Sloveniji, še ni jasno, seveda govorimo o Krimu Mercatorju in ljubljanski Olim-piji. Nas najbolj zanima ptujska ekipa - Mercator Tenzor Ptuj. Po vsej verjetnosti bo klub zapustila edina reprezentantka Nastja Prapotnik, ki naj bi odšla v Žalec, kar je povsem razumljivo, saj so njene ambicije in igre, predvsem pa status re-prezentantke prerastle ptujske okvirje. Vratarka Tjaša Pikl in bivša reprezentantka Slovenije Jelena Kikanovič pa bi naj okrepili ekipo iz Zagorja, ki naj
Šegula odprl prvi bowling center na Ptuju, smo bili zelo navdušeni nad idejo. Bowling smo igrali ob petkih in leta 2007 se je porodila zamisel o podjetniški bowling ligi. Prva podjetniška liga je bila zelo pozitivna in obiskana. Na tekmi je vladal pravi tekmovalni duh in za to igro smo se tako ogreli, da se je marsikdo med nami pričel bolj resno spogledovati s to igro. Naša ekipa to leto ni nastopila, saj smo se zelo težko uskladili zaradi izmenskega dela v firmi. Sam sem se tako zagrel za ta šport, da sem si še tisto leto kupil vso opremo."
Kaj vam pomeni datum 12. marec 2009?
B. Klarič: "Tega dne mi je uspel dvanajstkratni zaporedni STRIK. To mi je uspelo že drugič. V Sloveniji smo trenutno trije, ki nam je uspelo odigrati popolno igro več kot enkrat."
Bralci si ne znajo predstavljati, kaj se skriva pod nazivom POPOLNA IGRA. Nam lahko razložite, kaj je to?
B. Klarič: "Vsakemu se lahko posreči STRIKE, ko z enim metom padejo vsi keglji, a težje je to doseči dvanajstkrat zaporedoma, kar potem imenujemo POPOLNA IGRA. Popolna igra ne pomeni, da igralec nima več svojih ciljev, ker je dosegel popolnost. Bowling igram, ker me ta šport veseli in skozi igro spremljam svoj razvoj, to je tisto, kar vleče in ne popolna igra, kot nek oseben cilj.
Bowling igra 95 milijonov ljudi v 90 državah na šestih celinah in je tako poleg nogometa najbolj razširjen šport na svetu. Pa vendar se zdi, da v Sloveniji šele v zadnjem času doživlja nekakšen preporod. O bowlingu kot tekmovalnem športu se v slovenskem prostoru še vedno premalo piše. Na katere dosežke ste najbolj ponosni in so jih mediji morda prezrli?
B. Klarič: "Bowling se v slovenskem prostoru še bori za status športa. V svetu je veliko
bi v naslednji sezoni imela velike ambicije, večje kot v minuli. Vprašanje je, kaj bo prav tako z bivšo reprezentantko Kristino Mihič, ki se je na parket vrnila pred koncem lanske sezone (2008/2009). Po vsej verjetnosti bo tudi ona zapustila klub, saj se recesija pozna v vseh športnih kolektivih.
Na Ptuju bodo nekako vrzel poizkušali na zunanji poziciji zakrpati s povratnico iz Žalca Martino Strmšek, predvsem pa se išče vratarka. Kdaj bo igralska križanka ptujske ekipe po-polnjena, pa bomo seveda videli. Očitno je, da bodo v naslednji sezoni največje breme nosile izkušene Ana Mihaela Ciora, Tja-ša Brumen, po vsej verjetnosti tudi Martina Strmšek in plejada mladih igralk, vzgojenih v domačem klubu. S takšno zasedbo pa bo težko biti v prvi polovici prvenstvene razpredelnice, kjer vsaka ekipa išče svojo priložnost pod soncem, na koncu tudi ekipa iz Izole, ki naj bi jo okrepila reprezentantka na levem krilu Manuela Hrnjič.
Danilo Klajnšek
bolj cenjen. V Skandinaviji je bowling na šolah izbirni šport v sklopu telesne vzgoje, kar pomeni, da gre za sistematično vzgajanje mladih, ki kasneje v tem športu dosegajo vrhunske rezultate in če si iz radovednosti pogledate svetovno bowling lestvico, boste ugotovili, da so skandinavske države v samem vrhu, kar seveda ne preseneča. Zame je bila podjetniška bowling liga prelomna točka, saj sem se prav zaradi nje začel resneje spogledovati s to igro. Danes sem član Bowling kluba Ptuj, ki sodeluje v prvi državni ligi z dvema moškima ekipama. Trenutno poteka predtekmoval-ni del v skupinah. Ekipa 1 ima realne možnosti za uvrstitev v finalni del državnega prvenstva. Zmaga je vedno v glavi in v dobrem timskem sodelovanju. V ekipi se mora posameznik dobro počutiti, prežemati jo mora kolektivni duh, skupni cilji, požrtvovalnost v stilu »vsi za enega in eden za vse«. Naša ekipa je vztrajna in borbena, zato ima velike možnosti za uspeh. Osebno sem najbolj ponosen, da sem se na Ptuj Open uvrstil v finalni del tekmovanja in da sem letos prišel v finalni del državnega prvenstva posameznikov. Če želiš imeti mednarodno primerljive rezultate, ne smeš igrati samo doma, ker se moraš naučiti igrati na različnih stezah. Sprememba pogojev za igro vpliva na rezultate."
V zadnjem času se pojavljajo tudi nekakšne on-line lige, internetne spletne igre, kjer veljajo povsem enaka pravila kot pri bowlingu. Takšne igre so zelo varljive, saj lahko hitro pripeljejo do zasvojenosti, po drugi strani pa je namen tega športa gibanje in ne sedenje za računalnikom. Kakšno je vaše stališče do tega novodobnega trenda?
B. Klarič: "Bowling je telesno aktivna igra, zato si ne znam predstavljati, kako bi ga lahko nadomestila internetna igra. Že občutek teže krogle, ki jo pože-neš po stezi, se ne da nadomestiti z virtualnim, potem pa so tukaj še drugi dejavniki. Skratka nemogoče. On-line bowling je tako kot on-line spolnost. Užitek je vprašljiv (smeh)."
Kakšen nasvet bi dali začetnikom, ki se želijo profesionalno ukvarjati z bowlin-gom in kaj je potrebno vedeti, če se na bowling podamo rekreativno z namenom, da preživimo prijetne družabne in rekreativne urice?
B. Klarič: "Vsem, ki na bowling pridejo rekreativno, želim, da preživijo čim lepše in sproščene urice. Uživajte v druženju in gibanju in ne jezite se zaradi rezultatov. Pomemben je užitek v igri. Zavedajte se, da na bow-lingu niste sami, da je na sosednji stezi še nekdo, ki želi uživati. Zmanjšajte vnos alkohola, saj namen vašega prihoda ni pitje, ampak zabava v gibanju in druženju. Vsem, ki se želite z bow-lingom ukvarjati bolj resno, pa svetujem, da začnete igrati čim prej. Letos bomo v Bowling centru Ptuj organizirali šolo bowlinga, kjer bomo svoje znanje in izkušnje prenesli na mlade. Razpisali bomo tečaje za otroke v starosti od deset do petnajst let, ki jih bomo povabili v klub. Želimo si, da bi se tudi na Ptuju resneje lotili te igre. Cenovno bo tečaj zelo dostopen, za kar se moramo zahvaliti tudi Bowling centru Ptuj. Igralci bowlinga smo predani igri, zato prenašanje našega znanja na mlade rodove bazira v veliki meri na volonterstvu."
Aleksandra Jelušič
Športna rekreacija	.
Zdaj je pravi čas!
Prihaja čas, ko se ljubitelji športa iz dvorane preselijo na prosto. Pete zasrbijo tudi marsikoga, ki se s športom doslej ni ukvarjal, a se je odločil, da bo pred poletjem z intenzivnim miganjem začel novo poglavje. Mnogi želijo v najkrajšem času doseči čim večji učinek, kar je pri telesni dejavnosti velika napaka. V športu namreč ni hitrega napredka. Prvi učinki vadbe so opazni po šestih do osmih tednih. Če želimo junija na sebi videti in čutiti spremembe, je zdaj pravi čas za začetek.
Priporočljivo je, da je človek gibalno dejaven vse leto. Če pred odločitvijo, da se začneš intenzivneje gibati, nisi bil aktiven, so priporočila drugačna, kot so za tistega, ki je bil dejaven ves čas. Prav zato je pomembno, da za začetek oceniš svoje stanje na katerem od javnih testiranj, kot so preverjanje aerobnih sposobnosti, merjenje sladkorja in maščob.
Treba je vadbo prilagoditi nekemu realnemu kratkoročno zastavljenemu cilju. Za tiste brez izkušenj se priporoča strokovno vodeno vadba, kot sta fitnes ali aerobika.
Telovadba tri- ali štirikrat na teden
Najslabše je, če se posameznik nič ne giblje, potem pa se ob lepem vremenu odloči za enourni tek, s katerim preseže svoje zmogljivosti; naslednji dan ga bolijo mišice, slabo se počuti, pade mu motivacija. Vsak trening zahteva določen čas, da se telo nanj odzove. Prve spremembe so opazne po približno osmih tednih ukvarjanja s športom. Svetovna zdravstvena organizacija je priporočila vadbo trikrat na teden po pol ure. Vendar so raziskave pokazale, da to ni dovolj za nadomestilo telesne nedejavnosti v vsakdanjem življenju, za katero je značilno prekotežno sedenje. Prav zato so zaželene gibalne dejavnosti tri- ali štirikrat na teden po 45 minut do ene ure. Najbolje je, da izberemo
Nogomet
čim bolj ritmično dejavnost, ki obremenjuje velike mišične skupine, poteka kontinuirano, z nekoliko nižjo intenzivnostjo. Priporočamo hojo, nordijsko hojo, tek, kolesarjenje, plavanje, športe, pri katerih ni tveganja poškodb, nimajo problematične gibalne strukture, zajamejo celo telo, predvsem pa so zelo dostopni, ne zahtevajo posebnega tehničnega znanja ali denarnega vložka. Zanje potrebuješ le močno voljo.
Brez ogrevanja so učinki slabši
Če želimo nadgraditi svoje zmogljivosti, je priporočljivo, da se ukvarjamo s športom več kot eno uro na dan, saj s tem zagotovimo energijo za presnovo maščob. Vadba naj bo aerobna, zraven pa naj bi dodali še vadbo za moč. Izvajamo vaje za vzdržljivost - premagujemo bremena, ki jih lahko dvignemo 10- do 15-krat. S tem obremenjujemo večje mišične skupine, poudarek pa damo mišicam trupa.
Da bi se izognili bolečinam in nepotrebnim poškodbam, se moramo ogreti. Velika napaka, ki se pogosto pojavlja, je to, da mnogi preskočijo ogrevanje. Ženske so malo bolj disciplinirane, moški pa
ga izpustijo, ker so prepričani, da bodo bolj napredovali, če bodo več časa namenili vadbi moči. Če se ne ogreje-jo, so učinki vadbe bistveno slabši. Za povrhu se lahko še poškoduješ. Za ogrevanje je primeren lahkoten tek z gimnastičnimi vajami, kot so zamahi, zasuki, kroženje, predkloni, izpadni korak, zibanje v izpadnem koraku . .. »Pomembno je, da povečamo telesno temperaturo in poženemo kri po telesu. Višja temperatura namreč zagotavlja večjo viskoznost mišic. Po razteznih gimnastičnih vajah so mišice bolj prožne. Smiselno je narediti tudi kakšno krepilno gimnastično vajo - denimo po deset tre-bušnjakov, dvigov trupa, počepov, sklec. Potem se začne trening.
Postopno do zastavljenega cilja
Pri kontinuirani vadbi številni pogosto precenijo svoje zmogljivosti. Dokler posameznik ne zmore neprekinjeno teči 15 minut, mu priporočamo stopnjevanje gibanja, kot je denimo izmenjava teka in hoje na eno minuto. Ko to ponovi 15-krat, je dejansko tekel 15 minut. Ko to osvoji, lahko začne razvijati aerobne sposobnosti s tekom ali kole-
som.
Opozarja tudi na ustrezen srčni utrip, ki naj bi znašal 75 do 85 odstotkov maksimalne vrednosti. Izračunamo ga tako, da od 220 odštejemo leta starosti, od dobljenega rezultata pa izračunamo 75 odstotkov. Če želimo preseči vsakdanjo obremenitev, se moramo gibati tako, da bomo presegli dobljeno številko.
Pri ukvarjanju s športom ima veliko vlogo tudi pravilno in zdravo prehranjevanje. Tistim, ki se denimo lotevajo hujšanja, sogovornica priporoča lahkotno aerobno aktivnost zjutraj pred zajtrkom, kar pospeši delovanje presnovnih mehanizmov. Če se za telesno dejavnost odločijo po jedi, naj bo to dve uri in pol po zaužitem obroku.
Raziskava javnega mnenja, s katero so ugotavljali, koliko smo pri nas športno dejavni, je prvo leto (1973) pokazala, da je športno nedejavnih 60 odstotkov Slovencev. Leta 2006 jih je bilo le še 40 odstotkov, tistih, ki se občasno ali redno ukvarjajo z vadbo, pa 59 odstotkov.
Dobro je vedeti
»Svetovna zdravstvena organizacija je priporočila vadbo trikrat na teden po pol ure. Vendar so raziskave pokazale, da to ni dovolj za nadomestilo telesne nedejavnosti v vsakdanjem življenju, za katero je značilno pretežno sedenje. Prav zato so zaželene gibalne dejavnosti trikrat ali štirikrat na teden po 45 minut do ene ure.«
Ivo Kornik
Nogometno druženje v Tržcu
Letos mineva petletnica srečanj ob nogometu, ki so se začela na pobudo Alojza Emeršiča, nekdanjega igralca NK Tržec, med ekipama Tržca in nogometaši iz družine Emeršič.
Letošnji dvoboj se je končal z neodločenim izidom
4:4, v prejšnjih letih pa so bili uspešnejši nogometaši iz družine Emeršič, pri katerih sta najbolj zveneči imeni Mitja in Boris Emeršič, sicer nekdanja igralca ptujske Drave. Vse skupaj se je zbralo preko tristo gledalcev, kar je za čas brez prvenstvenih tekem
izredno lepa številka, ki se je ne bi sramovali tudi nekateri drugo- ali celo prvoligaši. Na tekmi pa so bili prisotni tudi predstavniki MNZ Ptuj. Ekipo Emeršičev je okrepil slovenski kadetski reprezen-tant Timotej Petek.
TRŽEC - EMERŠIČ 4:4
Strelci za NK Tržec: Sitar 2, A. Pečnik in Krajnc; strelci za ekipo Emeršič: Petek, J. Emeršič, M. Emeršič, B. Emeršič. NK TRŽEC: Vinko, Krajnc,
Športni napovednik
Nogomet
2. tradicionalni turnir Golgeter
Športna zveza Občine Hajdina organizira v soboto, 20. junija 2009, drugi tradicionalni turnir za mlade nogometaše Golgeter Hajdina 2009, za kategoriji U8 in U10. Na letošnjem turnirju bo skupno nastopilo kar 16 ekip, po osem v vsaki starostni kategoriji. Dodatno pa bosta organizirani še dve prijateljski srečanji, in sicer v kategorijah U6 in U12.
Pričetek turnirja je ob 9.00, zaključek turnirja s podelitvijo pokalov in priznanj pa je predviden ob 14.00.
Vljudno vabljeni!
Tenis
10. let tenis klub Skorba
Tenis klub Skorba praznuje 10-letnico in vas ob jubileju vabijo, da se jim pridružite v soboto, 20. junija, na finalu turnirja v dvojicah, ki se prične ob 9. uri. Po končanem finalu bo sledila slavnostna podelitev, zatem pa zabavni del.
Vljudno vabljeni!
Šahovski trni v Apačah
Športno društvo Apače na Dravskem polju organizira v nedeljo 21.6. 2009 ob 9.00 uri v športnem parku Apače šahovski turnir in sicer odprto prvenstvo občine Kidričevo, ki bo v počastitev občinskega praznika občine Kidričevo.
DK, FM, SM
Nogomet
Ni jim uspelo
Mladi nogometaši Aluminija do 12. leta starosti so v sredo nastopili v Mariboru, kjer so se v polfinalu tekmovanja za naslov državnega prvaka morali priznati premoč domačim sovrstnikom. Mariborčani so bili uspešnejši v vseh štirih srečanjih. Trener mladih upov iz Kidričevega Samo Gajser je po srečanju dejal: »Izgubili smo vse 4 tekme, pa vendarle smo se pogumno upirali igralcem Maribora. Z malo sreče ali spretnosti bi lahko zabili kak gol, nam na žalost ni uspelo. Sezono smo zaključili zelo uspešno, saj smo se uvrstili med najboljše 4 ekipe U-12 v Sloveniji oz. si delimo 3. mesto z ekipo iz zahoda. Naša ekipa U-12 je kombinirana iz 12 igralcev rojenih v letu 1996, 12
Motokros
igralcev v letu 1997 in 2 igralcev v letu 1998, medtem ko ima Maribor 26 igralcev, ki so rojeni v letu 1996 in to leto ali dve se pozna. Saj bodo tudi naši fantje zrasli in potem se bodo lahko kosali z vrstniki!«
ALUMINIJ I.: Aljaž Šešo, Niko Mesarič, Žiga Novačan, Alen Knez, Gašper Leva, Nejc Brodnik, Izidor Gašper Gomilšek, Klemen Petrovič, Izidor Pernat, Žan Kirbiš, Dejan Petrovič. Trener: Samo Gajser.
ALUMINIJ II.: Luka Janžkovič, Domen Klajnšek, Vito Meznarič, Matic Dobnik, Tilen Ahec, Žan Vratič, Erik Zorec, Denis Hre-ljič, Nik Krajnc, Alen Plajnšek, Matteo Polanič. Trener: Samo Gajser.
Danilo Klajnšek
Peter Tadič peti
Peter Tadič, sicer mladi motokrosist, član kluba MTD Racing team iz Majšperka, ki je v odlični formi, je v Nemčiji vozil na njihovem državnem prvenstvu - serija Adac. Sobotne kvalifikacije niso bile ravno najuspešnejše, saj je Peter zase-
Nogomet
del 23. mesto, vendar se je uvrstil v nedeljski finalni vožnji. Tu je bilo povsem drugače, saj je v prvi vožnji zasedel šesto, v drugi vožnji pa sedmo mesto, kar je v skupnem seštevku zneslo zelo dobro peto mesto.
Danilo Klajnšek
Kidričani tretji
Skrbinšek, A. Pečnik, R. Peč-nik, Sitar, Malinger, T. Fider-šek, M. Fideršek, Pernek, Selak. Igrali so še: Šeliga,. Bratušek, Podpečan.
EKIPA EMERŠIČ: A. Emer-šič, Bojan Emeršič, Joži Emeršič, Borut Emeršič, Mitja Emeršič, Boris Emeršič, Franci Emeršič, Darjan Emer-šič, Mirko Emeršič, Marjan Emeršič, Ivan Emeršič. Igrali so še: Danilo Emeršič, Alen Emeršič, Damjan Emeršič, Denis Emeršič, Bojan Emer-šič, Timotej Petek, Ivan Hen-tek, Jože Emeršič.
Danilo Klajnšek
V Miklavžu pri Mariboru je potekal močan in številčni nogometni turnir mladih nogometašev do deset let starosti, na katerem so nastopili tudi mladi nogometaši Aluminija, ki so na koncu osvojili tretje mesto, saj v polfinalu niso imeli sreče in
so po kazenskih strelih izgubili
proti hrvaškemu Fotexu, ki jih je ugnal tudi v predtekmovalni skupini. Če že niso bili prvi, pa so v svojih vrstah imeli najboljšega strelca turnirja, in sicer Marka Panikvarja, ki je dosegel osem zadetkov.
Rezultati Aluminija: Aluminij
- Radgona 4:0, Aluminij - Naf-taš 1:1, Aluminij - Fotex 1:3, Rogaška Slatina - Aluminij 1:1, Aluminij - Zlatoličje 7:0, Aluminij - Malečnik 3:0; ČETRTFI-NALE: Dobrovce - Aluminij 1:6; POLFINALE: Fotex - Aluminij 8:7 (2:2) po kazenskih strelih.
VRSTNI RED: 1. Naftaš, 2. Fo-tex -oba Hrvaška, 3. Aluminij Kidričevo.
ALUMINIJ: Marko Pernat, Aljaž Kaisesberger, Dejan Petrovič, Jani Bračič, Tim Elšnik, Marko Panikvar, Matic Dobnik, Žiga Brglez. Trener: Borut Kolar.
Danilo Klajnšek
Iščete svoj stil -10 let ^
Eleganca s kančkom športnega pridiha
Valerija Borko živi na Ptuju, doma je iz Središča ob Dravi. Po Poklicu je upravno-administrativna tehtnica, a ne dela v svojem poklicu. Stara je 45 let, mama dveh otrok, hčerke in sina. V prostem času rada posluša glasbo, brska po internetu. Za akcijo Išče svoj stil se je prvič prijavila že pred več kot dvema letoma, letos pa ponovno. Želja po preobrazbi se ji je uresničila.
Od zadnjega obiska v kozmetičnem salonu je minilo že vrsto let, je povedala gospa Valerija, zato je bila povabila izredno vesela. V kozmetičnem salonu Neda so ji kožo površinsko očistili, po pilingu pa tudi oblikovali obrvi. Ima mešani tip kože. Z aparatom so ji izmerili tudi hidratacijo kože. Po nasvetih kozmetičarke bo skušala kožo negovati tudi doma, priporočili pa so ji tudi občasno globinsko čiščenje.
Valerija je že ob prihodu v frizerski salon Stanka imela kratke lase, zato frizerka Jožica Pepelnik ni imela veliko možnosti za spremembo. Lase ji je postrigla samo na temenu, na zatilju pa poravnala. Pobarvala je narastek in osvežila barvo. Frizuro je oblikovala s fenom in gelom.
Vizažistka Minka Feguš je po nanosu pudra poudarila oči v rjavem in rahlo rdečem tonu ter jih nato obrobila z rjavim črtalom. Rahlo je poudarila
ličnici in v rjavo-rdečem tonu ustnice.
»Gospo Valerijo kot zrelo žensko, ki se je kar sama prijavila na ta izziv, sem se odločila obleči v klasične barve peska, elegantno športnega videza. Oblačila sem izbrala v trgovini Mura, čevlje in torbico pa v trgovini Alpina. Delo ji gotovo posredno narekuje, kaj obleči in to gotovo ni krilo, še manj pa visoke pete. Torej poglejmo, kako bi se oblekla naša izbranka, če bi bila za nagrado povabljena na pomembno srečanje s poslovnimi partnerji. Da bo prvi vtis ob srečanju s partnerji pozitiven, jo bom skušala preleviti v elegantno damo s kančkom športnega pridiha. Gospa Valerija ima klasično mediteransko postavo in povrhu vsega odstopa od povprečja tudi po svoji višini. Naša konfekcijska podjetje, kolikor še jih je ostalo, za takšen tip postave še ne izdelujejo oblačil, kar pomeni, da sem se morala
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Valerija prej ...
. in pozneje
odločiti za več kosov oblačil, ki bodo na koncu zaokrožila celoto. Po Murini trgovini sem hodila kar nekaj časa, da sem na koncu izbrala najprimernejša oblačila. Začela sem pri krilu v svetli barvi, z nežnim cvetnim potiskom in rahlo krojenim na A. H krilu sem tako začela iskati
V brošuri, ki jo je izdala Mestna občina Ptuj, so strnjeni dogodki, namenjeni prosto-časnim aktivnostim otrok in mladine v letošnjem poletju. Te bodo v naslednjem tednu prejeli vsi osnovnošolci in dijaki v našem mestu, na razpolago pa bodo tudi ostalim interesentom.
Dogodki, ki se jih bodo v letošnjem poletju v organizaciji Centra interesnih dejavnosti Ptuj lahko udeležili otroci in mladinci, bodo pisani in raznovrstni. Ulične delavnice, namenjene osnovnošolcem, se bodo pričele že konec junija, sočasno pa bo potekala tudi letalska modelarska delavnica.
Julijski četrtki bodo namenjeni poletnim potepanjem z Viktorijo Dabič. Udeleženci bodo spoznavali ptujske trge in ulice, se sprehodili do Ran-ce in spregovorili o življenju ob reki, obiskali turniški park in Panoramo. Na razpolago bo tudi nekaj začetnih tečajev tujih jezikov. Od 26. junija naprej se bodo mladi od 12. leta naprej udeleževali začetnih tečajev španščine in italijanščine. Od 1. julija dalje pa bodo srede rezervirane za tiste, ki jih zanima elektrotehnika. Pod mentorstvom Danijela Krep-ša bodo udeleženci delavnic izdelovali električna vezja za zabavno elektroniko.
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Obetavno poletno dogajanje
Poletje na Ptuju bo pestro
Tudi letošnje poletje na naših ulicah obeta vrsto zanimivih dogodkov. Del počitniških programov za otroke in mladino so ponovno združili tudi v brošuri z naslovom Poletje na Ptuju.
mmo m sensKo
Slomškova 22 10 % popust v juniju
še ustrezni zgornji del, ki ji bo omogočil, da bo ponosno odkorakala na dogovorjeno srečanje s službenimi partnerji. Za zgornji del sem izbrala zanimiv korzet v črtastem vzorcu, preko katerega je oblekla še športno elegantno laneno jakno v rjavem tonu. V korzetu so se prepletale peščene barve in tako povezovale krilo, jakno, sandale in torbico. Sandale v imitaciji
Valerija v oblačilih iz Mure, s čevlji in torbico iz Alpine.
Za tiste, ki jih zanima orientalski ples, pa bo v začetku julija in konec avgusta poskrbela mentorica Majda Fridl. Dekleta bo učila prvih plesnih korakov orientalskega plesa. Učenje pevske tehnike pa je letos prevzela Nataša Trobentar, operna pevka iz Maribora. 14. julija bodo otroci in mladinci lahko izdelovali stripe, tudi letos pa bo na razpolago glinar-jenje, poskrbljeno pa bo tudi za mlade likovne ustvarjalce. V sklopu dogodkov bo izpeljan tudi izlet na celjski grad. Med poletnimi počitnicami pa se bosta v CID zgodila tudi dva zanimiva klubska večera.
Dženana Bečirovič
kačjega vzorca sem odkrila na Alpinini polici. K aktualnemu živalskemu vzorcu v bež barvi, sandali odgovarjajo trendom tudi s svojo platformo in paski. Pa še torbica, brez katere bi enostavno nekaj manjkalo. Peščeni odtenki so gospe Valeriji vdihnili novo svežino in je tako lahko odvihrala na dogovorjeno mesto srečanja. Svetujem ji, da se kljub temu, da je prepričana, da lahko nosi le hlače, kdaj pa kdaj, vsaj v teh toplih dneh, odloči tudi za krilo ali obleko. Paziti mora le na dolžino, ki naj bo tik pod kolenom ali pa maJ
ksi dolžine,« je povedala stilist-ka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olim-pic si je Valerija izbrala maniku-ro. Zaradi narave dela je njena koža precej izsušena, zato mora veliko skrb posvečati negi rok, je povedala vodja studia Silva Čuš. Pomagali so ji tudi pri izbiri prave kreme za nego rok, da bodo tudi po trdem in zahtevnem delu ostale lepe in zdrave.
Mimogrede naj omenimo, da je naša akcija Iščete svoj stil te dni proslavila desetletnico. Hvala vsem sodelavcem!
MG
¿LiL'A^jiLLuqy^
^ a
■n vj- J
02b dto Q0b
NAGRAJSKEM DVORIŠČU V ORMOŽU
datum	l PRIREDITEV	vstopnina
sobota, 20. junij	Športna dvorana na Hardeku: FESTIVAL TEKMOVANJA GODB	-
torek, 23. junij	Hum pri Ormožu: ob 19. uri MAŠA ZA DOMOVINO, KRESOVANJE	-
sreda, 24. junij	Grad Ormož: ob 18. uri POKRAJINSKI MUZEJ P TUJ-ORMOŽ: RAZSTAVA »Taborsko gibanje na Slovenskem in 140. let Ormoškega tabora« Grajsko dvorišče: ob 19. uri OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI (Ormoški rogisti, Miklavževski oktet, Harmonikarski orkester GŠ Ormož pod vodstvom dirigentke Darinke Vidovič, prof., KD Simon Gregorčič Velika Nedelja) Kerenčičev trg: ob 21. uri 6. ORMOŠKI NOČNI ULIČNI TEK	-
četrtek, 25. junij	Velika Nedelja pri gradu: ob 20.30 uri TAMBURAŠKI KONCERT KD Simon Gregorčič Velika Nedelja Gosti koncerta - Petrovaradinski tamburaši in Zvonko Bogdan	8,10,12 € (Študenti, predprodaja, redna prodaja)
petek, 26. junij	Grad Ormož: ob 11. uri SIMPOZU »Taborsko gibanje na Slovenskem in 140. let Ormoškega tabora« Žvab: ob 18.uri ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE BOŽIDARJU RAIČU NA ŽVABU Mestna graba: VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI (športne igre v mestni grabi) Grajsko dvorišče: ob 21. uri Koncert glasbene skupine TABU	5 EUR
nedelja, 28. junij	Grajsko dvorišče: ob 20. uri TADEJ VESENJAK-prleški kantavtor Grajsko dvorišče: ob 2030 uri GLASBENI VEČER GIMNAZIJE ORMOŽ z gosti GAL GJURIN IN GALERISTI	
Dogodkov, ki se jih bodo udeležili otroci in mladostniki v letošnjem poletju, je veliko.
Prodaja vstopnic poteka na Enoti turistično informacijskega centra v gradu Ormož (telefon: 02 741 53 56) vsak dan od torka do sobote od 10.00 do 16.00 ure ter eno uro pred začetkom predstave na prireditvenem prostoru. V primeru dežja ali hladnega vremena bodo prireditve v Domu kulture Ormož.
Foto: DB
Kuharski nasveti
Juha iz prekajene postrvi
Sestavine: 30 dag prekajene postrvi, 1,25 l mesne juhe, 1 dl belega vina, 2 drobni čebuli, 1 por, 10 dag gomolja zelene, lovorov list, 4 brinove jagode, sesekljani peteršilj, 1 žlička narezanega drobnjaka, nekaj kreše in koprca, 0,5 dl oljčnega olja, 1 dl sladke smetane, limonina lupina, sok 1 limone, sol, poper.
Priprava: Postrv filiramo, z nje potegnemo kožo in jo narežemo na manjše kose. Glavo, kožo in kosti nekoliko opečemo, dodamo čebulo, por, zeleno, narezano na lističe, dodamo še lovorov list in brinove jagode. Vse skupaj pokapamo z oljčnim oljem in dobro prepra-žimo. Zalijemo z juho in vinom ter kuhamo kakšno uro. Juho precedimo skozi gosto cedilo. Vežemo jo s sladko smetano in začimbami. Na koncu dodamo sol, poper in limonin sok. Koščke ribe naložimo v jušni krožnik in prelijemo z vročo juho.
Testenine z lososom
Sestavine: 24 dag testenin, 7 dag pora, 2 stroka česna, 1/2 dl olivnega olja, 1 konzerva lososa, 1 konzerva tunine, 2 dl kisle smetane, 2 dl mleka, sol, poper.
Priprava: V ponev damo nekaj žlic olivnega olja, sesekljan česen, na kolobarje narezan por (samo spodnji del) in pražimo, dokler por ne razpade. Nato dodamo konzervo lososa in konzervo tunine ter vse skupaj pražimo tako dolgo, da oboje razpade. Premešamo in dodamo še kislo smetano in mleko. Jed pustimo na robu štedilnika, da se vse skupaj zgosti. Omako previdno solimo,
popramo in dodamo po okusu še druge začimbe (rožmarin, šetraj, baziliko, pehtran). Prelijemo po kuhanih testeninah.
Primorska mineštra
Sestavine: 35 dag pancete, 1 čebula, 2 stroka česna, 50 dag zelenjave, 30 dag krompirja, 2 l vode, 2 mali bučki, 25 dag paradižnika, 10 dag različnih testenin, 4 žlice paradižnikove mezge, sol, poper, peteršilj, na-ribani parmezan.
Priprava: Drobno narežemo panceto, čebulo in česen. Zelenjavo narežemo na kocke. Krompir olupimo in narežemo na manjše krhlje. Slanino damo v kozico in jo na maščobi zlato-rumeno prepražimo, dodamo še jušno zelenjavo in jo nekoliko podušimo. K zelenjavi dodamo čebulo, česen in narezani krompir ter naprej dušimo. Jed zalijemo z vodo in kuhamo še 15 minut. Medtem očistimo bučke in jih narežemo na rezine. Paradižnik operemo in ga narežemo na četrtine. Bučke in testenine dodamo k juhi in kuhamo še nekaj minut. Nato dodamo paradižnike in paradižnikovo mezgo ter dobro pre-vremo. Juho začinimo in potre-semo z naribanim parmezanom ter sesekljanim peteršiljem.
Solata z rakci, artičokami in beluši s smetano
Sestavine: 20 dag beluševih vršičkov, 10 dag motovilca ali kakšne druge sezonske solate, 15 dag dekorativne solate, 25 dag rakcev, 4 očiščene artičoke, sok 2 limon, sol, poper, 1/2 dl oljčnega olja.
Smetanov preliv: 1 rume-
Tačke in repki
Erlihioza
Erlihioza oziroma v zadnjem času imenovana anaplazmo-za je predvsem bolezen psov. Povzročajo jo mikroorganizmi iz rodu Ehrlichia, Anaplasma in Neorickettsia. Pri nas je najpogostejša Anaplasma phago-cythophilum. Povzročitelji so rikecije, to so mikroorganizmi, uvrščeni nekako med bakterije in viruse. Bolezen prenašajo in širijo klopi, saj se povzročitelj naseli vanje, ko se prisesajo na okuženega kužka. Drugič, ko takšen okužen klop zajeda
Testenine z lososom
Foto: Iz knjige Janeza Štruklja: Jedilniki - za vsakogar nekaj
Foto: Iz knjige Janeza Štruklja: Jedilniki - za vsakogar nekaj
Solata z rakci, artičokami in beluši s smetano
njak, sol, poper, 1/2 dl vinskega kisa, 1/2 dl olja, 1,5 dl sladke smetane.
Priprava: Beluše na zadnjem delu olupimo. Kuhamo jih v slani vodi do mehkega. Solato dekorativno naložimo na krožnik, sredino pa zapolnimo z dekorativno solato. Prelijemo z limoninim sokom in posoli-mo. Beluše, rezance artičoke in kuhane ter ohlajene rakce nadevamo po krožniku. Vse sku-
paj prelijemo s pripravljenim prelivom.
Preliv: Rumenjaku dodamo sol, poper, kis in olje ter dobro zmešamo, dodamo še sladko smetano in po potrebi začinimo. Poleg solate ponudimo po-pečen toast.
Iz knjige Janeza Štruklja: Jedilniki - za vsakogar nekaj
Vedno več je vprašanj glede nevarne bolezni, erlihioze, ki jo prenašajo klopi in za katero zbolijo psi, glede njenega odkrivanja in zdravljenja. Kar nekaj lastnikov kužkov vprašuje, kako je z zdravljenjem erlihioze in ali je res potrebno tako dolgotrajno zdravljenje in kakšne so lahko posledice.
novega gostitelja povzročitelji bolezni preidejo vanj. Rikeci-je lahko živijo tudi 5 mesecev v klopu. Bolezen se pojavlja v treh oblikah, v akutni, kronični in subklinični fazi. Akutna se po navadi pojavi do 3 tedne po ugrizu okuženega klopa. Kužek dobi povišano telesno temperaturo, neha jesti, postane potrt, težko se premika, saj ima boleče sklepe. Pogosto se pojavijo podplutbe po telesu in pojavi se slabokrvnost. Zaradi slabokrvnosti kuža pohitre-
Foto: Emil Senear
no diha in je močno utrujen. Če klinični znaki niso prehudi, lastnik svojega kužka pogosto sploh ne pelje na pregled k veterinarju. Če ima kužek močan imunski sistem, lahko tudi sam premaga bolezen in ozdravi. Nevarneje je, da bolezen preide v subklinično fazo, ko kuža ne kaže znakov bolezni, videti je zdrav. Krvna slika pokaže le rahlo slabokrvnost. Povzročitelj se pritaji v notranjih organih, predvsem vranici in tako stanje lahko traja mesece ali celo leta. Pri raznih stresnih dejavnikih, ko psu pade odpornost, lahko bolezen znova preide v akutno fazo in taka ponovna manifestacija bolezni je lahko življenjsko nevarna. Bolezen pa lahko preide tudi v kronično fazo. Takrat lastniki najpogosteje opazijo hujšanje, krvavitve, nevrološke znake, povišano telesno temperaturo. Laboratorijske preiskave krvi pokažejo močno slabokrvnost, ki počasi napreduje in na koncu privede do smrti živali.
Diagnoza bolezni se ne postavlja na podlagi kliničnih znakov, temveč na podlagi preiskave krvi, v kateri se išče povzročitelj bolezni in ugota-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
vlja titer protiteles zoper povzročitelja bolezni. Zdravljenje erlihioze poteka s pomočjo posebnih antibiotikov in traja 4 do 6 tednov, kar pomeni, da mora kužek jesti tabletke dvakrat dnevno mesec do mesec in pol. Pravočasno začeta terapija privede do ozdravitve živali. Najboljši način preprečevanja bolezni je učinkovito odpravljanje klopov. Tu moramo biti natančni in dosledno upoštevati navodila veterinarja, saj se drugače sredstvo zoper klope hitro pokaže za neučinkovito.
Zelo dober in priporočen nasvet je, da kadar posumimo, da z našim kužkom ni vse v redu, da je hitro utrujen, šepa, pospešeno diha ali pa želimo čisto preventivno vedeti, ali je naš kuža okužen, odpeljemo kužka k veterinarju in zahtevamo laboratorijsko diagnostiko bolezni. Veterinar bo odvzel kri in jo poslal v Ljubljano v laboratorij. Pravočasno začeto zdravljenje je garancija za popolno ozdravitev našega ko-smatinčka.
Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Ob kresi se dan obesi
21. junija, ko sonce doseže najvišjo lego na nebesnem svodu, se z najdaljšim dnem in najkrajšo nočjo v letu astronomsko leto prevesi v drugo polovico iz pomladi v poletje. Sonce v tem času doseže vrhunec svoje moči, ko po dolgi poti nebesnega svoda s toplimi žarki boža in vzpodbuja vrtno naravo k bujni rasti in cvetenju, sončna moč pa bo pričela v drugem poletju pojemati, kar bo vrtno rastje izrabilo za doraščanje pridelkov ter dozorevanje plodov in semen. Po sončnem zatonu najdaljšemu dnevu sledi najkrajša noč. Po ljudskem izročilu je najkrajša noč postala kresna v zahvalo soncu za vse, kar je storilo za naravo. Kresna noč ni navadna noč, marveč je zaradi nenavadnih pojavov v naravi mitološko odražala človekove doživljaje, ki niso bili samo čudežni, temveč tudi čudoviti. Na svojem malem koščku sveta, vrtičku, po sončnem zatonu v prvem mraku opazujemo ples kresnic, regljanje žab ter plahutanje nočnih ptic, kar v dahu vrtne narave prinaša izredno doživetje. Po nekoliko hladnem in vremensko spremenljivem vremenu v prvi polovici junija si v drugi obetamo lepo poletno vreme. Za kresni čas velja vremenski pregovor: »Kakšno je vreme kresnic, takšno bo tudižanjic.«
V SADNEM VRTU nadaljujemo z obdelavo, nego in varstvom sadnega drevja. Mladim drevesom in grmovnicam še drugič plitvo okopljemo zemljo pod drevesnimi krošnjami ter med grmi. Za ohranitev talne vlage bo v naslednji vročih in sušnih poletnih dneh dobro opraviti zastiranje. Za zastiranje lahko uporabimo najrazličnejše naravne materiale, ki zemljo prekrijejo, nato pa razpadejo in služijo kot obogatitev tal z razpadlo organsko snovjo - humusom. Pri zastiranju moramo biti pozorni na pojav voluharja, ki rad zaide pod zastirko, kjer varno objeda mlade drevesne korenine. Drevesom z obranimi plodovi odrežemopoškodovane in polomljene veje, pregoste ter odvečne veje, nepotrebne za nadaljnjo rast in vzgojo drevesne krošnje. Plesnive veje in poganjke porežemo in sežgemo. Nadaljujemo z varstvom sadnega drevja pred boleznimi in škodljivci, ki se bodo zaradi počasnejše rasti po kresu pričeli časovno razmikati. Mladike prično v tem času, ko preneha obdobje bujne rasti, leseneti, pretok rastlinskih sokov se upočasni z asimilati iz zdravega listja se dreiminepričnopripravljati na tvorbo rodnega lesa za rodnost v naslednjem letu.
Vinski trti, ki jo v vrtovih vzgajamo na različnih oporah: brajde, pergole, senčnice ali ob steberni opori, opravimople-tev mladik, ki rastejo iz starega lesa, debel ter krakov, na letošnjih rodnih rozgah pa odstranimo zalistnike, poškodovane ter od vetra polomljene mladike. Vlagamo jih med žice oziroma privezujemo ob oporo ter po potrebi tudi že vršičkamo.
V	OKRASNEM VRTU so mnoge vrste okrasnih drevnin in grmovnic že odcvetele, mladike letošnje rasti pa že olesene-le. Dobro raščene in olesenele mladike lahko izberemo in uporabimo za razmnoževanje, pridelavo sadik. Eden od uporabnih načinov razmnoževanja je grebeničenje, kar preprosto storimo tako, da ob grmu zemljo okopljemo in zrahljamo, nanjo pa upognemo olesenelo vejico ali mladiko forzicije, jasmina, magnolije, tuje in podobnih. Na upognjenem delu odstranimo liste ter zalistnike, z lesenim kavljem učvrstimo v zemljo ter za približno pedenj visoko osipljemo z rahlo vrtno zemljo, pomešano s presejano kompostovko. Vršiček mladike privežemo ob oporo, da se bo pričelo tvoriti ravno deblo. Tako grebeničena mladika bo z lastnimi asi-milati ter hranili iz matične rastline na upognjenem delu tvorila do jeseni korenine, ko jo v jeseni, ko listje odpade odrežemo iz matične rastline in uporabimo kot sadiko za posaditev na novo rastišče.
Cvetlične gredice redno plevemo, s plitvim rahljanjem pa zdrobimo zaskorjeno zemljo. Pri pletvi odstranimo cvetlicam prizemne liste, ki so pričeli rumeneti ali se sušiti, ker so se na njih pojavile rastlinske bolezni, ki se rade širijo na zdrave dele rastline.
V	domači vzgoji krizantem za jesensko cvetenje pričnemo dovolj zgodaj princirati vršičke mnogocvetnih ter odstranjevati zalistnike pri velikocvetnih sortah.
Miran Glušič, ing. agr.
Bmkdedan 19, junija- 25. junija
19-petek ÍM*	20-sobota S*	21 -nedelja	22 - ponedeljek
23-torek	24-sreda	25-četrtek	

Vedno več je dokazov, da nas prava »bitka« šele čaka ... (3. del)
j^h Da je kriza re-^ sna, priča tudi po-
£j "" f-} litična kriza, ki jo ravno v teh dneh spremljate na televiziji in v časopisju. Enako so se sedaj pojavile špekulacije o Ameriki, torej je tudi tukaj možno, da bodo ZDA dobile negativno oceno vsaj ene izmed treh največjih bonitetnih hiš. Ali bo to zaustavilo bika? V bolj »normalnih« časih bi se ta bik zaradi takih novic že znašel na krožniku in zelo verjetno je, da tudi trenutno in daleč od tega, čeprav ga ženejo tiste »sile«, omenjene v začetku članka
Kaj je pripeljalo do tega, da so se v resnih težavah znašli proračuni največjih (najmočnejših in tudi najstabilnejših) držav tega planeta? Nič, kar ne bi bilo jasno že prej. Torej brezglavo zadolževanje tudi v času konjunkture, brezglavo ravnanje s kapitalom in še bi lahko našteval. Kapljo čez rob pa je seveda povzročilo reševanje bank, in ker je to preseglo zmožnosti državnih proračunov, sedaj le-ti pokajo kot milni mehurčki. Ker se seveda kriza kljub vsemu poglablja (samo nekoliko počasneje kot na začetku), proračuni pa tega ne morejo vzdrževati, so se v ZDA domislili novega načina dolivanja denarja v gospodarstvo. Postopku se reče »quantitive easing« (slovenskega prevoda žal ne poznam) oz. po domače in laično povedano - centralna banka, ki seveda tiska denar oz. dela denar iz nič, kupuje obveznice podjetij in jim na ta način daje denar. Proračuni očitno tega ne zmorejo več. Anglija je pred kratkim sprejela enak ukrep, enako evropska centralna banka, ki je sprva napovedala nakup 60 milijard EUR, po zadnjih podatkih pa se je menda ta vsota že dvignila na 175 milijard EUR. Rezultat je lahko samo en in točno na to so začeli vedno glasneje opozarjati skoraj vsi strokovnjaki - hiperinflacija. Kdaj bo nastopila, je nemogoče napovedati, jasno je samo, da novo dodatno tiskanje denarja, ki sedaj že presega okvire državnih proračunov, lahko sproži inflacijski cunami v naslednjem obdobju.
Vse kaže, da bo bik, ki trenutno nori po trgih, moral spoznati, da tega ne sme početi brezglavo, drugače ga slej ko prej čaka krožnik. Tudi medved še zdaleč ni »odhlačal« nazaj v zimsko spanje. Letošnje poletje bo zaradi tega še zelo nepredvidljivo, saj bo »pobezljani« bik investitorje navduševal k investiranju, gospodarstvo pa bo ne glede na to šlo po svoji poti. Največji poudarek, kot sem opozarjal že na začetku leta, pa bo potrebno nameniti stanjem proračunov držav po svetu. Vedno več jih je, ki se jim pod nogami tali led in močno upam, da se ne bo udrl. Pa veliko pametno modrih odločitev v prihajajočem času ...
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Ljubosumje
Vprašanje: Poročena sem petindvajset let, v življenju dokaj srečna, sem pa zelo ljubosumna. Zanima me, ali me mož vara, ali me je že prevaral, ali bova sploh skupaj, ali se bova ločila?
Odgovor: Spoštovana bralka moje rubrike, po mojem mnenju ste se znašli v obdobju, ko mešate hruške in jabolka. Vaš odziv na mojo trditev bo morda zelo oster, toda resnica je tudi ta, da ste se znašli v nekem začaranem krogu. Po eni strani ste na svojega moža od časa do časa jezni in na drugi vam pomeni zelo veliko in ga imate radi. Vsekakor vprašanja, ali me mož vara in če se boste ločili, niso na mestu. Zakaj? Predvsem zaradi tega, ker so vaše misli zelo pomemben dejavnik, in če razmišljate pozitivno, se vam dogajajo lepe stvari. Pravzaprav niti ne trdim, da je vaš mož svetnik, ampak vzrok za vaše nezadovoljstvo se skriva drugje. Z leti ljubezen postanete nekoliko manjša in se tudi rahlo ali pa močno ohladi. Ljubosumje v vašem primeru izvira iz nezaupanja in iz dejstva, da se nimate dovolj radi. Po drugi strani imate kljub povečanim obveznostim veliko časa in tako tudi lahko razmišljate. Kaj vam svetujem? Predvsem to, da ste lahko ponosni nase in da si upate svoje težave priznati na glas, kajti tako vam je že skoraj polovica odpuščena. Če vas je mož prevaral v preteklosti, menim, da ni smiselno razglabljati, kajti mnogo bolj ključen je sedanji trenutek. Omenjeno lahko aktivno ustvarjate in dobro je, da delate na sebi, da se pogovarjate in da si občutke zapisujete.
Petindvajset let je lahko zelo dolga doba ali zelo kratka, resnica je, da svojega parterja poznate in da ni dobro, da se za vsako malenkost v življenju spreta. Veliko bolje je, da začnete skupaj ustvarjati in da pomislite na dni, ko sta se spoznala. Vsekakor obstaja povečana verjetnost, da se ločila ne bosta, toda vse je odvisno od vaju. Pravzaprav je moč ljubezni večna in le sleherni posameznik je tisti, ki odloča, v katero smer gre. Življenje v dvoje je nekaj zelo napornega, ampak po drugi strani tudi zanimivega in poučnega. Čas je tisti, ki celi vse rane in prinaša sporočilo o drobnih trenutkih sreče. Naj jih bo v bodoče čim več in našli jih boste izključno sami.
Šifra: Pikica in Tonček
Vprašanje: Ali mi bo s pomočjo zdravnika uspelo zanositi še letos? Ali bova z ljubimcem kdaj zaživela skupaj. Hvala in srečno!
Odgovor: Modri ljudje pravijo, da je sreča na strani pogumnih in intenzivnih ljudi. Vi imate globoko v sebi oboje, tako pogum kot intenzivno energijo. Vedno ste bili tisti, ki ste bili tako ali drugače v središču pozornosti in ste imeli vse na dosegu roke. Življenje je tisto, ki vas uči lekcij in vam kaže pravo pot. Skozi
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
razne preizkušnje se zorite.
Po mnenju planetov že nekaj časa niste na pravi poti, kajti v sebi vas spremlja neka razdvojenost in neodločnost. Prav gotovo morate upoštevati naravne zakone in ugotoviti, kako doseči notranji mir in harmonijo. Seveda je to umetnost, ki se je ljudje učijo celo življenje. Odločno boste stopali naprej in pričakovati je, da vas čaka svetla prihodnost. Še več, izpolnila se vam bo tudi srčna želja, toda ne dokler ne dosežete tistega občutka prave povezanosti. Pomembno vlogo bo igralo dejstvo, da ugotovite, kdo naj bo oče vašega otroka. Otroci so božji dar in nekaj najbolj svetega v življenju in omenjeno boste morali tudi sami upoštevati. Vaša naloga je tudi, da se v bodoče odločite in ne nihate med dvema stranema, kajti omenjeno ni niti dobro in še manj zdravo. Včasih so ključne odločitve najbolj težke, toda toliko bolj nujne, kajti pokažejo pravo pot. Biti mati je velika sreča in bo obiskala tudi vas. Pred tem morate najti nek notranji mir in ravnovesje, kaj je tisto, kar vas veseli in osrečuje. Srečno!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Duševno zdravje
Delovne navade
Antonija je mama 14-letnega zelo bistrega sina, ki pa je na drugi strani zelo len, čeprav se oba skupaj z možem oziroma očetom trudita, da bi razvil vsaj osnovne delovne navade. Če le more, naloge piše zadnji trenutek, pogosto celo v šoli.
Vse bi rad opravil z najmanjšim naporom. Ker bi moral v šoli za prav dober uspeh popraviti oceno pri zgodovini, je prišel celo z idejo, da potrebuje inštruktorja. Starša sta v zagati, ker ne vesta, kako naj ukrepata, da bo njun sin prevzel potrebne delovne navade in pokazal vsaj malo odgovornosti.
Zdi se, da sta se tako Antonija kot njen mož malce prepozno odločila, da je nujno, da njun sin razvije delovne navade, saj sedaj to ne bo tako preprosto, kot bi to bilo na začetku šolanja v osnovni šoli. Še bolje je delovne navade privzgajati otrokom že prej, pred vstopom v šolo, tako da prevzame odgovornost za pospravljanje svojih igrač, da sam skrbi za umivanje, da pospravi svoja oblačila, da očisti umazane čevlje ipd. Skratka zasnove delovnih in učnih navad se privzgajajo že v zgodnjem otroštvu preko najenostavnejših in najosnovnejših življenjskih opravil, za katera postopoma prevzema otrok tudi odgovornost. Za uspešnost in stalnost vsekakor potrebuje tudi pohvalo in druge spodbude s strani staršev. Tudi ko otrok začne obiskovati šolo, je nujno, da ga starši stalno spodbujajo in tudi kontrolirajo pri izvrševanju zahtev šole. Starši, ki to zamudijo v prvi triadi, ker so zadovoljni s tem, da je njihov otrok opravil vse hitro, brez napora, ker je pač bister, morajo plačati prav visoko ceno za to, saj so v zadnji triadi osnovne šole učne in druge zahteve že takšne, da jih ni mogoče z levo roko opraviti, potrebne so tudi dobre in utečene učne in delovne navade.
Svetujem Antoniji in njenemu možu, da se skupaj s sinom oglasita pri šolski svetovalni službi na posvet, čeprav je morda malce pozno za to.
Mag. Bojan Šinko
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Svetovanje za vas, za vse nas.
Spoznavanje samega sebe
Vsak človek, ki ga srečamo v našem življenju, ima svoj namen. Srečali smo ga z namenom, da nas nekaj nauči, da ob njem nekaj spoznamo. Marsikdaj srečujemo ljudi, v mestu, pokimamo ali koga na hitro pozdravimo.
Včasih koga ne želimo srečati in se delamo, kot da ga nismo videli. Vendar bi nam morda ravno tisti človek lahko nekaj povedal, kar je za nas koristnega, morda je ravno on tista oseba, ki bi nam lahko pomagala, če ne danes, pa jutri. Kaj pa če je bila ta oseba, ki smo jo srečali, žalostna, nesrečna in če bi se ustavili in spregovorili z njo, bi nam lahko povedala svojo žalost - lahko bi nam povedala, kaj jo teži, bremeni in bi ji lahko pomagali. Morda jo bomo srečali spet čez nekaj dni in bomo mi žalostni, takrat bo lahko ona nam pomagala. Naše življenje je spletek okoliščin, dogodkov in odnosov, ki jih imamo z drugimi ljudmi. Kakšni smo sami, takšne ljudi pritegnemo. Potrudimo se in dajmo drugim tisto najboljše, kar je v nas - potem bomo tudi najboljše dobili nazaj.
Ljudje, ki želimo narediti nekaj zase, prebiramo mnogo knjig - o življenju ljudi, ki so nam podobni, o dogodkih, izkušnjah -od različnih ljudi, ti so v svojem življenju - praksi že udejanjili to, o čem mi morda sanjamo. Eno je
to, kar preberemo in se nam zdi logično, da bi tako morali delovati, drugo pa je to, ko spoznaš človeka, ki te besede, ki nam jih govori, res živi. V našem društvu se zbiramo zato, da svoja spoznanja, svoje izkušnje iz življenja podelimo z drugimi ljudmi, da se na izkušnjah in nasvetih drugih ljudi tudi sami kaj naučimo. Predavatelji in ustvarjalci delavnic pomagajo s svojim znanjem in izkušnjami spoznavati preko vaj in različnih metod spoznavati nas, nam odkrivati tisto, kar je resničnega v nas, vendar smo v letih in vseh okoliščinah, ki so nas premetavale, vse potisnili tako globoko vase, da sami tega ne moremo izkopati, ne moremo najti tistega, kar bi nas razbremenilo in bi lahko začeli živeti bolj neobremenjeno. Vsak, ki išče nekaj več in razmišlja o sebi, bo spoznal, da to, kar sam naredi, ni dovolj in da so v njem neke kvalitete in obremenitve, ki pa jih sam ne more odkriti -zato si bo pomagal in odšel nekam, kjer mu bodo to pomagali poiskati, najti. Naša zavest je ši-
roka, le dovoliti si moramo, da jo odkrijemo. Naše kvalitete so velike - vendar sami prevečkrat zanemarjamo ta naš vidik. Naš um je brezmejen, sami si postavljamo ovire in okvire, do kamor lahko seže.
Vsak, ki si želi spoznati nekaj več o sebi, lahko to spozna. Mene marsikdo sprašuje, kako sem spremenila sebe, kako sem naredila to, kako drugo. Ni univerzalnega recepta, kako spoznati sebe, svoje želje in jih potem začeti udejanjati. Ravno zato je zanimivo, da spoznavamo ljudi, ki so svoje življenje spremenili in ga še vedno, vsak dan izboljšujejo s tem, ko spoznavajo sebe in živijo na svoj, samo njim lasten način. Ne moremo biti srečni, če želimo posnemati način življenja nekoga, ki se nam zdi, da je v redu, da je zadovoljen, srečen. Ne, vsak ima svojo pot in vsak mora najti svojo pot, po kateri bo odšel svoji sreči naproti. Šele ko spoznavamo sebe, lahko začnemo spreminjati svojo pot ter jo usmerjati v tisto smer, ki bo za nas najbolj pravilna in
nas bo usmerjala k naši zvezdi, k naši resnični sreči. Na tej poti bomo srečevali ljudi, ki nam jo bodo pomagali osvetljevati, srečali pa bomo tudi ljudi, ki nam bodo metali polena pod noge - vendar, vse to potrebujemo. Potrebujemo vse ljudi, vse okoliščine, ki so prisotne v našem življenju - ravno zato, da nekaj spoznamo, ravno zato, da to prerastemo. Šele ko bomo srečali dovolj ljudi, ki nam bodo metali polena pod noge, ko bomo srečali dovolj ljudi, ki nam bodo pomagali sprejeti tudi svetlo plat življenja, šele takrat bomo vedeli, KDO SMO RESNIČNO MI. V vsakem življenju je mnogo lepih in mnogo slabih trenutkov. Od nas pa je odvisno, katerim bomo dajali več pomena. Ali se bomo raje naslanjali na tisto, kar nas je bremenilo, žalostilo - ali pa na tiste dneve, ko nam je sijalo sonce, ko smo bili resnično SREČNI. Spoznajmo, da je danes, v tem trenutku naša moč odločanja in sprejemanja vsega, kar nam prihaja na proti. Če želimo resnično spoznati sebe in nekaj spremeniti v svojem življenju, se ne smemo spraševati, kaj narediti in si razbijati glave, kako to narediti. Ko vidimo priložnost, da lahko spoznamo nekaj več o sebi, si moramo samo dovoliti, da se v tistem trenutku odločimo, da želimo to doživeti, da želimo videti, kaj se bo tam dogajalo. Brez predsodkov in pričakovanj se udeležimo življenja, radostnega in polnega dobrih pričakovanj..
Zaživimo danes resnično to, kar smo, tu kjer smo. Tukaj, kjer smo in to, kar počnemo sedaj, smo si določili z našim razmišljanjem in dejanji v naši preteklosti. Če smo s tem zadovoljni - super -lahko pa gremo še dalje, naprej, še izboljšujemo svoje življenjske situacije in počutje. Vsak dan, vsak trenutek znova iščemo in delamo tisto, kar nas izboljšuje. Kaj lahko danes storimo zase in za svoje bližnje? Kaj je danes moja naloga? Kaj lahko danes storim, da se bo izboljšalo moje stanje?
Naša spoznanja o nas samih nas lahko osrečijo, lahko pa nas tudi spravijo v obup, v žalost.. Nikoli ni prepozno, da spremenimo naša dejanja. To, kar smo včeraj počeli slabo, površno in smo to spoznali, nam je žal, saj smo videli, da nam ni prineslo zadovoljivih rezultatov, lahko danes spremenimo v boljše - v to, kar želimo. Naša dejanja naj postanejo ZAVESTNA in pozitivna.
V svojih zadnjih letih sem naredila ogromno sprememb, saj s preteklim življenjem nisem bila zadovoljna. Zadnja velika sprememba je to, da sem se preselila v drug kraj, kjer bom zaživela na novo - z novimi energijami.
Kdor želi razgovor, kdor spoznava, da tudi želi nekaj spremeniti v svojem življenju, me lahko pokliče ali pošlje mail: fenik@ mail386.com.
Milena De Viktory, društvo Feniks 051413 354
Slo POP novice
15 albumov, veliki koncert ob 25-letnici delovanja, ena uspešnica za drugo ter že dolga leta vedno polna koncertna prizorišča so dejstva, ki so ime Šank Rock trdno zasidrala v vrhu kakovostne slovenske rock glasbe. Potem ko so predstavili novi single Ni Boga, ki napoveduje novi studijski album in je avtorsko delo kitarista Rokija Petkoviča ter dolgoletne tekstopiske skupine Bojane Uranjek, so pod režisersko taktirko Zedsa posneli še videospot.
;k-k-k
Dejan Došlo, ustanovni član Letečih potepuhov, se je lansko leto vrnil na glasbeno prizorišče z novo zasedbo Mestni postopači. S prvim singlom Ne živi za naprej so Mestni postopači najavljali svoj prvenec DobroDošlo, ki je izšel v teh dneh. Na radijskih postajah po Sloveniji pa lahko že slišite njihov drugi singel z naslovom Znoru.
■k-k-k
Od zadnjega spota zasedbe Mi2 sta minili skoraj dve leti. Vseeno pa se zasedba, ki v repertoarju združuje pravzaprav same avtorske uspešnice, zaradi manjšega poudarka na promociji in večjega na »terenu«, nikoli ni nehala pojavljati na koncertnih prizoriščih. Prav nasprotno, dokazali so, da so eni tistih redkih slovenskih glasbenih kolektivov, ki ne glede na količino medijskega pojavljanja vedno veljajo za zelo zaželen in aktualen koncertni bend.
Vseeno pa medijev in oboževalcev fantje iz Rogatca nikakor ne podcenjujeo in po dveh hkrati izdanih singlih, Moja mila in Pornoromantika, je končno padla odločitev, katera od obeh pesmi bo zaživela tudi v obliki videospo-ta. Po dolgem premisleku in številnih pozitivnih odzivih tistih, ki skupino spremljajo že dolga leta, so Mi2 izbrali single Moja mila.
MZ
BTlr
10 ^A
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. anja rupel: nisi moj jm najin raj
8. tabuMMesto srca
7. mit: stik 6. jan plestenjak: pride, pride dan 5. mi2: porno romantica 4. stereotipi: elektrika 3. gal: čas bo na moji strani 2. flirrt: zbiram vse, kar nosila je 1. samuel lucas: kje si ti
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasbeni kotiček
Mambo Kings z novo skladbo
Mambo Kings so v dolgih letih glasbenega delovanja nanizali več kot 2000 koncertov, na katerih je z njimi prepevalo staro in mlado, medijsko pa so bili relativno malo prisotni. Zato niti ni čudno, da se jih je prijel vzdevek 'kralji poletnih teras'.
Ob tem so vedno predstavili tudi kakšno avtorsko skladbo, vse pa so naletele na odličen odziv. Po uspešnicah Preveč je lepih deklet, Palme in valovi ter Acapulco, ki se jih publika zagotovo spomni, saj so že od nastanka stalnica vsake dobre zabave in radijskega repertoarja, so nazadnje pred dvema letoma na festivalu Melodije morja in sonca predstavili pesem Hau-ba Party. Zdaj pa se Mambo Kings predstavljajo z novo avtorsko skladbo Naj bo september ali maj.
»Z velikim veseljem naja-vljamo, da se vračamo na radijske valove, saj smo se v preteklih letih osredotočali
predvsem na žive nastope. Za pesem Naj bo september ali maj smo posneli tudi videospot, kar je v 15 letih šele naš drugi video izdelek. Ampak nekje je treba začeti,« v smehu pojasnjuje pevec in vodja Aleš Bartol.
Lahkotna poletna pop skladba tokrat ni v povsem njihovem stilu oziroma aran-žmajsko odstopa od glasbenih del, ki smo jih bili s strani ben-da vajeni doslej, saj so se odločili za bolj baladni pristop, kot pravijo. Pesem je prispela iz 'tovarne hitov' njihovega dolgoletnegaprijatelja Dareta Kauriča iz skupine Kingston, dokončno zvočno podobo, ki nosi pridih italijanske popev-
ke, pa je dodal Bor Zuljan.
»Tudi sicer ima ta skladba kar nekaj povezav z itali-
janskimi uspešnicami, saj se Mambo Kings v tekstu poigravamo s slovenskimi besedami, ki se slišijo na trenutke kot italijanščina, kar zveni zelozanimivo. Preverite.«
Aleš, Vasko in Rus so za novi singel, ki obenem naja-vlja tretji album skupine, že posneli videospot, da pa je italijanski pridih še bolj pristen, je del snemanja potekal v sosednjem Trstu.
MZ
Mambo Kings
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Filmski kotiček
Prekrokana noč
Vsebina: Doug se bo poročil, zato se z bratom in dvema najboljšima prijateljema odpravi na fantovščino v Vegas, kjer si bo še poslednjič dal duška. Noč se obetavno prične na strehi hotela z ganljivim govorom in nekaj kozarci pijače, nato pa je nenadoma že dan in nihče se ne spomni, kaj se je prejšnjo noč zgodilo. V stanovanju je dojenček, tiger, kokoš, v garaži ukraden policijski avto, ženin Doug pa je izginil. Ko se dan počasi prevesi nazaj v noč, naslednje jutro pa je poroka, ženina pa ni od nikoder, stvar počasi postaja zaskrbljujoča. Fantje se na vse kriplje trudijo izvedeti, kaj so počeli in kje je ženin ...
V zadnjem desetletju je vzniknil mikrožanr komedije, katere premisa temelji na tako hudem mačku po prekrokani noči, da se glavni junaki ničesar ne spomnijo, ko se zbudijo sre-
di pogorišča atomske bombe. Njihova odiseja, da bi odkrili, kaj se je zgodilo, naj bi bila za gledalce tobogan smeha, scenaristom pa takšen vzvod omogoča veliko ustvarjalne svobode. Žal se je do sedaj še vedno izkazalo, da ta premisa ne zdrži dolgometražnega filma - vsi so bili prvih 20 minut na smrt smešni, nato pa so se ideje izpele in naslednja dobra ura so bili ena sama žalost in dolgčas in trpljenje. Verjetno najbolj znan in značilen film tega žanra je komedija Stari, kje je moj avto (2003), kjer so obupani avtorji v drugi polovici filma od same groze pomanjkanja zamisli vnesli celo karate bejbe, za katere
se je izkazalo, da so bitja iz vesolja. Patetično.
Začuda film Prekrokana noč izstopa iz tega pravila, kajti film je od začetka do konca konsistentno zabaven, brez nihanj v kakovosti. Gre za film, ki ni prisilno sešit iz komičnih prizorov z raznih vetrov, temveč se mu vidi, da je zgodba narejena metodično in z občutkom za podrobnosti. Tako je nastal zelo gledljiv in zelo zabaven film, ki sicer res nikoli ne sproži kroho-tanja in solz smeha, zato pa izvablja glasen smeh ves čas, tudi ko vozi proti sicer predvidljivemu koncu, le da je tokrat takšen konec nujen in zato ne deluje kot obvezna odvečna in vsiljena sladkobnost. Ob ogledu filma začutimo, da ima trdo jedro in da za na videz prozorno vsebino niso le zrak in praznina in vakuum, temveč samozavestno napisana zgodba, na katero se
lahko zanesemo, da ne bo že v naslednjem trenutku izpuhtela v nič. Zato se od srca smejimo celo med odjavno špico. Vsi liki v filmu so lepo definirani in še bolje odigrani. Nedvomno je temu pripomoglo dejstvo, da so glavni junaki na koncu svojih dvajsetih ali začetku tridesetih, kajti če bi v teh vlogah gledali najstnike, bi vse skupaj kaj hitro zvodenelo.
Film je zato prijetno presenečenje letošnjega poletja, ki se s svojim humorjem nikoli ne spusti na straniščno nizko raven žaljenja gledalčeve inteligence, čeprav ima za to vse razloge. Po scenaristično tako lepo strnjenem in zaokroženem filmu se nam bo med praznim hrupom Transformerjev 2 le kolcalo. Sprostitev vredna ogleda.
Matej Frece
Hangover
Igrajo: Bradley Cooper, Ed Helms, Zach Galifianakis, Justin Bartha in Heather Graham
Režija: Todd Phillips Scenarij: Jon Lucas in Scott Moore
Žanr: komedija Dolžina: 100 minut Leto: 2009 Država: ZDA
* Published by Glu	•* Published by Gametoft
Pogoji uporabe B^onga porabniki predptečniške tetefonije - pre-.-erfte stanje rw vašem računu. Orregcote prejemanje wap povezav in GPRSAJMTS prenos podatke« Rjslan SMS je zaračunan po ceniki operaterja (Mofctiel, Simobil. Detaef J. cena powatnega sms-a je 1,88 EUR. I uporabo Storfive se Strm,ate s sptešnim pogcji na iv^vsmscitynet'lxniunga. felunga je naročniška stori! ev ¿n uporabnikom prinaša rtajvei 5 sporočil na mesec z wap povezavo db gatorijie, iz katere si lahko ratožio 3 vsebine brez ctopiatila Cena spoicdla je 1,88 EUR. V vse ceneje vštet D0V. Od pogodbe.ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odsicpffi kadarkoli Odjava iti stop na 3030. Reklamaoje. 02-4£44-595, icklamacije^amscfiyxiev Ponudnik;IhreeAres Koban&Ca djio., Zg. Bistrica 22., 2310 Slov. Bistrica. Ociektcs laz> je zabavna aplikacija, ki ne zagotavlja txrosti pri prevefjanjij resničnosti izj,?/ posameznika fingerprint Matchmaker ¿s zabavna aplikacija, kisimuha jemanje prstnih odtisov in ne zagotavlja točnosti r&iAaga
Foto: arhiv
Štajerski TEDNIK
REKA SKOZI MOSTAR
MOKRENJE, MOČENJE POSTELJE
RAZDOR V STRANKI
EDI BERK
NAS ALPINIST ČESEN
HUDOMUŠNO
IME ZA HARMONIKO
AMERIŠKI PESNIK IN PISATELJ (CONRAD)
Štajerski TEDNIK
CELO OREHOVO JEDRO
PREPOVEDANO POŽIVILO ŠPORTNIKOV
ATLANTSKI MORSKI PES
PISATELJ MATAVULJ
OTROŠKO OKO
PRAOČE
GR. BOGINJA ZARJE
RIMSKI CESAR
REKA V BOSNI
PREBIVALEC DOLINE, DOLINEC
KOŽNA GUBA NA VEKI
NAS TISKAR (IGNAC)
ANGLEŠKI EKONOMIST
DORTMUND
UMIRANJE (STAR.)
KONTAKT, SPOJ
OTON POLIČ
ZLATO
VRSTE IZ RODU KONJ
ODVZEM SVOBODE
ZOBČASTA ČRTA
IGRALEC FURIJAN
INDIJSKI HRAST
IZREK, DOMISLICA
ZAČIMBA PRI PEKI
MANJŠI KOS POHIŠTVA, OMARIČ
VRATOVINA, ŠINJEK
JEZIK V GANI
NAČELO ZOB ZA ZOB
RUDI TROJNER
MESTO V SREDNJI RUSIJI
KANADSKA TENISAČICA SOUKUP
LUKA V IZRAELU
POLITIK MORALES
NASELJE NA PAGU
ALENKA ZIDAR
IRSKA
(ORIG.)
Ugankarski slovarček: AKAN = jezik v Gani; ARAN = izotop ozona; BALANT = slovenski hokejist (Jan, 1986-); EPIKANT = kožna guba na veki; KOKA = celo orehovo jedro; MAKO = atlantski morski pes; MERK = slovenski tiskar in knjigotržec (Iganc, 1750-1797); ORA = zobčasta črta.
'S19UV 'lue^ds 'e>jo>j '>jsjn>| 'jeuyop
'ua>(!v 'uonei '^is 'egnoe|A '0A3 's>je|A| 'ojsn 'oujoj_ 'zv '>ps 'nv 'oiuis '93 'eouewo '>(J9|/\| '|0>jzej 'wszuo^e 'oa 'ezsjnus 'eipeiaie '!iu| 'ijsu 'jeo e iusj '¡isv 'e^sn 'uouv 'e>(qeq ;ouAejopoA ^uezu)) a) Aa^say
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,20 I04T3MHZ
SOBOTA, 20. junij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Damjan Zagoršek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bez-jak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
NEDELJA, 21. junij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vla-dom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajža-mo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI
IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). PONEDELJEK, 22. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
TOREK, 23. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30,
8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc Tarkuš). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Oddaja v živo. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Mojca Zemljarič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program. (Koroški radio). SREDA, 24. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00,
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio). ČETRTEK, 25. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Mateja Tomašič). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). PETEK, 26. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl z dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora).
Horoskop
OVEN
Prestop Sonca v znamenje Raka (21. junij) prinaša veliko zvedave In radovedne energije. Prenova vas čaka doma in končno se boste morali odločiti, kaj si pravzaprav želite in kje so vaše meje. Finančno stanje bo v vašem primeru zelo pesto in zanimivo.
Sn BIK
Napredovali boste besedno In v komunikaciji. Nakazano je, da boste našli v sebi moč In ustvarjalno energijo. Tako časa za počitek ne bo, ampak se aktivno soočite z obveznostmi življenja. Sprostila in z energijo vas bosta napolnila narava in sveži zrak.
DVOJČKA
Finančno stanje se vam bo popravilo in spremljali vas bosta sreča In radost. Zanimivo je, da se znajdete v vseh oblikah sodelovanja in da vas bo mnogo ljudi povprašalo po nasvetu. Odločni boste na delovnem mestu, kanček kreativnosti pričara čarobnost.
RAK
Kresnica (23. junij) bo za vas dan, v katerem najdete svoj smisel in prijetne trenutke. Ustvarjalna energija bo tista, ki bo božala vašo dušo, našli boste navdihe v komunikaciji. Zdi se, da boste veliko na poti in doživeli uspehe na delovnem mestu.
LEV
■Tj Pred vami je zelo prijeten In umirjen čas. Če se odpravljate na morje, vas čaka ugodna romanca. Za vezane bo veljalo, da se bodo morali s partnerjem pogovoriti in mu povedati svoje mnenje. Usodo boste vzeli v svoje roke na delovnem mestu in pokazali svoje ambicije.
DEVICA
V	vašo bližino bodo prihajali ljudje, ki vas bodo osrečili in vam pokazali še drugo pot. Začetek
tedna bo morda nekoliko bolj nemiren in pri sebi boste naredili določen obračun. Slabe stvari morate pozabiti in dobre zapomniti. Parter vas bo koval med zvezde.
TEHTNICA
Sprehod po gozdu vas bo notranje umiril. Veliko bo priložnosti za romantične večere v dvoje. Dokazali boste lahko, da ste po naravi zelo romantični. Na delovnem mestu boste imeli v igri več želez, toda bodite previdni in poleg intuicije, uporabite tudi diplomacijo.
ŠKORPIJON
Ugotovili boste, da imate srečo v sebi. Pogumno boste stopali naprej po svoji poti In pri tem ugotovili določeno lepoto. Navdih boste našli pri srčnemu izvoljencu in skupaj vam bo uspelo. Na delovnem mestu bo izstopala individualnost, šteli bodo skupinski uspehi.
STRELEC
V	tem tednu boste zelo pridni, delavni in marljivi. Obveznosti se bodo kopičile In tako boste Imeli
polne roke dela. Nekaj več poudarka boste morali dati svojemu zdravju. Preberite si kakšno knjigo o zdravi prehrani. V ljubezni boste plesali po taktu partnerja.
KOZOROG
Nakazana je neka novost, ki vam bo podarila veliko energije. Oseba nasprotnega spola vam bo naklonjena in našli boste določen smisel. Poleg romantike bo tu tudi kreativna in umetniška energija. V ljubezni boste našli določeno motivacijo in nasvete.
VODNAR
Pred vami je zelo pustolovski teden, v katerem boste imeli veliko časa zase. Lahko se odpravite med tabornike in iščete svoj zaklad. Pestro in zanimivo bo v ljubezni, čeprav morate biti v tem obdobju bolj dojemljivi. Največ aktivnosti boste doživeli doma.
RIBI
Kljub povečanim obveznostim si boste vzeli čas zase in za vse tiste dejavnosti, ki so vam blizu. Za svoja dejanja boste v veliki meri postali odgovorni in v pogledu službe se vam odpirajo novosti. Komunikacija in intelektualni izzivi bosta paradna konja tega tedna.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Osrednja poročila Radia Ptuj, od ponedeljka do sobote ob 17.30!
PODGLEŽENJ
v	^
Piše: Uroš Zajdela • V Mavretaniji (12.)
V prestolnici
Že ob vstopu v to državo so me prevevali mešani občutki, saj sem nehote pomislil na francosko družino, ki je bila hladnokrvno pomor-jena leta 2005. Vendar bolj kot sem spoznaval državo in njene nasmejane ljudi, bolj je psihološka stiska tonila v pozabo. V prestolnici, kjer sta omembe vredni le ogromna mošeja in nacionalni muzej, so ljudje tisti, ki dajejo nepozaben pečat in vzbujajo željo po odkrivanju njihove dežele.
V večernih urah sva torej prispela v osrčje prestolnice. Na presenečenje ulice nimajo označb, tako da brez lokalne pomoči navigacija predstavlja izjemen podvig. Posledična precejšnja nejevolja je izpuhtela ob izjemnih domačinih, ki na vsakem koraku skorajda tekmujejo, kateri bo nudil pomoč. Fantastičen občutek varnosti in dobrodošlice. Na ulicah ni moč zaslediti brezdomnih ljudi in lačnih otrok, ki tekajo za teboj v želji po »drobtinici« kruha. Ulice so, kljub neprestanemu doto-
ku peska s saharskih obronkov, vzorno urejene. Zasledim ulični napis glede obstoja internetne kavarne. Še vedno naju navdušuje neverjetna količina mercedesov in precej nižje cene v lokalni trgovini, kot v Senegalu. Med številnimi ljudmi se vije vonj po mleku kamele in pravkar spe-čenem jagenjčku. Razen osrednje mošeje, ki kraljuje nad prestolnico, skorajda ni moč zaslediti mošej. V soju avtomobilskih luči je moč opaziti veliko peska v zraku, kar otežuje dihanje. Majhna rutica pripomore k rešitvi te težave.
Sreča je hotela, da sva zapustila črn mercedes le nekaj korakov od centralne banke, ki edina premore bankomat. Domačini so nanj izredno ponosni, saj je edina tovrstna in predvsem delujoča naprava v državi. Vhod v kabino je brez vsakega varovanja. »V naši državi te za rop ali krajo lahko pošljejo za dolgo časa v zapor, najpogosteje pa odrežejo roki, zato so kraje zelo redke,« pripoveduje sta-
rejši gospod, ki nama je delal družbo na poti do hotela. Nekoliko postrani pogleda punco, ki si za trenutek odstre rutico za glavo. Zanimivo je, da domačini v skrajnem islamističnem prepričanju ne namenijo niti besede ženskam. Povsem po tiho me vpraša, koliko žena imam in zakaj potujem le z eno ... Ob razlagi, da »na žalost« v Evropi praviloma osvojimo le eno žensko, vsekakor pa v istem času poročimo le eno, je njegov pogled izžareval veliko stopnjo nejevernosti. Pospremil še naju je nekaj korakov, nakar je s prstom, na katerem so se bahali zlati »okraski«, pokazal v smeri želenega cilja. Poslovil se je in ob mojem nudenju majhne nagrade je le skomignil in zagotovil, da mu bo Alah povrnil za njegovo dobroto.
Celodnevna odisejada naju je vendarle pripeljala do težko pričakovane namestitve, kjer sva zaradi utrujenosti izbrala, namesto šotora klasično sobo. Ob pogledu nanju je bilo jasno, da sva dobila sobano. Kakšnih 40 m2 le za naju in kopico žuželk, insektov ter manjših pajkcev. Odložila sva prtljago in brž odhitela do prve restavracije. Ob sprehajanju po ulici naju preseneti debelušni gospod s fantastičnim povabilom k prisostvovanju odprtju njegove nove restavracije. Brez obotavljanja sva ponudbo sprejela in že smo se nahajali na vrtu prekrasne sirijske restavracije. Namesto vina ali piva postrežejo z mlekom kamele. Precej slajši okus od mleka naših krav. V trenutku se je nagnetlo nepregledno število povabljencev, ki so prišli predvsem zaradi degustacije sirijske hrane. Seveda je v družbi primanjkovalo ženske populacije, nikakor pa nismo bili prikrajšani za prave
Foto: Uroš Zajdela
Famozna mošeja v prestolnici Nouakchott, kjer lahko svoje duhovne želje potešijo le moški člani družbe. Ženske in neverniki namreč ne smejo prečkati osrednje žičnate pregrade.
usnjene jakne sirijskih »gangster-jev«. V Mavretaniji jih je precej, mnogi na študiju, spet drugi pa so se v to državo preprosto zaljubili in ostali. Posebej izstopa lastnikov fantič, po moji oceni premore 14 pomladi, ki v svoji »lederci« in pretirano »namazani« pričeski usmerja prišleke do svoji stolov. Oče z velikim ponosom spremlja njegovo početje. »On bo nasledil mojo restavracijo,« pripomni, medtem ko srka mleko. Ob prihodu najvišjih gostov se vendarle napotimo v restavracijo, kjer nas pričaka zvrhan kup sirijskih dobrot. Uglajena družba ponudi prvo žlico lastniku, zatem pa se kot sokoli zapodijo k mizi. Tudi sama sva si privoščila najin delček »pogače«. Fantastična hrana arabske palete najrazličnejših okusov. Podobo nekoliko pokvari velika skodela francoskega krompirčka. Sicer pa so na mizi prevlado-
Foto: Uroš Zajdela
V Mavretaniji je najpomembnejši statusni simbol lastnina mercedesa in čim večje religijsko pregrinjalo. Le kozam in ovcam, ki se prosto sprehajajo po mestu, simbol ne predstavlja pomembne dobrine.
Obiščite naše spletno mestowww.mholidays.si ali katero od poslovalnic M holidays širom Slovenije in izberite najljubšo počitniško destinacijo za svojo družino! Ne pozabite na popust, ki ga lahko unovčite z zbranimi pikami s kartico Mercator Pika in na številne druge ugodnosti v ponudbi počitnic. Poleg aranžmajev M holidays lahko rezerviratetudi aranžmaje drugih organizatorjev potovanj.
Poslovalnice: Mercator Center Ljubljana, Maximarket, Mercator Center Novo mesto, Mercator Center Celje, Mercator Center Nova Gorica, Mercator Center Maribor, Mercator Center Ptuj in Mercator Center Domžale.
Sa H t- Li
Mercator60 let
vale specialitete ovčetine. Velik poudarek je na zelenjavi ter fantastičnih sladicah. Po obilni večerji je sledil spoznavni del večera, kjer se je še enkrat pokazala neverjetno, rekel bi skrajno prijateljska usmerjenost tradicionalnih Arabcev. Če naju je ob vstopu v Mavretanijo skrbelo zaradi moje punce, pa bi naju vendarle moralo zaradi mene. Jaz sem bil namreč tisti, ki je prejemal številne prijateljske poljube, mnogi so me prijeli za roko in razlagali o pripravi hrane ter ponujali slaščice. Kar težko sem se otepal vseh prijateljev. Več kot očitno sirijski prišleki na mavretanski družbeni lestvici zasedajo vidna in pomembna mesta. Večerja je bila nepozabna in bil je čas povratka v najino sobano.
Naslednje jutro sva se nemudoma odpravila do sirijske restavracije na zajtrk in kavico, vendar sva bila zanje nekoliko prezgodnja. Rahlo razočaranje naju je vodilo do znamenite ribje tržnice, imenovane Port de Peche, ki se nahaja dobrih 5 kilometrov iz centra mesta, ob atlantski obali. Gre za fantastično in zelo živahno tržnico, kjer se srečaš s tradicionalnim ribolovom, »morsko« kulinariko in vihravostjo prodajalcev. Vendar pa je ribolov zelo podoben v vseh zahodnoafriških državah, tako da sva se bolj navduševala nad raznolikostjo prebivalcev Atlantskega oceana. Tržnica zaživi v vsej veličini šele v popoldanskih urah, ko se ribiči vrnejo s svojega dnevnega ribolova. Ta dan ni bil ravno v ponos ribičem. Slaba volja je preplavila tržnico in bil je čas povratka v središče mesta. Vreden ogleda je vsekakor nacionalni muzej, ki se bohoti v najlepši mestni stavbi. Prvi vtis me sicer ne prepriča o delovanju muzeja, a naju v nasprotno prepričajo temnopolti delavci, ki posedajo pred stavbo. Fantastična zgodovina Mavretanije odseva etnično enotnost skupine Moor in številne arheološke ostanke prvih prebivalcev. Za naužitev kul-turno-zgodovinskih in naravnih lepot se je potrebno odpraviti v smeri mesta Atar, vendar nama je tokrat potovanje v ta del Mavretanije onemogočal čas. Na poti do hotela se ustaviva še v osrednji mošeji, kamor ženke in neverniki nimajo vstopa, tako da je moč to famozno zgradbo občudovati izza obzidja. Dovršenost arhitekturne zasnove. Opazim precej bolj ostre poteze zgradbe v primerjavi s senegalskimi mošejami. Še zmeraj naju ljudje z velikim navdušenjem in prešernim nasmehom na cesti pozdravljajo, rokujejo in sploh uživajo.
Med odkrivanjem Nouakchotta dobiš občutek, da se nahajaš v ogromni nemški tovarni Mercedes. Ob redkih semaforjih se nagnete neverjetna paleta raznolikih tipov tega nemškega avtomobilskega giganta. Fantastično mesto.
Nadaljevanje prihodnjič
Ptuj • V Primusu gostijo Arneja Hodaliča
Foto: osebni arhiv
Arne Hodalič
»Potovanje -v navidezno ogledalo«
Obstajajo ljudje, ki so tako polni intuziazma, pozitivne energije in vznesene zvedavosti, da si ne moremo kaj, da ne bi pokukali v njihove svetove in se pustili razvajati pustolovščinam, ki jih viharno premetavajo skozi življenje.
Za Arneja Hodaliča bi težko rekli, da je samo svetovno znan fotograf, saj združuje toliko talentov in posebnih znanj, da se človeku od naštevanja kar zvrti. Odkrito pa priznava, da je od vsega najbolj zapisan fotografiji. Arne je umetniška in boem-ska duša, ki se skozi objektiv v našem imenu dotika sveta in nam ga riše v povsem novi, še neodkriti podobi. Vsaka fotografija je zgodba, ki se nam želi razodeti z namenom, da se nas dotakne in nas spremeni.
Vaše življenje je adrenalinska avantura, ujeta v objektiv fotoaparata. Ste fotograf, popotnik, novinar, potapljač, mornar motorist, pomorski radiotelegrafist, jamar, pisec in še bi lahko naštevala. Katera izmed teh vlog je najbolj vaša? Zagotovo sem najprej fotograf, takoj zatem pa potapljač, v zadnjem času pa se precej ukvarjam z gorskim kolesarjenjem, torej sem tudi kolesar.
Fotograf Bojan Brecelj. Kako vam je spremenil tok življenja? Z Bojanom sva začela fotografirati skupaj, pravzaprav sem se jaz od njega na začetku veliko naučil. Skupaj sva potovala, se pogovarjala o fotografiji in z njo živela. Brez tega (in njega) ne bi prišel tako daleč ... Skratka, prijatelja iz otroštva in za vedno.
Podvodna fotografija, boemska popotovanja po prvinskih predelih sveta, fotoreportaže iz vojnih žarišč, studijska fotografija. Kaj vam je ljubše. Poiskati pravi trenutek, ki ga ponudi kulisa sveta, čeravno morate zanj prežati ure, tedne, mesece, ali kader, ki ga oblikujete po svoji meri?
Zagotovo mi je ljubše poiskati pravi trenutek, ne branim pa se tudi kreacij in postavljanja svojih kadrov.
Niste obiskovali šole za fotografijo, pa vendar se zdi, da so vaše fotografije
popolne in upoštevajo vsa načela, ki jim dobra fotografija mora slediti. Je to spontano ali vse to prinesejo izkušnje in trdo delo? Ne verjamem v talent, vsaj pri sebi ne, zato sem mnenja, da je pri meni vse skupaj le rezultat trdega dela, se pravi naučeno.
Ste gostujoč predavatelj na mnogih delavnicah, seminarjih, predavatelj na FDV, zadnje leto pa tudi docent na VIST na oddelku za fotografijo. Pri fotografiji ne šteje samo znanje, temveč tudi osebnost človeka za objektivom. Kaj je tisto nekaj v osebnostni noti, ki zaznamuje fotografovo drugačnost? Seveda ima vsak fotograf svoje posebnosti in poglede na fotografijo, zato zagovarjam teorijo, da mora nekdo, ki se hoče fotografije naučiti, obiskovati čim več takih in drugačnih izobraževanj, saj le s sintezo in kombinacijo različnih znanj in predvsem različnih predavateljev najlažje najdemo tisti svoj posebni izraz. Ko ta profesionalni del znanja združimo s svojim karakterjem, dobimo pač tisto, čemur rečemo osebni stil.
Potovanje v navidezno ogledalo je vaša fotomono-grafija, ki izvrstno prepleta
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
misli, spoznanja in videnja iz popotovanj, ujeta v besedo in sliko. Kaj ste želeli sporočiti svetu? Kaj sem želel sporočiti svetu? Če si dobro preberete uvod v mojo knjigo, boste razumeli, da niti takrat, niti danes nisem vedel in še vedno ne vem, kaj sem hotel sporočiti svetu . .. Te stvari so bistveno bolj zapletene, kot se zdijo na prvi pogled. Mogoče sem hotel samo pokazati svojo shizofrenijo (na srečo ne klinično ... haha), se pravi shizofrenijo našega sodobnega sveta. Kaj pa vem ...
19. in 20. junija bo v grand hotelu Primus na Ptuju potopisno predavanje z naslovom Zakladi Ekvadorja in odprtje razstave z naslovom Ukradeno otroštvo, prvo v sklopu gostovanj uglednih članov Diplomatic Protocol Society, katerega član ste tudi vi. Najin intervju je na nek način vabilo vsem ljubiteljem fotografije. V čem je vaša drugačnost? Predavam predvsem iz svojih izkušenj in ne neka univerzalna znanja. Predavam svoj način dela, svoj pristop in svoje poglede, ki pa niti slučajno niso veljavni tudi za vse ostale. Prave resnice pa tako ni ...
Aleksandra Jelušič
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
BETONSKI IZDELKI - robniki, škarpniki, ploščice itd. Čeh Franc, s. p., Dornava 79 b, Dornava. Tel. 02 755 07 21, 041 694 702.
NPK - pridobite si nacionalno poklicno kvalifikacijo - voznik, po starem programu. Avtošola PREDNOST, d. o. o., Nova cesta 1, Ptuj, tel. 041 938 518.
KONČNO NA PTUJU! Prvi Studio Manikure - MOJSTIL, Tanja Lipaušek, s. p., Supermesto Ptuj, Ormoška c. 30, tel. 030 350 091.
UGODNI izkopi vseh vrst, rušitve objektov, tlakovanje, asfaltiranje, preboji cestišč, kanalizacija, meteorne vode. Tel. 041 648 255. GMG Elmont, d. o. o., Žnidariče-vo nabrežje 12, 2250 Ptuj.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
GRADBENIŠTVO in zaključna gradbena dela - Sekol, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela. Miran Sekol, s. p., Straže 30, De-strnik, GSM 031 666 751.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
Foto: Arne Hodalič
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www. Milumed.si.
^LASTh
Izvajamo krovska, kleparska in tesarska dela. Montiramo vse vrste opečnih, betonskih, bitumenskih in pločevinastih kritin, razen v enem kosu od kapi do slemena. Akcija opečnih kritin Jungmeier Universo, Tondach, Bramac ter Gerard kritine. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, tel. 041 375 838.
VARČNA - okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
POMOČ IN OSKRBA, ko ne zmorete ali nimate časa, pridemo k vam na dom. Škerget Jože, s. p., Sagadinova ul. 1, Ptuj, tel. 040 993 778 in 02 788 59 88.
ZA DOMAČE ŽIVALI in rastline poskrbimo na vašem domu (voda, sprehod, hrana). Škerget Jože, s. p., Sagadinova ul. 1, Ptuj, 040 993 778 in 02 788 59 88.
37 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
BETONSKI zidaki širine 12 in 20 v junijski ponudbi. Bruno Šurbek, s. p., Cementninarstvo, Bistriška cesta 30, 2319 Poljčane, tel. 02 8025 303.
UGODNO, KVALITETNO IN HITRO izvajamo manjša gradbena dela. Oblaganje tal in sten Knauf ter urejamo terase. Golob Srečko, s. p., Posredništvo, Aškerčeva 9, Ptuj, telefon 041 245 054.
KMETIJSTVO
PRODAJAMO bele piščance domače reje, Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 713 60 33, zjutraj do 10. ure, popoldan od 16. ure dalje.
PRODAM drva z dostavo. Tel. 051 632 814.
PRODAM suha bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Telefon 051 667 170.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo, dobro plačilo. Tel. 041 679 937.
KUPIM traktor in kmetijske priključke, tel. 041 358 960.
PRODAM dve breji telici in dve breji kravi, stari 4 leta. Tel. 719 21 47.
TRAKTORSKI viličar s podaljški, z nagibom, višina dviga 4 m, 1,5 tone, prodam. Tel. 031 787 561.
KUPIM manjšo samonakladalko SIP, tračni obračalnik in pajka. Inf. na tel. 041 555 049.
PRODAM odojke in starejšo, 250-kg svinjo. Tel. 051 423 260.
PRODAM telico simentalko, tik pred telitvijo, pašno kravo s teletom, svinjsko polovico, možna menjava za neplodno kravo, z doplačilom. Tel. 041 240 003.
PRODAM telički simentalki 110 in 180 kg ter 180-kg svinjo. Tel. 041 333 691.
PRODAM multikultivator Gorenje s kultivatorjem, koso, prikolico, staro 5 let, dobro ohranjeno. Telefon 02 761 0136, 041 595 369.
PRODAMO dve rotacijski kosilnici 165 in 185, odjemalec silaže, cisterno za gnojevko, silos kombajn SK 80, nakladalno prikolico Pionir 26. Informacije na telefon 749 94 21 ali 031 892 703.
PRODAMO 11 m3 mešane hlodovine za drva (češnja, bukev), cena 480 €. 041 657 796.
PRODAM prašičke, stare 2 meseca, bele, velike pasme, za nadaljnjo rejo. Telefon 681 71 51, zvečer.
BREZPLAČNO ODDAM košnjo sena v Krčevini pri Vurbergu. Telefon 751 17 31.
DOM-STANOVANJE
APARTMAJI na otoku Viru, blizu Zadra, 20 m do plaže, kamnita ali peščena. Več informacij na tel. 00385 95 8449 677 ali 0049 1601 906924.
UGODNO oddamo apartma v centru Izole zraven morja, komplet opremljen za 2 + 2 os., min. 45 EUR/dan. Tel. 041 764 693.
NA VOLKMERJEVI CESTI v vrstni hiši oddamo v najem garsonjero - neo-premljeno. Tel. 041 764 395.
KIDRIČEVO prodam dvosobno stanovanje, 63 m2, opremljeno, delno obnovljeno velik balkon, klet, kabelska TV, tel., takoj vseljivo. Tel. 031 244 748.
V PTUJU PRODAM trisobno stanovanje. Telefon 041 512 178, 777 1221.
NEPREMIČNINE
PTUJ CENTER, v najem oddam poslovni prostor, 75 m2. Telefon 051 336 307.
PRODAM večnamensko gradbeno parcelo v Apačah pri Ptuju. Telefon 041 281 348.
IŠČEMO PARCELO od 500 do 1000 m2 za postavitev bivalnega vikenda, zunaj naselja, mirna lokacija Tel. 051 807 784, zvečer.
PO IZJEMNI ceni prodam novo obnovljeno stanovanje na Ptuju. Tel. 030 396 757.
PRODAM hišo v Lovrencu na Dr. polju, cena 125.000 €, v račun vzamem enosobno stanovanje. Tel. 041 947 621.
DELO
IŠČEMO resno žensko za dostavo kruha, živilskih izdelkov in ostalih stvari po terenu - Halozah, naše vozilo. Igor Markež, s. p., Falska cesta 98, Ruše, tel. 051 807 784, zvečer.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM valjarja znamke Bomaga. Tel. 041 728 945.
UGODNO prodam večji gostinski štedilnik, nerjaveče vinske sode, globoko nerjavečo pomivalno korito. Telefon 041 245 054.
ŽELITE BAZEN NA VAŠEM DVORIŠČ ? V podjetju RM-Ro-dos na Zagrebški 53 v Ptuju vam ga po vaši želji sprojektirajo in postavijo. Nudijo tudi vso dodatno opremo in servis . Tel. 051 249 439.
CMIM
M HUM [M [?(MiK§o
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj {ob Mariboriki ccsti), hI.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
_možnost obročnega odploala_
O
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
PE1EK 19.8.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 20.8.
8.00 Festival pesmi o vinu 2009 9.30 VRATA MED ZVEZDE 11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 12.00 SUPER HITI odd. 13.00 SIP lestvica - odd. 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja Občine Markovci
NEDELJA 21.6.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.0010. Let KD Hajdoše 11.00 Oddaja Občine Videm 13.00 Praznik Občine Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Dobrodelni koncert na Destrnlku 18.00 VRATA MED ZVEZDE
PONEDELJEK 22.6.
8.00 Kronika Občine Videm 9.00 VRATA MED ZVEZDE 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Oddaja Občine Videm 20.00 Oddaja Občine Markovci
BM-MOBIL
Sakelšek Bernarda s.p.
Rajšpova ulica 14 Ptuj Tel.: 02/ 620 88 67, 051/ 654 925
Ugodno financiranje do 7.iet, možnost kredita ali leasinga na položnice, prepisi.
PONUDBA RABLJENIH UOZIL
CENA
SREBRNA SREBRNA RDEČA MODRA SREBRNA BELA MODRA ZELENA MODRA BORDO RDEČA ZELENA SREBRNA SREBRNA SREBRNA ČRNA
ZNAMKA	LETNIK	BARVA	OPREMA
MEGANE 1,5 DCIGRANDTO	UR 2006	7.690,00	DIGIT. KLIMA
SAXO 1,1	2000	1.490,00	SERVO VOLAN
SWIFT 1,3	1999	990,00	EL PAKET
GOLF 1,416V	2000	4.390,00	KLIMA
FOCUS 1,6 TDCI	2005	8.500,00	KLIMA
MEGANE 1,416V	1999	2.990,00	KLIMA
HONDA CR-V 2,0	2003	11.350,00	KLIMA
POLO 60	1997	1.600,00	SERVO VOLAN
CLIO 1,5 DCI	2004	4.900,00	KLIMA
IWINGO	2002	3.500,00	KLIMA
A31,8	oo o»	2.990,00	SERVO VOLAN
CLIO 1,2	2004	4.740,00	KLIMA
OCTAVIA 1,9 TDI	2000	5.300,00	KLIMA
PASSAT 2,0 TDI	2006	11.990,00	DIG. KLIMA
ASTRA 2,0 D	2002	4.750,00	DIG. KLIMA
PETKOV VEČER
Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-lednik.si
čMITT
Trgovina - storitve
Stojnci 19 2281 Markovci Tel. 02 788 81 60, gsm 031 224 660
IZVAJAMO:
-	elektroinstalacije
-	strelovodne instalacije (neopazni strelovodi HERMI Celje)
-	meritve elektro in strelovodnih instalacij
-	servis gorilnikov - meritev emisije dimnih plinov
-	montaža in servisiranje regulacij za centralno ogrevanje
-	hitri servisi: popravilo in čiščenje bojlerjev, zamenjava pip...
Ponudba rabljenih vozil
www.avto-prstec.si
KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ
Servisne storitve le 24 EUR z DDV
Cena velia za vse tipe vozil starejših od 3. leti
Barva
Letnik Cena (€)
audi a4 avant 1.9 tdi bmw320d
fiatpanda 4x41.28v climbing. 5v
fiat punt01.216v, 3v
fiat punt01.216v
fiat brava 1.9 jtd
lancia thesis 2.0 turbo exec., 5v
opel corsa 1.3 dti, 3v
renault clio
renault espace 1.9 dci.5v Skoda fabia combi i.4tdi5v vw passat variant 1.9 tdi, 5v
crna
črna
srebrna
srebrna
bela
bela
siva
bela
srebrna
t. siva
srebrna
srebrna
2004 (t) 2001 2008 (t) 2003
2003 2001
2003 (t) 2006 2001
2004 2007 (t)
10.190,7.790,9.990,3.990,3.000,3.290,7.990,- s 6.490,-'" 3.990,- g 9.590,-1 9.490,-
2005 10.990,- ï
Avtocenter Preteč d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Spomladanske ugodnosti
Adriatica Slovenice na Ptuju in v Ormožu!
Za vas smo pripravili dva bona, ki ju lahko uveljavljate ob sklenitvi novega stanovanjskega in avtomobilskega zavarovanja.
Pričakujemo vas na predstavništvu AS-a na Ptuju in v Ormožu.
AS, Predstavništvo Ptuj
Trstenjakova ulica 1, Ptuj T: 02 780 6800
AS, Predstavništvo Ormož
Vrazova ulica 5, Ormož T: 02 740 0204
AdriaticSlovenical
Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group I
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Gregor Kravos, dr.dent. med. Na Tratah na Ptuju
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
fllMi	iiiMJiMii M	
C 02/22 8011C		1 SoliS d.o.o. ! Razlagova 24, Maribor 1
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA c	OPR.	BARVA
AJDI A4 2.5 TDI OUATTRO	2003	9.980,00	K0V.M0DRA	AVT.KUMA
AUDI TT COUPE 2.OTT SI	2007	26.450,00	K0V.ČRNA	AVT.KUMA
FIAT STIL01.9 JTD	2005	5.950,00	K0V.ČRNA	KLIMA
FORD FOCUS CMAX 1.8 TDCI	2006	8.490,00	SREBRN	KLIMA
FORD MONDEG 2.0 TDI KARAVAN	2002	4.580,00	BELA	KLIMA
JAGUAR X-TYPE 2.0 IJT116V	2005	13.750,00	K0V.ZLATA	KLIMA
□PEEL AGILA 1.216V	2004	5.690,00	K0V.M0DRA	KLIMA
OPEL COMB01.6	2003	4.790,00	SREBRN	KLIMA
OPEL ASTRA 1.8 i 16TWIN TOP CABRIO	2007	17.280.00	K0V.ČRNA	KLIMA
OPEL ASTRA 1.616V KARAVAN	2007 KUP.SLO	9.790,00	KOV.PEŠČENA	AVT.KUMA
PEUGEOT 3071.6 HDI EXECUTIVE	2006	8.980,00	SIVA	AVT.KUMA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI EXPRESSION	2007	8.490.00	KOV.TE.SIVA	AVT.KUMA
ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI LIMUZINA	2006	11.650,00	KOV.SREBRN	KLIMA
TOYOTA CDR0L1A 1.4 D	2005	8.980,00	K0V.SIVA	AVT.KUMA
VW GOLF IV 1.9 TDI LIMUZINA	2003	6.950.00	K0V.ČRNA	KLIMA
Na zalogi preko 40 vozil.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA LETNIK		CENA®,	OPREMA	BARVA
AUDI ALLROAD 3,0 TDI □.	2007	55.900,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
AUDI 07 QUATTRO 3,0 VG TDI DPFTipt	2D0G	52.990,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRNA
BMW SERIJA 3:318 d	2004	9.990,00	KLIMA	KOV. ČRNA
CRYSLER VOYAGER 2,5 CRD	2003	8.490,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
FIAT STIL01.9 JTD DYNAMIC	200G	7.590,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
FDRDFOCUS 1,6TDCi Futuril	2005	7.190,00	KLIMA	KOV. MODRA
OPEL ASTRA 2,0	2001	3.990,00	KLIMA	BELA
PEUGEOT 106 XN PACK	1999	1.550,00	TONIRANA STEKLA	KOV. SREBRNA
ROVER SERIJA 800:825 SI	199G	2.790,00	AVT.KUMA	KOV. ZELENA
VW POL01,4	2003	5.990,00	AVT.KUMA	ČRNA
FIAT SCUDO VAN, 2,0 JTD	2002	5.990,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT KANGOO EXPRESS 1.5 DCI	2D0G	7.400,00	SERV. KNJIGA	BELA
RENAULT GRAND ESPACE PRIVILEGE 2,2 DCI	2004	14.390,00	AVT.KUMA	ČRNA
PEUGEOT 2001,41	2005	5.990,00	KLIMA	KOV. SV. SIVA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
R LAGUNA 1,9 DCI PRIVILEGE KAR.	2001	5.980,00	AVT.DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN P0L01,0 MPI	2000	3.190,00	PRVA REG. 2001	BELA
RENAULT MODUS 1,216V ALIZE	2005	6.790,00	KLIMA	KOV. ČRNA
AUDI A41,9 TDI QUATTRO	2004	10.390,00	AVT.DEU. KLIMA	T. MODRA
SEAT IBIZA 1,4	2000	2.990,00	SERVO VOLAN	BELA
CITROEN SAX01,01	1997	1.350,00	SERV. KNJIGA	KOV. ZELENA
FORD FOCUS 1,6	1999	3.350,00	SERVO VOLAN	KOV. SV. ZELENA
FIAT STIL01,416V ACTUAL 6 SPEED	2005	5.990,00	KLIMA	KOV. ČRNA
ŠKODA FABIA 1,4 MPI	2002	4.190,00	PRVI LAST.	SV. MODRA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI EXPR. LIM.	2004	7.200,00	PRVI LAST.	KOV. MIŠJA
PEUGEOT 4061,8 ST LIMUZ.	2000	3.240,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 4061,8 ST	1997	1.980,00	KLIMA	B. RDEČA
RENAULT CLI01,5 DCI EXPRESSION	2004	4.290,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,41	2000	2.450,00	SERVO VOLAN	KOV. OLIVNA
AUDI A41,9 TDI AVANT KARAVAN	2002	8.300,00	AVT.KUMA	ČRNA
PEUGEOT 307 2,0 HDI SW	2002	5.690,00	KLIMA	KOV. ČRNA
SEAT TOLED01,8 SPORT	1999	2.970,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
BMW 3181 LIMUZINA	2001	8.450,00	AVT.KUMA	KOV. SV. MODRA
RENAULT GRAND ESPACE 1,9 DCI	2004	8.950,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL VECTRA 1,616VIGL PLUS LIM.	1997	2.850,00	KLIMA	KOV. B. RDEČA
FIAT PUNT01,2	2004	4.400,00	SERVO VOLAN	RDEČA
ŠKODA FABIA 1,4 MPI CLASSIC	2001	3.570,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
BMW 530DAVT. KARAVAN	2000	7.450,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV. M. SIVA
RENAULT MEGANE 1,9 DCI	2002	5.990,00	KLIMA	MODRA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUSTI
Prireditvenik
Petek, 19. junij
19.00 Ptuj, CID, zaključna glasbena produkcija, z novim glasbenim programom se bodo predstavili mladi glasbeniki, ki obiskujejo tečaje v CID 19.00 Ljutomer, Dom kulture, osrednja slovesnost ob dnevu državnosti 20.00 Makole, dvorec Štatenberg, koncert Vokalnega ansambla Musica z
naslovom If You Love Me 20.30 Ptuj, Galerija domaKULTure, MuziKafe, razstava akademskega slikarja Dušana Fišerja Stvari v prostoru
-	Ptuj, CID, prijavite se lahko na tabor, ki ga organizira društvo praha v Skorbi pri Termah
Sobota, 20. junij
8.00 Cerkvenjak - Čagoni, na vzletišču, letalski dan Aero kluba Sršen, v
sodelovanju s Slovensko vojsko 10.00 Ormož, Kerenčičev trg, 14. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem
programu za pokal Vinka Štrucla 10.00 do 18.00 Ptuj, ploščad pred Termami, Bio užitek, organizira združenje ekoloških kmetov
10.00 Dobrava pri Ormožu, zraven vaškega doma, turnir v odbojki na mivki 10.00 Dornava, košarka, prireditev ob 14. prazniku občine Dornava 11.00 Ptuj, v Termah, družabno srečanje upokojencev z vse Slovenije (kulturni program, likovna razstava, šport, rekreacija ter uporaba celotne ponudbe Termalnega parka 11.00 do 13.00 Ormož, športna dvorana na Hardeku, tekmovanje godb 13.00 Miklavž pri Ormožu, v baru Digo, tekmovanje v biljardu, za pokal KS Miklavž
14.00 Velika Nedelja, javni brezplačni vodstvi z ogledom razstav in zbirk v
ormoškem in velikonedeljskem gradu 14.00 Lenart, športni park Polena, družabno-športne igre skozi ves dan 15.00 Podgorci, gasilski dom, prevzem novega gasilskega vozila in razvitje prapora
16.00 Mezgovci ob Pesnici, 12. dan gasilcev občine Dornava in 70-letnica
PGD Mezgovci ob Pesnici 16.00 do 18.00 Ptuj, pedagoška soba gradu, Mladi arheologi pripravljajo delavnice za otroke
17.00 Miklavž pri Ormožu, dnevno-nočni turnir v malem nogometu, za prehodni pokal KS Miklavž 18.00 Turnišče, kulturna dvorana, 5. obletnica ljudskih pevcev Društva upokojencev Turnišče ter prestavitev druge zgoščenke 18.00 Ptuj, Grajska klet, predstavitev o novih pridobitvah ob izkopavanjih pri OŠ Ljudski vrt, predstavitev najdb in predavanje o aktualnem izkopavanju
19.00 Ptuj, Romanski palacij, odprtje razstave izbora del kiparja Erwina Huber-ja
20.00 Ptuj, slavnostna dvorana na gradu, koncert Prosvetnega društva Cirkov-ce
20.00 Ptuj, prireditveni center Kronos Park hotela, kulturno-gastronomski
večer, glasbeni gost bo profesionalni glasbenik Tom Baaron 22.00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu, ogled dokumentarnih filmov Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož 22.00 Ptuj, na gradu, javno brezplačno vodstvo po zbirkah
-	Majšperk, Planinsko društvo Majšperk vas vabi na Krofička/Vajnež
Nedelja, 21. junij
10.00 Miklavž pri Ormožu, dvorec Temnar - Stanko Čurin, tekmovanje v šahu 12.30 Cerkvenjak, povorka starih običajev in navad
15.00 Mezgovci ob Pesnici, na dvorišču gasilsko-vaškega doma, tradicionalna
prireditev Od paše do sira 20.00 Miklavž pri Ormožu, svečanost s podelitvijo priznanj in kulturnim programom v počastitev krajevnega praznika 21.00 Miklavž pri Ormožu, na igrišču kresovanje s kulturnim programom
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Za smeh v
otroških očeh. Posnetek 1. dela dobrodelnega koncerta v Nazarjah. Nastopajo: Irena Vrčkovnik, Tanja Žagar, Slovenski oktet, Strašna Jožeta in več glasbenih skupin. Vabljeni
Kino Ptuj
19., 20. in 21. junij, ob 17.00 Art program: Lajf - komična drama. Ob 18.30 Angeli in demoni - triler. Ob 21.00 Terminator: Odreštiev - akcijski zf. triler.
( liHCt*
pred male ekrane.
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo boli.
SPOMIN
Boleč je spomin na 21. junij, ko si za vedno odšel od nas, dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in svak
Janez Horvat
IZ MOŠKANJCEV 35 A
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in se z lepo mislijo spomnite nanj.
Vsi njegovi
www.radio-tednik.si
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, zdaj mirno v grobu spiš, a z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica, svaka in dedka
Antona Ciglarja
IZ ULICE HEROJA LACKA 6
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala sodelavcem ADK in VELO PE Ptuj. Hvala tudi osebju ptujske bolnišnice za nego in skrb. Zahvala govornici ge. Veri in duhovniku za opravljen obred in sv. mašo.
Hvala za odigrano Tišino in pevcem za odpete pesmi slovesa ter pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj.
Žalujoči: vsi njegovi
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ne ugasne, resnice sonce ne stemni.
Simon Gregorčič
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče
Marije Pažon
IZ PTUJA, RIMSKA PLOŠČAD 9
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše.
Branka z družino
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Nihče ne ve, kaj si si takrat želela. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 64. letu po dolgi in težki bolezni zapustila naša draga žena, mama in babica
Ana Vauda
rojena Zorec
Z ZG. HAJDINE 83 A
Na zadnji poti jo bomo pospremili jutri, v soboto, 20. junija 2009, ob 17. uri na pokopališču na Hajdini.
Žalujoči: mož Jože, sinovi Bojan z družino, Joži
in Peter z družino
Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večen mir. Izčrpal sem svoje moči. Zaprl trudne sem oči.
ZAHVALA
Za vedno je zaspal naš dragi mož, oče, dedek, brat, tast in svak
Ferdinand Valenko
IZ ŠTRAFELOVE UL. 16, 2250 PTUJ
18. 7. 1940 - 2. 6. 2009
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in številnim prijateljem, ki ste nam stali ob strani in sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, izrazili ustna in pisna sožalja in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi dr. Matjažu Brenčiču za večletno skrb ob njegovi bolezni, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, govornici ge. Veri Kokol in pogrebnemu podjetju Ptuj. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči domači
Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Ostalo grenko je spoznanje, da te več ne bo,
ker za vedno vzela, mama, si slovo.
ZAHVALA
Ob tihem odhodu naše drage žene, mame, babice, prababice, tašče in sestre
Ane Kokol
IZ SLATINE 33, CIRKULANE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebna zahvala g. župniku za opravljeni obred, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir, govornikoma g. Miru Les-jaku in g. Branku Firbasu, sodelavcem podjetja Proval - Mala vas, LD Cirkulane. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Andrej, hčerki Ida in Silva ter sin Zvonko z
družinami
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, a v naših srcih je ne bo nikdar.
V SPOMIN
21. junija mineva 3 leta, odkar nas je zapustila naša najdražja
Milojka Leber
VAREJA 50 A, VIDEM
S solzo v očeh ti prižigamo svečke in vedno mislimo nate.
Tvoji najdražji
Zdaj ne trpiš, zdaj počivaš. Kaj ne, sedaj te, nič več ne boli! A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te ni, v očesu solza se iskri!
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in dedka
Alojza Bezjaka
IZ SLATINE 40
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem ter znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali sveče, cvetje in za sv. maše. Posebna zahvala g. dekanu za besede tolažbe in lepo opravljen cerkveni obred. Zahvala tudi pevcem za odpete žalostinke, nosilcema križev, zastavonošu, g. Lesjaku, govorniku in pogrebnemu podjetju Mir.
Posebna zahvala velja ge. Jožici Kolenc!
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Tvoja najdražji: žena Pepika, hčerka Blanka z družino, hčerka Milena z družino
ter vnuk Darjan in vnukinji Barbara ter Mojca
> t
Kako srčno si ti želela, da še med nami bi živela, da svoje vnučke bi objela.
A smrt pač tega ni hotela, prezgodaj, MAMI, BABI, te je vzela. Molče s solzami se borimo: »Naj bo le mora«, si želimo. A žal nebo nas ne posluša, od žalosti boli nas duša.
ZAHVALA
Boleča je resnica, da se je nenadoma za vedno ustavilo plemenito srce naše ljubljene mamice, babi, drage tašče, botrce ter nadvse delovne ženice
Jožefe Hrastnik rojene Strah
IZ POLJČAN
Iskreno se zahvaljujemo vsem za prisotnost ob njenem slovesu s tega sveta, vsem, ki ste se z ljubeznijo poklonili njej v zahvalo, nam pa v čast. Hvala reševalni postaji Ptuj za takojšen odziv in pomoč, hvala družini Strelec, iz srca hvala za razumevanje in pomoč pogrebnemu Komunalnemu podjetju Ptuj, hvala gospodu župniku iz Police za čudovito poduhovljeno slovo, ki je z besedami slovesa čustveno omilil našo globoko bolečino. Iskrena hvala družini Lerbar iz Goričan ter teti Cveti iz Gradišča za vso skrb, pomoč in podporo v naših najtežjih trenutkih.
Hvala za vsak podarjen cvet in za številne sveče, ki bodo ožarjale poslednji tihi dom naše ljubljene mamice.
Z žalostjo v srcu hči Natalija z družino ter tvoji nepozabni ljubeči vnuki
Ljubljana • Kidričani pri ministru Erjavcu
Z vsebino pogovorov niso zadovoljni
Predstavniki občine Kidričevo in tamkajšnje civilne iniciative za sanacijo gramoznice v Lovrencu so v torek, 16. junija, končno dočakali tolikokrat zahtevani obisk na Ministrstvu za okolje in prostor. Z ministrom Karlom Erjavcem in njegovimi sodelavci so se pogovarjali o aktualni okoljski problematiki v občini, vendar z vsebino pogovorov niso zadovoljni, saj ne nakazujejo izhoda iz očitno slepe ulice.
Iz občine Kidričevo so se obiska na ministrstvu udeležili župan Jože Murko, podžupan in predsednik civilne iniciative Jože Medved, direktorica občinske uprave Evelin Ma-koter, komunalni nadzornik Igor Premužič in predstavnik skupne občinske uprave Stane Napast, pogovarjali pa so se z ministrom Karlom Erjavcem in njegovimi sodelavci, ki pokrivajo področje prostorskih aktov: Marijo Urankar, s področja okolja, z Bernardo Pod-lipnik in Petrom Dolinarjem. O vsebini pogovorov je podžupan občine Kidričevo in predsednik civilne iniciative Jože Medved povedal:
„Na omenjenem sestanku je župan Jože Murko najprej izpostavil problematiko sprejemanja prostorskih aktov, saj je občina Kidričevo na seji v marcu sprejela spremembe prostorskega plana občine, ki je bil predhodno usklajen z vsemi ministrstvi, potreben je bil le še podpis ministra za okolje in prostor, a tega ni storil, ker se občina Slovenska Bistrica ni strinjala zaradi - po njihovem mnenju - nepravilne meje z občino Kidričevo. Ministru Erjavcu sta župan in Stane Napast predstavila veljavne katastrske meje med občinama, ki po našem mnenju in mnenju geodetov niso sporne. Minister Erjavec je menil, da zaradi neutemeljenega spora o meji s sosednjo občino ne sme biti blokad pri spremem-
bah prostorskih aktov in s tem tudi blokad investitorjev, ki čakajo na ustrezne prostorske spremembe. Obljubil je, da bo storil vse, da čim prejpride do podpisa sprememb prostorskih aktov za občino Kidričevo."
Zagotovo ste se pogovarjali tudi o problematiki sanacije odpadnih gum v Lovrencu.
„Seveda, tudi na ta veliki in še vedno nerešeni problem je opozoril naš župan, ministru Erjavcu pa je predstavil tudi nekatere podrobnosti v zvezi s problematiko sanacije gramoznice v Lovrencu, ki jo, kot je znano, sanira podjetja Albin Promotion in v kateri se je že dvakrat zgodil velik požar. Odkrito smo mu povedali tudi,
Napoved vremena za Slovenijo
Kolikor dni kukavica še po kresu kuka, 32/15 toliko tednov po Mihelu v roke ne huka.
Foto: M. Ozmec
	/! :	Ik '5- J l^J 1 i
		H ■
		* f A ^H
		l/m
k H		J ' ^B
Jože Medved, podžupan občine Kidričevo in predsednik civilne iniciative: „Sprašujem, kje je toliko opevana pravna država, ki ne omogoča navadnim ljudem niti osnovne pravice živeti v zdravem okolju?"
Foto: M. Ozmec
Minister Karel Erjavec je Kidričane sicer poskušal pomiriti, a mu še ni povsem uspelo.
da zaradi ponovnega dovoza velikih količin odpadnih gum v zadnjem času po mnenju velikega dela krajanov in občine ponovno obstaja nevarnost požara. Župan je posebej poudaril, da je bojazen krajanov in vodstva občine upravičena, saj menimo, da res lahko pride do ponovnega požara v tem času, predvsem zaradi zelo okoliščin, ki so na moč podobne tistim v obeh dosedanjih požarih, to pa so poletni meseci in velike količine gum, ki so v zadnjem času v jami, pa tudi zaradi domnevno slabega varovanja.
Tudi sam sem ministra Erjavca seznanil in opozoril, da sem kot predsednik CI ogorčen in zaskrbljen, prav tako pa naši občani, ker se od zadnjega po-
Foto: M. Ozmec
Danes bo pretežno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Čez dan bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske okoli 7, najvišje dnevne danes od 26 do 31, jutri od 28 do 33 stopinj C. V noči na soboto se bo pooblačilo, padavine in nevihte bodo do jutra zajele vso Slovenijo. V soboto bo oblačno in deževno, ob morju bodo tudi nevihte. Občutno hladneje bo. Pihal bo severovzhodni veter. Tudi v nedeljo bo precej oblačno, občasno bo rahlo deževalo. Še bo hladno in vetrovno.
žara v lovrenški jami ni zgodilo nič v smislu sanacije in preprečitve možnosti nastanka novega požara. Nasprotno, v jami so trenutno enormne količine gume, veliko večje kot pred obema požaroma, na MOP pa tudi ni pravega odziva. Ministru sem jasno povedal, da smo krajani resno zaskrbljeni zaradi morebitnega onesnaženja okolja, če pride do novega požara, zaradi nevarnosti onesnaženja zaradi ostankov od obeh požarov in tudi zaradi ilegalno pripeljanih odpadkov iz Avstrije, ki se nahajajo v jami."
Vlada je že lani sprejela sklep o saniranju odlagališča oziroma jame v Lovrencu. Se ta izvaja?
„Res je, vlada RS je že septembra lani sprejela program sanacije, ki zahteva takojšnjo točno identifikacijo in analize tamkajšnjih odpadkov ter odvoz teh materialov iz jame. Žal pa do realizacije tega programa kljub nenehnim zahtevam občine Kidričevo in CI ni prišlo. Minister Erjavec je zaradi tega izrazil začudenje, saj je bilo sproženih veliko postopkov, ukrepov in sankcij pristojnih inšpektorjev, predvsem zaradi domnevnih kršitev in nespoštovanja predpisov ter izdanih dovoljenj, ki jih ima podjetje Albin Promotion za izvajanje sanacije, pa tudi, ker so bile vse zahteve po odvzemu ustreznih dovoljenj ter vsi ukrepi inšpektorjev po pritožbah podjetja Albin Promotion na drugi stopnji na ministrstvu zavrnjene."
Bo ministrstvo sedaj vendarle ukrepalo?
„Glede na situacijo je minister Erjavec menil, da je potrebno počakati na odločitev
upravnega sodišča v zvezi s tožbo podjetja AP zaradi ugoditve zahtevi občini Kidričevo po ponovitvi postopka pridobitve gradbenega dovoljenja, kjer bi bila tudi občina Kidričevo stranka v postopku. Sodelavcu z ministrstva Petru Dolinarju pa je naložil, da na MOP čimprej organizira sestanek s predstavniki občine Kidričevo, podjetja Albin Promotion in civilne iniciative, na katerem naj bi vendarle prišlo do dogovora o nadaljnji sanaciji jame ter prekinitvi dovoza gum v jamo. Sicer pa je minister Erjavec zatrdil, da z njihove strani kaj dosti več ni možno narediti, da tudi oni pri tem nimajo veliko možnosti, predvsem če upoštevamo prej navedena dejstva.
Ste torej s pogovori v Ljubljani vendarle zadovoljni?
„Žal ne morem biti, kajti ob vseh razvojih dogodkov in po reakciji ministrstva se kot predsednik CI sprašujem, kje je zdaj toliko opevana pravna država, ki ne omogoča navadnim ljudem niti osnovne pravice živeti v zdravem okolju, saj jih prepušča nenehnemu strahu zaradi novega onesnaženja okolja zaradi morebitnega ponovnega požara ali zaradi morebitnega onesnaženja zaradi nesaniranih ostankov prejšnjih dveh. Na drugi strani pa dovoli tistim, ki so s svojo dejavnostjo že večkrat ogrožali naše okolje in zdravje, nemoteno nadaljevanje svojega početja. Dokler teh odgovorov ne bo, si bomo še naprej prizadevali za rešitev nastale situacije, čeprav bomo nekoliko bolj negotovi zaradi slabih obetov."
M. Ozmec
Roman ZemuariC s.r Dornava 59, 2252 Dornava PE Rajspova uuca 1,2250 Pnu 1el: 059 03 03 05 fax : 059 03 03 04 INr0@zer0x.si
OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TALNO IN STENSKO OGREVANJE ELEKTRO INSTALACIJE IN MERITVE
ste bili POŠKODOVANI
P^r^na^ V PROMETNI
NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PTUJ, Vodnikova 2
tebLr1zTp^ 080 13 14
Črna kronika
S ceste na njivo
15.	junija ob 9.10 je 65-letni voznik osebnega avtomobila v kraju Turnišče zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča zapeljal s ceste na njivo, se z vozilom obrnil na streho in se pri tem lahko telesno poškodoval.
Strela zanetila požar
16.	junija okrog 19. ure je udar strele v vikend hišo v kraju Gočova povzročil požar. 30 prostovoljnih gasilcev ga je pogasilo. Premoženjska škoda na objektu znaša okrog 5.000 evrov.
Vlomi, tatvine
V	noči med 15. in 16. junijem je neznani storilec vlomil v gostinski lokal v Lenartu. Odtujil je 450 različnih zavojev cigaret, 19 litrov različnih žganih pijač, dnevni izkupiček in menjalni denar. Premoženjska škoda znaša 2.000 evrov.
Neznani storilec je med 12. in 15. junijem na delovišču izgradnje plinovoda v Stopercah ukradel gorivo. Na delovnem stroju znamke Volvo je odvil pokrov rezervoarja in iz njega iztočil 200 litrov goriva diesel. Podjetje je oškodoval za okoli 250 evrov.
13. junija okrog 16.20 je 34-letni moški iz okolice Ormoža v naselju v bližini Ormoža pristopil do odklenjenega parkiranega vozila in pregledal notranjost. Iz vozila je vzel sončna očala. Pri tem ga je zalotil lastnik vozila, zaradi česar je moški stekel proti svojemu vozilu in se odpeljal. Ker se cesta, po kateri je zbežal, na koncu hriba konča, se je oškodovanec z vozilom zapeljal za njim in ga dohitel. Moški je oškodovancu izročil ukradene predmete s pojasnilom, da je iskal denar, saj se nima s čim preživljati. Oškodovanec je obvestil policijo. Pri nadaljnjem zbiranju obvestil so policisti ugotovili, da je moški utemeljeno osumljen storitve še najmanj dveh podobnih kaznivih dejanj tatvin: 29. maja v Hermancih in 4. junija v Mihalovcih je iz osebnih avtomobilov odtujil denarnici z osebnimi dokumenti in gotovino.
V	noči z 10. na 11. junij je neznani storilec vlomil v restavracijo na Pragerskem ter odtujil alkoholne pijače in več zavojčkov cigaret. Premoženjska škoda znaša okrog 150 evrov. Policisti PP Slovenska Bistrica so z zbiranjem obvestil izsledili 15-le-tnega fanta iz okolice Slovenske Bistrice in 19-letnega fanta iz okolice Ptuja, ki sta osumljena omenjenega kaznivega dejanja.
Alkotest je pokazal ...
15. junija ob 13.30 sta policista PP Slovenska Bistrica ustavila in kontrolirala 42-letnega voznika avtobusa, ki je nameraval peljati otroke iz OŠ Slovenska Bistrica. Vozniku je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, ki je pokazal rezultat 0,58 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje kategorij A, B, C, D ,E, F, G in H ter odrejeno pridržanje. Zoper njega bodo podali obdolžilni predlog na pristojno sodišče.
13. junija ob 1. uri so policisti PP Ptuj v Spuhlji ustavili 33-letnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,30 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali. Ker je vozil brez vozniškega dovoljenja, so mu izdali plačilni nalog.
| garažna in dvoriščna vrata
pogoni za vrata 3	zapornice
^ ključavničarska dela ? manjša gradbena dela
O Dupleska cesta 10 2000 Maribor
3 02 48 00 141
SELITVE OD A DO 2
demontaza • prevoz • montaža
041 748 832 \SSSS»