Po konfiskaciji druga izdaja! BELOKRANJEC ' Izhaja 1. in 15. vsakega Y mesca. — Naročnlna za i celo leto znaša K 1*50. / ^__________.______^S) Qlasilc belokranjskih kmetoV. Gcslo: Na delo za staro pravdo. Vse pošlljatve prosimo ^ na naslov „Belokranjec" Gradac, Bcla Krajina., I. letnik. Ljubljana, dne 15. vinotoka 1908. Štev. 15. Zbirka v Crnomlju ob ppilihi ljubljanshih dogodhov. Namesto venca na grob narodnih žrtev Lundra in Adamiča so darovali šolski Družbi Sv. Cirila in Metoda: naravnost Družbi so poslali: Oton Ploj, c. kr. notar K 20, Ivan Nagn, c. kr. poštar K 10, I. Merc K 2. — Po g. Ušlakarju so poslali: 1. Ušlakar, notar. kand. K 2, A. Kuder, sod. prist. K 1*50, Ign. Kline, c. kr. davkar K 1, I. Weiss, c. kr. kancelist K 1, A. Blazon, hran. tajnik K 1, Fr. Setina, nadučitelj K 1, I, Korbar, c. kr. fin. konc. K 1, M. Dolenc, učitelj K ], L. Seljak, c, kr. kancelist K 1,1, Modrijan, c kr. daveni oficijal 30 v, I. Škubic, mesar K 1, Ljud. Kunc, pis. pom. 40 v, Stanko Bavdek, pis. pom. 40 v, I. Eppich 10 v, I. Perhavc 18 v, Ljudmila Bukovic, učiteljica 50 v, I. Baier, učiteljica 50 v, A. Stepcc, c. kr. kancelist K 1, J. Spreicer 40 v, Bogdan Šetina 50 v, Matilda Spreicer K 1, I. Lev- stek 60 v, I. Radio, c. kr. kancelist K 1, K. Müller K 1, Satorsek, brivec K 1, Ign. Perhauc, c. kr. davč. kontrolor K 1, Pepica Urhova K 1, gospodične Puhkove K 1*40, Mici Spreicerjeva 60 v, A. Zurc, trgovec K 1, A. Kunc, trgovec K 1, I. Weiss, d. prakt. 10 v, Pepca Lozarjeva 60 v, Anica Lozar- 50 v, nadpor. Jeršinovic K 1, I. Puhek, trgovec K 1, A. Pavlin, višji živinozdravnik K 1, Bavdek St. 20 v, I. Jeršinovčeva 30 v, Aug. Skubiceva K 1, Mici Geltarjeva K 1, Janko Schweiger K 1, Pepica Lilkova K 1. — Za žrtve v bolnici je poslal Oton Ploj, c. kr. notar K 10. Konf iscirano! Konfiscirano! Podlistek. Moj prvi izlet v Belo Krajino. Dovršil sem tretjo solo in sem si pri- hranil od instrukcij malodane 200 K. Moj sošolec Matevž, kojemu smo rekli Pilatnž, je pa prav ob koncii leta dobil štipendijo za 416 K. Domenila sva so, da si malo pogledava širni svet. Odšla sva čez Kamnik in Črno v Savinjsko dolino, potem preko Celja in Zidanega mosta v Zagorje, čez Trojane v Ljubljano. Odtod sva jo mahnila čez Ribnico v Kočevjo ogledat si slavno „Rinžo". Iz Kočevja sva hodila ves dan po samih gozdovih in bilo je naju nemalo groza, ko sva sredi kočevskih gozdov naletela na eel tabor ciganov, ki so najn kar obkolili. Dala sva vsakemu par novčičev, potem pa urnih krač odšla, pa sva so skrila za neko skalo ter čakala, če morebiti ne pride par ciganov z noži za nama. Ko sva tiho sedela kake pol ure v send, in sva videla, da naju cigani ne marajo vzeti, sva si globoko od- dahnila in nadaljevala svojo pot. Prišedsi na (irič pri Črnomlju sva bila že precej izmučena. Ogledala sva si z vzisenega sta- lišča Belo krajino in jo mahnila tja, kamor sta naju vabila kar dva zvonika — v Dra- gatuš. Župnik Peter Mohar naju je prav ljubeznjivo sprejel ter je naju gostil kar več dnij skupaj. Zahvalivši se mu za gosto- Ijubjo sva krenila čez Crnomelj in Gradac proti Metliki. V Podzemlju sva se šla kopat v Kolpo. Tako krasne kopeli še nisva po- znala! Kolpa je bila zelo gorka in nikjer pregloboka. Kakor dve mladi razposajeni vidri sva se podila po mehkih, božajočih valih. Končno pa naju jo spomnilo proti vrhu Gorjancev posmehujočo se solnce, da bo treba misliti na večerjo in prenočišče. Okrepčana po kopeli sva urno pobirala pod noge pot v Metliko, kamor sva prišla že v mraku. Zavila sva v Pezdirčevo gostilno in si naročila vsak V* I vina. V prvi sobi ni bilo razen naju žive duše, v drugi sobi pa jo bil velik sunder. Povprašala sva gostil- ničarko, če ima za naju kako sobo, pa je rekla, da nima nobene sobe na razpolago. Vtrujena in vsled vesti, da tu ne dobiva prenočišča, sva žulila vsak svoje vino in premišljevala, kam pojdeva v temi, ker nama je bilo mesto čisto tuje. Pa tudi lačna sva bila, večerje pa nisva hotela naročiti, čeS da bova večerjala tarn, kjer bova prenočevala. Ravno sva hotela plačati in oditi, kar se odprö vrata druge sobe in jjrecej dobro rejen in — po obrazu sodeč — dobrodužen gospod z angleškim klobukom je gel skozi prvo sobo: Veselo šumenje in vrvenje pa nama je vdarjalo na uho, pa tudi v nos naju je začel prijeten vonj pečenke tako žgačkati, da se je nejevoljno oglasil želodec s pomenjkljivem kruljenjem. Že sva oina- hovala, če bi vendar ne kazalo kar tu ve- čerjati, da zadovoljiva prejkomogoče večnega nezadovolneža — želodec, kar se vrne preje omenjeni gospod v sobo. Pristopi k nama in naju prijazno vpraša, kdo in kaj da sva. Ko rau poveva, da sva dijaka, prime vsakega z eno roko in naju vede v drugo sobo rekoč: Stran 72. BELOKRANJEC Letnik I. AH ste že poslali naročnino 3HZ l'5O za eelo leto K 2'50 za vse dežele izven Avstro-Ogrske na naslov Belokranjec, Qradac Bela Krajina? Pošljite takoj, če še niste. To malenkost lahko utrpi vsak. Priporočajte naš list tudi svojim znancem. Kons iscirano! Slovanski časnikarski shod v Ljubljani. Pred dobrim mesecem se je vršil v Ljubljani shod časnikarjev vseh slovanskih narodnosti, kot srao že na kratko sporočali. Namen teh shodov je, da se slovanski casnikarji, to je ljudje, ki pišejo in ureju- jejo slovanske časnike, shajajo, spoznajo in pogovore o svojih skupnih zadevah. Razprave strokovnega značaja na tem shodu naših čitateljev ne bodo zanimali. Opozorimo naj samo na nekaj podrobnosti, ki so splošnega pomena. Prvi pomen tega shoda v Ljubljani je bil, da so se seSli in osebno spoznali tarn casnikarji vseh slovanskih narodov: Rusi, Čehi, Poljaki (rnski, pruski in avstrijski), Slovaki, Slovenci, Hrvatje, Srbi in Bolgari. Zelo važno je bilo, da je vladalo na tem shodu popolno edinstvo; odpadli so končno vsi prepiri, ki so bili po zgodovin- skem razvitku ali po tujcih umetno zasejani. Mirno so sedeli poleg sebe Rusi in Poljaki, Srbi in Hrvatje, Srbi in Bolgari. Važnost je Se vecja zato, ker bodo casnikarji s svojimi listi uplivali tudi na ostalo občinstvo v znamenju slovanske vzajemnosti. Nadaljna zanimiva stvar je bila ta, da so se Slovani prav lahko med sabo razumeli! Nemci nam radi očitajo, da je vseslovanski občevalni jezik — nemščina. Na tem shodu je bilo videti, da to ni res. Če je količkaj dobre volje, more izobražen Slovan razumeti vsa slovanska narečja. Na ljubljanskem shodu, ki je trajal tri dni, se ni izpregovorila niti ena nemška beseda. Kako mogočna je zavest, ko človek začuti tako jasno, da ima rojake po celem širnem slovanskem svetu, od našega Triglava do zadnjih ruskih mej na kitajski in japoski meji, od mrzlih severnih krajev notri do „turškega" Carigrada. Shod je bil važen dalje zato, ker se je vršil v naši beli Ljubljani. Majhni smo mi Slovenci, ali med vsemi temi Slovani je bilo čutiti, kako smo veliki kot Slovani. Posle- dice osebnega spoznavanja slovanskih časni- karjev z našimi razmerami za nas Slovence so se kmalu pokazale — za časa ljubljanskih dogodkov, ko so vsi ti casnikarji po celem slovanskem svetu pisali o njih, o Ljubljani, kjer so pred kratkem bili sami. Omenim naj še par posameznosti. Med ostalimi je bil tu n. pr. Kašub, med. dr. Czarnowski (Črnovski) iz Berlina. Povedal je, da so v največji bližini glavnega mesta vseh Nemcev Berlina tri slovanske vasi, kjer prebivajo njegovi rojaki Kašubi. To so zadnji ostanki polabskih Slovanov, katere so Nemci ponemčili zlasti s pomočjo Nemškega viteškega reda. Sedaj imajo v knjigah poljski jezik. „Gospodje študentje pa morajo biti pa z nami". Predno se dobro zaveva, kako in kaj, sva že bila v drugi sobi sredi dražestnih dam in veselih gospodov. Najin voditelj naju kar počez predstavi kot dva dijaka iz Lju- bljane, nama pa pove, da vidiva, pred seboj družbo, slavečo zaroko g. Fuchsa mlajšega. Nato pristavi: „Jaz sem pa tukajšnji notar Štajer. Zdaj pa le hitro zvrnita vsak en kozarec vina na zdravje zaročencev. Ker je bil velik kozarec, skoraj tolik kakor najin glad, sva se obotavljala, toda notar naju potolaži, češ, da ga bova en kozarček že zdelala, pa da se bo takoj dobila mala pod- laga za nadaljne kozarce. Zaprla sva oči in izpraznila svoj kozarec. Notar se je takoj odstranil in je pripeljal s seboj gospodinjo Pezdirko ter ji naročil, naj da nama dobre večerje in nama preskrbi sobo z dvema posteljema. Gostilničarka je nekoliko ugo- varjala, da nima sobe, nazadnje pa se je udala rekoč, da bi sobe nikomur ne pripravila, notarju na ljubo pa da jo bo za naju pri- pravila. Ko sva si z izvrstno večerjo pri- vezala dušo, sva se šele začela ozirati po družbi. Za naju mlada dijaka je bila taka pestra, vesela in ljubeznjiva družba nekaj povsem novega. Prijazne besede enega in drugega, sramežljivost in vedno bolj sva se vdajala splošnemu veselju. Tedaj pristopi k nama notar Štajer in ponudi vsakemu tri portorike. Bila sva v velikanski zadregi, kajti nihče izmed naju še ni pušil. Ker pa sva se sramovala to pri- znati, sva vzela ponujene smodke in jih položila na mizo, toda že nama je vžgal nek sosed na desno vžigalico in — hočeš, nočeš, moraš, zapalila sva vsak svojo smodko. Tedaj pa je zaoril splosen smeh, kajti silno sva skremžila obraze, ko sva potegnila prve dime. Zavladalo je splošno veselje in lepe pesmice, domači zvoki, so doneli po dvorani. Žal, da midva nisva več veliko videla in slišala, ker so se nama od tobakovega dima možgani nekoliko prehladili. (Dalje prih.) Prof. J. V. Hrasky, prot. češke tehnike v Pragi, je državni poslanec, bivši član mestnega sveta v Ljubljani, je izpregovoril na banketu nekaj besedi, ki bi naj jih zlasti kraetje dobro zapomnili. Dejal je približno tako: mi Slovani se ne smemo preveč zanesti samo na politicno delovanje v parlamentu. Poslanci pridejo tarn v restavraciji skup, hitro pregledajo časnike, pa so „informirani". Mi moramo eden drugega obiskati doma in zlasti delati na — gospodarskera polju. Tu nam nobena vlada ne more do živega. More nam nagajati, ne more pa stalno zapreciti, da bi ne nosili svojega denarja, dajali za- služka, komur mi hočemo. — Priporočal je ustanovitev vseslovanskega tehničnega gla- sila kot brezplačne priloge vseh slovanskih časnikov, na tak način, kot je bil Slovenski Tehnik, da bi se Slovani tako osamosvojili tudi na tehniškem polju. Slovak dr. Blaho je povedal, kako so preganjani na Ogrskem Slovaki. Zapirajo jih, prepovedujejo jim shode, toda Slovaki ki se imenujejo sami „Slovence", se ne dajo. Izmed Rusov bo za nas najzanimivejši Pavel Nikolajevič Miljukov. Ko smo ,sli po shodu na izlet v Postojno, je povedal Mi- ljukov, kaj je njega do tega privedlo, da je osnoval „kadetsko" stranko v ruski dumi t. j. ruskem državnem zboru. Stranka je na- stala iz dveh drugih strank in je danes na ruskem najvplivnejša. Miljukov je njen usta- novitelj in eden najvplivnejših članov. Za- stopa Petrograd. Kako važen je njegov mandat je videti iz tega, da je dobil pri volitvah on 22.000 glasov, dočim jih je do- bilo 300 drugih poslancev skup samo 19 tisoč. Na vprašanje, kako je prisel na misel usta- novitve največjo politične stranke na slo- vanskem svetu, je dejal. Na to misel sem prišel na Bolgarskem, ko sem tam videl, kaj more dosečivztrajen narod brez a r i- stokracije in drugih visokih sta- nov, sem začutil da je slovanska bodočnost edino na najširši demo- kratični podlagi. Zato se ne zahvaljujte Vi meni, da sem prišel med Vas Slovence, temveč narobe, jaz se zahvaljujem Vam Slovencem, zato kar sem se pri Vas naučil. Kar sem videl pri Bolgarih, vidim pri Vas še v vecji meri, ker kar ste si vstvarili vi Slovenci, ste si vstvarili vse z lastno po- močjo vkljub vsem zaprekam, čeprav niste samostojni kot so Bolgari. Te besede odličnega ruskega politika nam kažejo, v kakšni smeri se bo gibala slovanska politika — v smislu najširsih ljudskih slojev, slovanskega kmeta. Bolgarski kmet je s svojo živahnostjo do- segel v 30 leti^i svoje samostojnosti toliko, da vpliva na misel vplivnega Ilusa, da osnuje najmočnejšo stranko v ogromni Ru- siji, ki naj vodi politiko po istem načelu — načelu človeške enakosti in dostojnosti ter samopomoči. A isti politik pride med nas revne od povsod zasmehovane in tlačene Slovence, ter pri nas najde nov vir tolažbe in poguma za nadaljne delo. Naš mali narod da s svojim trpljcnjem in vztrajnostjo rus- kemu človeku oporo za delo mod njegovim velikim narodom, a ko to delo rodi med Rusi Letnik I. BELOKRANJEC Stran 73. tisoceren sad, pride čas, ko dobi naš kmetski narod svoj vpliv poplačan v krepki moralni in gospodarski, kulturni opori ruskega mu- žika, ruskega kmeta. Ta zavest skupnosti, zavest, da imaš so na miljone in miljone sovrstnikov po širnem slovanskeni svetu, naj ti bo, slovenski kmet, v oporo in tolažbo, da pride enkrat čas, ko ne bodo zmagovali tisti, ki so močni z ognjem in mečem, z nasiljem in krivico, temveč ko ovladajo svet oni, ki bodo močni s spoštenjem in veseljem, zdravjem in pra- vičnostjo. Tedaj pride čas, ko med Slovani ne bo vzajeranost trpljenja, temveč vza- jemnost moči in kulture. To, kar nas uči, kar nam prica in kar ima za posledice tak shod, kot je bil vse- slovanski časnikarski v Ljubljani, nam je najlepše zadoščenje na krivice, ki jih doživ- ljarao. Probujamo se. In če je prenesel slo- venski kmet kmečke upore, če je prenesel češki Belo goro, prcneserno tudi še to. S slamo krita koča slovenskega kmeta je prezivela mogočne grajske utrdbe. V nji je sveža kri in zdrav razum, grad je propadel, ker se je njegovim prebivalcem zastrupila kri, ker so mislili, da so oni višji kot mi, kot danes mislijo o nas drugi. Bomo, ko njih ne bo, kot smo, ko grajščakov ni. Bosna in Hercegovina avstrijski. S pismom od dne 5. t. m. je proglasil avstrijski cesar, da spadata Bosua in Her- cegovina odslej pod našo državo. Pred 30 leti je na Turškem vse vrelo, istotako v Bosni in Hercegovini. Naša vlada je na sliodu evropskili držav dobila nalogo, da je zasedla Bosno in Ilercegovino s svojo vojsko, in jih prevzela v svojo upravo. Vrhovni gospodar pa je ostal po imenu sultan. Tako je ostalo 30 let. Pred kratkem so pa na Turškem oklicali ustavo, t. j. Mla- doturki so prisili sultana, da je dal iz rok samovlado ter da bo moral odslej vladati pod nadzorstvom parlamenta. Sedaj so se zbali turfiki sosedje, da bo treba Turku dati n:\in), kar so mu tekom časa pobrali. Bol- garski knez se je proglasil za kralja, ter zavzel za stalno kos tursko zemlje. Vzhodno Rumelijo, ki je bila podobno pod Bolgarsko upravo, kot Bosna pod našo; razentoga je bila cola Bolgarska po imenu tudi še pod vrhovnim poglavarstvom sultana. Naša država je poklicala vojsko iz JJo- vega Pazarja, Bosno pa proglasila za svojo in ji obljubila dati parlament. Albanci hočejo biti tudi samostalni. Grki so vzeli otok Kreto. Ker je v Bosni večina prebivalcev Srbov, je pa na Srbskem veliko razburjenje. Srbi hočejo Bosno za se, Orna Cora bi rada Ilercegovino. V Belem üradii so noprene- homa demonstrate proti Avstriji, nabirajo so prostovoljci za vojsko, zbirajo denar itd. Vse evropske vlade svarijo Srbsko pred prenaglim korakom. Srbija ima 2 niiljona ljudi, Avstrija 50. Kaj se iz vsega izcimi, še ni niogoče povedati. Pač pa je nevarnost na Baikanu velika. Vsaka dižava bi rada kos Turčije, pa se ne upajo prav začeti. Vojske so v času denarnega gospodarstva vedno dražje. Angleži so n. pr. v burski vojski zavojskovali 5000 miljonov in porabili vse državne pri- hranke zadnjih 50 let. A to je največja in najbogatejša država sveta, in Burov je bilo pod puško le okrog 40.000. S stališča avstrijskih Slovanov je aneksijo Bosne in Hercegovine le odobravati, ker z njenimi 1,800.000 prebivalci je toliko Slo- vanov v Avstriji vec. Nemci se že danes boje, da se stališče Slovanov vsled tega okrepi. Korak - nazaj! „Domoljub" prinaša v štev. od 8. t. in. dolg članek o ustanovitvi neke zveze v Metliki. Predvsem je treba pripomniti, da je dopisnik povedal število udeležnikov v kronski veljavi, ker jih je videl kar 200 namesto 100, ki so bili na Kondovem vrtu. Dalje si je dovolil posvetiti ustanovitev z majhno lažjo: „kmečki župani so bili vsl zastopani". Oe bi bil pridejal: „kar jili je bilo tam", bi imel prav. Kei1 pa niso bili navzoči niti vsi župani iz metliškega okraja, je njegova trditev prav navadna laž. Ustanovitev zveze, ki je baje k meek a, pa ima sedež v mestu Metliki, ker je tam njen predsednik organist, je bila tako samo pretveza. Kmet dekan Erzar je začutil potrebo po kmečkem kandidatu za Belo Krajino. Ta ima sicer 29.000 ljudi, tod a shod si je drznil v njenem imenu postaviti nekega Zurca izza Gorjancev za našega kandidata. Kmetje, kaj se ne pravi to norčevati se iz nas!? Državni poslanec in deželni poslanec sta tujca, sedaj nam pa pravijo zopet, da bomo za tujca dobri. Ne bi se cudili, če bi bili proglasili gospoda župana Matjašiča za kandidata, ki je vsaj domačin in o cigar kandidaturi se je že govoiilo. Toda oni „zavedni kmetje" niso imeli na shodu niti toliko kmetske zavesti, da bi bili izvolili vsaj svoji, baje kmetski zvezi, vsaj za predsednika moža kot je g. Matjašič, ki je za svojo stranko že toliko tudi gmotno žrtvoval. To je res, če bi bil za predsediiü-a trden kmet, bi se mu iz župnišča nič ne moglo, če bi se kmetom z isto zvezo enkrat tako poljubilo narediti, kot so narediii z Metliško rajfajznovko. Sedaj, ko je za pred- sednika metliški organist Mihelčič, ga ima prošt takoj pri roki in če ne bo „prideu", lahko tako naredi ž njim kot je podzemeljski župnik z svojim organistom. Radovedni smo zakaj naj bi volili tujca Štemburja. Vsa cast mu, lahko da je prav fest mož, toda kakšne zasluge pa ima on za Belo Krajino? Šukljeta smo morali voliti baje zaradi njegovih zaslug za železnico. Kaj pa je g. Zurc za nas naredil? In kaj neki naredi V „Domoljub" pravi, da so na shodu kričali: „Živio naš Štembur, ki je bil z nami na Dunaju pred cesarjem!" To vendar Se ni vzrok, da bi zato moral biti naš poslanec. Potem bi tudi „Zeleni Jurij" lahko mandat zahteval od nas, ker je bil tudi z nami na Dunaju. Takšni shodi dokazujc.jo za gospode, da gre njih stvar počasi, sicer pa stalno — nazaj. Pred je bila Bela Krajina tako vsa njihova, da sploh nikogar niso pri nas nič vpraxali. Vse se je naredilo kar v Ljubljani. Odkar se naš kmet organizira sam, so pa ljubljanski gospodje še celo blagovolili sem doli v oddaljeno Belo Krajino poslati orga- nizirat doktorja-jurista naše kmete. Toda gosjioda: kmet je spregledal, postavil se bo res na lastne noge, pa ne s poraočjo drugih, temveč sain! Ne boste nam namreč zamerili, da Vaši ljubezni nič kaj ne zaupamo, ljubezni, ki nas prej ni poznala, ki šele sedaj za nami leta, ko smo g. Šukljetu zadnjič po- kazali, da ni več tako kot je bilo v prejšnjih „starih, dobrih časihM. Kakor ste ustanovili svojo „župansko zvezo" žalostnega spomina, nstanavljate sedaj pred volitvami novo. Po- vemo vam pa samo to: če mislite, da nam kmetom zadostuje samo politika in volitve, se motite. Motite se tudi, če mislite, da nam zadostuje gospodarsko delo, kot so farovske posojilnice, kjer sme kmet nositi samo jamstvo s celim svojim premoženjem, a če je kaj profita, pa po § 14. odločuje — župnišče. Le organizirajte! Pride čas, ko prikorakajo naše čete in zavzamejo ter obdrže kar bo dobrega, tako kot smo vam vzeli — metliško hranilnico. Na svidenje torej tisti cas, ko bo stal kmet na lastnih nogah in tudi — mlslil z lastno gflavo in odločal z lastno voljo. ______ Iz Bele Krajine. Zaplemba. Zadnja številka je bila zaplenjena. Kaj je to? Kadar vlada noče, da bi časopisi kaj pisali, jih zapleni, to je, v tiskarni pobere vse že tiskane izvode, ter dovoli potem tiskati list, če se vzame ven, cesar ne dovoli objaviti. Zato je oni prostor bel. Nam so zaplenili celo cesarjevo geslo „Viribus unitis" in eel uvodni članek, kjer je bil tudi del dr. Susteršičevega govora, objavljen v „Slovencu", odstavki iz „Slov. Naroda" itd. Ko pride državni zbor, damo članke interpelirati, to je, kak poslanec jih v državnem zboru prebere, in potem se smejo tiskati, ker se govorov državnih poslancev ne sme zapleniti. — Ker ljudstvo tako že ve, kaj se je v Ljubljani godilo, g, državni pravnik nikakor ni dosegel svojega namena. Gmotne škode vam pa tudi ni napravil. Ker se vas preganja, napnimo vse sile, da bo list izhajal v bodoče na 8 straneh. „Kranjska hranJlnica". Kot po- roča „Slov. Narod", so dvignili Slovenci iz „Kranjske šparkase" v Ljubljani radi ljub- ljanskih dogodkov čez 6 miljonov kron v enem tednu. Cenzura konliscira svoje, mi Slovenci pa svoje in tako bo obema prav. Za župana v Metlikj je bil iz- voljen dosedanji župan g. Jutraž. Ker pada sedanja županska doba baš v dobo stavbe železnice, čaka sedanji odbor mnogo hva- ležnega dela. Upati je, da bo kos ti nalogi. Jz malega pokrajinskega mesteca se iraa Metlika tekom nekaj let razviti v važno mejno želez. postajo. Želeti je, da bi se 8 spremembo razmer znali okoristiti pred vsem dornačini. Važno besedo pri tern delu bo Stran 74. BELOKRANJEC Letnik T. imel novi odbor. Kot avtonomna oblast, in naj vrši isto v narodnem in gospodarskem oziru tako, da opraviči zaupanje volilcev. Osebne vesti. G. Bučar Julij, sod. tajnik pri c. kr. okrožnem sodišču v Novem mestu je bil imenovan sodnim svetnikom istotara. Iskrene čestitke g. svetniku, ki je za časa svojega 13 letnega službovanja kot sodni pristav v Ornomlju, pridohivsi tako- rekoč domovinsko pravico med nami so vedno rad spominja naše Bele Krajine ter pride med svoje stare znance, kadar inn jo mogoče. Konf iscirano! — Še nekaj. Naši vinogradniki po leti večinoraa pijejo pivo, doma pa imajo polne sode vina, ki ga ne bodo tako lahko prodali. Ven našega. vina no borao niogli izvažati, ker se dobi v Istri še vina po 10—14 vinarjev liter. Morali bomo gledati, da vsaj doma prodamo kolikor največ vina za primerno ceno. Ako pa pijenio po gostilnah le pivo, gotovo ne bomo vina spravili v denar. — Konf iscirano! Iz Radene. Porše Petor, 17 let star, iz Gor. Radene, užgal je dinamitno kapico (kapsel), ki mu je odtrgala končne členke (jagodico) treb prstov leve roke. Semič Dne 12. oktobra t. 1. imeli smo v Semiču semenj. Prignane je bilo mnogo živine, pa tndi trgovina, kupčija je bila dobra. Posebno debclo živino so tuji trgovci pobrali. — Grozdje in vino smo že vse pospravili. Vino je dobro in dosti ga je, samo po njega ni nikngar. Želeti bi bilo, ker je drugo tako vse suša vzela. Kdini vir dohodkov našega kraja je bilo in bo vino. Oe to dobro spravimo v denar, bo že, če ne, pa ne vomo, kaj bo. Vinarska zadruga ima pri nas mnogo hvaležnega dela. Ogenj v Metliki. V četrtek 8. t. m. je začelo goreti v dimniku pri g. Emilu Fux. Ogenj bi bil laliko postal zelo nevaren, kajti skoro vsa sosednja poslopja so krita z šinkelni, da ga ni o pravem času opazil Pakar Tone, ki je gnal ravno živino napajati. Vrla požarna bramba pod vodstvom g. Fleisch- mana je bila takoj na mestu ter zasluži v resnici vso pobvalo ter podporo od občinstva, kajti pokazala je, da je vredna zaupanja, ki ga 8tavi v njo občinstvo. Obsojati se pa mora vsekakor malomarnost pri ometanju dimnikov, ki je že večkrat povzročila v Metliki ogenj. Seveda ako je nafi dimnikar policaj in dimnikar obenem, ne more oheh poslov dobro opravljati. Kaj bo res šele enkrat hud požar moral naučiti naše mestne očete izračuniti, da se bolj splača prej šteti nekaj kron za dimnikarja, kot poznejše trpeti mnogo tisočakov škode. Konf iscirano! Zakup daea. Na naš poaiv v pred- zadnji številki Belokranjca sklical je g. Kožar naš reprezentant, res gg. odbornike, na povse nov način. Povabil jib je po dopisnioah na dne 23. sept. t. 1., uro pa je previdno pozabil zapisati. Polovira odbornikov stanuje zunaj Črnomlja, in so prihajali drug za drugim ves dan, oni pa, ki so zjutraj prišli so popoldne odsli, ker niso mogli do večera čakati, oni, ki so popoldne prišli, pa zopet niso bili sklepeni sami, tako, da ni bila mogora sklepčna seja. No vemo, da li ima g. Kožar slabo vest ali kaj. G. Kožar trdi, da so bili računi vsako leto pregledani, pozabi pa zopet na to, da se morajo računi o b č n e in u z b o r a zakupnikov v o d o- brenje predložiti. Sicer pa so bili neki računi pregledani le 1. 1906. in še takrat se je baje nasla pomota samo za tisoč kron. Ouje so tudi, da je g. Kožar postavil vse stroške za vozove, ki so dovažali krčmarje, ki niso prišli pravocasno k zakupu, na naš račun. Ali gre to? Kupil je baje tudi svojemu dacarju bicikel na naš račun. Ali gre to? — G. Kožar se najložje znebi takih sitnosti in prepreči šiijenje podobnih govoric na naj- enostavnejši način, če p r e d 1 o ž i o b č n e m u zboru zakupnikov čiste račune namesto da se jezi in žuga, da bo „Belokranjca" tožil. Ta ni nič kriv na vsem tern. Predložite nam natančne račune, boste pa imeli mir. Zato kličemo šo enkrat: Ven z računi! Več krčmarjev — zakupnikov. Znana narodna tvrdka Jvan Jelačln v LJubljanl je darovala „Dru- štvu slovenskih književnikov in časnikarjov", zopot 100 K za kar so biagomu dobrotniku. ki podpira sploh vsa mogoča narodna društva, najtopleje zabvaljujemo tor priporočamo to zavodno narodno tvrdko, posebno njeno Zvezno cikorijo. PrestavUen je iz Ornomlja sodni pristav Ant. Kuder v Novomesto. — Na tern odlikovanju mu iskreno častitamo, zlasti ker ima tudi dobro stran v gmotnem oziru: v Novemmestu je gimnazija, tako da bo laliko šolal svoje otroke. Gosp. Kuder je bil jako priljubljen sodnik, kor je izrasel iz naroda, poznal narodove odnošajo in jib povsod upo- števal. Ljudstvu je sol povsod na roke. Vsako nedeljo brez izjeme jo bil v uradu, da so labko opravili pri njem tisti, ki med tednom niso mogli priti k sodišču radi ka- kega zadržka. Ob nedeljah so prišli v Črno- melj k maši in hkrati opravili pri sodišču. S kmetom je ravnal v uradu kot s človekom. Ljudi je vedno poduril in jib poravnal pri tožbali, če je le šlo. — Vse to omenjamo zato, da se kmet prepriča, kako važno je, če so uradniki Slovenci in ne privandrani Nemci. Taki ne razumejo našega ljudstva, še manj pa. outijo z njim. (Josj). Kuder je bil glode narodnosli nei/prosen in značajon, vsled Cesar je imel tudi nekaj sovražnikov, kakor jib ima vsak, osobito pa še sodnik. Žolimo si samo vrednega naslednika. Nemške vžigfallce rabi župnik Peharc v svojem župnifiru. Novo Sokolsko društvo v Bell Krajinl. V Crnonilju no je osnovalo telovadno drnštvo Sokol in so bili izvoljeni pri obenem zboru dne 10. t. m. sledeči od- borniki: Starosta : g. dr. Maierič Josip, zdravnik, podstarosta: g. Anton Zurc, trgovee, načelnik : g. Ignacij K 1 i in , c. kr. davkar, odborniki: gg. Ivan Ušlakar, not. kandidat, Avgust Kunc, trgovec, Janko Strugar, tesar, Alojz Fabian, crevljar, Jože Skubic, gostilničar, Janko Weiss, c. kr. sodni sluga, Jakob Senica, posestni- kov sin. Names tn i k i: Jože Fabian, urar, Eppich Anton, sedlar, Franc Maierič, črovljar. Pregledniki: Kramarič Vr., c. kr. eksekntor, Schiller Rudolt, učitelj. Novemu društvu, ki ima dosedaj 122 članov, med njimi 61 dam, želimo lepega iirocvi- tanja. Kropito si v njem telesa in navdu- šujte so za narod. Zlasti priporočamo vsem trgovcem in obrtnikorn, da naj pošljejo v Sokola vajence itd. ker tako mladi tantje pridejo v pravo družbo, so navadijo nastopa in se izobrazijo. Na zdar! Kakšna bo zima? Ker je lotos vladala celo leto burja, imeli smo skoraj samo lopo vreme, zato je bila susa. Po za- konih izjednačbe in verjetnosti soditi, moral bi vladati po zimi večinoma sam jug. Zima bo toiej mila, snega pa jako obilo in tudi tako sitne plundre ali brozge ne bo manj- kalo. (Öe bo le res. Op. stavca). Neprevidno je kolesaril dne 8. sept, t, I. Ive Majerle iz Vrčič proti Kotn. Podrl je na t.la okoli «5 let staro Marijo Kočevar, ki se je nekoliko pobila. Konja in voz sta nazaj doblla Mate Dajčman iz Mavrlena in Motož iz Na- rajca. Voljačič, ki je oboje okradel, je prodal voz nekemu trgovcu I