Številka 223. Trst, v torek 14. avgusta 1906. ešaj XXX! Izhaja cu»i dan tiii lettližk La praiiiiiH ot 5. tri, cfc poudelllil ob 9. iri ijitiai. •uBiižne Storilk? ?e prodajajo po 3 avfi (6 stotinki airrrih tobukaroab v Tr-ttu in okolici, Ljubljani, Gorici, • -aniuT Petru, Nsbrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. toflapov ee računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke za trgovinske in obrtne oglase po 30 Stot. ; a cKii.rtnice. zah^eie. poslanice. oglase denarnih zavodov "0 Rt ©t. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-aljna vrsta K 2. Mali ogiasi po S st. beseda, najmanj pa 3 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave riinost". — PlsČuje se izključno le upravi „Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Naročala* znala za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 nesece 6 K. — Na naročbe brez dopoBlane naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankov^aa ^ pisma se ne sprejemajo la rokopisi se ne vračaj««. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UKEDNIĆTVO • nI. Glorglo ttalattl 18. (Narodni u.>*-»>. Izdajatelj in odgovorni ureaniK Sik KAN GODINA. Las: uk konsorcij lista ,»Edinost*'. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18. Pofitno-faranllničnl račun St. 841.6.*»:». V edlnoati Je moč! O« iUv. 1157. Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK u Slavnosf odkritja Vilharjevega spomenika u Postojni. dr e 12. avgusta 1906. Narod slovenski se je »a najsijajneji iičin oddolžil pesniku, pisatelju in patrijotu .Miroslavu Vilharju — naša Notranjska je na i:npozanten in oh enem ganljiv način oveko-vf r ila spomin svojega velikega sinu : svojega učitelja, buditelja, voditelja in boritelja. Narod -e je v nedeljo v tisočih zbral v metropoli Notranjske in lice vsakogar pripovedovalo, kaj se godi v srcih : s pobožno pijeteto in čutili srčne hvaležnosti je narod poslušal be-- (le, ki so jih govorniki iz duše von govorili, da postavijo narodu pred duševno oko Vil-Laija: kakor je živel, kakor je delal, kakor je ljubil in kakor je trpel za rod svoj... Velik je bil Miroslav po svojih umstvenih svoj- z jasnega obzorja doli zopet ogrevalo slo-■ unska srca! T)uh Vilharjev je v nedeljo , laval nad množicami, njegov duh nas bo zopet vodil po poteh, po katerih mora hoditi Slovenstvo, ako hoče živeti, častno živeti, -poštovano in — svobodno! Na kratko naj menimo le — dodatno k včerajšnji brzojavki — da je bil vsprejeni gostov od vseh ^trani prisrčen, preprisrčen. Od vseli strani, pravimo, ker čestilcev VViharjevega spomina je prihitelo od vseh PODLISTEK. Na poti k ciljem SI. Vilinski. II. Tako govorili, praznili čaše. zopet jih 'iulivali in pili pozno v noč. Poljanšek jc za-I govoriti Vidu o lepših stvareh. Otožnost se je razgubila obema in večkrat sta se do-aknili njiju čaši /. visokim, žvenketajočiin -lasom. Pozno je bilo že, ko so se razšli. Veseli -<> sj stisnili roke in se poslovili. ,.Malo te pospremim, čemu bi že zdaj idil v četrto nadstropje v svoj brlog je <->eIo pripomnil Grobar Poljanšku in se okle-1 njegove desnice. Po ulicah se je razlil nočni hlad, luna sijala ravno nad mestom in njeni žarki i se jasno razločevali od luči uličnih sve-tiljk. ' Hodila sta počasi in govorila mnogo. Med visokimi hišami je bilo vse mirno in skoraj zvonko so odmevali njuni koraki, r une l>esede in njuni smehi. ..Hej. človek božji, imenitno življenje* -takoršno živim jaz !u je govoril Grabar smeje --1 in se opiral na Poljanska. ..Veselo živ- strani, izlasti pa so bile zaatopane: Kranjska, Kras, Goriška, Istra (Opatij a-Volovsko) in naš Trst. Ali bilo je nepričakovano veliko število slavitelje v izvenslovenskih krajev : Hrvatov in Čehov ! Postojna more biti ponosna, da se je njena sla vnos t povzdignila v tako — slovansko slavnost. Mi pa izrekamo toplo zahvalo našemu „Trg. izobraževalnemu društvu" in njega neumorno delujočemu predsedniku, lavnatelju g. Ulčakarju, daje poprijelo inicijativo, da je bil tudi naš Trst primerno zastopan na tej nepozabni slavnosti. Iz slavnostnega govora g. profesorja dra. Josipa Tominšeka. Slavnostni govor na činu razkritja Vil-harjevega spomenika, je imel g. prof. dr. J. Tominšek. Prostor, ki nam je v tem listu na razpolago, nam ne dopušča, da bi podali ves ta govor dobesedno. Siljeni smo torej omejiti se le na to, da v velikih potezah podamo glavne misli. Mi Slovenci smo — je začel govornik — vajeni šumnih slavnosti, navajeni smo naslajati se na lepoti vnanjega blišča, uho se nam rado naslaja na ubranih glasovih. A pri vsem tem ostaja često srce hladno. Veselje mine in srce je ostalo prazno. Danes pa je to drugače. Danes slovimo Vilharja, zbrani smo v njegovem duhu — danes ne sme biti tako. Ves ta kras, ki ga razvijamo danes, izvira iz prisrčnosti. Danes kažemo, da smo vredni svojega Vilhaija! Vilhar je delal za narod, ker mu je srce tako velevalo, ker ni mogel drugače. Vilhar je bil pravi Notranjec. Danes, ko odkrivamo njegov spomenik, vidimo, da je ostal naš Notranjec tudi po smrti. Ta naš kraj krijejo gozdovi, planote. Zdi se nam, da vidimo kmeta, ki stoji tu kakor kamen med tajinstvenostjo tega kraja, ali kakor živ kamen. In poleg njega vstajajo še drugi, tisoči pred našimi očmi. Notranjske oči gledajo tajinstveno in nje krasote treba iskati v srcih. Gorenjec je drugačen. Pri njem je vse prozorno. Dolenjec je zopet živahen, on pripoveduje vse. Notranjca pa treba iskati, da odpre srce, v katerem so dragoceni zakladi. Vilhar je bil sam Notranjec. On je čutil, a je znal tudi povedati, kaj čuti. Delo njegovo smo slavili, ali njega samega smo pozabljali. Pesem „Po jezeru" se peva z navdušenjem po vsem slovenskem svetu, ali mnogi niso niii vedeli, da je Vil-harjeva. Danes pa moramo dati Vilharju kar je njegovega. Danes smo prihiteli semkaj, da pokažemo, da ga nismo pozabili. Redki že so danes med nami, ki so pok. Vilharja osebno poznali. Kajti porodil se je že leta 1818. Mnogo jih je pa tukaj, ki so žalovali, ko je ljenje to, posebno ko smo tak o veseli Jkakor nocoj Pomolčal je nekoliko, pa se zopet raz-hudil: „Bes, samo da bi žensk ne bilo, posebno tiste ne, ki sem jo nekoč rad imel... Pa saj sam veš, France..."' In še mnogo mu je pravil in razkladal in tudi Poljanšek je postal zgovornejši in je Grabarju skušal dokazati, da vendar ne misli prav o dekletih... Živalmi razgovor je našel svoj konec Še le tedaj, ko sta prijadrala do stanovanja Po-ljanškovega in se ločila... •Sf * Drugi dan je imel Poljanšek težko glavo in tudi moraličen „maček" mu je delal preglavico. Da si moral vse izblebetati ! — se je jezil. In zdelo se ni u je, kakor bi bil svojo ljubezen do Vere zasmešil pred svetom in pred samim seboj, kakor bi bil vrgel nežen cvet v prah na cesto, da ga pohodijo ljudje in da umrje in zvene poteptan.. Premišljeval je, naj-li odgovori Verici ali ne ? In z nekako kij u bo valj n ostjo je skle-1 nil trdno in odločno, da ne. — Čemu sploh : pisati otroku, kateremu je nekoč v pijanosti ukradel par poljubov? —- Na — ne — ne. In sklenil je vse pozabiti... Villiar leta 1871. legel v grob. Danes da-1 jamo mrtvemu, kar nismo mogli dati živemu. Svojedobno so sicer uzidali v njega hišo na Kalcu spominsko ploščo, ali tedaj je padla žalostna beseda, da so prišli izvršit čin pijetete le bližnji okoličani. Danes je dragače, danes smo zbrani od vseh krajev. Prihiteli so celo bratje iz Hrvatske, prišlo je tudi kakih 300 bratov Cehov. Tu se zbrani klanjamo Vilharjevemu geniju. Mladosti Vilharjeve ne bomo tu zasledovali. Ampak oglejmo si ga od tedaj, ko je nastopil svoje gospodarstvo na Kalcu. Tuje postal slovenski pesnik. Ali vmislimo se v tedanje čase, v duh duh štirideset let in potem bomo umeli, da je Villiar še le tu postal Slovenec. V letu 1844. je izšla „Slovenija*4, a leta 1845. Še le se je zgodilo, da se je javno govorila slovenska beseda. Potem je začel pripovedovati možem, da so Slovenci, ženam, da so Slovenke. In iz ljudstva je Vilhar crpil svojo moč. Bogatstva, ki je v tem ljudstvu, ni znal nikdo dvigniti. Vilhar je spravil to življenje našega ljudstva ne le v priprosto pesem, ampak pripoveduje nam je tudi v nape vili. Ljudstvo je čulo to, spoznalo sebe in — pelo ! Vilhar je učil ljubezen do ožjega svojega kraja, potem do širše domovine. Opeval je misel svobode in ljubezhi med človeštvom. Leta 1845 je zapel prvikrat, a v letu 1850 je izšlo prvo njegovo dramatično delo : spevoigra „Jamska Ivanka". Vitez Bogomil poje dokler bo Slovenija stala, Slovenija slavo lahko doseže. 2 leti pozneje je izdal prve zbirke svojih pesmi — in zadel v njih pravo narodno mišljenje. Kateri slovenski fant ni peval tiste znane „Mila, mila lunica", katero slovensko dekle ni še vzdihovalo „Ko ptičica sem pevala, sem sladke sanje sanjala" ? Kdo ne pozna Vilharjeve prekrasne „Zagorske"? Tako poje človek, ki čuti v srcu. Ali Vilhar ni mislil in gledal samo na svojo Notranjsko. Gledal je tudi Triglava in jezero pod njim ter zapel in klical v svoji „Po jezeru"': Cujte gore in bregovi, da sinovi Slave s m o!" — Te gore naj vedo, da so — naše! Tako je peval Vilhar iz srca svojemu narodu še daljnjih 20 let. Ali on je imel oči odprte tudi za druge potrebe naroda. Zahajal je med narod m se od njega učil. On je poznal vsestranske potrebe naroda, ki ga je leta 1861 volil svojim deželnim poslancem. On je vse storil za procvit naroda. V letu 1863 je začel izdajati v Ljubljani poseben list pod naslovom „Naprej". List je kakor burja razme-tal smeti, ali burja je zajela tudi njega. Za idealne vspehe, ga je doletela realna izguba. 6 mesecev je moral presedeti v ječi radi spisov, ob katerih bi se danes nikdo ne izpodti- kal. Vilhar se je spominjal tudi tedanje slo venske pastorke — dramatike in pisal je zanjo do leta 1871, Tak je bil Vilhar : cel človek, cel mož. Ali on se ni — kakor mnogi drugi pesniki — stiskal v kako zatišje in od tam opazoval svet: on je zahajal med narod in se učil od njega. Pesnik in skladatelj je bil za ljudstvo! On ni bil pisatelj radi svoje slave, in kakor politik ni iskal svoje koristi. Nikdar ni mislil na-se, ampak vedno le na ljudstvo. In umrl je ravno o pravem času, da ga ni zalotila beda. Ali jedno mu je ostalo do zadnjega : značajnost in poštenost. Zato je zaslužil, da mu narod postavlja trajen spomenik. Pred ta spomenik romajmo in dolžnost naša je, da ga čuvamo ! Kdor pojde mimo tega spomenika, naj se spoštovanjem ozre vanj ! Mladina naj prihaja pred ta spomenik učit se plemenitosti. Slava Vilharjevemu spominu, slava ! Zavesa je padla, topiči so zagromeli, zastave so se poklanjale in zaorili so slava-klici med tisoči zbranih slovenskih sinov in hčera. Ganotje je prevzelo sosebno njih, starejih, ki so bili za časa življenja njegovega v stikih s pokojnim Miroslavom Vilharjem : ali po vezeh sorodstva, ali prijateljstva, ali pa so bili celo sodelavci Vilharjevi na delu za blagor in srečo naroda slovenskega. (Zvršetek pride.) Dan pozneje je prišedsi domov in pri-žgavši luč, zagledal na mizi pismo iz daljne domačije od Zdenčarja. Odtrgal je zavitek. Pismo je bilo dolgo, velike črke so polnile vse štiri strani. Začel je čitati pismo in čudna otožnost se ga je polastila, ko je preletel vrstice: „Sčinkovec je pel tam zunaj, voda je šumela čez jez, jaz pa s"m umiral. In glej, tedaj je prišla Leniča k meni, zamišljena in lepa kakor majni dan tam zunaj. Zraven mene je sela in govorila sva dolgo... dolgo... In tedaj sem se vprašal, zakaj bi ne ljubil tudi jaz, zakaj umiram, ko mi je življenje tako blizu? Vsega me je prevzelo, privi! sem Lenico k sebi in ona se je sklonila k meni. Glej, ljubila sva se in se ljubiva Še vedno... PoljanŠku je bilo čudno otožno v srcu, ko je čital te vrstice. In videl je Zdenčarja, reveža, ki umira, a krčevito izteza roke po življenju, ves prevzet od ljubezni, ki vse premaguje, ki prihaja v srce še poslednje dni v življenju. Tihota je bila v sobi, le budnik je kratko in pretrgano tiktakal na omarici in nekdo je doli na ulici pel s polutihim glasom om-ledno : ~Du, man Gerl...u On pa je mislil na svoje domovje tam doli na Slovenskem in bilo mu je, kakor da je priplaval pomladni dih iz domačih krajev Dunajski krščanski socijalisti proti Vatikanu. „Deutsches Volksblatt'% glasilo dunajskih krščanskih socijalistov je v soboto priobčil uvodni članek, v katerem priporoča pomnjenje papeža in italijanskega kralja nate m e-lju priznanja dogodkov od leta 1 8 7 0 ter brani italijanske krščanske demokrate in ostro napada vatikanske kroge, ki so prisilili papeža, da je izdal zadnjo encikliko proti krščanskim demokratom. Jugoslovanski večeri v Beleiii-gradn. Povodom jugoslovanske razstave in kongresa jugoslovanskih novinarjev in književnikov, ki se bo vršil v Soriji, dela meščanski klub „Slavenski Jug" v Belemgradu, velike priprave za prihod gostov in za jugoslovanske večere, ki bodo v Kalemegdanu '2*2., 23. in 24. avgusta. Protigrške demonstracije v Bolgariji. Iz Sotije poročajo od ]3. t. m.: O pro-tigrških demonstracijah, ki so se vršile včeraj v raznih mestih, so došla nastopna poročila : k njemu v tiho sobico in vse ovil z vonjem po cvetju... * * * Dnevi in tedni so naglo bežali. Poljanšek je vestno izpolnjeval svoje dolžnosti, le tu in tam se je malce poveselil ! s tovariši. Tistih neumnih sentimentalnih spo-i minov ni več rad budil in ako so sami prišli, Ijih je skušal šiloma odpraviti. — Saj nisi i petošolec ! — se je karal in skušal vse po-! zabiti. Bližale so se velik«; počitnice. Pričakoval jih je z negotovostjo ; ni vedel, kaj mu prineso. Vendar se mu je tožilo po domu in gorkim hrepenenjem je čakal trenutka, ko odrine. Topel julijev večer je bil. Poljanšek je bil pospravil popoludne j knjige in obleko v mal kovčeg in potem od-| šel v znano krčmo, da se poslovi od znancev | in prijateljev. Okrog mize so sedeli in veseli so bili i kakor kmalokdaj. „Ah, ti greš domov — je nagovoril j Poljanska Vid Grabar, k kateremu je bil prisede! „srečen si... Glej, jaz pa ne iio-I dim več doli v slovensko domovino, jaz nimam več doma... Širni svet je moj dom, velik dom, večji nego tvoj... Pa vendar se mi toži po oni črni koči, kjer sem se rodil... vendar "se mi toži... Ah I.,,*4 In z otožnim izrazom v očeh je prijel za kupico. (Pride še. ) gtran II. * EDINOST < štev. 223 V torek, dne 14. avgusta 190G V mestu Anhiolo so se Bolgari polastili grškega samostana sv. Jurja, kjer se je ravno pevala rZahvalnica". Grki so zgrabili za orožje, nakar se je pričel boj z Bolgari, ki je trajal već ur. Ubitih jp iiiio oocui oseb, mnogo pa ranjenih. Mesto je bilo zažgano na več straneh. V Ruščuku se je vršil velik proti grški shod, katerega se je udeležilo okolu 20.000 oseb. Po shodu so udeleženci priredili obhod po mestu ter oplenili več grških prodajalnic. Izgredniki so hoteli napasti grški konzulat, kar so pa preprečile čete, ki so tudi večkrat vstrelile. Na to je razburjena množica naskočila neko grško cerkev ter jo porušila. Razdejano je bilo tudi nekoliko grških prodajalnic. Dogodki na Ruskem. Vojaška oporoka generala Kuropatkina. „Ruski Invalid* je priobčil dnevno povelje za slovo, ki je je general Kuropatkin meseca februarija naslovil častnikom mand-žurske armade in v katerem so pojašnjeni vzroki porazov ruske vojske. Najprej omenja Kuropatkin nedostatnost čet. potem izjavlja, da je pred vsem on sam kriv. „Jaz nisem", pravi, niti razumel, da bi za časa aktivnih bojev spopolnil gmotne in moralne praznine naše organizacije, niti nisem umel, da bi do skrajnosti izkoristil brezprimerne lastnosti našib. vojakov". Kakor gmotne vzroke nevspehov označa Kuropatkin veliko število nebojevnikov, številno slabost gorskega topništva, pomanjkanje mitraljez in slabo opravo transportnih sredstev. Kakor intelektuelne pomanjkljivosti navaja : veliko razliko v izvežbanju čet. nedostatnost njihove taktične pripra\lienosti. površno rekognosciranje pred bojem, ki se ga je začetkom pričelo z malim številom čet, potem se ga pa zateraje nadaljevalo izlasti v ofenzivi, in konečno pomanjkanje inicijative pri podpoveljnikih, — same pomanjkljivosti, ki jih je pripisovati nevednosti in lenobi večine častnikov, a tudi neskrbnosti vrhnega poveljstva. Kakor posledico prvih nezgod, ki jih je pripisovati nerazmerju številk, smatra v prvi vrsti pomanjkanje bojnega navdušenja in stremljenja, da. se odlikujejo in sosedu pomagajo, in pomanjkanje volje do zmage**. Ni bilo dovolj častnikov vseh činov, ki bi imeli dovolj izkušeni značaj, železne živce in sposobnost, da bi prenašali težave večdnevnega boja. rMi smo*1, pravi Kuropatkin. rubogi na možeh, ki se odlikujejo po svoji neodvisnosti, eneržiji in inicijativi. V mirnih časih so smatrali take ljudi kakor neznosne osebe, s katerimi se ne da občevati in mnogo njih je bilo prisiljenih predčasno zapustiti službo, dočim so bili brezznačajni ljudje, ki so bili vedno pripravljeni odobravati mneje svojih predstojnikov, naprej potisnjeni". Na mestu, kjer govori Kuropatkin o tem, da je bila umrljivost vsled bolezni veča pri častnikih nego pri vojakih, omenja diskretno, toda jasno, da je bilo temu krivo razduzdano življenje mnogih častnikov za časa vojne. „Častnikom manjka", pravi dalje, fizična odporna sila in isti ne umevajo čuvati na zdravje izven boja..." Pomišljaj ne točke, ki slede stavku, kažejo jasno, kam da meri. Novi viši prokurator sv. Sinoda. Komornik Peter Petrovič Izvolski. novi viši prokurator sv. Sinoda, je star 43 let in je od leta 1886 v državni službi. Začetkom je bil uradnik v pisarni kavkažkega namestnika, od leta 1891 pa v naučnem minister-stvu. Opravljal je potem par drugih služb v učni upravi, lansko leto je pa postal pomočnik naučnega ministerstva. Vojaška parada v Krasnem Selu. Iz Petrograda poročajo, da je sedaj car prvikrat po vojni odredil, da se bo v Krasnem Selu vršila vojaška parada, na kateri nastopi okolu 50.000 vojakov. Drobne politične vesti. Gibanje med prebivalstvom v Maroku. Maroški sultan je vsprejel zapisnik konference v Algesirasu. To sicer ni še uradno objavljeno, ali ljudstvo je izvedelo za to ter je silno razburjeno. Položaj je zelo napet. Javno se propoveduje sveta vojna proti Francoski. Potovanje bolgarskega kne-z a. .Iz Sofije javljajo, da se knez Ferdinand v kratkem poda na potovanje po zapadni Evropi in da obišče v kratkem Švicarsko in Angležko. Volitve za storting na Norveške m« V Norveški so 5. t. ni. pričele volitve za storting, ki so direktne. Z vsakim poslancem je ob enem izvoljen tudi njegov eventuelni namestnik. Volitve bodo trajale nad dva meseca. Domače vesti. Iz Bazovice nam pišejo: V četrtek dne 9. t. m. smo imeli — pogreb, ki je pričal, kako ljubljena in spoštovana je bila žena, ki nam jo je vzela nemila smrt. Pokojnica, ki smo jo položili v hladni grob, je bila soproga najstarejšega uda našega pevskega društva „Lipa*, Jakoba Eažma. In tega dne smo videli še le prav, kaj nam je to društvo, Lako nas veže vezmi medsebojne ljubezni in sočutstvovanja. Milo je bilo videti, kako so pevci nosili pokojnico, s petjem častili nje spomin in jo sproveli k večnemu počitku. Celo letoviščniki iz Trsta so občudovali ganljivo petje in to častno spremstvo. Naša rLipau dela čast sebi in vsej- vasi. Zato naj bi jo raščani izdatneje podpirali, nego doslej, izlasti naj bi pristopali kakor podporni udje. Ene borne krone na leto podpornine — to pač zamore lahko vsakdo. Najmanje 100 podpornih členov bi lahko imelo društvo, a jih je komaj 10. To ne sme ostati tako dalje. Saj je, kakor že rečeno, v čast vsej vasi ako more naše pevsko društvo častno nastopati! Narodni kolek. Posojilnica v Pod-gradu je sklenila v zadnji svoji seji, da bo odslej vse spise kolekovala z narodnim kolkom družbe sv. Cirila in Metodija za Istro. Od nekod nam pišejo: Te dni sem potoval po raznih krajih naše tužne Istre, obhodil ves Kras in tržaško okolico. Mej potoma sem še vedno in povsodi poleg drugih listov čital tudi „Edinost". Čital sem razun drugega tudi, kako se dva dopisnika lasata v člankih „Naše hibe" : Ce se prav spominjam, eden s Koperščine, eden iz Boljunca. Prav je sicer nekoliko polemike, pa še bolj prav bi bilo nekoliko več pouka. Zdi se mi, da gosp. dopisnik s Koperščine nekoliko preveč napada Boljunčane, ker isti so res narodni in zavedni ljudje. V Boljunou je bralno in pevsko društvo ,.Prešeren", ki prireja večkrat veselice in druge enake zabave, ter budi narodno zavest. Tako priredi dne 15. avgusta t. 1. na vrtu restavracije g. Venturinija koncertno veselico s plesom, na kateri bodo sodelovala društva ..Čitalnica" od sv. Jakoba, ..Zvonimir" izRo-cola in „Vodnik" iz Doline. Ta dan poletimo vsi v Boljunec, da podpremo ..Prešerna" v njega boju. Izlasti še radi tega, ker je to veselico prenesel od 12. do 15. avgusta radi mnogih veselic v bližini in posebno radi slavnostnega odkritja Vilhar-jevega spomenika v Postojini. Nis Vodoran III. „Delavsko podporno društvo" je slavilo v nedeljo svojo tradicijonalno obletnico blagoslovljenja zastave. Jutranje slavnosti — sprevoda k sv. maši v cerkvi sv. Antona novega — se je udeležilo mnogo društvenikov in drugih prijateljev našega ,.Del. podpornega društva". Sprevodu na čelu je ponosno vihrala zastava, godba je svirala vesele koračnice, a delavci naši so ponosno in samosve-stno stopali za svojo zastavo. Pohod do cerkve in povrnitev do „Narodnega doma" sta se izvršila v najlepšem redu. Popoludne pa je bila društvena veselica na vrtu „Narodnega doma" pri sv. Ivanu. Veselica je bila precej dobro obiskana. Škodovala jej je kolikor toliko obilica prireditev minole nedelje: v Gorici, v Postojni, fla Op-činah, v Štanjelu, pri sv. Mariji Magdaleni spodnji. Na vse kraje so se minole nedelje porazdelili naši meščani, oziroma okoličani. Pevske in glasbene točke so se vršile najtoč-neje, na čemer gre vsa čast kapelnikoma Vo-griču in \Vagnerju. Po oficijelnem delu se je razvila domača zabava. Iz Vipave nam pišejo: Letos je minolo 25 let, odkar so naši zavedni predniki ustanovili gasilno društvo. Dolga je ta doba, a društvo lahko s ponosom gleda v svojo mi-nolost. kajti za vestno izpolnjevanje svojega poklica uživalo je vsestransko spoštovanje. Vsa Vipava pričakuje sedaj željno dne 8. septembra, ko namerava društvo na prav slovesen način proslaviti svoj 25-letni jubilej. Na predvečer slavnostnega dne bo sere-nada po trgu. Na strmi pečini „starega gradu" bodo pokale rakete in u metalni ogenj bo raz-svital okolico. Slavnostni dan bo otvoijen s sv. mašo. če bo le ta dovoljena od cerkve-1 nega predstojnika. Na to bo vsprejem došlih gostov „pred gradom", razdeljenje kolajn in obhod po trgu. Opoludne bo skupen obed Osebni promet na državnem kolo- „pod skalo". Ob 1. uri otvorijo gasilci z na- dvoru minole nedelje. Z novega državnega rodnjakinjami ples. Otvoreni bodo tudi pavi- kolodvora se je minolo nedeljo odpeljalo 318L> ljoni. kjer se bo prodajalo sadje, razglednice, oseb in sicer 1094 oseb v Herpelje in Pulo. cvetice itd. v Poreč. 1963 v Jesenice oziroma Go- Ob 6. uri začetek večerne zabave, kon-cert s petjem in igro. Med točkami bodo za- Štrajk sodarjev. Včeraj so tukajšnji žigali bengalične ognje. Po igri bo ples. Na delavci sodarji vstopili v štrajk. Ze pred več vsprejemn in na veselici bodo sodelovala vi- časom so bili delavci predložili gospodarjem pavska dekleta v narodnih nošah in oddelek spomenico, v kateri so zahtevali razna zbol; vojaške godbe iz Gorice, ki bo - svirala tudi šanja. Dne 10. t. m. so imeli gospodarji sena plesišču pod kostanjem. Na dvorišču stanek, na katerem so sklenili, da izven par gospoda župana bo pa igrala vrla nabrežinska manj važnih točk, ne privolijo v zahteve de-godba. Dne 7., 8. in 9. septembra bo kegljanje lavcev. Prijavili so tudi ta svoj sklep tako; odboru delavcev. A ti so imeli minolo nede-na dobitke. Za slučaj neugodnega vremena je Ijo shod, na katerem so sklenili proglasiti visokorodni g. grof K. Lanthieri blagovolil' štrajk in vstrajati pri svojih zahtevah. Priju prepustiti grajske prostore. Vabimo najuljudneje vsa društva in prijatelje zabave in jim kličemo: na „veselo svidenje" dne 8. septembra v zavedni Vipavi. Vsa ona slavn:i društva, ki se žele udeležiti slavnosti in se niso še prijavila, prosimo, da store čim prej. Zanimiv slučaj iz sodnega življenja. Na nekem sodišču v Istri se je dogodil nedavno sledeči slučaj! Stranka A. je vložila tožbo zaradi plačila posojene svote. Ob določeni uri je priše pred sodnika tožitelj. — Ker toženec ni pristopil, zahteval je tožitelj zamudno sodbo. Sodnik je poslal stranko po koleke za zamudno sodbo. Med tem pa je pristopil k sodniku toženec ter zahteval zamudno sodbo zoper tožitelj a. Sodnik je ugodil tej zahtevi, ker oni prvi še ni bil prinesel kolkov. Toženi je bil bolj urnih nog in je poprej prinesel koleke nego prvi. Ko je kmalo na to prišel pred sodnika še tožitelj s kolki, je doznal v svoje veliko začudenje, da je bil med tem časom kontumaciran. Pomagalo mu ni nič druzega. nego da je uložil pritožbo, ki je bila seveda tudi uslišana. Ta slučaj vzbuja čudne misli, kakor da bi na sodiščih veljal princip: da tisti prej melje, ki je prej prišel in ne tisti, ki ima — prav ! S slavnosti razvitja zastave „Tri. podp. in bralnega društva". Hrvatsko pjevačko društvo „Kolo" je doposlalo nastopni pozdrav : Slavno bratsko društvo ! Hvaleći od srca na Vašem ljubeznoni pozivu, kojim nas pozvaste da sudjelujemo kod proslave 25-godišnjice Vašeg opstanka i razviea Vaše zastave, žalimo, što nam prilike nisu dopustile, da budemo dionici Vaše slave i Vašeg veselja osobno. Ali duh naš krilio se medju Vama, radovali smo se s Vama Vašoj slavi, koji ste kroz 25 godina pomagali buditi i njetiti slovensku sviest na sinjoj Adriji, dokazujući, da je to sinje more bilo, jeste i biti će slovansko, unatoč svem naprezanju dušmana naroda slovenskog i hrvatskog. Zato čestitajući Vam Vašu lepu slavu, želimo da pod novom Vašom zastavom jednakim žarom i marom radite za Vaš liepi dom i rod, pak u to ime Vam od srca kličemo : Naprej zastava slave! Za hrvatsko pjevačko društvo „Kolo" u Zagrebu: Tomislav Jokanec, Ante Savanah, predsjednik. t. č. tajnik. Slednjič je prišla še nastopna brzojavka : „Bratskemu društvu in rokodelskim bo-riteljem pridružujoči se kličemo z vašim geslom : „Mir in delo !u Slava ! Slava!" Rokodelsko podporno društvo „Lokavec" : Kovač, predsednik. Narodni kolek na Češkem. Zadnji dve leti je prinesel „narodni kolek" Cehom 54.000 kron. — Češkim radikalnim listom se zdi ta vspeh premal in so ogorčeni na češki narodni svet, ki vodi agitacijo za „narodni kolek". To ogorčenje Cehov naj bi vspodbudilo na večo požrtvovalnost tudi naša slovenska društva, korporacije, trgovce in zasebnike. „Narodni kolek" je sicer res davek poleg mnogih druzih davkov, ki bremene na Slovencih, ali ta davek se poklada v najčisteje in najvzvišeneje svrhe : za kulturo naroda! Sedež parobrodnega društva v Dalmaciji. Med dalmatinskimi novinami se vrši borba, katero mesto naj postane sedežem fu-zioniranih dalmatinskih parobrodnih društev : Dubrovnik, Spljet ali Zadar. Utonil je dne 9. t. m. pri Trnovem v potoku Reka upokojeni tinančni stražnik Ivan Princ. Najbrže je v pijanosti padel v vodo in utonil. vili so ta svoj sklep gospodarjem in včeraj v jutro ni šel noben sodar na delo. V Červinjanu na Furlanskem nam - ravajo zgraditi vojašnico, v kateri bo prosto: i za en batalijon vojakov. Neznani so predminolo noč iz stanova-| nja 66-letnega Ivana Sommerja v ulici di Ri-borgo št. 35 ukradli za 240 kron obleke i:, perila. — Težaku Franu Berzot, stanujočemu v ulici Maiolica št. 13, so ukradli iz spalnic 11 kron denarja, katerega ie imel v žep hlač, ki jih je bil položil na stol. — Ist< -tako iz žepa hlač, ki jih je bil položil r..i stol, so ukradli predminolo noč 20-kronski zlat kamnoseku Filipu Damaski, stanujočem: v ulici deli' Olmo št. 17. Zasačena tatova. 24-Ietni Italo B. in 25-letni Ivan L., oba kočijaža, sta predsinoC-njim okradla ogljarja Josipa Krejana, ki v bil — popolnoma pijan — zaspal na trgi. Carlo Goldoni. Ukradla sta mu iz žepa 1 kron denarja. A dočim sta onadva obiral ogljarja. sta ju od daleč na skrivnem opazovala dva redarja, ki sta po izvršeni tatvin pristopila in aretovala tatova. Poskus samomora 13-Ietne deklice. V nedeljo zjutraj je na novem pomolu v IV'.i skočila v morje 13-letua deklica Cecilija LV:-nic. Rešil jo je iz vode mornar Domini! Trevizan, ki se je z neke ladije vrgel v mo; -je. Deklico so odvedli na dom njenih rodite ljev. Deklica si je hotela vzeti življenje b " radi tega, ker so jo roditelji hoteli dat neko službo. Solodar ln vresae. Danes: Evzebij, av nik; .Terodlav ; Dobrina. -- Jutri : Vuebovzetj.t D.; Dragomir; Milvana. — Temperatura včeraj: ?. uri popoludne £9*5" Celsius. — Vreme : lep«). Društvene vesti in zabave Pevsko društvo ^Adrija- v Barko. - ljah priredi drugo nedeljo, dne 2t>. avgust svojo domačo veselico v Narodnem domu" Barkovljah. Jako zanimivi in obširni prograu se objavi pravočasno. Podružnica družbe sv. Cirila in Metodija na Greti bo imela danes, dne 14. i m. ob 7. uri zvečer svoj redni občni zbor prostorih rKonsumnega društva" v Rojarr . Rodoljubi IV. okraja so uljudno napr •-šeni, da se udeleže tega važnega zborovan; Pristop do zborovanja imaio tudi neudje. Po dovršenem zborovanju bo pevska zabava. za katero poskrbi naše pevsko društ\ -Zarja". Bratje Sokoli! Ker se bližajo dnevi velike m nifestacije o priliki I. hrvatske? vsesokolskega izleta v Zagrebu (d: 2. in 3. sept.), prosi odbor „Tržaškega Sokola" vse člene, ki se nameravajo vdeležiti tega izleta, da mu to naznanijo najkasneje do jutri v sredo, da zamor • preskrbeti zadostno število prenočišč in preskrbeti vse potrebno za ta izlet. Onim, ki : se pozneje oglasili, ne bo možno jamčiti ■/.> prenočišča. Oglasiti se je pri vratarju ,.Narodnega doma". Upamo, da se vdeleži te redke manite-stacije veliko število členov našega društva, tako da bo tudi „Tržaški Sokol" kar najčast-neje zastopan na važnem in pomembnem slavj najbližjega nam brata slovanskega, vrlega naroda hrvatskega. Kliče nas torej sokolska dolžnost, kliče nas bratska ljubezen, da složno upremo svoj • velike moči v dosego znamenitega cilja ! * * * Ob jednem naznanja se netelovadcem, 1 i se vdeležijo vsesokolskega izleta v Zagreb v kroju, da bodo redovne vaje vsaki petek * telovadnici ob 8. in pol uri zvečer. Na zdar! V torek, dne 14. avgusta 1906 »EDINOST« št. 223. Stran lil Pevsko društvo „Kolo" v Trstu na-1 Orožnik ubil v blaznosti sedem oseb. znanja svojim gg. pevcem in pevkam, da sej SOBOTICA 13. Orožnik Liskovacs, na-bo vršila pevska vaja za mešan zbor v sredo, j sta njen v Ludas-Pusti je v hipni blaznosti dne 15. t. m. ob 2. uri popoludne Gg. pevci j obstrelil sedem oseb. Štiri osebe umirajo. Ko in pevke so naprošeni, da se udeležijo polno-! so orožniki hoteli Liskovacsca ujeli, je isti številno te pevske vaje. Gospodarsti/o. Avstrijske železnice v prvem polletju 1906. Glavne in lokalne avstrijske železnice so v prvem polletju 1906. prevozile 87,670.«>00 s puško nameril ustrelili. nanje, nakar so ga takoj Ogrski oddelek na razstavi v Milanu. BUDIMPEŠTA 13. (Ogr. kor. -biro). Ogrski odbor za razstavo v Milanu je imel danes v ministerstvu za trgovino konferenco, na kateri je bilo po daljši debati sklenjeno, potnikov in 55,560.000 tonelat blaga. Skup-; da se pogorelo ogrsko obrtno in umetniško nega dohodka je bilo 344,040.000 K. na-;razstavo po predlogu italijanskega odbora ob-sproti 316,900.00$ K v isti dobi minolega j novi. Toliko minister za trgovino Košut, ko-leta. jlikor ministerski predsednik dr. Wekerle sta "~~ ^ » obljubila, da bosta ogrski odbor podpirala. Razne vesti. Protigrške demonstracije v Bolgarski. * Tragična smrt neveste. V Baji na . SOFIJA 13. Uradna poročila iz Anhiala Ogrskem se je 18-letna Mariška Szigli zgru- J potrjujejo dogodke, ki so se tamkaj vršili, dila mrtva na tla. zadeta od srčne kapi. ravno , Grki so se zabarikadirali v cerkvi in v grških ko je hotela vstopiti v voz, ki bi jo popeljal hišah, da bi preprečili shod. Boj je trajal do k poroki. i 5. ure popoludne. Mestni predstojnik je po- * Proč z „Dunajsko ulico!'' Budim- novno pozval Grke, naj se udajo, toda brez-peštanski magistrat je sklenil v svoji zadnji. vspešno. Konečno so mesto zavzele čete, ki seji, da se bo „Dunajska ulica" v Budim-J so bile odposlane iz Burgasa. V Anliialu so pesti v bodoče imenovala „Washingtonova j razun 30, pogorele vse hiše, tudi javna po-ulicau. j slopja. Grški škof je zgorel v metropolitan- * Novinstvo v Združenih državah. skem posiopju. Število mrtvih in ranjenih ni Glasom neke statistike, ki jo je izdal stati-j Se znano. Orško prebivalstvo je zbežalo v gore. stičm urad v AVashingtonu, jedilo leta 1905 Bati se je še nadaljnih izgredov v okraju P° fBurgas. v katerem prebivajo večinoma Grki. Mnogo prodajalr.ic je razdejanih in na privatnih hišah so bila razbita okna. ! Na železniški postaji Kermenli se je včeraj vršil protigrški shod. Glasom privatnih poročil je množica baje napadla hišo nekega Grka. UmeŠalo se je vojaštvo, pri čemer je neki častnik baje pobil tri demonstrante. Turški sultan. CAKIGRAD 13. Tudi današnji turški li- ir :'< i 23.47 23.47 19.0619.06 95.45 95.45 11.31 1131 ndonska borza. Združenih državah tiskanih na dan I!».624.757 iztisov različnih časnikov. Brzojavne vesti. C. kr. vojna mornarica. DUNAJ 13. Vojna ladija Fran Josip I. je dne 10. t. m. dospela v Čifu. kjer ostane 14 dni. Na ladiji »e zdravo. Romunski prestolonaslednik. BUKAREŠT 13. Princ Ferdinand in j princesinja Marija sta včeraj zapustila Sinajo. j da odpotujeta v Inozemstvo. Princ se poda v &ti nimaJ° nikakega uradnega poročila o sul-Kreuznach, princesinja pa na Angležko. tanovi bolezni. O isti ne sinejo absolutno nič Kapitan parnika „Sirio". ; pisati. MADRID 13. Iz Kartagene poročajo, da j CARIGRAD 13. Glasom vesti iz krogov se je kapitan parnika ..Sirio" podal v Barce-i sultanove palače, se počuti sultan mnogo bo-lono, odkoder odpotuje v Italijo. I1^' VCeraJ zjutraj je sultan v pol uri rešil dr- Bolezen beri-beri. jžavne stvari. Popoludne se je sultan v sprem- HAMBURG 13. Na jadrenjači „ Oke j o", Istvu višega nadzornika kuhinje Usinan beja e dospela danes semkaj, so med vožnjo' PelJal na sprehod v svojem vrtu. krajnega Vztoka oboleli in umrli za bo- j ] 7 jo beri-beri kapitan, prvi poročnik, mizar; Rusija, ije mornarji. Jadrenjača je morala v kva- i PETROGRAD 13. Glasom vesti iz Xiž-ranteno. I nega Novgoroda postaja trgovina na tamkaj- Spremembe v nemški vojni mornarici, šnjem semnju, ki je bila v začetku mrtva, ži-BEROLIN 13. Princ Henrik, brat cesarja vahneja. Bielostoške tvrdke so dobile znatna Viljema, je imenovan vrhnim poveljnikom nem- naročila, katerih pa ni bilo možno izvesti radi >ke aktivni- bojne ilote. Veliki admiral Koester . delavskih nemirov, ostane nadzornik vojne mornarice. ; — - ■ Liberalna stremljenja v Turčiji. LONDON 13. ,.Times" so priobčile neko pismo princa Palaheddina, nečaka sultana j Abdul Hamida, naslovljeno na sir Edviirda; <«reysa, v katerem se princ toplo poteguje za Malec je celo povedal nekaj izgledov, ko: po mark je sam, da si izvrsten poznavalec vina, ku-: pil po posodi smrdeče vino za zdravo, a! Osarsfa* cekin' Stranec je ponosno natezal tršasto brado in j se smehljal od kraja: „Seveda, ti, ki si: p ■ -s,. . „ bil tedaj najbrž pijan. AU jaz, pomisli, ki ne'S& pijem. j akcije otomanska banke 641 Menjice na London „Pijan ali ne pijan, tešč nisem bil, je | 251 res, a smrad po gnjilobi ločujem od vonjave Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnic? tudi o polnoči — brez luči". : iJ^ifTZ^^l nv . , 1 . ' avstrijska zlata renta 133.30, odreka 4"/a zlata reata „Ti, ti, ali ne ves, da se pokusa Vino na 95.—, Utaderbank 475 —, turške srečke I4>.75, pa-tešče !" irižka banka 15 30, italijanske msridijonatne akcije Vem, vem; vem pa tudi slučaj, ko nekdo »kcije Rio Tinto 16.72 Omahljiva ni ločil na tešče, če je kruh domače Peke, webr0 * 1 ~ - ' ali sosedove. Okus vara marsikoga tudi na lijanska" tešče". Dona u —.—. Mirna. „Ni mogoče. To je že bolezen !" (Dalje na četrti strani) „Nič bolezen. Mogoče je. Tudi tebe!" „Mene? kdaj? „Če te še ni, te bo čakaj !" „Pa dolgo bom čakal ; mene nikdar!" „Staviva !u „Staviva!" „V kolikem času naj se izvrši prevara ?u „V štiriindvajsetih urah". Vsakdo je vrgel ne brez samosvesti pet-desetak na mizo. Oba je Stranec potem potem skrkno zvil in zaklenil v predalnik ter spravil ključ. To je dobro videl Kočar in si zapomnil češ: kdo ve, kako se to završi za našega gospoda ? Sicer je govoril vedno le o našem županu in o gospodu Malcu, a na lovu mu je bil le-ta samo „naš gospod." Stranec je velel napolniti tudi svoje običajno brašno, pridno zalival začeto stavo in hvalil nezmotljivost lastnega okusa, a nekoliko že vinski Kočar mu je pritrjal, kolikor je vedel, da je možno brez zamere „našemu gospodu." Malec ga je pa rešil te zadrege s tem, da je odšel za trenotek iz sobe. Pogledal je, kaj počenja Strančeva družina v kuhinji in videl spotoma na veži pod stropom sušeče se svinjske klobase. Stegnil se je do njih in snel s palice dve. Potem je šel, odprl svojo lovsko torbo, zavil klobasi v papir in nesel v kuhinjo, da mu ju skuhajo za jutri, ker se kuhane, izlasti zjutraj, bolje prilegajo, nego surove. (Pride še.) Stava. Crtica. — Spisal IVO TKOŠT. In mož, ki ni bil nikdar v zadregi za liHoralne ideje v Turčiji, da bi zamogla Tur- odS°vor> Jf ko so ga vprašali pozneje . f s um je krmil gosenice, da so pnsle na cija na ta način utelektuelno vplivati na vse- z£ien0r se je odrezal možko in kratko: „S skupno mohamedansko prebivalstvo. Potrebno kruhom". ! i bilo, da se vztočno Evropo pripravi na to. Ako Je sam verjel to trditev ali je tudi da postane nepristranska in da bolj ščiti £lo_ 7. njo samo posnemal osebe v „Zupanovi veško dostojanstvo. Micki", o tem molče podnanoški anali, da, 0. x. . . ... m, - cel° župana Malca beležmca je zavita v ne- Bivši vojni minister Kneghammer. prodiren molk. Vendar je bil Malec kočarjev ISL 13. Bivši vojni državni minister ba- največji zaščitnik, ki mu je včasih očital, da ron Kneghammer se počuti bolje. je navzlk- vsi samobitnjsti obdržal nekaj la- Potres. • kajstva. > Ivan je na lovu samo lakaj, nič BUDIMPEŠTA 13. (Ogr. biro). V Szent'več" PonavlJal Malec. Sama postrežnost Martonu (pe>tanska županija) je bilo čuti po- j ^ ^ ^o^ .res, ki je napravd malo škodej da bi bii on prvi lovec v okraju, ko bi se *i" Prošt Sujanszki. mogel toliko zanesti na zvestobo svojega psa OSTROGON 13. Umrl je danes veliki kakor na Kočarja, prost tukajšnjega metropolitanskega kapitelja. To Pa Sovoril ^spričo tega, ker se titularni škof Anton Sujanszki. Pn^"Jf , J"naštvo z lovom na . , . ..... „ «divjega petelina m sloveco stavo, ki zasluzuje Ministerski predsednik baron Beck. - tudi brez zasluge Ivana Kočarja, da ostane ISL 13. Ministerski predsednik baron Beck zabeležena v analih podnanoške kronike, je dospel semkaj danes zjutraj ter je bil ob Župan Malec je imel v sosednji vasi ob U. uri predpoludne vsprejet od cesarja v av- ^nosovem pobočju imovitega sorodnika in i-- . t> , , • i . . « , ,. . , prijatelja Matijo Stranca. Tja sta se napotila dijenci. Popoludne ie b.I ministerski predsed- ^ p^^TCčer s Kočaijem, da odiinejo ni v pn cesarju na obedu. vsi trije zjutraj zgodaj na Nanos pOSiugat Kralj Peter. petje divjih petelinov in jih motit v ljubezen- BELIGRAD 13. Kralj Peter se povrne spletkah. Sorodnik Stranec se je obve- v sredo iz Ribarske Banje. Istega dne dospe se,il nepričakovanega pohoda, pa tudi vabila v Beligrad tudi angležki odi>oslanec White-,na f . ,. . . . . . . . . ' , , , , »i- v posebni sobi je velel pripraviti večerjo head, katerega vsprejme kralj v avdijenci se 2a oba/a Kočarju VJ kuhinji^ /domačo dri., v tem tednu. Na avdijenci izroči odposlanec *ino. Pijače nista pogrešala, dobre volje tudi! kralju svoje poverilno pismo. ne; za pomenek sta pozvala po večerji na! Gozd v Ognju. Čašo vina še Kočarja, ki je govoril o vsem j PARIZ 13. Iz Toulona poročajo, da 111. in marsičem, a največ o samem sebi. No, j . ... . , 5,. T „ i prijatelj ema se je pletel pogovor o pokusnji pešpolk Se vedno gasi gozd blizo Les Maures, vina Q različn^stil okuSz pa o premnogih ki gon že 48 ur. Požar je uničil že več tisoč pomotah, ki jim je podvrženo tudi to čutilo j kc k tarjev gozda. človeško. Borzna poročila dne 13. avgusta. Tržaška borza. Napoleoni K 1».08—13.11, angleške lire K —.— do—.—, London kratek termin K 240.17*/.—240 30 Francija K 93.37%.— 95.50, Italija K 95.35--95.50— italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.27'/,—117.40, nemški bankovci K —•—— — avstrijska ednotna renta K 99.4') —99.70, ogrska kronska renta K 9i.i»5—95.95, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 670.50 — 672.50, državne železnice £ 671.50- 673.50 — Louibardi K i63.50 — 165.50 Lloydove akcije K 736,— 740 — Prečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302.— 310.—. Bo-dankredit 1S89 K 302.— 310.—. Turške K 163.00 do 16 .00 Srbske —.— do —.— Dunajska borza ob 2. pop. pied včeraj danea Državni dolg v papirju 100.30 100.26 „ srebru 100.35 100.^5 Avstrijska rsntA v zlatu 117.65 117.65 v kronah V° 99.60 99.60 Avstr. investicijska renta 3,/,% b9.45 S9.45 Ogrska renta v zlatu 4®;e 112.60 112 55 kronah 4' e 94.30 94 80 ^ 3 V, 84.80 84 80 A.kcije nacijonalne banke Kreditne akcij? London, 10 llstr. 100 državnih mart 1775.— 1772.— 672 75 67125 240.12 Vs240.15 117.27'/-117.30 ZAHVALA. Podpisani izrekamo zahvalo vsem prijateljem in znancem, ki so se udeležili pogreba ali nam na kateri-koli način skazali svoje sočutje o priliki smrti nepozabne soproge, matere. sinahe Emilije Kertel roj. Feffle Zlasti pa se zahvalimo čast. gg. župnikoma iz Ajdovščine in Sturij za tolažbo v dolgi njeni bolezni, kakor tudi tukajšnjemu zdravniku g. dr. Hugo Finku. ki se je trudil lajšati jej težko stanje. AJDOVŠČINA. 11. avgusta 190«. Žalujoči ostali. Ne čita samo, ampak, prepričaj se, da nihče ne more tekmovati z narodno zalogo olja Il/flN MILLONIG i TRST, Piazza Barrlara it. 3f TUST j FILIJALKO Campo S. Glaeoiuo št. 16 Prodaja in razpošiljanje na debelo in na drobno. \ Ceniki na razpolago. | j''Oi>Oi'OiiOilOilOllOHOIiOllOIIOI jc;-^ §| Tovarna pohištva m. kksanigr £evi JlCvm s ulica Tesa Stv. 52. A (lastna MSa>. ZALOGA: PtnZZR ROSHRIO (Šolsko poslofje). 0«n», ria m nI bat) n«b«n« k«nkur»no*. " Sprejemajo m vsakovrstna dela kadi p« xrjwwotci posebnik načrtih. :co:>3» ••sik braspUtk« im Ara »k« IOHOIIOIIOIIOIIOIIOIIOIIOIIO>I9< n --- Sprejemaj« m vtakovrstaa feia li p« ptaefeilh aairttk. " m- finuiTuaamsau u mib^ Tovarna pohištva = RAFAEL ITALIA = Velikansko akladlide In razstava pohištva in tapetarij TRST ulica Malcanton štev. 1 po Mto aktu MMk. w Serravallo-vo železnato kina vino* | za bolehne otroke in rekonvalescente. m^ Fr>v«ro6ft vo^o do Jadi, atrjgja talodaa ta ojašnja Priporošano od najalovašili zdravnikov v vaah si u ea Jih, kadar Je treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovana t 19 ktlajMal m razalh raztavab li ! al 3000 zdravaiiklal sprlčavall. L SERRAVALLO 3ntri od 4.-7. pop. velika razsvetljava „Sivaške Vilenice". Vstopnina 1X. P ■ ra * IV »EDINOST« ste v. 223. V torek, dne 14. avgusta 19 V> Tržna poročila Vi. avgusta. 1> U d i 1.1 Ji e 5 t a r;eni?a za oki. 14.S0 do K 148 Y rž '^c K do 1240> oves "-1 t hu ^ 1 * U-l , . 1 L« J •• > O J od K 12.»»^ do - - '». koruza, za avgust i- i_ . H n m b u r g. (Skle*»\ — Sladkor zu_ jivgust 17 00. za eepteniber 17*76, za oktober 17*65. za november 17*c0, za d-c 17.55, za januar 17.65. — — Vreme: N e « - V o r k. (Otvorjenje.) Kava Ltio za bodoče dobave. Stalno, za h do 10 atotink viSje. — Prodaja: 400.} vre«". Hnvre. (Sklepi Kava Santo« good average 7SL tekovi uiesee 47.75, za sept. 48'—. London. Sladkor »z repe surov, A Sb. Stalno. Pariz. Dane-*, t;t-i :n v «redo praznik. Električno vpeljavo izvršuje franjo S. lalsassg TRST Splridiosa ste? 6. Odhajanje in prihajanje vlakov M'ZARSKA DELALNICA l ? Josip "Wimn€/m TRST. ulica Dante Alighieri izvršuje vsakovrstno delo pri novih zgradah Prodaja jalove deščice za pode. R1&LJ OGLASI. Mali oglasi rui-unajo ne po 3 stot. bpsedo; mafiiuotiacanc besede »e računajo enkrat TtĆ. Najmanjša pristojbina 40 — ' plača se takoi. ~ »totink. Hranilnica in posojilnica pri sv. Ivanu registrovana zadruga z neomejenim poroštvom brez kakega na leto. Sprejema hranilne vloge od vsalcoga . tudi če ni nd ter obrestuje po odbitka, tako, da sprejme vlagatelj čis 4 krone od vsacih 100 K vloženih U Daje posojila samo udom in sicer: n:i vknjižbo po 5'/4°„; na osebni kredit, to je na zadolžnice po 5'a; menjice so izključene. U raduje pri sv. Ivanu št. 442 (v hiši -.»-p. TROBEC-a) vsak delavnik od <>.'!, do 11. ure dopol. in od :>.—7. ure popol. — Ob nedeijah od 11.—12. dopol. — Ob praznikih je urad zaprt. NB. Ker je posojilnica in hranilnica ustanovljena po /.istemu U^ifeisnovcm ima za sedaj določen delokrog samo za 111. volilni okraj in vas Lonjer. Načelstvo. t j Podpirajte družbo sv. Cirila in Metodija! Kdor Izven Trsta pitmtno naroči kak „«AU OBLAS*'. raj »•ilj« denar v naprej, kor drugače no bo njegov ostat objavljar, zii oteba poznana Upravi lista. v • -, ? »*_ _ _ „ * Tarifa J« natisnjena načelu ..MALIH OGLASOV In vsakd. POZOT ! Kaj tSCega SB ni DllO I KOZOri l .-.ko proračuni, kolika mu Jo plačati s tem. da proitejo beseue ^^ . . -v« VZSZrSZZfTZS ZSSStflsZi*i Garantirano dobro idoco uro z verižico iforiraošjo edino t«, če bo pismu priložena znanka za odgovor ; le za K 2.95. Giov p i i g k a. Corso 5t. 13, izvrši vsa- 1 odpošiljamo toliko časa, dokler so v zalogi, iz nase podružnice v Bregenzu (Avstrija) proti urar korSnjo popravo kakorSne si bodi ure. Cene prejšnji pošiljatvi zneska ali povzetju: mi prodajemo radi tega po tako nizki ceni, da iz- Mzke. Prodaja vsakovratue ure. l/icln -»Dlifi repa 8 Kranjske, je v vseh let-VVIOlU IJD nih dobah v zalogi Josi pa il o 1 6 i č, ulica Sorgente 7, telefon 14&>. (i (#>2) praznimo našo zalogo, v kateri imamo 100.000 komadov. Redka ugodna prilika za prekupčevalce. Schweitzerische Uhrenfabrik „Aralk - Bregenz. Garancija 2 leti! MF~ Garancija 2 leti ! Mali dvorec v ^korkiji je na prodaj. Dvorec ima v pritličju: i sobo, I ubnjo, ru>nico ; v I. nadstropju: 2 sobi in kuhinja ; v II. nadstr. tudi 2 Fobi in kuhinja, vse urejeno na run o, elegantno. Okoli dvorca je zemljišče (vrt z \obijakom). Kadi preselitve se dvorec j roda za nizko «e>io. Novi modni salon Kfco&ivi gospe. Parižki in dunajski uzorci, po najzmemejili , cenah. 455 , JYlalo in dobro. i Za polovico ceneje, neg-o v;katalogu celo pri nakupu enega, komvia \am prodamo vse. Tako ttauejo ko-40 ostaje. Prosti t«z r gjil. KoUea MULTIPLEX «; let pismenim jamstvom. Pokro a teku 2*0, 2 G0, »-80. ZraOui mehovi rIi!. 1-30, 1-70, 2-10, pismenu jamstvo. Seu o g!đ. 1*—. Nožne sesalke £o K, stož-i, osi itd. za vsak zinlem čudovito po ceni Iluetrovan ccuik /ustonj in carine prost. Išeđ se tudi zastopnike tlu prigodno pro«lajo. Tovarna na kolesu ,,MULTIPLEX" Berolin 316 Gitschinerstr. 15 Gdhcd s postaje južne železnice v Trstu .1 6.: d.=5 --55 "»-55 4-25 5-3° 6.— 6-35 S.30 905 11-3° ret'p. B via Cervinjan v Benetke, Rim, M lan Videm, Ponts!ic. Čedad ,, O t!o Goriie, preko Nabre/.inc, -.-.zo na .Ajdovščino. 3 na Dunaj, Reko, Budimpešto, Z.'^reb. ., B v Kormin, Videm, Milan, Ri:r. ., O v „ Benetke, zvtsa ra a. . -Lcninjan. „ O na Hunaj, Buiiimpesto, Zagreb „ O preko Cervinjana v Videm, Ced.id, Benetke, Milan, Ala. popol. O v Kormin in via Cervinjan v Vv'eaj in Benetke. „ O v Italijo preko ivormina, na Ajdovščino. „ B via Cervinjan v Benetke, Milan, :na in Videm. ,, O na Dunaj, Keko in Budimpešto. „ B na Dunaj, Ostende, Reko. B na Dunaj. Budimpešto, Reku. ., B do Kormina se zvezo Cervinjan. ,, O na Dunaj, Budimpešto. Gostilna „Alla Costanza 4 < Via ; wvwm>»M Nuova ; M. 18). Toči t^e vsakovrstna vina, posebno pa kraSki ; ersn. Priporoča se el. občinstvu Henrik K o s ič ; Krčma „Al Trifoglio" iistrtko, vipavsko in dalmatinsko vino. Dober kratki teran. Izvrstna kuhinja Priporoča se si. občiustvu j Katarina Vatovee. _za prevažanje pohištva. Prevažam stanovanja z garancijo, cene najugodneje. EDOAEDO VASCOTTO ulica Caserma št. 10 na oglu ulice Valclirivo Odvetniški uradnik dvaintridesetih let, abaol- j vent kadetne, poljedelske in trgov- . >ite sole si želi zboljšati službo. Na lov : A. Trobec. ! Trst 665 niiobo Lil.ij£e r, -edstvo *• ;»Strti v-f U ~> fino ru--rc-aličss d obuvalo i j V olj tc i riporoča ^ Dscaria vnevreaux in lakirane čevlje. D U NAJ, XIII Prihod ra postajo južne železnice v Tralu, 6.30 preilp. O z Dunaja, Ostcnde in Londona. 7.20 „ B z Dunaja, Zagreb in Budimpc;:,. 7.4O „ O iz Kormina prekoBivia. 9,— ,, B z Dunaja, Budimpešte, Zagreba. ' e. »0.25 „ Oz Dunaja in Reke. •0.38 „ B Italije preko Cervignjana. 11.28 ,, O iz Italije preku Karmina »veza z Ajdovščino. 4.15 popol. O iz Rormina in Cer\'inj.;;i;i pr. X.it , zveza z Ajdovščino. 5.35 ., B z Djnaja, Zagreba in Budimpe't 7.15 ,, O iz Italije via Cervinjan. 7.46 ,, B iz Italije preko ICormin-* Vabr: "ine,. zveza z Ajdovščino. 8,35 B z Italije preko fvormiua. cvez i z .\j- duščino pr. Nabreitni 8-55 „ B z Dunaja, Budimpešte in Reke. «0.45 » B iz Italije, preko Cervinjana, zv /.a. z Vidmom in O iz Kormina. Odhod s postaje državne železnice p "i sv. Andreju v Trstu. 5.10 predp. O v Koper, Buje, Poreč (Istra). 5.30 O v Herpelje, Ljubljano, Dunaj. 7.20 „ B (pamo v Četrtek) v Herpelje, Pa/.iri, Pi:?c 8.50 „ O v Jferpeljc, Divačo, Rovinj, Pn1t>. 350 popol. O v Koper, Bitje, Poreč (Istra). 4.— „ O v Herpelje, Divačo,Dunaj, Rovinj, 7.30 „ O v Koper, Buje (Istra). 7.40 B v Pulo, Divačo, Beljak, Dunaj. dh neiiclj ah in praznikih : 2.26 popol. O v Divačo, Herpelje in vmesleZeče •'..•■j«* Prihod na postajo državne železnice pri sv. Andreju v Trstu. 7.45 predp. O iz Bnj in Kopra (Istra) S.25 ,, O iz Pule, Rovinja, Divače, Dunaja. g.46 ,, iz Pule. 11.05 >» ^ yL Herpelj, Divače, Ljubljane, Dui-ja. 12.05 popol. O iz Poreča, Buj, Divače Dunaja. 6.25 „ O iz Pule, Rovinja, Divače in Dunaja. IO.25 „ B iz Pule, Rovinja, Divače in Dunaja. 10.45 •» ^ " Poreča, Buj, Kopra. tjh nedeljah in praznikih: Q.l8 popol. O iz Divače, Herpelj in vmes le^ečili 1 -Mj ') OpJ:ka B — br70*]jk. O == obi^aiot J^k UMiđh Mk d* rm na im ini lg -e lahko kot tak prevzame. Natančn^ja po un-liiJa I\ank:t Turnict — < Brunngasse ^i. 6. S81 >J- Ujpr4 (eno nadstropje. 5 sob. kukinji. shramba, I IlOti vi 11 proda. Naslov pove „Edinost". K rj < Of O «->■ O < ta-P zapriseženi cenitelj TRST — ulica Geppa štev. 12 Ekskluzivno zastopništvo in zaloga svetovnoznati«* tovarne toles (bicikljev iu motociklet) ,8tyrla- tvr-dke Joch. Fuch & C o _ v Gradcu,kakor tudi tu- in inozemskih tvrdk veliko zalogo pritikliu. j Zaloga in vpeljava električnih zvoncev sprejme Moišno si bodi popraio v sicji stroKi. 0 j JpS" Oglase, po.-lana, o-mrtnice. zaL' le, maie o^-'.i-e y<" in v obče kakoršno koli vrsto lasov sj rei^rra JtŽT ,.In=eratci oddelek" v ulici Giot; > Galatti šr. li (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urai i-y 'iS" odprt od O- zjutraj do ! 2. in od 3. do 8. ".)< : Jf2r* Po noči te sprejema v ..Tiskarni F.dir ■■-■. 0? •vSIl izgubi ]e nekdo z'.ato verižico moško s priveskom stirioglatem. V prive-ikuso c- f-iiki. Vexižica je pletena po angležkem zistemu. K !or jo nr.jde je naproren prine.-ti v „Inarratui « ddelek Eilicosti*1. «83 Veletrgovina L u i g i T r e v i s a n, razpošilja kavo. riž, r;fjCf j|na „Sta-? in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred, na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto (i°/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. Gario Vitez Trst. Trg S. Carlo 2 — Uhod ul. del Arsenale A i: T O R1Z O V A N A mehanična delalnica za inštalacije plina, vodovodov in električne razsvetljave. V?iiita zaloga priprav za mm loči na 1 V zskgi pohištva j Em. Ehrentreužid I i (prej Joai) ulica Mn U (pritličjih) daja novo iii račIje??o p ohištvo p i , koiikiirenčniii conah v najem. ^ j j Kdor ISče službo ali kakorsno-koli za; • - slenje; kdor išče uradnike alt službeno osob. : kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvor. t v : ! kder ima za prodati hiše, polja, dvorce ; kior želi posojilu, vknjižbe itd., prodati aH tsipiti ; premičnine ail spluh rabljene predmete :: ; naj posluži MALIe 0GI.A3017 ^ „Edinost i4*, ki io jceneji. največ čltaal najbolj pnpruvni v doseco namena. ^PL