| Omr Write U« Today I Advertising rates are | reasonable____ GLAS list slovenskih delavcev v Ameriki. t'Ki^bUMb: tltlHM« 21«. IMS at Um Paat Office m Near Yeriu N. •A 2 DAN DOBIVATI C "GLAS NARODA po roftn mutkori i mu DM fill IpHI ZA $6.- NA liro NAD 380 IZDA M <'< Act mi •f March Srd. 187*. No. 166. — Štev. 166. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 17, 1940—SREDA, 17 JULIJA, 1940 Volume XLVIII- — Letnik XLVIIL VPAD ANGLIJO Več sto ladij pripravljenih za prevoz vojaštva in orožja General von Brauchitsch nasprotoval privotnemu Hitlerjevemu načrtu za vpad v Anglijo Kot i>oroča uradni list francosko vlade v Grenoble 41 Le Petit Dauphinois", so diplomatski krojni v Šviei izvedeli, da je bil na|*ad 600,000 nem-škh vojak m zaradi nesq»o razuma v vrhovnem poveljstvu odložen. List pravi, da so Ncinci zbrali več sto ladij za napad. Vrhovni nemški poveljnik general Walter von Brau-chitsoh in nekaj njegovih ge-nerolov jo bilo proti prvotnemu načrfeu, da se prične vpad Anglijo v noči od 0. do 10. julija, ker so bili mnenja, da bi se napad po prvotnem načrtu /ponesrečil. Kot praivi list "Le Petit Dauphino'is", sestoji nemško brodovjo, ki je pripravljeno za vpad v ,Anglijo, iz nemških in vjetih francoskih, belgijskih in holandskih potniških in tovornih parnikov, ribiških ladij, bark n vlačilnih čolnov, j 0 3. terminu IMENOVANJE KNOX A in ST1MSONA Senat je s 06 proti 66 glasovom potrdil col. Frank Knoxa za mornariškega tajnika. Knox izdaja v Chicagu več časopisov ter je bil leta 11)36 republikanski podpredsedniški kandidat. Poleg Knoxa je pozval predsednik v svoj kabinet nadalj-nega * republikanca, namreč Henrvyja L. Ktiiusoua, ki j e bil vojni tajnik za časa Taftovo in državni tajnik za časa JIoo-Jaz in mnogi drugi ožji pri- vrovo administracije. 7*Jletne-bila nad Rokavskim prelivom ! iate|jJ predsednika smo dolgo ga Stimsona je imenoval pred-izstreljena dva Junker bomb- i v mirovni po- Delavske vesti: Ob zaključku svojega govo- Roosevelta podal naslednjo iz-ra je predsednik demokratske I javo: konvencije senator Barklev o J In sedaj, prijatelji, imam še tretjem terminu predsedniku ! dodatno izjavo glede predsednika Združenih držav. načrt sprejme. Neko diplomatsko poročilo iz Berlina pravi, da bo Hitler svoje mirovne pogoje stavil v nekaj dneh. Italjanski vnanji minister grof Galeazzo Ciano se pripravlja, da gre v Berlin, še pred no bo HitlerAmel svoj govor, da se v Mussolinijevem i-menu dogovori s Hitlerjem glede pogojev. Po privatnih poročilih »z Berlina bo Hitler stavil Angli ji naslednji mirovni načrt: 1. Splošna poravnava v kontinentalni Evropi. 2. Nemčiji morajo biti vrnjene kolonije, ki jih je od nje dobila Anglija po svetovni vojni. 3. Gospodarska obnova Evrope. godbi posredovala med državami, ki imajo zlato valuto, kakor so n. pr. Združene države, in državami, ki imajo le majhno zalogo zlata, ali pa sploh nobenega zlata. Ker i-majo Združene države dve tre-tini svetovnega zlata, bodo pri gospodarski uravnavi Evrope imele važno besedo. Kakor pa pravijo vesti iz Berlina, bo morala Anglija ostati izven politike kontinentalne Evrope. Hitler je 6. oktobra v državnem zboru predlagal konferenco velesil za poravnavo vseh evropskih sporov. Medtem se je marsikaj i*zpremenilo in marsikatera država je prišla ]>od nadoblast Nemčije in je ostala samo še Anglija kot velesila nasprotnica Nemčije. ruplan ufl> severovzhodnem o-brežju. Vprašanje o preselitvi angleških otrok Ker je angleška vlada sklenila, da počaka s pošiljanjem otrok v K a nod o, Združene države in angleške domini je, je v poslanski Zbornici nastal vihar. Toda varuh državnega po-čata Clnieiit K. Attlee je poslancem pojasnil zadevo ter rekel, da admiraliteta ne mo- re dati na razi]H>lago bojnih ladij za spremstvo parnikov. Pri kandidata, tem je omenil parnik Arando- Za s id rane so ob celem obrežju ,r* Star> ki ie vozil v Kanado od Bergena na Norveškem, pa ! nemške in italjanske vojne u- litev delegatov ali pa na mnenje delegatov na tej konvenciji. Nocoj pa na izrecno pred-i sodnikovo željo hočem to izjasniti konvenciji. Predsednik ni nikdar želel in tudi sedaj ne želi ostati na svojem mestu kot predsednik, ali pa biti kandidat za ta urad, ali pa da bi bil nominiran za ta urad. Z vso resnostjo in odkritostjo želi pojasniti, da so delegati na tej konrvenciji prosti, da glasujejo za kateregakoli govo imenovanje je odobril se nat s 56 proti -8 glasovom. do Bresta v Franciji. jetnike in ki ga je torj>edirala ♦Spremljevalne bojne ladje, I nemška podmornica ob sever lahke topničarke, podmornice, ni obali Vsled teg.i je 1 »obiralci min in napadalni ae- Attlee, da vlada ne more roplani so bili pripravljeni, ko prevzeti odgovornosti za preje von Brautsohtseh stopil pred Vnrz otrok, ako za varstvo ni Hitlerja in mu odsretoval. Sof;1*^™*1 Komaj pa je Att- generalnega štaba general Wil-helm Keitcl je zagovarjal pri-votni Hitlerjev načrt, nanzlirc temu pa je Hitler vpad odložil, lee končal, so poslanci pričeli protestirati in so dolžili vlado, da je dovolila bogatašem spraviti otroke na varno, delavci da prouči nasprotujoče nasve- pa morajo svoje otroke obdrža-te. < ti pri sebi sredi nevarnosti, da Brauchitsch je povdarjal, da , bodo (postali žrtve nemških pobiralci min ne bi očistili, zračnih napadov. morske ožine, vsled česar Ui j__ mogoče bili izgubljeni dve tre-: tini armade in samo 200,000 porc|ov vnuk se je vojakov ne bi moglo miičitpj »-i angleških utrdb in angleške To je poslanica, katero vam nocoj prinašam od predsednika Združenih držav na podlagi njegove besede. Zgodovinar j e va napoved Znani zgodovinar in pisatelj Emil Ludwig, ki je pred leti pobegnil iz Nemčije ter je sedaj v Californiji, pravi: — Hitler se bo upropastil. V Evropi bo izbruhnila revolucija. Iz splošne zmede se bodo rodila Združene države Evrope. Tajfun na Koreji Strašen tajfun je obiskal korejsko mesto Keijo. 52 oseb je bilo usmrčenih, 500 ranjenih. Tajfun je porušil sto mostov. Največ oseb so poškodovale rušeče se hiše. Majna zahtevala svoj tribut * V Sonrnan majni je bilo usmrčenih 63 premo-gar je v. — Majna je v bližini Johnstowna v Pennsylvaniji. — Plin je povzročil eksplozijo. Sest milj vzhodno od Jolm« Onstran morja... NEMCI BODO PORUŠILI LONDON V odgovor na izjavo Win ston Churchilla, da bodo Angleži branili London do zadnjega in če ga Nemci tudi po-žgo in proušijo, je prišel iz Berlina odgovor, da so Nemci pri volji vstreči Churcliillovi želji. Nek visok nemški častnik je rekel, da bodo vsled Churchil love izjave Nemci smatrali London za "odprto mesto'*, vsled česar je izpostavljeno bombardiranju. Nemci so Parizu prizanesli, ker je francoska vlada razglasila mesto za odprto. "Churchill se je izrazil," je rekel nemški častnik, "da bodo v Londonu do zadnjega ; branili ulico za ulico; dobro: London za nas ni več pdprto mesto in ga moremo poljubno bombardirati.'' ti, ki so za vključitev "države v unijo sovjetskih socijalističnih republik. armade. V Southompton, L. L, se je Isto poročilo tudi pra»vi, da v soboto poročil sin Edsela je bilo tudi italjansko vrhovno Forda z An ne McDonald. Po armadno poveljstvo proti načrtu. Vsled tega je Hitler odločil, da se Keitelov načrt nekolikr> rzpremeni in da se prične z vpadom v petek ponoči, ako bo vreme ugodno. Dež ovira icperacije aeroplanov Navzlic dežju so angleški letalci 'bombardirali ratzne kraj*j v Nemčiji, ULolandski, Belgiji in severni Franciji, toda v mnogo manjši meri kot prejšnje dni. Tudi angleški letalci na domači fronti so imeli primerom« miren dan, kajt priletelo je le malo nemfikih aero-Pri TMK» tem pa sta ročne obrede je izvršil monsi-gnor Fulton J. Sheen, kateri je tudi ženina pripravil za prestop iz protestantske v katoliško cerkev. Mladem paru je poslal papež svoj blagoslov. towua (v Johnstownu je tudi velika slovenska naselbina) leži naselje Sonnian, kjer ima Koppers Co. svojo liiajno, v kateri pokljejo mehki premog. Sonmau ima kakšnih štiristo prebivalcev. Včeraj je bilo poročano, da je nastala v majni velika eksplozija, ki je zahtevala dosti življenje. Zjutraj so se vršili pred maj-no pretresljivi prizori. V velikem nalivu, meti bliskom in Volitve v baltskih državah skra iz stroja za izpod reze vali je premoga in užgala strupeni plin. Majni eksplozija iv povzročila prevelike škode. 23 letni Stanley C. Yuvas je izpovedal: — Po rovu sem vi-! hrala sovjetska zastava s del leteti veliko ognjene no kroglo. Vrglo me je na tla. Z nekaterimi drugimi sem se začel plaziti po kolenih proti izhodu in sem se rešil. V majni dela v treh šihtih 1200 majnerjev. Zvezni in dr-žaivni rudniški uradniki so vo- Luksenburška vladarica prihaja Velika vojvodinja Charlotte Adelognde, vladarica Luksen-burga, je poslala v Združene državo svojo družino z ameriško križarko Trenton. Ameriška vlada je dovolila to prednost, ker še ziuirom priznava veliko vojvodinjo kot vladarico Ameriki prijazne države. Velika vojvodinja je iz via darske hiše Nassau, kot je ho-landska kraljevska hiša. Stara je 44 let ter vlada Luksenburški od leta 1918, ko se je vojvodskemu prestolu odpovedala njena sestra velika vojvodinja Marija Adelaj-da. Velika vojvodinja Charlotte Adelgonde se je leta 1919 poročila z BouUbon-parmskim princem Feliksom, s katerim ima 6 otrok v starosti od 9 do 18 let. Družina je v maju zbežala pred Nemci in se je od tedaj nahajala v severni Fran- Državljanom ni treba potnih listov Tisrtini ameriškim državlja-no m, ki potujejo v Kanado a'i •v Mehiko na obisk, ni treba i-meti ameriških potnih ali rojstnih listov. Priselniškim a-gentom pa precej olajšajo delo, če imajo pri sebi kakšno izkaznico, avtomobilsko licenco, social securtity izkaznico ali kaj »ličnega. treskom so prinesli reševalci iz majne trirešesetdeset trupel. Triinšestdeset premogarjev je postilo žrte*' eksplozije, ki se je završila v ponedeljek. dili rešilno akcijo. Neki reševalec je povedal, da je kakšnih 34 majnerjev napravilo iz platnenih plaht in Tri baltske države Litva, Letska in Estonska so imele v nedeljo in pondeljek državno zborske volitve. Poleg *držav- ciji. nih zastav je tudi povsod vi-j Ker je izvršila križarka sr- Trenton službeno dobo v ev-pom in kladivom. ! ropskem vodovju, je bila na- Postavljeni so bili kandida- men jena . nazaj v ameriško ti samo ene stranke, kandida- pristanišče. Odpuščati delavec toži "WPA postavo" Nova postava določa, da morajo biti črtani s plačilnih seznamov WPA vsi inozemci, ki niso ameriški državljani, in pa člani nemškega "bunda" oziroma komunistične stranke. Proti tej postavi se je pritožil neki 24 letni v Ameriki rojeni delavec, ki je bil odpuščen od WPA, ker je zahteval, naj mu vrnejo izjavo, katero je moral s prisege potrditi, da ni konninist ali član kakšne druge organizacije. Njegov odvetnik pravi, da ta odredba ni v soglasju z ameriško ustavo, ker so vsled nje posamezniki preganjani oziroma oškodovani zaradi političnega prepričanja. Sloga, v delavskem gibanju V Beli hiši upajo, da bo s pomočjo narodnoobrambnega programa dosežen cilj, po katerem ameriška javnost ža dolgo stremi: sloga med ameriškim organiziranim delavstvom. Nad 10 milijonov delavcev pripada dvema organi zacijama, ki ju doslej ni*bilo mogoče pobotati. Ameriška delavska federacija, Odbor za industrijalno organizacijo in Bratovščine železničarjev so obljubile sodelovati pri uspešnem završenju narodno-obrambnega programa. — Ta obljuba, — je bilo rečeno v Beli hiši, — vzbuja na-do, da bo med delavstvom zavladala sloga. Šestnajst delavskih voditeljev, zastopa jocih vse tri delavske skupine, je potom Sidney Hillmana, člana predsednikove obrambne komisije, sporočilo: — Vam, gospod predsednik, kot voditelju velikega naroda, obljubljamo neomejeno pomoč pri izvrševanju narodno -brambnega programa. Mi in naši člani bowo sodelovali do skrajnosti za »jamčenje svobode in demokracije. Predsednikov tajnik Earle je rekel: — Tako upapolnega zagotovila ni Bela hiša dobila že dolgo let od ameriškega delavstva. Predsednik je bil sporočila zelo vesel. Po njegovem mnenju je to napoved zbliži-nja med CIO in AFL. O FRANCOSKI PROGI V pondeljek je newyorško sec in hrano, njihovim druži-časopisje prineslo vest, da bo nam v domovini pa bo poši-Francoska parobrodna družba1 ljan den^r." v New Yorku v soboto prene- j Pri vsem tem pa se nahaja hala svoje poslovanje. Takoj Francoska proga v zelo težav-zatem pa je ravnatelj newyor-' nem položaju, kajti tri tedne lesa nekakšen šotor, hoteč se škega urada Henri Morin de od francoske vlade ni prejel'i Dasi je vodstvo Koppers .avarovati pred strupenimi pli- j Linclays to vest zanikal. Pri-naznanilo, da so najdene vse I ni. Vse skupaj pa ni nič po- ] znal pa je, da je prejšnji teden žrtve najhujše eksplozije, kar se jih je pripetilo v zadnjih desetih letih •x pennsylvanskem okrožju mehkega premoga, reševalci še vedno iščejo in stikajo po rovih, hoteč dobiti še kakšno nadaljno žrtev. Nekatera trupla so sežgana do ne-spoznanja. Samo enoidvajset mož se je rešilo. Kompanija je irvedla preiskavo ter trdi, da je skočila i- magalo. Tisti, ki jih ni zajel družba -odpustila 30 svojih u- ogenj, so se zadušili. Prva trupla so prinesli iz rova včeraj ( < nil _ (▲ Corporation), f T Tinti«. Sac. - Place of bwiaaai oC the of above officers: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK. Tf. T. 47 th fi t i ear "%Mao Ifotdf li mt| day except Sundayi and holiday*. Tatrijr H—.. Advertisement on Acre*meni. a oalo late list aa Ameriko la Kanado «0.— ; sa pol leta <3.— ; k četrt leta tlife — NMr York aa celo leto f7.—; za pol leta $3.50. ■a tancntro m celo lato »7.—; aa pol leta $3.50. -QUB NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMSl NEDELJ IN PRAZNIKOV _,_:_i___ NEW ton. N. I. -1242 » * i Primorske Vesti 7 Sj % % TE2KA NESREČA PRI ...... KOZINI. (Nedavno »e je zgodilo t gozdu blizu Kozine težka nesre- Jča, wled eksplozije projekhi-!a. Ko sta 11-letni Bertrand |6tupar in 10-letni Beneič pa sla krave, sta »»šla v travi iProjeBriJ. Dečka nista vedela, ;kako nevarno rtvar imata v ro-jk?rh, in sta se začela ž njo igra-^ti. Ko ga je Benčič zagnal oh (kamen, je projekti! eksplodiral. sottrudnikov "Ljubi, zvona", ki je tbfl središče literarnega življenja do začetka katoliške revije "Dom in svet"; omenjeni ^otrudniki so zlasti Le-nja Slovenija. Vendar bi rao- veCr Tavčar, Kersnik, Mencin-gli našteti nekaj malo pomemfb- jreI% ittj Uieiene so skoraj vse nih termalnih in mineralnih vr^e vzgojnih, zabavnih in vrelcev, ki imajo le omejen ob- poučnih knjig '4 Družbe sv. Mo-eeg, in ki so se nekdaj izkoii- horja" v'Celovcu in '"Sloven-ščevali, seveda le v omejenem M^tic«" v Ljubljani. obsegu. V idrijski knjrfpici je za- (Pri Krminu so izvori žveple- ftopan velik del modernih slone vode (dtndenec Faet). ki ni- venskin literarnih struj. Polna #skoro nikakega pomena, nebno mesto zavzemajo Cankar, Pri Izoli vo štirje izvori žvep- Župančič, in simbolistični to-leno-term-alnih vod. Tudi v sa- kovi. ki so se uveljavili okoli . _ . . ____ .. meni Tr-tu se nahaja nekaj "Doma in sveta.V Koliko lenih ♦ Delci granate so rt;ni I i oba Kres, Veda, Cas , Dunajski zvon. Dom in svet. Lt.h. bo lahko koristilo proučevalcem mlade in plodovite slovenske literature bolj kot katerakoli sp'o-šna razprava, ki združuje vso jugoslovanske kulture, različne po postanku, duhu in razvoju. Posebno Gorica -se bo lahko posluževala slovenskega oddelka in istočasno se bo mogla ponašali, da je njena državna knjižnica edina v Italiji, ki ima popolno zbirko slovenskega leposlovja 10. in 20. stoletja. IMedtem ko z zadovoljstvom beremo gornje izvajanje, pripominjamo. da je goriška državna knjižnica imela že prej precej slovenskih knjig in časopisov iz predvojne dobe, katerih pa v katalogih ni bilo najti. Upamo, da bodo uvrščeni v novi slovan-ki oddelek ter da bodo tako či/tajočrmu ob- avilo, di tako ko*, fctal sem takrat, ko so drugi se drugih obnašajo. Dosti takih primerov nudi zgodovina, ]>a tudi vsakdanje življenje. Naj n ai vet leni en sam pri- , j i i , nier: trebuhom za kruhom. IZ IDRIJSKEGA KOTA. V Zgornji Kanomlji v Repi- lo hišo, sam ne vem, zaradi kakšne zasluge, Ubogi uradnik. Silno je bil vesel tega odlikovanja, toda skrbelo ga je, kako se bo obnašal. — < e bodo dali kaj jesti,— tu so trebili po senožetih in mu je svetovala modra žena. trebljenje sežigali. Petletna Rozalka Erjavec se je po neprevidnosti preveč približala se pri mizi in jedi tako ravnaj kot se ravnajo drugi. Pred sednik Coolidge mu je tem je za sloven- ke bralce važna zla>«i slovanska skupina, ki f-instvu na razpolago, bo obsegala vr>aj 2.0IX) zvezkov.' Glavni del slovanskega oddelka tvori učiteljska knjižnica MINERALNE VODE NA TRŽAŠKEM. Julijska Krajina nima boga-m pomembnih mineralnih vrelcev, kakor ostala sosed- IGoriški mesečnik "l„a vita isontina" piše o knjigah iz Idrije sledeče: "Dela bivše šolske knjižnice v Id-riji že sama nudijo skoraj popovo sliko slovenskega slovstva in kulture od narodnega preporoda do novoromantičnega simbolizma. Sedaj dopolnjuje slovanski oddelek lepa vrrita periodijskih izdaj in leposlovnih in dragih del. To so il-ela vsega roda "mlade Slovenije" (Janežič, Jenko, Jurčič, itd) in -kupine 1 varstvo1 Oroftnlk je a&piaal knjigo ozločiiUL dz Sretriike Mitrovice poročajo: — Gotovo je temu in olie nJu ie • v spominu ropa rok i oator, ki «ta ga v vasi Brežiku-Lamincifc izvršila zločinca Mi-1 kajlo Toniič in G^orgje Sovi 1 j. Pobik «est članov družine kmeta Uiliajla Lukiča. Preiskava je ibila poverjena orož-nilkemn naredniku vodniku MJami Gdrenji. ki je svojo nalogo uBpobio dovrail. Nabralo se mu je toliko gradiva, da je sklenil poturtiti ta ^rroosoViti i pbs&Ai knjigi, katero Knjiga jfr Hu docela ■ * PESMARICA *'GJaabene Matice** Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo V Knjigarni Slovenia Publishing Co., 216 W. 18th Stcefit*_Neic York, K. Y. vava sekiraiVker sta oba mo-rilea pobila drusžiao r« sekira f ma. Narednik Milan Goronja shižbuje «daj v J&ami, Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška- podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:.' —----— ~ 11 ————— KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA dfitkJ E D NOT A © Ustanovljena 2. aprila 18M., inkoritorlrana 12. januarja 1898 ▼ drSavi Illlnola. a aedeSem r me«tu Jollet. Illloola POSLUJE ŽE 47. LETO Glavni urad v lastnem damn: 351 N. Chicago Sfc, Mlet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD |fi,«H.«N SOLVENTNOST K. S. K. JEDNCJTE ZNAŠA K. 8. JK Jednata ima, nad S5.6M Uaaar la Oanlc v adraalen In ■ladioakcM oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 183 8KUPN1H PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA OBSTANKA NAD $7.490,M0 C3ESIX) K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM In NAROD T Če ae bo^efl zavarovati pri dobri, poMeul ta aolventnl podporni orKanlzacijl, zavaruj ae pri Kraajaka-SUveartki KaUliikl JednaH, kjer •e lahko cararojeft ta amrtnlne. razne poflkodhe. operacije, proti" bolezni ln onemoglosti. K. S. K. Jed nota aprejema ▼ avojo mmo člane ln članice od 16. do 60. leta: otroke pa takoj po rojstvu ln do 16. leta. Zavarujefi se labko od $250 do $5000 posmrtnine. V Mladinskem otldelkn K. S. K. J. ae otroel labko'cava roje jo t razredu "AA" ali "BB". Mesečni prispevek t mladinski oddelek je zelo nizek in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem nara-fiča. V slučaju smrti otroka sa Izplača Z500 ali $1,000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani avotd Izplačano v gotovini. BOLNIftKA PODPORA: Zavarujefi ae lahko sa $2.00; $1.00 In SOc na dan ali $6.00 na teden. Aaesmenr primerno nizek. K. S. K. Jed nota nudi članstvu pet najmodernejših vrat sa varovanja. Člani ln članice nad 60 let atari labko prejmejo prluadajočo jim i rezervo Izplačano v gotovini Nad 70 let stari Sani ln Sanice ao prosti vseh nadaljnlh aaan- Jednota ima svoj laatea Uat "Glasilo K. 8. K. jMtwte". ki lana-ja enkrat na teden ▼ slovenskem ln angleškem jeatku ifc katerega dobiva vaak (lan ta članica. . Vsak Slovenčc ta 81ovenlca bl moral (a) hiti aa varovan (a) orl K. 8. K. Jed noti kot pravi materi vdov ta sirot le nisi član ali , članica te najstarejše slovenske podporne organizacije, potrudi se ta pristopi takoj. ' V vsaki slovenski naselbini ▼ ždrtrthttiTh drla v ah hi moralo hiti dnriKvo, spadajoča h K. «. K. Jedhoti. Kjerkoli Bo nimate drultva. apadajočega k katoUSU podporni organizaciji, ustanovne ga; fe ba Je te ooem ooeh ¥ etaronU od ia bo TO. l^ta. — Za nadaljna po. jasbTbi ln ^>svti ve-4t„ ki pa za donflaeine ni ni-kaka novost, da leže poodanika zaradi kršitve kanadske obrambne postave. Postavil so ga pod varščino 500 dolarjev. Zaposlen je v vojnih industrijah Kanadski delavski minister Norman McLarty je mnenja, da mora imeti kanadska vojna industrija vedno na razpolago dovolj rzvežfbanih delavcev. Na zborovanju National Labor Supply Councila je bilo sklenjeno, naj v slučaju potrebe industrije, ki ne izdelujejo vojnih potrebščin, dajo gotovo število svojih izvežbanih delavcev na razpolago vojnim industrijam. V National Labor Supply Councilu je pet zastopnikov industrij in pet zastopnikov delavstva. Skaipina kanadskih bolničark Rdečega križa, ki so ravno do spele v Anglijo. — Prideljene bodo bolnišnicam, v katerih se zdravijo kanadski vojaki. IMATE ZE TA PRIROČNI ATLAS? V trli kritičnih fasili )e vsafcem'i titaU-Ijti dnevnih vesli potreben ia pri rotili ATLAS, ki ga pošljemo ir.išim naročnikom po mtjnttji ceni. — Naročilf ga še danes! FORD BO DELAL ZA KANADSKO VLADO Tovarna v Windsorju bo izdelovala predvsem oklopne avtomobile. — Za razširjenje in izboljšanje tovarne bodo potrošili 700 tisoč dolarjev. RAZŠIRJENJE KANADSKE INDUSTRIJE Produkte, ki jih je dobivala Anglija iz kontinentalne Evrope, ji bo morala dobavljati Kanada. — Za krzno je dobila Kanada obširna tržišča v Južni Ameriki. Vojna nudi kanat^kim industrijam najrazličnejše možnosti. Anglija jo nainrw poziva, naj ji dobavlja produkte, ki jih je pred vojno dobivala iz kontinentalne Kvrope. Pa todi Kanada bo navezana na svojo lastno -produkcijo glede po tr^bščin. ki jih je pred vojno iniportirala iz evropskih dr-držav. Tako je na primer n vazala Kanada veliko ribjega olja iz Anglije. Norveške »n iz Nove Fundlandije. Zdravilnega ribjega olja je prod uci rala doma le malo, pač pa le olje za usnjarsko industrijo. •Biološki urad departments sa ribarstvo jo že dal postaviti nekaj manjših rafinerij v Novi Škoeiji. Veliko je povpraševanje po amrecji smoli, ki jo predvsem rabijo v industrijah gunuja. Kolikor bi imela Kanada tega blaga, bi lahko ekvportirala v Anglijo, Tndijo, Avstralijo in r too Afriko. Doslej je bila največja prodirccntka te smole Poljska, ki pa po nemško-rusk i okupaciji ne pride več v po-fctev. lAngliji manjka tankega papirja za zavijanje sadja. V Kanadi ni«o Hega papirja nikdar izdelovali v velikih množinah, pač pa Je za domačo potrebo. Anglija ga je dobivala iz Skandinavije. Odkar kontrolira Hitler skandinavske dežele, se mora Anglija ozirati po drugih dobavnih virih. Da pride kot vir Kanada v prvi vrsti v pošte v, je ja^no samo po '•eni. i . • m Tudi oglje, potrebno v industriji svile, je dobivala Anglija iz Skandinavije, Nemčije, Franeiie. Belgije in Zapadne Tadije. L**os bo potrebovala Anglija še enkrat toliko oglja kot običajno, namreč 100 tisoč ton. Od kje drugod naj ga dobi kot iz Kanade? {Kaaada je pošiljala pred vojno večino svojega krzna v 41—"ijo, Francijo in Belgijo. Henri de Kerilis dospel v Kanado V Ottawa je dospel Henry IX Kerilis, ki je bil ob času sklenitve premirja član francoske poslanske zbornice. V Kanado je odpotoval po naročilu francoskega generala C-de Gaulle, voditelja francoskega narodnega odbora v Londonu, ki namerava nadaljevati borbo proti Nemčiji. Kerilis je oblečen v častniško uniformo francoske zračne sile. Petainova vlada v Vichy ga je hotela aretirati, češ, da je širil o francoski vladi neresnične vesti. PREOSNOVA KABINETA Kanadski ministrski predsednik Mackenzie King je temeljito preosnoval svoj kabinet. Angusa L. MacDonalda, dosedanjega ministrskega predsednika Nove Skocije, je imenoval za mornariškega obrain bnega ministra. (MaoDonaldovo mesto je novo. Zdaj so vsa tri kanadska obrambna ministrstva v rokah veteranov iz svetovne vojne. Dru-ga dva sta polko vnik ,J. L. Ralston, obrambni minister, iu major C. G. Power, zrakoiplov-ni minister. Polkovnik W. . Mulock je postal generalni poštni mojster, polkovnik Colin Gibson pa minister za narodne dohodke. I. L. Ilsley, ki je prej vršil njegovo službo, je postal finančni minister. J. G. Gardiner, ki mu je poverjeno novo ministrstvo za narodno vojno službo, bo obdržal poljedelsko ministrstvo. Wallace K. Campbell, predsednik Fordove organizacije v Kanadi je naznanil, da bo zn-čela Fordova tovarna v Windsorju, kakorhitro bo razširjena in preurejena, izdelovati vojaške potrebščine za kanadsko vlado. !Za razširjenje tovarne, nove stroje in druga izboljšanja bodo potrošili 7()0 tisoč dolarjev. ICelo razširjenje in preuredi-tve je bilo poverjeno Canadian Bridge Com pay nv Windsorju. "Predvsem, bomo izdelovali* je rekel Campbell, "posebne oklopne avtomobile, na k:v?erili bodo montirane strojnice. Spočetka jih nameravamo izdelati najmanj pdtdesot na teden. Tovarna bo pa izdelovala tudi druge vojaške potrebščino in sicer za angleško vlado." To je za kanadske in angleške vojaške kroge zelo razveseljiva novica, kajti kot znano, je Ford rekel, da njegove tovarne v Združenih državah ne bodo izdelovale vojaških potrebščin za Anglijo. IPrizidek tovarne v Windsor ju bo najmodernejše opre-in|ljpn. Naročeni so najboljši stroji, ki jih bodo operirali delavci, kateri so že dolgo IHt v Fordovi službi. Značilne so naslednje Camp-bellove besede: •"Na-ti družba se v polni meri zaveda svoje odgovornosti. ! Dokler ne bo Anglija zmagala j .ji bomo služili z vso m i našimi |sredstvi, nr Šo izvežbanostjo in z vsem, kar bo zahtevala od •nas." Voditelj kanadskih fašistov pred sodiščem Vfus-tirni minister Ernest La-points je rekel: '"Adrien Arcard in njegovi tovariši so internirani, > tem pa še nikakor ni rečeno, da je njihova zadeva zaključena. Internirali smo jib zato, da jim preprečimo proftidržavno delovanje. dočim bodo morali za svoje prejšnje delo še polagati račun." lArcard je bil voditelj tako-imenovane Unity >tranke, rije cilj je bil presJtrojitj kanadsko vlado po nacijskem vzorcu.. Kanadska vlada ga je dolgo ear-a pustila na svobodi, ko pa je začel preveč rogovi ti ti,, je. njega in njegove tovariše internirala. Velikost 9 M 14U inčev Prvi dvojčici na Clipper ju Prvi dvojčici, ki sta se vozili s clipper jem preko Atlantika, sta jugoslovanskega ru-du. Sestrici Tessa in Marina stari po devet mesecev. Spremljala ju je stara mati Mrs. 48 velikih strani; bnrranili »eailjevldov tujih držav in L> zemljevidov Zdr. držav in zastav vodilnih dr-žuv; 45 svetovnih slik poi>olnoma o-znaVentil; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaZe celi svet in tudi: RAZDEl.ITEV POLJSKE MEl> NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA- SKE K NEMrlJI NOVA FINSKO RT SKA MEJA Cena 25 centov Pošljite svoto v znamkah [to 'J oz. po '2 <*enta. KANADA IZANIKUJE NEMŠKO IZJAVO Kanadski mornariški minister pravi, da francoska križarka "Bertin" ni "všla". — Ko je od~ plula, se je Francija nahajala še v vojni z Nem cijo. Nemci so trdili po radio, da je francoska križarka "Emile Bertin" ušla angleški mornariški patrulji iapred Hali -faxa ter dospela v Martinique. To nemško trditev je zavrnil kanadski mornariški minister Angus L. MacDonald z besedami: — Nemci trdijo nekaj neresničnega. Resnica je namreč, da je ta zavezniška križarka odplula iz enega prijateljskega pristanišča v dru Posebnost: IIA.MMONDOV ZRMMRVID. KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki na dobite z atlasom in ko pa izpolnite in j»osljete k izdajatelju zemljevida. Vam daj** pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni. Naročite Atlas pri: " GLAS NARODA" 216 WEST 181 h STREET NEW YORK, N. ¥. Milica Banae in teta Mrs. Julije .T. Ivanovič. Clipper je pripeljal iz Lizbone 488 funtov pošte. go prijateljsko pristanišče. — Ko je križarka odplula izpred Halifaxa, — je dejal MacDonald, — Francija še m kapitulirala. Baš nasprotno. V tistem času se je franeosko vojaštvo še borilo z nemškim. Križarka se ni izmuznila mimo kanadskega brodovja. Križarka je bila tedaj last zaveznikov ter je odplula izpred Halifaxa z vednostjo kanadskih oblasti. Kanadska letalca usmrčena . . . Iz Dartmoutha v Novi Skoči ji poročajo, da sta se pri letalskih manevrih smrtno (ponesrečila člana kraljeve kanadske zrakoplovne služfee, častnik J. J. Latonde in kor-poral M. J. Armitage. Letalo je padlo v ^pristanišče Halifax in se takoj potopilo. POTOVANJE V KANADO IN NAZAJ. IZadn je ča:-e so Združene države uvedle zelo -stroge odredbe glede prihoda tujcev v deželo in so bile vsled tega razširjene ve^ti, da bodo imeli tudi državljani mnogo sitnosti hoditi v Kanado in se zopet vrnitti. Toda kar zadene ameriške državljane pri vrnitvi iz Kanade ne bodo imeli nikakLli težkoč. kajti državni department niti ne zahteva, da imajo za obisk v Kanadi in za po-vraltek potni list. Zadostuje jim vsaka listina, iz katere je mogoče dognati identiteto posameznika. Tak o zadostuje krstni list .poročno dovoljenje, izkaznica kakega kluba, davčne listine, itd. . (Potovanje v Kanado in nazaj je popolnoma svobodno in na-vtzlic vojni so razmere v Kanadi iste kot prej. Cene niso narasle in Amerikanci se bodo celo prepričali, d-a hodo za a-meriški dolar dobili vee kot P« Prej. Vzrok aretacije indijskega voditelja L. S. Amery, angleški tajnik za Indijo, je rekel, da je bil indijski voditelj Oandra Bose zato aretiran, ker je hotel s svojimi pristaši porušiti spomenik postavljen žrtvam 4'Orne luknje" v Kalkuti. *'Črna luknja" je bila 18 čevljev dolga in 4 čevljev široka celica, v katero je bil neki bengalski glavar za-prl leta 1756 stošest-inštirideset Evropejcev. Naslednje jutro jih je bilo samo 23 še živih. Črna mramornata plošča označuje kraj, kjer se je nahajala ta strašna ječa. Spočetka je bilo rečeno, da so Bose-a zaprli, ker je prekršil postavo glede obrambe Indije. ADVERTISE IN ' GLAS NARODA'' LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . . (Finžg ar) Nove knjige slovenskih pisateljev L. Mrzel: BOG V TRBOVLJAH Zbirka pripovedk iz našega največjega premogovnega okrožja — Trbovelj. Knjiga obsega 120 strani, je trdo vezana ter j vsebuje 20 originalnih lesorezov Maksi- ' ma Sedeja. Cena — $2.— / ČRNA VOJNA (Spisal D. Ravljen) Originalno delo enega mlajših slovenskih pisateljev, ki snov svetovne vojne vpo-vsem novi obliki spretno obdeluje. — ✓ Trdo vezano, 120 strani. Cena — 75c D. Ravljen: ZGODBE BREZ GROZE Knjiga vsebuje petnajst krajših povesti iz našega domačega življenja. — 125 strani, trdo vezano. Cena — 75c Naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISH. CO. 216 WEST 18th STREET NEW YORK CITY fMfc- ftA^'Wrii^'*rtŽifcfi'r>iii'i Ti-' .Kanadski festiik ■ *jr * "QLIB K AB D D A" — New JoiE Wednesday, July 17, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY Skrivnostni TUDENE^J * Roman: Spisal P. Keller. — Poslovenil I. D. i Železno zdiavjo Čolnarjevo je kljulbovalo grozotnemu času. Nikoli ni bil Čolnar bolan, le bled je bil in zelo zhuišan. Da bi pa pisal tvojim domov, ga niso mogli omehčati. Ce so mu ob priložnostih, za katere je bilo dano dovoljenje, za božič n» primer poslali darov, so opazili na njem neko pritajeno veselje. Kadar pa je sedel pred jestvinami, ki so mu bili poslane od doma, ni mogel ničesar spraviti v grlo in je porazdal vse svojim soujetnikom. V tej tihi jetnišnici je bil on najtišji prebivalec. Če ga niso vprašali, ni nikoli izpregovoril besede. Pri vsakodnevnih izpreliodih je imel oči uprte vedno v tla; nikoli se ni ozrl proti tistemu koščku modrega neba, ki je sijal tudi nad dvoriščem ietnišnioe. . Gospod učitelj ni nehal s svojimi obiski; hodil je po naročila za ženo, ki jih je čakala, in za sina. 1 Prej kdaj je vzel tudi pi-mo s seboj, toda Čolnar jih ni hotel brati. . 44Če bi prebral, bi umrl," je rekel nekoč. Če so ga vprašali, ali se kesa svojega dejanja, je molčal, nobena mišica v njegovem obrazu se ni zganila. Vesti iz doma ki lini jih je ustno sporočal ravnatelj, je poslušal molče; nihče ni mogel opaziti, če ga te stvari sploh za imajo. Le ko mu je ravnatelj nekoč omenil, da so prišli za kmeta hudi časi. je vzdihnil. Tedaj je pač. pomi^lii- na svojo ženo. Ena sama novica pa ga je izbegala: ko mu je ravntelj naznanil, da je sin Karel napravil zrelostno skušnjo z odliko, je zaihtel in je jokal skoraj dve uri. Ko je učitelj to povedal doina, je izpreletel svetel žarek gospe Ane upadlo lice; stisnila je roko sinu, ki je stal poleg nje, in jc tiho in vsa srečna rekla: I "Še naju ljubi." Napoleonov načrt proti Angliji (V času. ko se toliko govori bi otvoril napad na Albion. 4 4 Pojdi in obiski go»poda graščaka." '"Ne veni, mati matura vendar ni nič kaj posebnega. Na tisoče jih je vsako leto, ki jo napravijo." "'Spodobi se," je rekla mati. "Z nikomur drugim v vasi nismo prijatelji, le z našim dobrim gospodom učiteljem in prav malo tudi z gospodom v gradu. Vselej mi je, kakor da bi prisijal solnčni žarek, v hišo, kadar stopi gospodična čez prag." k4V teh osmih d neb, odkar sem doma, je še ni bilo. Ali •še kaj pride po vodo k studencu?" I*4Redko-kdaj! Stara Golobovka jo vsak dan saima pride iskat. Drugi ljudje o mrliški vodi, kakor jo imenujejo, ne marajo ničesar slišati." < Te besede je izgovorila mati z veliko nevoljo. Sin je pristtvi I: 44Saj jim ni nič treba hoditi ponjo. Za nas je še boljše tako.' iNaito se je pripravil za obisk na gradu. Več ko pol ure je stal pred malim zrcalom na steni. Laise si je skutšal uravnati trikrat, kravato ie zavezal šestkrat. Zelo teliXno je premišljeval, ali naj ti^to malo puha pod nosom pu^ti, -ali ne. Obiska pri gospodi vendar no bomo delali, ne da bi se prej obrili. Toda britve ni imel, k brivcu v vas im mu je bilo preveč od rok. Zato s? je odločil na pot kar s jnihom, pod nosom. To jo bila težka pdt. V primeri ž njo matura ni bila nič. Celo matematike -se ne bil "ustrašil. Njegov najboljši prijatelj se je jezil, da to <4konjederstvo, matematika" <še vedno ni odpravljeno. I Trdil je. da je Ho pravzaprav zadeva mini-**tr?4tva za ljudsko blaginjo. Ta pa da najbrž spi, kadar so tako važna vprašanja na dnevnem redu. P1G rad" ni bil ka j posebnega. Čedna, pa preprosta gosposka liiša sredi parka.. Graščak je bil mož petdesetih lett z rja\o brado. Člo- i vekoljribo-t se n*u je brala z obraza. Kajti "ni je pravičnosti na zemlji, po kateri bi postali obrazi to, kar so ljudje." t (Gospod je peljal Karla v svojo sobo. . I iZelo sem vesel, da sto me obiskali, mladi prijatelj. Naš dobri gospod učitelj mi jo pripovedoval, s kako lepim uspehom fte napravili maturo. V vseh predmetih sto bili ustnega vpraševanja oproščeni." "ISaj to nič. ni," je rekel Karel, "z menoj vred so bili o-proščeni še trije drugi. V vseh gimnazijah je tako." i "No, pa vendar! Ali kadite?" . I '"Tu in lam kakšno cigaro." "Kaj — cigaret no?" *"Ne; imeli smo majhno dijaško zvezo in v tej zvezi je bilo prepovedano kaditi cigarete." ' "'»Zakaj?" "Ker že vsak nilečnozobec kadi "cigareto." ■"Imenitno! Kaj pa z alkoholom?" t ' " Pili smo le vmio." •"Gosposko! Ali ste veliko pili?" 1 ""Vsako nedeljo kozarec." I"No, to je zmerno. To je zelo čez mero zmerno!" Ljiulbeznivi gostitelj jo naročil vina in cigare. Medtem pa je pri jazno potegnil Karla za kocino pod nosom. '"No. saj vam že kar lepo poganja." 1 J fK«rel je zardel. "Žalibog, nisem imtl priložnosti, da ibi se bil ofbril." "Nikar se ne brijte! Poglejte mene, kakšno dolgo brado imam! Je sicer prek'eto nemoderna ta brada, toda poglejte «s*i le te opice, ki jih popravijo a* brivnicah." iNatočil je vina.. •"Samorasel mora človek biti. 1 Ta kmečka samoraslost mladi prijatelj, vam tudi na univerzi nikoli ne sme izginiti. Samoraslost je zdravje." In srčno se je zasmejal. Karel se jo le nerad udai, da je prijel za kozarec. 1 Nato sta si napila. > J"Na vašo bodočnost!" "Hvala, gospod graščak." l" In sedaj, mladi prijatelj, naj vas vprašam, kaj boste študirali?" "Oh, če .bi bilo po mojem, bi pač rad št,udiral medicino, toda vem, da se bom moral oprijeti poljedelstva." Oofipod graiščaK »e je nenadoma zelo zresnH. "'Karel," je rekel, "ali vam smem tako reči?" (Karel je z vne-mo prikimal.. - u (Nadaljevanje prihodnjič.) o nemtških pripravah za napad na Anglijo, je zanimivo poseči v dobo ob začetku preteklega Stoletja, ko se je Napoleon ba-vil s sličnimi načrti. Ko mu je v maju 1803 Anglija napovedala vojno, je sklenil, da se pomeni ž njo na njenih tleh. Parižani so se sicer iz tega načrta norčevali, toda on je mislil zares.. Pri Boulognu, Dunkorqeu in Ostendu je zbral 150,000 mož, 10,000 do 15.000 konj in 300 do 400 topov. V baraki pri Boulognu je preživljal co'e dneve in noči ter proučeval načrte in nadziral dela. V vseh francoskih 'ladjedelnicah so gradili brodovja, pripravljali so pristanišča ob Rokavskem prelivu zanjo, proučevali vetrove in vreme, utrjevali obalo in vežbali moštva. Potreboval je okrog 500 dvo-jambornikov, ki bi vsak med njimi sprejel lahko sto mož in bi bil oborožen s Štirimi težkimi topovi. 400 topniških čolnov za prevoz poljske artile-rije, 300 po 20 m dolgih čolnov. ki bi sprejeli po 60 do 70, veslanja veščih vojakov, skupaj torej najmanj 1200 ladij za prevoz 120,000 mož. a 30.000 do 40,(XX) mož bi prepeljali dve veliki brodovji iz Holandije in Bretanjo. Samo za konje jo bilo ltreba 600 do 700 ladij, razen tega pa še druge ladje za material, živež in orožje. (Od oktobra do decembra je v Boulogne prispelo kakšnih 1000 ladij. Brodovju je poveljeval admiral Bruix, admirala Ganteaume in Latouche-Treville pa bi morala pripeljati svoji brodovji iz Toulona in Bresta. Na oni strani preliva so je Anglija pripravljala za spopad. Ob koncu avgusta je bilo vse pripravljeno. Tedaj pa jo Latouche v Toulonu umrl in odpravo jO bilo treba preložiti na zimo. Toulonsko bro-dovje naj bi tedaj odplulo proti Srednji in Južni Ameriki, da bi zvabilo angleško brodo-vje tja. Ganteaume bi izkrcal na Irskem 15,000 do 18.000 vojakov, nato bi odplul v ro-kavski preliv, da bi ščitil prevoz čet v Ang'ijo. Ugodilo so pa nič. Napoleon je odpotoval iz Boulogna. V decenrfbru so jo dal v Parizu kronati za cesarja, potom je imel nekaj časa druge opravke. V maju 1805, je bil pripravljen za nov načrt. Njegova brodovja bi so morala sestati ob Antilili. prftem bi nenadno priplula v Rokavski preliv. Skupaj bi pomenilo to brodo-vje 50 do 60 linijskih ladij, mogočno pomorsko silo, kakršne dotlej še ni bilo videti. Korzi-čan je odredil, naj po vsofo pristaniščih razširijo vest o bližnjem odhodu tega brodovja v Indijo. Da bi zvijača še bolj uspela, je odpotoval ob koiKni maja še sam v Italijo kjer so jo dal kronati z železno krono. V primernem trenutku bi se po bliskovito vrnil v Boulogne in Vse je šlo kakor po maslu — razen zadeve z brodovjom admirala Ganteauma, ki se ni moglo združirti z ostalimi brodovji. ker so ga Angleži blokirali v pristanišču v Brestu. Računali so, da bodo z viharji okrog enakonočja Angleže prepodili, toda zaman. Vreme je bilo tri mesece neprestano idealno lopo. Prodora skozi blokado Gariteaume ni smol tvegati, zato je Napoleon zapo-vedal poveljniku toulonskeobil, Neža. Ta gromski Luka, nisem si mislil, da je tak kajon — njegovih drv so pa že več ne dotaknem, in se ji'h ne!" iLuka se ni mogel več premagovati — moral je oditi, da se ni is smehom izdal. . * •Ta Mačkova nesreča se. je kmalu zvedela po vsej okolici. Možnarjev Junca iz Raholč je prišel k Mačku, ko jo ravno peč popravljal. Čul je po naključju pogovor med možem in ženo. l&e tisti predpust je Jurca — hodil je s harmoniko po ženita-vanjih — veselim svakom zagodel še ono novo, ki jo je sam zložil. Pel je zraven: vam že ne odnesem sreče, če:ta. Tu pa prideta, kot bi iz tal vam jo drugi ne bodo!" Izrastla, dva človeka, no baš 'Zdanilo so je, ko je Luka do- ■ prikupi jive zunanjosti. voz.il do Doba. j MSedaj volja pogum'in sreča u 4 Preklicana babnica, da je'junaška, pa pomagaj mi Bog!" ravno tobe pes zvodil, da si nie'zdiline Luka. srečala — gladko se mi danes ne bo izteklo." IDa se -znebi neprijetnih misli, zapelje voz pred "Huzar- Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da ae poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL M0NE7 ORDER, a ko je vam le priročno *4 Ta m na selu sta soseda dva o j, soseda dva; ^Piškurjev Luka in pa Maček, llioladrija, holadra. Ker je letos huda zima stari Maček pa skor nikoli drv nima, Išol jih je k Luki krast, llioladrija, holadra. Luka pa je vse to ugledal in kaj vam on sedaj nar'di? V polena je dejal smodnika nesreča se Mačku zgodi velika, llioladrija, holadra. (Smodnik je ena huda reč bi kmal' podrl Mačku peč! llioladrija, holadra! ja" sani pa fc*topi v vežo. Ponavadi je vselej izpil pol osmjn-ke sadnega žganja, ta dan pa je rekel- kar za celo. > 'Ni še izpil, ko ugleda Peto-varjevega Bernarda iz Pra-preč. Ta človek je bil poseb- 44Dober večer, očka! Ali se lahko pel jeva pri vas!" *4Če *ta zelo trudna, le sedita!" Neznanca poskačeta na voz k Luki. 44Ste bili v Ljubljani?" "Da, v Ljubljano vozim drva, da vjamem kak denar za sol in davke." '"Pa sto pozni, očka. Tukaj nost za ves naš okraj. Hodil|so je nevarno voziti." ISamo zvezda jutornica je bila še na nebu. ko je sital že nas Luka na ce-sti z naloženim vozom drv. Po stari vozarski na vadi naredi z bičevnikom križ pred konjem, z besedami: Bog in svdti križ božji, lii-i-i! Konjiček potegne in Luka je bil zopet na poti v belo Ljubljano. Marjanca, njegova sestra, vpije za njin\: je vedno v gosposki, obnošeni obleki, glavo mm je pokrival potlačen cilinder, ves obložen z. božjimi podobicami. I44Dobro jutro, Bernard! ITej. stopi semkaj, ali boši kaj pil?" ■"Bog daj. Luka, Bog! Pil pa pil — Luka ti si še krščanski človek." .Bernard izpije; vse iz stekle-ničice. Luka pokliče še enkrat žganja. Bernard to čuvši začne : "VoŠ, Luka ti si res krščanski človek, kot se spodobi. Tudi drugi so kristjani, ali krščanskih zapovedi ne izpolnu-jejo toliko in tako kot ti — ti pa veš. kako so bere v evangeliju: lačno nasiti, žejne napoji." Ko izpije*a s tovarišem drago merico, nadaljujeta skupaj pot. Od Vira dalje ni bila več cesta nasuta, zato sedeta na drva in se -peljota. Pri stranski eivšti. ki vodi proti Gorenjskem po polju, pa se Bernard poslovi. . 44Bog ti plačaj, Luka! Moja pot gre drugam — pa srečno!' (Luka ni vprašal Bernarda kam gre. saj l»i nm tudi ne bil povedal. To je bil posebne vrste čudak. Ljudem je nosil zdravila in čul pri mrličih. [Ko je imel še ženo, ga je v hudi bolezni prosila, naj ji prinese malo govejega mesa za še : juho. Bernard, hoteč kar najbolje ustreči svoji ženici, jo Srečno vozi. pa glej, da ne'ubere po meso kar v Ljubljano, pozabiš prinesti iiuaeila za ko-< tanj in vi jo lepšega. Ko je do-lač pa prežiljko za pirulie!" I bil meso, se napoti ž njim domov. Na (Vnučali vidi, da imajo v neki hiši mrliča — noter mora iti na vsak način.. Veliki Atlas sveta Vojujoči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Res," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, ki so sedaj izdani, ne bodo več dobri." Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako vpoštevamo ta atlas. In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeli izkaznico, s katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodatne zemljevide, ki kažejo pre-menjene meje vseh držav, ki bodo prizadete vsled mirovne pogodbe, in jih boste prejeli te- kom 60 dni po zaključku vojne in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančno sti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno in po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države in $3.— za Kanado. Ta veliki atlas dobite pri KNJIGARNI "GLASA NARODA", 216 West 18th St., New York. Z vsakim naročilom priloži knjigarna brezplačno 5 slovenskih knjig, ki jih izberite iz seznama na zadnji strani lista. I44Mazila ti bom že prinesel, prežiljko pa ni treba. Saj boš klala petelina, kar s krvjo namazi jajca, pa bodo tudi rude- Ljudje pa. ki so Bernarda do-ča!" hro poznali, ga naprosijo, da bi (Sesltra jo dobro poznala bra-!čul pri mrliču. Bernard jim tovo hudomušnost, zato reče: |u'-trože, in takoj nastopi siuž-"Daj Bog, da bi te že enkrat ibo. Mrliča so pokopali. Sedaj pamet našla!" l"!Pa da 'bi tudi ti srečala, Marjanca! — Z Bogom, varuj dom!" Petelini so peli po gredeh, ko jo Luka vozil skozi Sv. Vid in Prevoje. Ker je cestar posul "veliko cesto", jo konjiček težko vozil, vedno ga je Luka tako ravnal, da se je izogibal gramozu, pa na nekaterih me-fftih se le ni dalo. Pod Krtin-skim hribom si nažge tobak v svojem vivčku in sam med seboj govori: "Tukaj po tej samoiti so prejšnje čase že nvrsikaga napadli; no, sedaj se ne pripeti tako lahko, to sodrgo so že dobro iztrebili. Ali od Črnuč semkaj po dobravi je pa «e vedno precej nevarno. Šment ti, če bo skozi itako posuta ee-?#a, pa me bo zvečer prav zares noč obšla. Hej. pramček, daj se, daj »prestopiti hi-i-il" (Pri križu, stoječem ob mo-raviški cesti, ki se tnkaj zveže z "veliko" ga ereča ženska, črno oblečena. . '"Dobro jutro, mati, ali tert-ka, ali kaj #e že! Glejte, da mi sreče ne odnnsete!" jo malino proti domu — s cr-, vivim mesom. Na večer tretjega dne jo bil doma. Ženi ni bilo več /treba kulliaHi mesa — počivala je že na brdskem pokopališču. . !To je mislil Luka o Bernardu, sedeč na vozu, vozeč se po znani samotni dobravi, kjer se ni v ponočnem času varno voziti in ne hoditi. . {Pod noč je že šlo, ko se je Luka vozil iz Ljubljane, šele na savskem mostu je bil, ko jo po cerkvah zazvonilo Ave Marijo. Rad bi bil malo bolj pognal konjička, pa ni bilo moči, kajti tudi nazaj je vozil dva precej težka zaboja za kikovskega trgovca. Zaboja je imel malo pokrita s plahfto, da bi koga v oči ne bodlo, namreč kakega postopača, gori po dobravi. . Mesec je že med tem izšel izza Limbarske gore, ko je Luka vozil po samotni cesti skozi dobravo. Ni bil on 'zajčjih' eden, o ne, pogumen je bil ali nocoj bi bil pa vendar rajši povsod drugod kot tukaj na tej poti. . (Bližal se je z vozom že znamenju sv. Janeza, ki je ravno '"Kaj bo nevarno, saj sem v božjem vaivtvu — brez božje volje še človeku las ne pade z glave." Malo časa se vozijo molče, nato pa začne drugi: "Kam pa denar spravljate?' )Luka je bil sedaj na jasnem. 4'Kam denar devam? Vesta, jaz sem prekanjen človek, denar devam spodaj v "prično" pod voz, v tisto vročo, ki imam v njej krmo za konja," Vsi molče. Kar naenkrat pa skočita neznanca z voza, eden pograbi vrečo in izgneta na desno v goščavi. (Luka pa zdaj udari po konju, šlo je- po bliskovo proti Trzinu. — Zdelo -e mu je. kfrt bi ga kdo izpustil iz ječe. R*«-šen je bil za enkrat, hvala Bogu ! Druga nezgoda se mu na tej vožnji do doma ni več prigo-dila; okoli enajstih ponoči jo bil že doma. To ga je pos'iNi-la Marjanca, ko ji je pripovedoval, kako je potegnil lopova za nos. da sta pograbila 7J\ Lukovo vrečo, njega pa pustila, da jima je lahko ušel. . »Črtico o našem Luki zaključujem. Starost je potlačila našega starca, sedaj mu je bilo ii!*. pozna leta žal. da si ni poiskal ženice. Tujim ljudem bo moral piftiti svojo kmetijo; rod njegov bo izumrl ž njim. Marjanci v oporo pri delu je dobil Jazbečevo Micko, ki je imela »sinčka Francoljna. Ker je bila Jazbečova Micka pridna. je pri brdskem notarju zapisal svojo kmetijo po smrti — njenemu sinu. »Koščena znanka smrt jo 2-krat oglasila oglasila pri Piškurju. pobrala je Luko in njegovo sestro, i 'Tudi Mačkov oče in Mačkova mati sta sledila Luki — -o-^edje so si bili tukaj na tem ■ivetu, skupaj so želeli ostati tudi na onem.. In danes! Ni no stare Mačkove, pa tudi ne Piškur je ve hiše. Na mostu, kjer je bilo Mačkovo domovje. stoji danes lepa vila, last gaspoda notarja Rah-nota. Piškurjevina jo ostala podrta, tudi last brdskega notarja. Sinček Francolj. ki je dobil Piškurjevo kmetijo, je odšel v Ameriko. . Tako je na svetu, živimo v večnih spremembah.. S 'GLAS NARODA ' # 5 p pošiljamo v staro do ^ J movino. Kdor ga ho- ^ 4 £e naročiti za svoi* Jfc 'Bog daj dobro jutro! Jaz v sredi tega dolgočasnega po- ' sorodnike ali pri jate- ^ j Ije, to lahko stori. — ^ 4 Naročnina za s t a r i i \ kraj stane $7. — V 5 £ Italijo lista ne poii- S 5 Ijamo. 1