Gladilo jugoslovanske socialne demokracije-
Na očnina za «vstroogrske kraje za (telo lnto 10-4« K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K ; za Ameriko za celo leto 14 K. zu pol leta 7 K,
Pttamiifln itcvllk« 10 *.
Reklamacije so poMnia« pr.n» Nefr&nUr&na plim» m a* »pr. !»«•!•. Rokopisi •• a* vra.a)», lesavaM. KR»»t»pn* potit n»ti« flirtaa 88 a«) u «akrti so vi«., »•ekral p» ¿«{■vera.
««ki
56. štev.
V Ljubljani, v sredo, dne 15. julija 1908.
Leto XI.
NASLOVA: Za dopise in rokopis« «a H«»: U*«taHt»o «Rdečega Prapora», IJnblJana. - Za denarne po*ilj»tv., naročila na list, reklamacije, inseral» 1. t. d.: Upva»nlitvo «Rdečega Prapora., IJtiblJana, Dunajska cesta itev. 20.
Vseslovanska burka.
V ponedeljek se je počela v Pragi neslana burka, ki jo njeni prireditelji z otročjo bahatostjo imenujejo «vseslovanski kongres». Zbralo se je tam namreč nekaj brezposlenih ljudi, ki bodo govorili, pili in jedli ter se naposled razšli prav tako pametni, kakor so se bili sešli. Nas bi vsa ta reč prav malo brigala, če bi ti ljudje v svoji predrznosti ne trdili, da govore, pijč in jedo v imenu slovanskih narodov. Zato je vendarle treba pogledati, kdo da so ti čudni možakarji, odkod so prišli in kaj hočejo.
Kolikor jih je, so večinoma člani zavoženih in propalih meščansko-konservativnih strank. Napravili bodo pravo pravcato parado solzavih vete-rancev. Iz Rusije so prišli deklamirat različni «zmerni svobodnjaki», ki so svojo slavo tako hitro in tako klaverno zapravili in se zdaj prav dobro počutijo v družbi carjevih hlapcev; za Poljake bodo banke-tirali nekaterih izmed tistih plemenitašev, ki so znani oderuhi in biriči svojega ljudstva; Čehom bodo delali sramoto Mladočehi, ki so jih lanske volitve položile na smrtno posteljo: za Slovence pa je prifrazal iz Ljubljane župan Hribar in iz Trsta je prijokal Rybaf. Lepa familija!
Poslal jih torej ni v Prago noben pameten človek, ljudstvo ne ve zanje in se ne briga zanje, igrajo se «kongres» popolnoma na svojo roko. Kar bodo govorili in kar bodo sklepali, bo zanimalo le njih same in drugega nikogar; slovanska ljudstva niso žejna fraz; imajo drugih skrbi preveč. Ampak radovednežev je veliko na svetu in tako bi kdo vprašal: kaj pa bodo navsezadnje kvasali, če so
že tam? Ljuba duša, da bi to sami vedeli! Politika je namreč izključena, izključena je vsaka beseda o medsebojnem razmerju slovanskih plemen, izključena celo beseda o razmerju tega ali onega teh plemen do tega ali onega neslovanskega naroda — spoh vse izključeno, kar bi moglo starim gospodom kvariti apetit; veteranci radi v miru jedo in ne žalijo nikogar brez potrebe. Ena sama neprevidna beseda — in škandal bi bil strahovit: v laseh bi si bli Rusi in Poljaki, Poljaki in Rusini, Čehi in Poljaki, Hrvatje in Srbi, Srbi in Bolgari; kakor se je že godila na različnih «kongresih» slovanskih žurnalistov.
Kaj torej? Neki list, ki je v vseslovanskih rečeh bolje podkovan nego mi, pravi, da bodo govorili o «gospodarskem in kulturnem zbližanju slovanskih narodov». Fraza je prav tako stara kakor prijetna, vsebina pa je velik šmarn. Če Krama? in Hribar za eno mizo obedujeta, ni to še nikako zbižanje narodov. Tem vseslovanskim siromakom se najbrž niti ne sanja, da narodi sami — in ne samo slovanski — že zdavnaj praktično izvajajo tisto solidarnost, o kateri bodo v Pragi nepoklicani ljudje čez mero in brez potrebe čvekali! Za ljudstvo (ne za tisti paradni trikolorni Hribarjev «narod») je «medsebojno zbližanje narodov» tako resna in važna stvar, da jo bo opravilo s d m o, brez fraz in brez «kongresov» penzijo-niranih politikov.
Konštatirajmo nazadje: toliko žalosti in dolgega časa se na enem kupu in ob enem dnevu še nikoli in nikjer ni zbralo nego te dni v Pragi. Da se ta kupček revščine imenuje «kongres» in še «vseslovanski» povrhu, je le pusta šala. S tem je za nas ta vseslovanska burka opravljena.
Gospodarska razdelitev Slovencev.
Splošni razvoj gospodarskih razmer med posameznimi narodi, razmerje med agrikulturo ter industrijo in onimi poklici, ki se razvijajo precej paralelno z industrijo, je za splošni narodni položaj v marsikaterem oziru merodajen. Narod, v katerem industrija močno zaostaja za agrikulturo, je v dobi kapitalističnega gospodarstva že na slabšem od narodov z močno industrijo. Važno je pa še vprašanje, kako je v posameznih poklicih napredovala delitev dela, kako so člani poklicov razvrščeni in razdeljeni, koliko je samostalnih ekzistenc, koliko pa gospodarsko odvisnih.
Na 1000 oseb, živečih v Avstriji, se šteje med Slovenci
samostalnih..........291
uslužbencev (uradnikov) .... 10
delavcev...........195
dninarjev .......... 65
pomožnih družbinskih članov . . 439
moških...........503
ženskih...........497
Da moremo primerjati, se moramo ozreti tudi na razmere med drugimi avstrijskimi narodi.
Položaj je:
a) pri Slovanih:
Hrvatje
Cehi Poljaki Rusini	in Srbi
samostalni . . . 289	. . 312 . . 299 .	. 282
uslužbenci . . . 26	. . 22 . . 4 .	. 9
delavci .... 401	.. 158 . . 60 .	. 91
dninarji .... 85	. . 108 . . 86 .	. 10 pomožni člani
družin . . . 199	. . 400 . . 551 .	. 608
moški .... 593	.. 570 .. 521 .	. 531
ženske .... 407	.. 430 .. 479 .	. 469
PODLISTEK.
Strojarjev Jaka.
Spisal Vladimir Schweiger.
V bregu nad skrivnostno Krko onstran zelenega loga, lahko rečeno divjega kraja, je bila postavljena ob skalo vegasta bajta. Visoka sloka vrata pol zidane, pol lesene koče, dvoje malih okenc, bolje lin, z eno samo šipo je bilo domovje znanemu ribiču Jaki.
Jaka je bil mal, tršat človek širokih pleč. Nosil je visoke rjavobote škornje, prave mehikajnarce. Klobuček je redkokdaj pokril, mu je bil prav tako majhen, kakor on sam. Izpod obrvi je blestelo dvoje mačjih oči, lica udrta, brada nemarno zaraščena, lesen nos in dolgi kakor somu zavihani brki, je bilo vse, kar je na zunaj karakteriziralo tega človeka.
Skrit in tih je bil. In po pravici so se ga bali babjeverni ljudje, posebno otroci, nadejajoči mu ime «povodDji mož».
Zimo je celo preždel v svoji lopi, plel je mreže, rezljal razno orodje iz lesa, ali deval iz kože vjete vidre, Drugega posla ni poznal in ga niti imel, ker so mu bile življenske potrebe jako tesne, nizkotne in neznatne kakor on sam.
ZeHe ni imel, kamoli otroke. Sorodniki so ga le redko obiskavali, največ po obilnem ribjem lovu.
Spomladi je lovil žabe, rake in jih razpečaval, Mali vrt za hišo je dobro obdelal, obsadii ga z različnim zelenjem, obrezal drevje, privezal trtje in
sedel v lopi, po dokončanem trudu čakaje vročega poletnega solnca.
V poletnih dneh je lovi! gade in modrase z golo roko ali v precep, Obnašal se je ponosno pri tem opravilu kakor kralj narave. Gorje svojati, ako mu je nagajala ob tej priliki; s tisočerimi kletvami jih je razpodil, nagajive paglavce, s koli, cepci, krepelci, kamenji, debelimi in manjšimi. Zares, smešna karikatura je bil ribič Jaka.
Včasih je redil kozo v staji za hišo, pasel jo je onstran reke v divjem gozdu, kamor jo je prepeljal s čolnom.
Čudna je bila še ta navada začaranemu starcu, da je sadil vsako leto sredi vrta na najlepšem mestu gredico najzaljših cvetic. Zjutraj in zvečer je sedel po celo uro tam in opazoval cvete, kremžil in gubal obraz in se pačil. Kanila mu je solza, obrisal jo je z golo roko ali ob rokav progaste kamižole. Potočivši par solz je vstal in odšel.
Ko se mu je zljubilo, je zaprl kočo, primaknil zapah, vzel vodo z nasado in odšel. Pod goro v bistrem potoku je lovil postrvi in druge ribe in se s težkim tovorom obložen vrnil domov po več dnevih.
Vsakdanje je bilo njegovo Življenje enolično, vendar mikavo, tiho, globoko.
Nedelja je bila iu vroče poletno popoldne.
Takrat je sedel Jaka v solnčni vročini pri cvetlični gredici. Otožen je bil in zlovoljen. Čelo mu je bilo nagubano, lice vdrto in bledo, brki razmršeni, le oči so se blesketale tako vražje izpod obrvi. Sedel je zamišljen in gosti oblaki črnih spominov so mu težili misli. Mislil je v mladost.
Gori na stezi za hišo je prišla urnih korakov žena, bolj strašilu podobna kakor človeku.
«Hej, Jaka! haha!» se je zarežala v dolino in se vražje smejala široplečatemu ribiču na solncu.
Bila je bližnja njegova sorodnica Nana.
Jaka se je ozrl v breg, obrnil srepo svoj pogled v njo in zlovoljno zategnil obraz. Tih je ostal.
Nana je stopila doli do njega.
«Kaj se tako pačiš?» je bil njen pozdrav,
«Če ti ni prav, lahko precej odideš.»
«Taka je žlahtal Niti ne zinem, kaj bi rada, pa me že odganja. Kaj bi se vedno Čmerikai?!»
Nič ji ni odgovoril.
«Pa bi se vendar, vraga, spravil v senco, tu se boš še spekel.»
«Saj sem že dejal!»
«Šentaj! Precej bom šla, samo še nekaj. Ali imaš kaj okroglega? Karte bi šla igrat, posodi!» In poškelela je vanj s polzdravim očesom.
Jaka se je dvignil, odšel v svojo bajto in Nana je stopala za njim.
Odprl je starinsko omaro, potegnil iz kota platneno vrečico in ji pomaknil v roko srebrn tolar.
«Hudič! da je premalo.»
Posegel je v drugič v vrečo in ji stisnil še en srebrnik. Obrnil se je vstran, solza mu je kanila in on si jo je otrl.
«Kaj ti je, da se jočeš?» je vprašala ravno« dušno.
«Prezgodaj sem vstal od grede, ti si me zmotila, ti Zmešala!! Sedaj bi bil šele čas. Gorje! danes umrera.»
b) pri Neslovanih:
	Nemci	Italijani	Rusini	Madžari	Tujci
samostalni . .	. 317	356	297	502	315
uslužbenci . .	. 51	42	9	5	103
delavci . . .	. 410	250	49	51	496
dninarji . . .	64	45	184	121	61
pomožni družb.					
člani . . .	158	307	461	321	25
moški ...	619	603	526	712	728
ženske ....	381	397	474	288	272
Poprečno merilo za		državo	je sledeče:		
samostalni				306	
uslužbenci				32	
				296	
dninarji........... 77
pomožni družb, člani.....289
moški............585
ženske............415
Najbolj frapira v tej razdelitvi razmerje delavnih moškib in žensk, ki se pri Slovencih skoraj popolnoma izenači. Kjer delajo 503 moški, dela 497 žensk. Te kvote ne dosega žensko delo pri nobenem drugem narodu v Avstriji. Kakor je ta moment značilen, ni tolažilen v gospodarskem oziru. Razumljiv je pa, če se spomnimo, kako se Slovenci, seveda v prvi vrsti moški, izseljujejo v Ameriko. Agrikulturni značaj naroda tolmači nemalo število samostalnih: 291 od 1000. Največ štejejo tu kmetje, a prav to precej visoko število v primeri z omejenim ozemljem, na katerem prebivajo Slovenci, kaže, da imamo opraviti največ z malimi kmetijami. Ce so nekatere posamezne večje, trpi splošnost tembolj, ker odpade tedaj na večje število seveda tem manjši obseg.
Pri industrialnih narodih je očividno veliko število delavcev; pri Nemcih 410 od 1000, pri Cehih 401 od 1000, še pri Italijanih 250 od 1000. Pri nas samo 195. Nad vse je verjetno, da jih je le majhen del v industriji, ki je premalo razvita, kar so že pokazale številke; največ jih je pač v mali obrti, nekaj pa je tudi kmetskih delavcev. Dninarjev je pri Slovencih od 1000 oseb samo 65; še manj jih izkazujejo samo Hrvatje (in Srbi), namreč 10 in ~ kar je pač brez komentarja umevno — tujci, namreč 61. Drugi agrikulturni narodi imajo prav te kategorije močne; Rumuni 184, Poljaki 108 od 1000, Rusini 86, še Cehi 85. Velikanske latifundije na Gališkem, v Bukovini i, t. d. razlagajo to. Pri nas je malo dninarjev; ker je znano, da je precej nekvalificiranih delavcev, ki so šteti v tej kategoriji, vposlenih v mestih, pri stavbah i. t. d., ostane tem manj za deželo. A prav poljedelski delavci štejejo največ za dninarje. Vidi se torej, da delajo kmetje večinoma brez delavcev, kar iznova kaže malokmetijski značaj naše agrikulture.
Velik pa je odstotek družbinskih članov, ki pomagajo delati. Od 1000 Slovencev jih je 439, ki niso samostalni, pa tudi ne plačani uradniki, delavci i. t. d., to so večinoma člani kmetskih dru-
i žin, žene in otroci, ki pomagajo delati doma. Še | večje število nahajamo le pri Hrvatih in Srbih j (608!), pri Rusinih (551) in pri Rumunih (461). j Pri Nemcih in Cehih zaostaja ta kvota daleč izza povprečnega avstrijskega merila. Verjetno je, da te številke niso absolutno zanesljive, ker hodijo najbrž tudi «pomožni člani družin» včasih drugam na dnino.
Razdelitev dela torej pri Slovencih izdaleč ni taka, kakor pri narodih iste države z industrialnim razvojem. Samostalne ekzistence (291) ne dosežejo povprečnega merilo Avstrije (306), tudi uradniška kvota (10 od tisoč) zelo zaostaje za povprečjem (v celi Avstriji 32 od tisoč), delavski stan je slabo razvit, večina kmetov obdeluje zemljo brez delavcev, le s člani svojih družin, moški v delu komaj presegajo ženske. Ce bi pogledali v zemljiške knjige, bi se pa prepričali, da je premnogo «samostalnih» ekzistenc v resnici zelo nesamostalnih; tudi naši kajžaiji so samostalni, ampak bog se usmili take samostalnosti.
V splošnem se ta slika nikakor ne more imenovati radostna.
Politični odsevi.
Not zakon o hišnem davkn je predložil finančni minister državnemu zboru. Zakon obsega pravzaprav tri različne kategorije davka: Hišni najemninski davek, ki ga v resnici plačujejo najemniki, hšai razredni davek na deželi, ki se računa po številu hišnih prostorov in — nanovo — hišni vrednostni davek za tovarne. Doslej so bile tovarne na deželi proste, v mestih so pa plačevale hišni najemninski davek. Novi zakon obsega razne važne reforme, o katerih se zmenimo prihodnjič v posebnem članku. Stvar je za ljudi, ki nimajo svojih palač, zelo važna.
Poslednji parlamentarni teden. Ker so nemški in češki meščanski poslanci umaknili svoje nujne predloge, je prešla zbornica k dnevnemu redu. Predvsem čaka rešitve zakon o podpori rezervi-stovskih rodbin, melijoracijski zakon, zakon o povračilu škode, povzročene po avtomobilih, dalje krejiranje dveh novih podpredsedniških mest v zbornici, nekaj imunitetnih zadev ter agnosciranje volitev. Poslednjo točko bodo gališki žlahčiči s vo-jimi prisleparjenemi mandati nedvomno preprečili, ker se bojč luči.
Eksistenčni minimum javnih nslnžbencev. Pravosodni odsek se je pečal z določitvijo ekse-kuciji nepodvrženib plač in pokojnin. Krščansko-socialni poslanec Baechlč je predlagal, da se razveljavi odsekov sklep, po katerem se zviša eksistenčni minimum od 1600 na 2400 K in od 1000 na 1500 K in se dovoli eksekucija na plačo zasebnih uslužbencev le do tretjine. Proti temu je nastopil poročevalec sodrug dr. Liebermann. Po živahni razpravi je bil prvi odstavek Baechle-jevega predloga sprejet, dočim pasus o zasebnih uslužbencih ni dosegel potrebne večine. Nato se je odsek izrekel za določitev eksistenčnega minima na 2000 K v aktivni službi in na 1200 K v pokoju. Poročevalcem za zbornico je bil izvoljen sodrug dr. Liebermann. Sodr. dr. Winter je priglasil prvotni odborov sklep, da se zviša eksistenčni minimum na 2400, oz. 1500 K kot minoritetni predlog.
«Sment te pocitraj, kaj si pijan ali se šališl» Smejala se je Nana zadovoljno, ker je prejela denar. Silila je vanj, vendar je postala kmalu resna, ko je ugledala krvave solze na ribičevem obličju.
Jaka je ihtel kakor otrok, se vrgel v naročje Nani, svoji najbližji sorodnici, in tarnal in jadi-koval.
«Strela božja I takega te še nisem videla kakor si danes. Povej vendar, kaj ti je I» In zrla je vanj skozi z mrežo prerasteno oko.
«Nana, čuj! slušaj!»
Nana je sedla na staro škrinjo, Jaka je stal poleg.
«Nana, poslušaj me 1 Vsak dan sem sedel ob oni gredici. Mislil sem na mlade dni, na one dni, ko sva se z Minko ljubila pri oni kapelici v mraku, v svetem času, poljubljala se in bila srečna. Spak sem bil in vsi so me zaničevali, le zala beloroka Minka me je ljubila. In jaz sem ji vrafial ljubezen, dasi slab, nezmožen človek, ljubil sera jo vdano. Vsak dan sva se shajala na onem tihem kraju. Nekoč pa sera prišel ob navadni uri in ni je bilo! Čakal sera jo, ni je bilo. Dolgo sem bdel pri oni Kapeli, kjer je stala bleda svetnica s kelihom v roki. Zazrl sem se v njen obraz, zrl jo nepremično, ustne so se pričele sameposebi gibati, molil sem in čakal Minke. A ni je bilo. S težkim srcem in črnimi mislimi sem ae vrnil pozno v noč. Legel sem oblečen v postelj — vse mi je živo pred očmi in do jutra nisem zatisnil očesa. Nakrat sem zaspal in sanjal morilne sanje, Minko sem videl v tesni
krčmi v kotu pred razpelom v družbi mestnih po-stopačev. Jokal sem se in pretakal solze, a ona se je smejala, smejala se meni, svojemu zaročencu. Krvave solze sem potočil, zaklel se brezbožno in planil v sanjah kvišku. Prebudil sem se, solnce je stalo že visoko na nebu.
Drugo noč sem zopet čakal in ni je bilo. Odšel sem domov manj žalosten. Tretjo noč sem stal zopet ob kapeli. Čakal sem jo. Ni prišla. Dolgo sera čakal, nestrpno čakal in tesno mi je bilo pri srcu. Spodaj je šumel jez, drvili so se vali, dvigali se, drveli so dalje, požiraje drug drugega. Šumela je voda v curku vabljivo in prijazno, skoro bi stopil človek dol, da se vtopi, da ga pogoltnejo vali in odneso s seboj, pokrije hude mučne boli, ki jih seka mlademu in neizkušenemu srcu nesrečna ljubezen. Premagal sem se in odšel domov. Grozna je bila noč in plašljive sanje so usta-jale v mojem srcu. Morilo me je zelo, obup, gorje. In takrat bi bil kmalu umrl gorja in boli. Za veCer drugi dan sem hitel skozi ulico domov. Tu me obsuje svojat, mestni pobalini, in me prično pikati in se rogati: «Kje je Minka?» «Pustila te je, spak brkati, in šla z drugim.» «Poročila se je včeraj, v svatih sem bili» «Jaz tudi, pozdravit te pustil» Črno se mi je delalo pred očmi, odSel, pobegnil sem domov. Sram me je bilo samega sebe. V mraku sem sedel v čoln ob vodi in zrl dolgo, dolgo nepremično t tiho, leno strugo. Nakrat zapazim črno piko sredi vode. Odpnem čoln in jadram tja. In glej čudo! Mrtvo truplo Minke pri-
4920 novih rektrntov so dovolile vladne stranke za oživotvorjenje topničarskega oddelka pri domobrancih. Glavno zaslugo so si stekli — poleg nemških krščanskih socialcev — jugoslovanski poslanci po vrsti od Gostinčarja do Hribarja. Vpregli so se enkrat v vladni pljug, in zdaj vlečejo kot črna živina čez drn in strn za vlado. Programe, obljube, besede puščajo doma; na Dunaju pa bojazljivo jecljajo, kar jim narekava Bick. Slovensko prebivalstvo, ki jo poslalo take marjonete v drž. zbor. mora pripisati samosebi krivdo, če se mu odtegne zopet lepo število delavnih moči, če se mu nakladajo nova bremena na š'beča se ramena. — So-cialno-demokrat;čni poslanci Pick, Schuhmeier in Liebermann so svarili mešč nske poslance, naj se vendar enkrat upro militarističnemu molohu, ki vedno smelejše izteza svoje roke. Toda vsa svarila so bila bob ob steno. Ker socialni demokratje dovolitve novincev niso mogli preprečiti, so v posebnih resolucijah energično zahtevali, da se krnčno vendar izvede reforma srednjeveškega vojaškega kazenskega zakona in da se vpelje dveletno službovanje.
Demonstracije proti hrvaškemu bann. Rane h roma po deželi in si vsepovsod naroča lepe sprejeme. Zelo slaba pa mu je predla v Kninu. Na povabilo frančiškanskega patra Maruna je napravil izlet iz Gostida v Knin, da si ogleda v tamošnjem muzeju hrv. starožitnosti. Pred muzejem se je nabrala nepregledna množica ljudi, ga obkolila in mu klicala viharno «Abcug». Rauch se je ljudstva tako ustrašil, da je z napetim revolverjem ubežal v avtomobil in odfrčal ž njim, odkoder je prišel.
Pri volitvah za finski deželni zbor je bilo izvoljenih: 76 socialnih demokratov, 53 Starofincev, 30 pristašev švedske stranke, 29 Mla-dofincev, 8 agrarcev in 4 pristaši krščanske stranke.
V	Srbiji še nikakor niso premagane težave, ki jih ima vlada s skupščino. Pred kralkim se je poročalo, da se je dosegel med starimi in mladimi radikalci popoln sporazum glede vladnega programa, zlasti glede trgovinskega ugovora z Av-stro-Ognko. Toda to poročilo je obsegalo le pobožno željo. Sedaj se je izvedelo, da so se konference obeh strank končale brez vspeha in Voli-mirovič, ki je komaj sestavil novo vlado, že demisionira. Dokler ne dobi ljudstvo v Srbiji splošne volilne pravice, itak ne bo konca homatij.
Na Turškem se zopet razširja mladoturško gibanje. Dne 7. t. m. je bil general Šemzi-paša ustreljen, ko je zapuščal brzojavni urad. Ustrelil ga je neki turški častnik.
V	Petrozavodskn na Ruskem je devetnajst-leten delavski sin ustrelil predsednika peterburškega najvišjega sodišča Krašenjinikova. Ko so ga zaprli, je izjavil, da je storil to, hoteč protestirati proti krvoločnim sodbam tega sodišča v političnih procesih.
Predsedniške volitve v Severni Ameriki. Za
jesenske volitve so priprave že v polnem tiru. Za življenje in boj se bodeta bojevali obe meščanski stranki: republikanci in demokratje, ki so že no-minirali svoje kandidate, Tafta in Bryana. Volilna parola demokratov je: takojšna odprava carine na vse one izdelke, ki so jih monopolizirali tru-ti, uvedba direknih volitev v korigre*, ustanovitev delavskih razsodišč.
EFiiiV!
plava po vodi, obup in žalost mi trga srce, sklonim se nad vodo, objamem drago, jo položim v čoln in odveslam k bregu. Rešil sem uganko in spoznal, da so hujskači pregovorili in zaslepili njo, da je končala življenje. Sredi vrta izkopljem v noči jamo in pokopljem njo vanjo. Zlata Minka spi na mojem vrtu petdeset let in ravno danes so dopolnila svoj tek. Danes sem sedel ob njenem grobu, a »i mi ti zamotala sladko in grenko uro. Zunaj se zbirajo valovi, vihar bo, nevihta in jaz se danes, prav danes utopim ,. . Danes umre vdrugič moje mrtvo življenje ... Planil je kvišku, zanetil ogenj kakor pobesnel, vžgal svojo bajto.
Ven je tekel, kjer se je usula med tem ploha, skočil v čoln ob bregu in divje pognal v valovje.
Nana je stala kakor okamenela nekaj trenot-kov, nad njo ogenj, goreča hiša, pod njo v razburkanem valovju pobesnel ribič Jaka.
Nana je pograbila vrečo z denarjem, plaha jo postala pred kočo. Švignil je blisk in vzel Nani vid, treščilo je sredi v Krko... razbil se je čoln, po-greznil se povodni mož v valovje... in Nana jo hitela domov.
Pol ure pozneje je sedela Jakova sorodnica v propali družbi sredi krčme, pela je in se smejala že pijana na glas:
«Na pij, hudič! Danes je vse zastonj, pijte! Mečimo karte! Danes imam denar, pijmo!?
Ob steklo v oknu so padale deževne kaplje, da so šipe šklepetale. Zunaj je še vedno lilo.
Proti draginji.
Gostilničarska zadruga ljubljanska je vzbudila ljubljansko prebivalstvo. Atentat ima dobre posledice. V Ljubljani in okolici so že začeli razmišljati o sebi in svojem težavnem položaju. 11., 12. ter 14. se je vršilo več shodov, katerih sklepi so tako eminentne važnosti, da jih moramo bolj obširno razložiti svojim čitateljem.
Shodi tobačnih delavcev in delavk dne 11. t. m. pri Kroni (v Gradišču), kovinarjev dne 12. t. m. pri Perlesu in železničarjev (južne železnice) pri Štajercu dne 14. t. m. so razpravljali o draginji. Po temeljitem pretresu položaja se je soglasno sprejela na vseh teh shodih bistveno sledeča resolucija:
»Oziraje se na dejstvo, da se živila neprestano podražujejo, poživljajo na shodu zbrani delavci si. občinski svet ljubljanski, naj preštudira cene mesa, kruha, vina, piva in poljskih pridelkov, ki se dovažajo na trg ter naj dogovorno s pristojnimi oblastmi določi od časa do časa za vse prodajalce obvezan maksimalni tarif. Ako bi to ne bilo iz kakršnihkoli ozirov mogoče, poseže naj obč. svet k lastni produkciji in naj ustanovi lastno mestno mesnico, mestno pekarno, mestni mlin in mestno pivovarno, kakor imajo vse to že druga večja mesta."
Na teh shodih se je delavstvo tudi izreklo za ustanovitev lastne konsumne zadruge.
V	nedeljo, 12. t. m.,ob Vili. uri seje vršil shod železničarjev državne železnice, ki je temeljito razpravljal o boju proti draginji in o ustanovitvi „živilskega magacina" (Lebensmittelmagazin). Skoraj soglasno se je pa shod izrekel za lastno konsumno zadrugo, v katero se naj združijo vsi razumni konsumentje iz Ljubljane in okolice.
V	nedeljo, 12. t. m., popoldne pa se je vršil že večji shod konsumentov, glavno seve — iz delavskih vrst, na Glincah v gostilniških prostorih g. Korošca, ki je pre-tresuje draginjo soglasno sklenil ustanoviti konsumno zadrugo, odobril dalje tudi žepredložena pravila zadruge, ki naj nosi ime: „Konsumno društvo za Ljubljano in okolico" s sedežem v Ljubljani ter izvolil v prvo načelstvo, katerega dolžnost je pravila zadruge regi-strovati, sodr. Antona Kristana, I. Še-staka, Josipa Budo, Josipa Petriča in Ivana Mlinarja. Več o tem je med dnevnimi novicami.
Proti draginj i se je—■ kakor videti — postavilo ljubljansko prebivalstvo z vso odločnostjo. Pozvalo se je magistrat, da ta ukrene, kar je potrebno, da tudi ta varuje primerno interese konsumentov — poleg tega pa se je ustanovilo še samopomočno organizacijo.
Na vseh teh shodih je poročal strokovni tajnik, sodr. Anton Kristan.
Mi se veselimo tega lepega gibanja — bil je že tudi zadnji čas! Prepričani smo, da bo začeto delo doseglo najlepše vspehe. Na delavstvu, kakor tudi na drugih konsu-mentih je sedaj, da store svojo dolžnost.
Magistrat ljubljanskega mesta naj pa stopi iz dosedanje rezerve za tiste, ki so pomoči potrebni, in ki se imenujejo: ljubljanski konsumentje!
sodfttgi, mmm\
Kavarn« to briVnict, Kjer )t oa razpolago ViU
»a Prapori
Shodi*
Črnft na Koroškem. V nedeljo, dne 12. t. m. imeli smo tukaj > Krulčevi gostilni rudarski shod, katerega se je udeležilo petsto rudarjev. Sodrug Čobal iz Zagorja je poročil o gospodarskem položaju in o potrebi strokovnih organizacij. Po zborovanju se je vpisalo 64 članov v «Unijo rudarjev».
Zagorja ob Savi. V nedeljo, dne 19. t. m. ob 3. uri popoldan je na vrtu gospe M. Veinberger ljudski skod s sledečim dnevnim redom: 1. državni zbor in politične stranke; 2. draginja sploh in po-draženje piva.
| DomaČe stvari.
«Konsnmno društvo za Ljubljano in okolico»
se je na večjem shodu konsumentov na Glincah dne 12. t. m. popoldne ustanovilo. V načelstvo. ki naj registrira pravila, so izvoljeni sodr. Anton Kristan, Josip P etri č, Ivan Mlinar, Josip Buda in 1. Šestak. Pristopnina se je določil» z eno krono, delež pa z dvajsetimi kron;imi. Za Glince, Rožno dolino in Vič pa so določeni kot zaupniki, pri katerih se je 7glaš?vati za člana in vplačevati začasno na delež: sodr. Buda Josip na Glincah 174, Melhijor Veli k a vrh na Glincah št. 171, Josip Slamnjak. Glince št 134 in Frank Alexander iz Rožne doline. V Šiški se je zglaše-vati pri sodr. Vdovču (zodružnica železničarjev drž. železnice) in pri Josipu Slakarju Sp. Šiška 55. Dalje se je priglašati še pri sodr. Rakovcu Ivanu, cesta na Rudolfovo žel. št. 18, pri sodr. Josipu Petriču, na Radeckega cesta št. 28 in pa v prodajalni Delavske tiskovne družbe na Dunajski cesti št. 20. Ti zaupniki imajo vsi primerne listke, s katerim bodo potrdili vsprejete zneske kakor tudi pristopnino. — Konsumentje v Ljubljani in okolici, na de!o!
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
(vpisana zadruga z omejeno zavezo) sklicuje s tem v«e člane na izvanredni občni zbor dne 21. julija ob i/iT. zvečer v prostorih mizarskega društva na Rimski cesti št. 19. Dnevni red: 1. Dopolnilna volitev v načelstvo in nadzorstvo; 2. Raznoterosti. — Prosi se, da se občnega zbira vsi člani zanesljivo udelež». Ljubljana, 12. julija 1908. Za načelstvo: J. Pogačnik.
V «Delavsko tiskovno družbo v Ljubljani»,
registrovano zadrugo z omejeno zavezo, sm je vpisovati v prodajalni na Dunajski cesti št. 20. — Opo zarja se vse sedruge, ki mislijo pristopiti, da to store čim preje
Časnikarski hlapci |kartela. «Slov. Narod« besni od jeze, da smo z organizacijo bojkota pokazali ljubljanskemu prebivalstvu pot, kako se ubraniti nenas tnih kartelov. Strašno je k srcu prirasel temu oficijalnemu glasilu Hribarjev in Oražnovih pivovarn kartel in prizadeva si navsomoč, da bi oškodoval akcijo ljubljanskih konsumentov proti kartelašem. Natveziti hoče svojim bralcem, da je vspeh bojkota neverjeten, da bi tako zbegal ljubljansko prebivalstvo in ga odvrnil od storjenega sklepa. Ljubljančani naj si dobro zapomnijo, kako jim je uskočil «Slov. Narod» za hrbet, ko se je šlo za gospodarsko velepomembno akcijo, zapomnijo naj si to zlasti za čase, ko seje jim bo ob raznih volitvah hinavsko laskal in do-brikal. Ravno tako hinavsko vlogo pa igra «Slovenec». Notoričn» dejstvo, ki ga «Slovrnec» utajiti ne more,je, da je klerikalna mengeška pivovarna organizirana v kartelu in da se v prostorih «Ljudske posojilnice» vrše konference kranjskih pivovarn. Ce človek s tem dejstvom primrrja hinavsko obnašanje «Slovenca, ne najde človek primernih besedi, s katerimi bi dal duška svojemu zaničevanju. — Kaj čuda, če ljubljansko prehivalstvo ob teh okolnosth spregleduje
in če obrača hrbet meščanskim političnim komedijantom, kisoga toliko časavodili za nos. Konsekventno ravna ljubij prebivalstvo, če pokaže krbet meščanskim listom, ki hlapčujejo kartelu in se oprime socialno-dem okratič-nega časopisja, ki se je vselej zvesto in energično bojevalo za ljudske interese.
Hudiča vidijo. Kdo? Klerikalci in liberalci! Vsled lepo vspelih naših shodov proti podraženju piva in živil, jim je stopil v ude hud strah. Silno se bojč tega, da se ljudje politično prebude, da spoznajo svoje interese, da se zavedo, da jim je prostora le v socialno-demokratični stranki. In zato čenčata «Slovenec» in «Narod,» vsa zbegana in prepadena, da gre socialnim demokratom pri teh shodih le za strankarsko propagando! Za slepljenje ljudi se socialni demokraciji seveda ne gre. Ona nc obita nobenih čudežev, temveč le opozarja ljudstvo na njegovo lastno moč, ga opominja, da to moč izkoristi sebi v prid, ki zadosti, da se na atentate pivovarnarjev, gostilničarjev i. t. d. odgovori z bojkotom. Konsument se hoče zavarovati tudi proti podobnim atentatom v prihodnosti s tem, da se z gospodarsko-konsumno organizacijo postavi izkoriščevalcem po robu, s tem. da se politično organizuje, si osvoji pri volitvah javno oblast v občini, deželi in državi, in da z gospodarsko politiko onemogoči kapitalistične atentate. Klerikalcem in liberalcem, ki so v službi kapitala seveda ni prav, če padajo ljudem mrene z očes, toda kdo pa se zmeni zanje?
Svobodomiselnost in žolte organizacije. Do-čim naše meščanske stranke še vedno upajo, da se jim z organizacijo stavkokazov posreči ubiti razredno strokovno gibanje delavstva, so se v tujini že streznili od stavkokazne pijanosti. V Monakovem se je vršil pretekli teden shod nemških liberalcev, ki se je pečal tudi z žoltimi organizacijami. Sprejeta je bila resolucija, ki odklanja sleherno zvezo med liberalizmom in žoltimi organizacijami, «ki so le na kvar delavskemu gibanju. Zaani evangeljski župnik Korrell je izjavil v razpravi sledeče: «Po skušnjah iz lastnega volilnega okraja vem, d a p o-vzroča Ustanovitev žolte organizacije zmerom izključitev vseh organiziranih delavcev, Ne morem soglašati z napadi na stro-
kovne organizacije in njih voditelje. Kot župnik in politik moram izraziti voditeljem strokovnega gibanja najlepše priznanje. Pri veliki večini je izključen vsak dvom, da delujejo za delavce le zaradi denarja. Nasprotno pa so pokrovitelji žoltih organizacij najeti od «Državne zveze proti soc. demokraciji» (organizacije tovarnarjev, op. ur.), ki vodi politični boj tako ostudno in osebno, kakor nihče drug v Nemčiji (živahno pritrjevanje^. Zategadelj sem trdno prepričan, da človek ne more biti svobodo-mislec in hkrati član žolte organizacije (živahno pritrjevanje), Žolte organizacije niso drugega kot združitve neorganiziranih delavcev. Povsod pa sem opazil, da stoje organizirani delavci, četudi so brezverci, u r a d n o mnogo višje.» Dvomimo, da bodo naši liberalni narodnjaki kdaj izpremenili svoje stališče napram narodni stavkokazni organizaciji. Socialni demokraciji je to pač tudi vseeno. Omenili smo ta slučaj le zategadelj, da pokažemo politično spodobnost in moralo našh narodnjakov v pravi luči.
Cena živine je v zadnjem času zaradi pomanjkanja krme zelo padla. Ljubljanskim mesarjem se pa še ne sanja, da bi znižali c.^no mesa, ki ie ne le samaposebi visoka, ampak nedopustna že zaradi tega, ker ljubljansko prebivalstvo itak ne dobi dobrih kvalitet. Pa tudi ljubljanski občinski svet spi ali pa nalašč stiska oči. Saj ne sme užaliti g ispodar mesarjev, ljudstvo se bo pa nakrmilo s frazami, kadar bodo zopet volitve.
Komedija v Pragi, ki se imenuje vseslovanski zbor, je sila klavrna, kajti celi narodi in cele stranke se je sploh niso udeležile. Predrznost, imenovati to predpustno maskarado «vseslovanski» zbor, tiči pa že v tem, ker so tam zastopani samo kapitalisti in samo v kapitalistične namene. Tam snujejo n. pr. nekako «Slovansko banko». To pravico imajo, če imajo denaria zanjo. Amrak kaj ima ta špekulacija opraviti s Slovanstvom, je vsem, razven špekulantom samim, skrivnost. Pa pri nas je že tako. Najnesraronejšemu izkoriščenju recite «slovansko», pa je malik, kateremu se mota klanjati vse. Ce hočejo slovanski delavci košček boljšega kruha, je pa to seveda «narodno» iz dajstvo. Saj hoče gospod dr. Oražen celo dokazati, da je gibanje proti pivo-varoiškemu, skoro izključno nemškemu kartelu, narodno izdajstvo. Pri praški burki sodeluje seveda Hribar.
«Mežčani vseh dežela združite se,» je naslov in geslo lista, ki so ga pred kratkim razdajali v Trstu. List je glasilo «Zveze zadrug v Trstu», katere «duša» je predsednik pekovske zadruge, neki gospod Moretti. Lepo je pravzaprav, da začenja gospoda tako lepo posnemati socialiste in sama sebe hiti po zobah, ko v eni sapi imenuje vse neumestno in pregrešno, ker delajo socialisti, in obenem kakor papiga ponavlja vsako socialistično geslo. Bojimo se le, da bodo s tem združevanjem križevi poti, kajti «meščanstvo» je pojm, ki obsega v navadnem pomenu besede nekoliko preveč nasprotij, da bi se spravila vsa pod eno kapo. Če pa mislijo gospodje na buržoarijo v sociološkem zm:slu, tedaj ideji združevanja pr manjkuje originalnosti. Kolikor je mogoče, da se kapitalistični elementi v sedanji družbi vežejo, so se itak že davno družili «brez ozira na narodnost in vero». Slovani, Germani in Roman', katoličani, židje in protestantje so popolnoma solidarni, če morejo oskubsti delavce in vse patrioti čne in verske fraze teh gospodov so že zaradi same hinavščine dolgočasne kakor orgije v «ringelšpilu». Tem namerom služi itak vse meščansko časopisje, pa je nov list prav nepotreben luksus. Popolne solidarnosti pa vendar ne bodo dosegli, kajti v kapitalističnem svetu velja nauk, da močnejši požirajo slabejše in prav meščanske zadruge so najboljši dokaz za to. Delavcev klic bur-žoazije po zedinjenju ne bo vznemirjal.
Liberalni jamralci. Spominjamo se še tistih slavnih časov, ko se je glasila po kranjski deželi parola: «liberalcu groš, klerikalcu knof!» In tudi se spominjamo, kako je Še nedavno kujoniral deželni odbor deželne uslužbence, uradnike, zdravnike i. t. d. Kdor je bil Tavčarju in Barbotu «preoša-ben», je brez usmiljenja frčal na cesto. Veliko je bilo takrat v klerikalnem Izraelu jamranja in stokanje o liberalnem nasilstvu, in nikoli in nikjer nismo slišali toliko lepih besed o osebni svobodi, o svetosti prepričanja, o slavnem mučeništvu in drugih takih prijetnih rečeh, nego smo jih slšali in brali tiste čase v klerikalnih listih. Zdelo se je takrat človeku, da napoči sam paradiž, kadar se kranjska dežela dodobrega polampeti in poštefeti. Parola se zdaj glasi: «kdor ne zleze pod kuto, bo tepen!» Osebna svoboda, svetost prepričanja, slavno mučeništvo, jamranje in stokanje — vsa ta kla-verna ropotija se je zdaj preselila v liberalni tabor. Kakor so bili brezobzirni liberalni gospodarji, tako in še malo bolj so brezobzirni klerikalni gospodarji; kakor so se čmerili klerikalci, tako in še malo bolj se čmerijo liberalci. Spremenile so se osebe, sistem pa se ni spremenil in se ob znani politični morali naših meščanskih strank tudi spremeniti ni mogel. Če klerikalci urbi et orbi razglašajo, da mislijo s trdo pestjo potisniti ob tla vse. kar ni črno do mozgtt, je to le naravno in liberalci sami najbrž niso nič drugega pričakovali Ko je Tavčar segel v roke šusteriiču, je pač vedel, kaj je storil,- zato je vse to zakasnelo stokanje sama hinavSČina. Te
nelepe komedije bo šele konec, kadar se ljudstvo na Kranjskem vzdrami ter požene preko praga vso to liberalno-klerikalno sodrgo, ki si je popolnoma enaka tako v nasiUtvu, kakor v jararanju.
Gospod dr. Oražen bo, kakor sc sliši, ob de želnozborskib dopolnilnih volitvah kaudidat liberalne stranke za četrto kurijo v Ljubljani. Menda se bo tedaj zopet reklo, da je to koncesija liberalne strauke socialni demokraciji, češ, dr. Oražen je bil v mlajših letih sam socialni demokrat, torej je mož socialnega duha. Toda nemški pregovor «Fur das Gebabte gibt der Jud nichts» je tukaj zelo umesten. Tisto prepričanje, ki ga je gospod Oražen imel, ko je bil še skromen dijak, ne more pripo rofati gospoda dr. Oražoa, lastnika pivovarne, člana pivovarniškega kartela, zagovornika zvišanja pivnih cen in organizatorja liberalne stranke zoper socialno demokracijo. Oražnovo nekdanje prepričanje naj v miru počiva tam, kjer ga je pokopal, če pa ima sedaj kako prepričanje, je za četrto kurijo popolnoma neprimerno. Takrat, ko se je delavstvo bojevalo za volilno pravico, ni bilo gospoda drja. Oražna ne viditi, ne slišati. Zakaj mu ne bi privoščili ljubega miru, kadar se bo ljudstvo bojevalo za volilni vspeb? Odkar je gospod dr. Oražen kar-telist, mora itak imeti dovolj drugih skrbi s po draženjem piva in s takimi rečmi. Natovoriti mu še težke politične brige z deželnozborskim mandatom bi bilo res nečloveško. Ali pa naj poskusi svojo srečo v meščanski kuriji. Za četrto se bo delavstvo borilo z vso močjo, kajti četrta kurija, dokler ni enake volilne pravice, sodi ljudstvu, ne pa pivo-varniškemu kartelu.
Občinski svetovalec gospod Franchetti je nenavadno učen poznavalec socializma. Ko so brivski pomočniki v Ljubljani dosegli nekatere skromne zahteve, se je na skupnem sestanku mojstrov in pomočnikov povdarjala potreba organizacije. Tedaj je gospod Franchetti, ki mu jezik ni dal miru, spoznal, da je organizacija koristna samo do gotove meje; milo je pa svaril pomočnike, naj se varujejo socialne demokracije, češ, ta je uničila malo obrt. Brivski mojster ni dolžan, poznati socializem, ne sociologijo; seveda, od občinskega svetovalca bi se že smelo zahtevati nekoliko poznavanja teh snovij. Ampak kdor že nič ne ve o kaki stvari, naj vsaj molči o njej. Če pa hoče govoriti, naj se prej pouči, kar res ni pretežavno. V založbi delavske tiskovne družbe dobi tudi gospod Franchetti lahko nekoliko prav cenenih brošuric, ki bi mu jih zelo priporočili. Pisane so dovolj poljudno, da jih bo lahko razumel, a če jih prečita, bo menda spoznal, da je socializem vendar nekaj dru-zega, kakor tisti »melšpajs», ki on misli, da je. Brivskim pomočnikom pa želimo, da si ustanove tako organizacijo, kakršna jim bo kaj koristila, ne pa take, kakršna bi bila všeč gospodu Franchettiju.
Zgodbe ljubljanskih spomenikov bodo kmalu prekosile vse povesti iz slavne Abdere. V kratkem bi moral biti postavljen in odkrit Trubarjev spomenik. Naznanjen je bil že datum slavnosti, ki se je pa potem odložila, sedaj pa sploh nihče ne v6, kaj bo pravzaprav s spomenikom. Kipar Berne-ker, ki je nedvomno najbolje kvalificirani Slovenec za to delo, ima sicer nalog, da izdela spomenik ampak — denarja ni. Slavni odbor je namreč naročil delo, ko sam še ni imel cvenka, mislil je pa, da bodo rodoljubi kar navdušeno posegali v žepe. Pri naših rodoljubih pa je požrtvovalnost nekoliko dražja od navdušenja in zato je sedaj odbor v zadregi, ker ne v£, če ne mine jubilejno leto, preden bo spomenik dodelan, kipar pa, ker ne ve, kdaj se mu plača delo, ki ga je že doslej dovršil.
Smrt slovenske delavke v Ameriki. «Prole-tarec» poroča: Dne 13. junija se je v Chicagu pripetil slučaj, ki je menda prvi te žalostne vrste med ameriškimi Slovenci: krvavi kapitalistični mo-loh, ki neprestano kosi in žre, je zahteval ta dan za svojo žrtev slovensko delavko. Ta žrtev je bila Marija Gril, soproga Mat. Grila s 640 W. 18. Plače. Delala je pri McCormicku, ki ima znane obsežne tovarne za izdelovanje poljedelskih strojev na zapadni strani Cbicaga, in sicer v oddelku za pletenje vrvi. V tem oddelku so vposlene z malimi izjemami same ženske. Po nesrečnem naključju je prišla Marija Gril omenjeni dan preblizu strojnemu jermenu, ki jo je zgrabil za lase in potegnil med kolesa. Rešitve ni bilo več; stroj ji je zmečkal glavo in nesrečnica je bila v trenotku mrtva. Marija Gril, rojena Kure, je bila doma iz Svibnika pri Črnomlju na Belokranjskem. V Chicagu je bivala dlje časa in pred nekaj meseci se je omožila z Matom Grilom, katerega sedaj ostavlja. Pogreb se je vršil 15. junija.
Gostilna pri
„Krakovčanu"
Valvazorjev trg, št. 4
se priporoča slav. občinstvu osobito p. n. delavstvu za mnogobrojen obisk. Toči se: Istrijanec, rJeč, 56 vin. liter, bel, 64 vin,, cviček 72 in 88 vin., rebula 88 in 96 vin., refoško 96 vin. — Dobra gorka in mrzla jedila. Postrežba dobra. Gene zmerne.	8—2
Z odličnim Spoštovanjem
Iv. Ženko
gostilničar.
Socialni pregled.
Načrt zakona o poboljianfu plače državnih uslužbencev. Vlada je predložila poslanski zbornici načrt zakona, po katerem se zboljšajo plače državnih uslužbencev za skupni znesek letnih 18 milijonov kron. Po tem načrtu bo znašala plača državnih uslužbencev označenih v § 1. zakona z 1. 1889:
V plačilnem razredu
1 2
3
4 6 6
7
8 9
10 11
za sluge kron
900 970 1040 1110 1180 1250 1320 1390 1460 1530 1600
za poduradnike kron 1000 1080 1160 1240 1320 1400 1480 1560 1640 1720 1800
Napredovanje z enega v drug razred se vrši samotvorno vsaka tri leta, ki se štejejo v pokojnino, pod pogojem seveda, če je uslužbenec redno izvrševal svojo službo. Sluge v najboljšem razredu imajo pravico do dveh starostnih doklad po 100 kron, ki jih prejmo vselej po 4 letih, do3luženih v tem razredu. Starostne doklade se vračunavajo v pokojnino. Razdelitev državnih uslužbencev v kategorijo slug in poduradnikov se izvrši nared-benim potom. Kot disciplinarna kazen se lahko uslužbencu ostavi napredovanje v višji razred, ali pa se ga celo pomakne za en razred nazaj, in sicer za dobo od pol do treh let Posebna določila se izdado za policijo. Poleg teh zakonito določenih plač se zboljšajo nekaterim kategorijam uslužbencev kar naredbenim potom. Poštarjem se urede plače po vzorcu zadnjih treh razredov drž. uslužbencev. Poštnim ekspedijentom se zboljšajo plače in zviša brzojavna doklada. Oficijantom se šematično uredi avanzma in zviša plača. Uslužbencem, izvršujočim mehansko delo na poštnih in brzojavnih uradih se preuredi službeno razmerje in uravna plača primerno mezdnim razmeram z zasebni industriji. Nastavljenim poštnim selom se regulira mezda.
za nrar]a, brivca ali trgovca v dobrem kraju se da v najem. 3-2
Vprašanja pod ,prostor' na postu roM. Ljubim**.
KAVARNA	h
preje ,Tedesoo' v Trsta
se priporoča cenjenim sodrugom najtop-leje. Na razpolago so vsi važni in slovenski, italijanski in nemški listi. Vse pijače poceni Napitnina je izključena.
»s^s^sssssssssflsssssgsssss
V prodajalni
u O N O O.
H
M
v Ljubljani
¿ŽbiniJci ^^kmoHJko
Materi itrlijo	po Cmni in,
rtvne&ljtvo-potovali nt}/<9* obrt*
nSimori^MrteteiKm
v JguApum ifibto&uoraJt» "iiakznrstnaPkfasntln Ajoml
J*
C/3
(/) >
iS *o o
>£5
o >
s
"S O
na Dunajski cesti št. 20 (nasproti kavarne Evropa) se dobe sledeče knjige in brošure:
H. Kirchsteiger: „Pod spovednlm pečatom." I. knjiga 2 K 60 v., druga knjiga 2 K.
P. Mihalek: „Iz nižin življenja." Cena l K.
Abditus: „Občinski socializem." Cena 70 v.
A. Kristan: „Socializem." Cena 20 vin. . „Socialna demokracija in kme-tlško ljudstvo." Cena 10 vin.
A. Kristan: „Zakaj smo socialisti". Cena 14 vin.
K. Marks in F. Engels: „Komunistični manifest." Cena 40 vin.
K. Kautsky: „Kdo uničuje proizvajanje v malem?" Cena 30 vin.
K. Kautsky: „Proletarljat." Cena 30 vin.
, „Kapitalistični razred.' Cena 30 vin.
A. Kristan: „O konsumnih društvih." Cena 20 vin.
L. Wahrmund: „Katoliško svetovno nazl-ranje In svobodna znanost." Cena 70 v.
S. Machar: „Magdalena.' Cena 2 K.
„Program socialne demokracije." Cena 4 vin.
„Vun enako volilno pravico." Cena 4 vin.
„Zvišanje duhovniških plač." Cena 10 vin.
Kdor naroči več izvodov, :: dobi znaten popust. ::
u
0
I
Vsa pisma se naj naslavljajo na
« JMo tiskovno dražbo" 1 Ljubljani
— Dunajska cesta št. 20. ==

Zaloga
jVlcSiatisH« bud)cVi$K« jMoVarn
Leopold Tomažič v Ljubljani
priporoča svoje priljubljeno in izborno pivo v sodčkih in steklenicah. Edino konkurenčno in nekartelirano podjetje na Kranjskem. i

M
l
Prodam okoli 8000 motrov
ostankov posteljnega platna
(kanala«) zajamčenoila kvaliteta, samo izbrani ostanki po 8 —16 metrov kos, za popoljno posteljno perilo 1 metfir po 22 krajcarjev. Razpošilja se najmanj 40 metrov po poštnem povzetju.
8. Stels, tovarna za platno
¿1	Naohod na ČoSlgo*»*«	^
t *
Itdsielflj in »dji»f wai Ftss I tu t i,
fiska l? P?,	t I?m|*