Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
54170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNISTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 41646
Letna naročnina, Italija	Lir 32.000
Letna inozemstvo	Lir	50.000
Letna inozemstvo, USA dol.	35
Poštno čekovni račun:	štev.	11234499
Leto XXXIX. Štev. II (1940)
Gorica - četrtek, 12. marca 1987 - Trst
Posamezna številka Lir 700
Verska gibanja in nove sekte Zapletena vladna kriza v Rimu
V času, ko se mnogi za Boga ne menijo ati ga zapuščajo, ko verni odpadajo m se iz Cerkve izbrtsujejo, so začela vstajati nova verska gibanja, organizacije, novi kulti. Toliko jui je, da jih je težko našteti in označiti. Še bolj pa preseneča dejstvo, da uspevajo. Ljudje se jih željno oprijemajo. Pristaši novih verskih poganjkov gredo v tisoče, stotisočc in milijone. Nekatera gibanja so v zvezi s krščanstvom, druga so krščanstvu nasprotna.
Današnji človek se prerad zanima za prekonaravne pojave kot so telepatija, zamaknjenja, videnja, spiritizem, iskanje stika z mrtvimi; osupnejo ga čudežna ozdravljenja, prikazovanja in tisto, kar je temu podobnega. Pri vsem tem človek svoje ideje često spravlja v zvezo s Sv. pismom. Izvedenci in gorečneži prirejajo o zadevi mednarodne simpozije.
Sodobna verska gibanja z različnimi imeni in najrazličnejšimi cilji bi spravili v tri skupine. Oznako je 1985 dal bivši predsednik Tajništva za neverne, dunajski kardinal Franz Konig.
1. Gibanja, ki so usmerjena v »poslednji dan« ali konec sveta.
2. Gibanja, ki hočejo krščanstvo pomešati z ezoterično-okultističnimi vedami. Preprosto povedano: krščanstvo povezujejo k samovoljno trditvijo o izbranih in zveličanih in o njihovem številu. Pri tem se zatekajo k okultizmu, tj k neznanstvenim trditvam o skrivnih, neznanih silah.
3. V tretjo skupino se uvrščajo psevdo-verska gibanja, tj. taka, ki so le navidezno verska. Njih teženja imajo skoraj vedno ekonomsko-politični značaj. Sem sodijo filozofije z Daljnega vzhoda kot sta npr. joga in zen in tudi budizem in hinduizem. Dejavnost in vpliv teh sta po vsem svetu zaznavna. Prizadevno deluje tudi neoislamska misija Baha'i; njen cilj je, združiti vse vere. Pri vsem tem igrata važno vlogo magija in bajeslovje. Reči moramo, da so vzhodnjaške sekte bolj verske ideologije kot vera, a danes prodirajo in brstijo v svetu verske praznine.
ZASKRBLJENOST CERKVE
Ob duhovni stiski človeka in njegovih izkrivljenih potih Cerkev ne more stati brezbrižno. Znašla se je pred novimi kričečimi vprašanji.
Kongregacija za verski nauk je predlansko jesen poslala vsem škofom opozorilno pismo glede izganjanja hudiča. Med verniki so se pojavile nepravilnosti. V krščanskih skupnostih se je namreč na nekaterih molitvenih srečanjih vedno pogosteje dogajalo, da so bili navzoči »obsedenci« in da so iz njih izganjali hudobnega duha. Predstojnik kongregacije kardinal Ratzin-ger je ponovno poudaril, da brez škofovega dovoljenja vernikom ni dovoljeno uporabljati obrazec za izganjanje hudobnega duha, kakor ga je odobril papež Leon XIII. Krajevni ordinarij naj daje dovoljenje le pobožnim, učenim in razsodnim duhovnikom, ki živijo neomade-ževano življenje.
V februarju 1984 so štiri ustanove Apostolskega sedeža — med njimi kot najvažnejša Tajništvo za edinost kristjanov — prosile škofovske konference in nekatere strokovnjake po svetu za informacije o novih verskih gibanjih in organiziranih sektah. Na podlagi obširnega raziskovanja in posvetovanja — sodelovalo je 75 škofovskih konferenc — je Apostolski sedež 2. maja lani izdal poročilo z naslovom: Sekte in nova pastoralna gibanja — pastoralni izziv.
Da, ti novi verski pojavi so za Cerkev vznemirjajoč in zelo resen problem. V človeku namreč odkrivajo notranje praznine, duhovne potrebe in težnje najti izhod, ustvarjen po njegovem okusu in predstavah. Sekte nauku Cerkve direktno niso nevarne, nevarne pa so vernikom. Njihovemu vplivu podlegajo zlasti mladi in tisti, ki živijo na robu družbe. Pogosto se dogaja, da se v vabljive mreže ujamejo dobri katoliški verniki, predvsem Usti, ki menijo, da znotraj svoje Cerkve
ne najdejo zase in za svoje verske potrebe dovolj razumevanja in priznanja.
Vatikanski dokument trdi, da ni mogoče izluščiti enostaven odgovor ali poiskati ustrezno navodilo za odpor proti idejam in metodam, kajti sekte delujejo v različnih deželah, drugačne pa so tudi okoliščine in vzroki, iz katerih so se porodile. Dokument z žalostjo ugotavlja, da nove religije nočejo razgovora s katoliško Cerkvijo in tudi ne z drugimi Cerkvami.
Nekatere sekte so pri rekrutiranju privržencev prebrisano spretne in uporabljajo pravo metodo »pranja možganov«. Kandidata prisilijo, da se s pretrganjem družinskih vezi priključi sekti. Način njihovega dela z ljudmi in tudi vedenje vodilnih oseb — pri pretežni večini sekt — jasno kažejo na razkrojitveni značaj tako na področju gradnje osebnosti posameznikov v teh združenjih kot s čudnimi idejami o družini in družbi. Skratka: delovanje sekt je negativno, škodljivo in resnični človekovi sreči nevarno.
Vatikanska študija priporoča kot uspešno obrambo vernikov katoliške Cerkve »premislek o tradicionalnem župnijskem sistemu, posebej v nekaterih zelo svojskih krajevnih razmerah«. Vabi k prenovljeni pastoralni dejavnosti. V Cerkvi moramo poiskati nove oprijeme, ki bodo blizu človeka v stiski, oprijeme, ki bodo bolj topli in povezani z dejanskim položajem in dovzetnostjo sodobnega človeka. Priporoča živo vero, upanje in ljubezen. Cerkvena občestva — župnije — naj se trudijo, da bodo vsem članom posredovala občutek sprejetosti, razumevanja in medsebojne povezanosti.
TONE ZRNEC
Prav na pustni torek, ko so bila praznovanja na višku, je Craxi pred senatom podal ostavko svoje vlade. Tako se je končalo njegovo triletno vladanje, ki je bilo polno njegovih samovoljnosti in težnje po čim večji osebni uveljavitvi.
Če hočemo to krizo prav doumeti, moramo poznati tudi ozadje, v katerem je nastala. To je nujno potrebno, saj socialisti sedaj na vsa usta razglašajo, da so krize krivi krščanski demokrati. Pa gre pri tem za očitno sprenevedanje in pretvarjanje dejstev.
Če kdo, je bila v zadnji zakonodajni dobi DC tista stranka, ki se je najbolj odlikovala po potrpežljivosti. In za to je imela več kot dovolj priložnosti, saj sta jo tako Craxi kot njegov oproda Martelli ponovno blatila, izigravala in poniževala. Na začetku prve Craxijeve vlade je že bilo rečeno, da bo v drugi polovici zakonodajne dobe socialiste nadomestila DC na čelu vlade. In socialisti so to brez pomisleka obljubili. In ko je lani Craxijeva vlada prvič odstopila in bi jo morala naslediti demokrščanska, je DC ponovno pristala na predlog socialistov, naj imajo predsednika še eno leto, v marcu 1987 pa naj bi ga zameljal Andreottti iz vrst krščanskih demokratov.
Toda Craxi se obljub ni držal. Snedel je dano besedo in odstopil pod pretvezo, da z DC ni moč sodelovati. Kriza je torej nastala po volji socialistov, ki so dano besedo poteptali. Mnogi so to sicer predvidevali, a to ne zmanjša krivde socialistov in njih odgovornosti.
Takoj po sprožitvi vladne krize so socialisti šli na delo, da jo še bolj zaple-
Huda pomorska nesreča
Četrt ure potem, ko je britanski trajekt (ladja za prevoz potnikov in vozil) zapustil v zgodnjih večernih urah belgijsko pristanišče Zeebrugge in se usmeril proti mestu Dover v južni Angliji, je nenadoma vdrla skozi odprtino, ki služi za vkrcanje in izkrcanje vozil, voda, ki je ladjo prevrnila na levi bok. Tedaj so bili mnogi v obednici, kjer so servirali večerjo, drugi pa kot običajno na raznih koncih plovila.
Vkrcalo naj bi se bilo 549 oseb (od njih 84 članov posadke), 65 osebnih avtomobilov in 35 tovornjakov. V nekaj minutah je izgubilo življenje 58 ljudi, 77 je pogrešanih, 414 pa se jih je rešilo. Večina potnikov je bila britanske narodnosti, med temi številna skupina bralcev londonskega dnevnika »The Sun«, ki je svojim zvestim naročnikom pripravil to potovanje za simbolični funt, tj. 2.000 lir.
Zadnja večja nesreča na morju se je zgodila 1. sept. 1986, ko se je blizu pristanišča Novorosijsk v Azovskem morju potopila sovjetska potniška ladja »Admiral Nahimov«. 423 oseb je bilo mrtvih. Še vedno pa velja za eno najhujših nesreč na morju potopitev britanske potniške ladje »Titanic«, ki je 14. aprila 1912 trčila ob ledeno goro. Tedaj se je ponesrečilo
1.513 od 2224. Vendar je najhujša nesreča bila potopitev francoske ladje »Provence« 26 febr. 1916, ki je bila na krožnji vožnji po Sredozemlju. Takrat je izgubilo življenje 3.100 potnikov.
Obnovljeno pročelje vatikanske bazilike
Obnovitvena dela so trajala dve leti. Obnove so bili potrebni mogočni kipi apostolov pa tudi dve znameniti stenski uri. Restavrirali so tudi pet zgodovinskih vrat iz kovanega železa. Stroške so krili Kolumbovi vitezi iz ZDA. V ponedeljek 23. febr. je sv. oče sprejel predstavnike tega združenja, strokovnjake in druge, ki so izvršili dela, ter skupino kardinalov in škofov. Izrazil je svoje zadovoljstvo, da je pročelje bazilike spet v prvotni lepoti.
tejo m onemogočijo njen pozitiven razplet. Tako so oni določili, kdo naj bi bil novi predsednik: ali De Mita ali Forlani, gotovo pa ne Andreotti. Sami so vedeli, da takega diktata nobena stranka ne more sprejeti, in prav zato so ta predlog postavili. Obenem so postavili zahtevo, da se ob pogajanjih za novo vlado ne sme razpravljati o preprečenju napovedanih referendumov; in če bi le prišlo do sestave nove vlade, hočejo imeti nova ministrstva, čeprav bi bilo to v opreki z 11% glasov, ki so jih prejeli na zadnjih volitvah leta 1983.
Zaradi takega brezobzirnega, nadutega in egoističnega nastopa so se znašli demokristjani v precejšnji zagati. Ali naj žrtvujejo Andreottija, potem ko je bil od lani njihov kandidat; ali naj sprejmejo referendume, ne da bi jih skušali preprečiti; ali naj že vnaprej, še preden je vlada sestavljena, prepustijo nekatera, do sedaj njihova ministrstva, socialistom. Na vsak način ne morejo dopustiti, da bi prišlo do sestave take vlade, v kateri bi bili socialisti za vso svojo oholost, predrznost in nespoštovanje prevzetih obvez še poplačani. In kakšna jamstva naj bi nudila vlada npr. z notranjim ministrom iz socia-
lističnih vrst za izvedbo neoporečnih parlamentarnih volitev? Stranka, ki dane besede ne spoštuje, ne zasluži zaupanja volivcev.
Predsednik Cossiga vse to ve, prav zato postopa preudarno in z majhnimi koraki. Zaveda se, da ima opravka s preve-janim, pa istočasno nezanesljivim in vase zaverovanim sobesednikom. Zaenkrat se socialističnemu pritisku ni vdal in je poveril sestavo nove vlade prav Andreottiju. Ce ta ne bo uspel in bodo vse možnosti za sestavo nove vlade izčrpane, potem so seveda volitve neizbežne. Tedaj bo imel besedo italijanski volilec. Upajmo, da bo toliko zrel, da bo znal kaznovati tiste, ki so to krizo sprožili.	—ak
★
Brzojavka predsedniku republike
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je v sredo, 4. marca, z brzojavko zaprosilo predsednika republike Cossigo, naj ob sedanjih razgovorih za rešitev vladne krize opozori predstavnike najvišjih državnih teles in političnih sil na nujnost čim hitrejše odobritve pravičnega zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji.
Miinchenski nadškof v Sloveniji
Povedal je tudi, da je iz svoje delovne sobe spremljal obnovitvena dela. Prav posebej pa se je zahvalil Kolumbovim vitezom, ki so vsa ta dela omogočili, saj je bilo potrebno veliko denarja.
Zasedanje libanonskih škofov
Maronitski škofje pod vodstvom patriarha Sfeira so se zbrali 4. marca v kraju Bkerke in razpravljali o trenutnem položaju Libanona. Izrekli so svoje zadovoljstvo, da je prišlo do pomirjenja v zahodnem delu Bejruta, pa obenem izrazili obžalovanje zaradi tolikega opustošenja in nasilnih smrti. Kar se tiče sirskih čet, ki so zasedle del Bejruta, škofje upajo, da se bo sirska vlada držala obvez, ki jih je sprejela in da bo Libanon ohranil svoje mednarodno priznane meje, svojo neodvisnost, suverenost, pluralizem in zgodovinske pravice vseh skupin, ki v državi živijo. Ker je Sirija najbližji sosed Libanona, naj, kot je to med dobrimi sosedi, obe državi povezuje prijateljstvo in iskreno sodelovanje ob medsebojnem spoštovanju. Naj bi čimprej prišlo do dogovora o ustavni reformi libanonske države, vse tuje vojske naj bi se umaknile iz Libanona, vse vojaške formacije pa razorožile. Zato pa je potrebna pri Libanoncih modrost in premostitev lastnih spornih stališč.
Od 22. do 25. februarja se je mudil v Sloveniji nadškof in kardinal v Miinchnu Friedrich Wetter. V spremstvu gostitelja ljubljanskega nadškofa Al. Šuštarja je obiskal nekatere kraje na Gorenjskem in Dolenjskem ter se srečal z vrsto ljudi.
V	Ljubljani si je ogledal novi cerkvi v Dravljah in na Žalah. Kanonik Lešnik ga je seznanil s statističnimi podatki ljubljanske škofije. Na Teološki fakulteti v Ljubljani je imel večurni razgovor s tamkajšnjimi profesorji, v ponedeljek 23. februarja zvečer pa je vodil somaševanje v ljubljanski stolnici, ki je bila polna kot za praznike. Z njim so somaševali vsi trije domači škofje in člani stolnega kapitlja. Njegov nagovor je kanonik Lešnik sproti prevajal. Po maši je obiskal še semenišče in bil na večerji z bogoslovci. Njim je pokazal na osebnost p. Ruperta Meyrja, žrtev nacizma, ki ga bo papež čez nekaj mesecev v Miinchnu ob prihodnjem obisku ZR Nemčije razglasil za blaženega. Po večerji si je kardinal ogledal še semeniško knjižnico.
Naslednji dan je maševal v novem kar-meličanskem samostanu v Sori na Gorenjskem. Njim je govoril o karmeličanki judovskega rodu Edith Stein, ki je končala
v Auschwitzu m jo bo papež prav tako razglasil za blaženo ob bivanju v ZR Nemčiji. Ker so bili kraji Škofja Loka, Stara Loka in Crngrob v preteklosti močno povezani s freisinško škofijo na Bavarskem (nje naslednica je sedaj miinchenska nadškofija), si je ogledal te kraje, nato pa se ustavil še v Kranju. Kosila v nadškofijskem dvorcu se je udeležil tudi glavni konzul ZR Nemčije v Zagrebu Albrecht Frank, popoldne pa je obiskal še samostan v Stični.
Center zbranosti v Auschwitzu
Med kristjani in judi je bil sklenjen sporazum o kraju zbranosti v Auschwitzu. Sklenili so ga v Ženevi pred nekaj tedni. Prvotni namen je bil, da bi v območju taborišča zgradili karmeličanski samostan. Toda temu so se uprli judje. Sedaj so se sporazumeli, da bodo izven nekdanjega taborišča zgradili Center zbranosti. Tu bo smel vsakdo po svoji veri in svojem osebnem prepričanju moliti in premišljevati. Tudi samostan karmeličank bo zgrajen izven prostorov taborišča na kakem bližnjem kraju. Taborišče naj ostane takšno kot je.
H Severnoameriški predsednik Reagan je v svojem zadnjem televizijskem govoru priznal, da se je zamišljena politika strateškega odpiranja do Irana spremenila v prodajanje orožja za ameriške talce, za kar je sprejel tudi vso svojo osebno odgovornost. Sprejel je tudi poročilo tako imenovane Totverjeve komisije, da so mu njegovi sodelavci dali slabe in pomanjkljive nasvete. Zaradi tega je štabu za nacionalno varnost prepovedal izvajati nove tajne akcije, Bela hiša (predsedstvo države) pa bo o svojih ukrepih sproti obveščala kongres, tj. ameriški senat in poslansko zbornico.
Spreobrnitev je naša osebna zadeva
Ce vsi potrebujemo spreobrnitve, in sicer v njeni celostnosti in globini, pa ima vsak človek svoje posebno področje, kjer je zanj spreobrnitev posebno nujna. Za mladega je to nekaj drugega kakor za starejšega, nekaj drugega za zdravega kakor za bolnega, spet nekaj drugega za bogatega kakor za reveža. Za nekoga je spreobrnitev nujna zaradi njegove nepoštenosti, laži in krivic, ki jih dela; za drugega zavoljo njegove razbrzdanosti in neurejenosti v spolnem življenju, pijači ali zapravljanju svojih talentov; spet za drugega zastran njegovega odrivanja Boga na rob in zanemarjanja verskega življenja, molitve in zakramentov.
V letošnjem postnem času z vso iskrenostjo in resnostjo premislimo, kje nam je spreobrnjenje potrebno, kje nas Bog osebno kliče, vabi in čaka, da se spreobrnemo.
Ce je kdo bolan in mora jemati zdravila, iti v bolnišnico in na operacijo, ga v tem nihče ne more nadomestiti, naj ga ima še tako rad. Vsakdo mora sam vzeti nase, kar mu je potrebno za zdravljenje. Tako je tudi s spreobrnitvijo. Spreobrnitev je čisto osebna, neodložljiva in neprenosna naloga. Bog kliče in nagovarja vsakogar osebno in vsakdo mora osebno odgovoriti. V Stari zavezi govori psalmist: »O da bi danes poslušali Gospodov glas. Ne zakrknite svojih src« (Ps 95,8). Ta beseda velja tudi nam, še posebej v postnem času.
Spreobrnjenje je res čisto osebna zadeva, vendar pri tem ni nihče sam in prepuščen le samemu sebi. Prvi, ki nam pomaga, je Bog, če za to prosimo v iskreni molitvi. Kristus, ki nas je odrešil, nam omogoča vedno nov začetek.
Pa ne samo Bog, tudi ljudje moremo in moramo pri spreobnitvi pomagati drug drugemu. Ta pomoč pa se ne kaže samo v molitvi za druge, čeprav je to včasih edino, kar moremo storiti. Na poti k spreobrnitvi so večkrat velika pomoč prijateljska beseda, dober nasvet, razumevanje, dobrohotno ir> potrpežljivo spremljanje, predvsem pa osebni zgled. Vsi smo odvisni drug od drugega. Pri spreobrnjenju smo lahko drug drugemu v pomoč ali v oviro.
(Iz pisma slovenskih škofov za letošnji postni čas)
„Koroška poje“ v Celovcu
(Izvirno poročilo)
V priredbi Krščanske kulturne zveze (KKZ) in pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih zadrug v Celovcu je bil v nedeljo 8. marca v Domu glasbe že petnajstič, pod naslovom »Koroška poje« pa desetič tradicionalni nastop pevskih zborov, ki je imel letos to značilnost, da so bili zbori iz treh sosednjih dežel, peli pa so v slovenščini, nemščini, italijanščini in furlan-ščini.
V vabilu stoji zapisano, da je »Koroška bila od nekdaj in je še danes kulturno in jezikovno izredno bogata. Zato bo spored vseboval pesmi v vseh jezikih, ki so doma na teh koroških tleh... Koroška tradicija živi tudi po desetletjih in po bistven nih premikih deželnih meja in upravno politične ureditve... Da meje v današnjem času ljudi čedalje manj ločijo, da imajo lahko tudi povezovalno vlogo, želi KKZ poudariti s tem, da združuje na letošnji zborovski reviji zbore iz vseh predelov nekdanje Koroške.«
Dvorana je bila do kraja zasedena, Slovenci iz vseh krajev južne Koroške, duhovščina množično prisotna. Med gosti so bili opazni državni poslanec Karel Smolle, predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, jugoslovanski in italijanski konzul v Celovcu; ljubljanskega nadškofa je za-
stopal kanonik Golob, celovškega kancler Krištof.
Slavnostnega govornika letos ni bilo. Po uvodni pesmi mešanega zbora »Danica« iz St. Primoža na Koroškem s pesmijo »Slovenec sem« je pozdravni govor imel predsednik KKZ dr. Janko Zerzer, nakar je isti zbor zapel še ostale pesmi na sporedu.
Naslednji zbor je bil mladinski »Ojster-nik« iz Ukev, ki obstoji od leta 1982. Navdušil je zlasti s koroško narodno v Kra-molčevi priredbi »Pesem o rojstvu«.
Tretji zbor je bil mešani »Gruppo cora-le« s Trbiža. Ta nastopa že od leta 1960. Pesmi je zapel v vseh štirih jezikih, zlasti pa je ugajala »Mamma, Piero me tocca«.
Po odmoru je nastopil nemški mešani zbor »Madrigalchor« iz Celovca, ki je nastal že leta 1948. Zapel je osem pesmi, med njimi italijansko narodno »L’invemo b pessato« in koroško v priredbi V. Mirka »Dečva, to mi povej«. S to pesmijo je žel burno odobravanje in jo je moral ponoviti.
Zadnji se je predstavil moški zbor »Vres« iz Prevalj, ki nastopa že 15 let. Tudi ta je osvojil občinstvo in dodal še eno pesem izven sporeda.
Vsa prireditev je trajala dve uri in po-tekala brez zastojev. Splošno mnenje je, da je bil letošnji nastop — tudi zaradi zgoraj omenjenega koroškega okvira — eder. najboljših in uspešnih. - B. R.
Iz Slovenije
Vsemirska obramba
Sovjeti in Amerikanci se pogajajo že leta za razorožitev. Pogajanja so zelo zapletena; ameriško stališče je istovetno stališču obrambne organizacije Nato. Glavni zastopnik ZDA je Max Kampelman. Je tudi glavni direktor Freedom Housa v Nevv Yor-ku, ki izdaja najbolj prestižni mesečnik Freedom at issue (Dilema svobode), v katerem analitično podaja vsako leto stanje svoboščin v svetu. Citiram iz njegovega članka za januar 1987.
Sovjeti so silno spretni sogovorniki. Dobro poznajo politični pritisk, kateremu so izpostavljeni zahodni voditelji. Važno je biti pripravljen in ostati na pogajanjih (v Ženevi) en dan dlje, kot so to pripravljeni Sovjeti. Ne smemo pozabiti razlike v cenitvi vrednot in namenov Zahoda in Vzhoda. Sovjeti so trdno prepričani o zgodovinski nujnosti razvoja v svetovni komunizem in s tem opravičujejo uporabo sile, ki naj ta razvoj pospeši.
Glavni vzrok za današnji nemir in nevarnost spopadov je sovjetski imperializem, Načelo je poznano: karkoli je zasedel komunistični blok, mora tako ostati za večne čase. Kar pa še ni komunistično, pa naj tako postane s pritiskom, podtalnim rovarjenjem, gverilo in če je treba, tudi s terorjem.
Lenin je označil carsko Rusijo za ječo narodov. Leninovi dediči imenujejo svoj imperij socialistično skupnost. Razlike pa ni nobene. In še nekaj je treba upoštevati, po Leninu sta oba sistema nezdružljiva. Ta doktrina je še vedno v veljavi, zato ZDA z njo računajo. Sovjetska zveza je zadnji imperij, ki pa postaja zanjo samo predrag. Rand Co. v Kaliforniji je izračunala, da je Moskva leta 1981 dala svojim satelitom 44 milijard dolarjev podpore! Medtem pa je ta račun postal še precej večji z Nikaragvo, Etiopijo in Afganistanom.
V pogajanjih za razorožitev obstoji več izbir. Prva bi bila v zaupanju v pogodbo o nenapadanju. Povsem nesprejemljiva pa je za SZ, ki si lasti poslanstvo svetovnega komunizma. Druga je grožnja povračila z običajnim in jedrskim orožjem. V tem je bistvo vsemirske obrambe, od katere Amerikanci in Reagan ne popustijo. Velja si tudi zapomniti, kot pravi omenjeni pisec, da je 90% sovjetskih vsemirskih raket vojaških in da Sovjeti že leta delajo na vse-mirski obrambi. Zaenkrat tudi ni realna jedrska razorožitev. Proti tej govori konvencionalno orožje, v katerem so Sovjeti tri do petkrat močnejši.
Tako ta ameriški strokovnjak, glavni zastopnik ZDA v Ženevi. Ni več naivnosti predsednika Roosevelta iz leta 1945. Eden največjih poznavalcev komunizma, M. Dji-las, pravi: »Mir bo obstal samo, dokler bodo demokratske države vojaško močne in odločene upreti se širjenju sovjetskega imperializma.«
Danes smo priča, da skušajo komunisti po celem svetu z Gorbačovom na čelu reševati zavoženi sistem z mnogimi kompromisi. Pripravljeni so dati zasebnikom nekaj možnosti v gospodarstvu in sposobnim nepartijcem odgovorna mesta v sistemu samem. Partija pa seveda ostane z absolutno oblastjo m zadnjo besedo.
Tak kompromis enostavno ni združljiv z demokracijo in neuničljivo človekovo težnjo, da če dela, tudi sodeluje pri oblasti sami. Zopet je neizpodbiten M. Djilas: »Vsako izboljšanje diktature (v večjo odprtost, liberalizacijo, op. p.) nosi zanjo seme proapda.«
Dr. Peter Urbanc
rm no tem
■ Voditelj Krščansko-socialne zveze (CSU) in predsednik bavarske deželne vlače Franz Josef Strauss je poslal na avstrijskega kanclerja Vranitzkega pismo, v katerem protestira zaradi žaljivih in sramotilnih izpadov avstrijskega tiska zoper njegovo osebo. Neposreden povod je bilo njegovo vedenje na elitnem plesu v dunajski državni Operi v predpustnem času. Ko se je pogovarjal z Vranitzkim in predsednikom države Waldheimom, je pred Opero prišlo do krvavega spopada med več demonstranti, ki so bili iz vrst mladih socialistov in »zelenih« ter policijo, ki jih je skušala razgnati. Demonstranti so protestirali zavoljo gradnje tovarne radioaktivnih odpadkov v bavarskem Wackers-dorfu blizu avstrijske meje in ker je bavarska vlada sklenila, da bo za vse tujce, vključno Avstrijce, z izjemo državljanov Evropske gospodarske skupnosti, zahtevala obvezen pregled, da niso okuženi z Aidsom. Strauss je ožigosal protestnike za bedake, v odgovor pa je dunajski dnevnik »Kronenzeitung« bavarskega veljaka označil kot »ljubitelja piva in starega trmoglavca«
Sl Sovjetski zunanji minister ševarnadze se je pretekli teden tri dni mudil v Avstraliji, nato pa obiskal še Indonezijo. Na letališču v Canberri, zvezni avstralski prestolnici, je takoj ob prihodu doživel prvo presenečenje. Kljub vsem varnostnim ukrepom se je do njega prebil zastopnik judovske skupnosti v državi Novi južni Wa-lcs in od osuplega gosta zahteval, kakšen je trenutni položaj Judov v Sovjetski zvezi. Nova oporekanja je doživel Ševarnadze pred pogovori z avstralskim ministrskim piedsednikom in zunanjim ministrom. Pred zveznim parlamentom ga je pričakalo več sto Afganistancev, Judov in pripadnikov vzhodnoevropskih narodov, ki so vzklikali protisovjetska gesla.
■ Ze itak stalno napeti odnosi med Libijo in Egiptom so se še zaostrili s pobegom petih libijskih častnikov, ki so za-piošili za politično zatočišče v Kairu. Libijsko vojaško transportno letalo je namreč nenapovedano pristalo na letališču Abu Simbel na jugu Egipta. V tem kraju je vedno mnogo inozemskih turistov, ki prihajajo zaradi veličastnega templja faraona Ramzesa III. Letalo so nato prepeljali na vojaško oporišče pri Kairu ter ga bodo natančno pregledali. Libijska vlada je seveda takoj zahtevala, da ji letalo vrnejo. Togajanja pa bodo težka, saj med državama ni diplomatskih stikov že od leta 1977, ko je pokojni egiptovski predsednik Sadat obiskal Jeruzalem.
Smučarski dan slovenskih duhovnikov
Ce si je papež 17. febr. letos privoščil dan oddiha s smučanjem v Abrucih, so isto storili slovenski duhovniki, ki so v sredo 25. febr. izvedli svoj smučarski dan v Kranjski gori. Za tekmovanje, ki so ga organizirali že četrtič, se je prijavilo kar 75 duhovnikov. Prireditelj jih je razdelil po starosti v dve skupini. Med seniorji (do letnika 1948) je zmagal ponovno Ciril Bajt s Primorskega, med juniorji pa koroški duhovnik Peter Olip, njegov brat Stanko pa je zaostal za nekaj stotink sekunde.
Smučišče je pripravil smučarski klub Kranjska gora, za ozvočenje so poskrbeli Ratečani, merilci so bili iz Mojstrane. Vsi omenjeni so svoje delo opravili brezplačno. Na cilju so tekmovalcem nudile prvo okrepčilo gospodinje iz Podkorena. Tovarna Elan iz Begunj je dala za nagrado šest parov smuči, ki so jih razdelili z žrebanjem. Slavnostno kosilo je bilo v hotelu Lek, med katerim je nadškof Šuštar podelil medalje, potem pa je bilo še somaševanje v župnijski cerkvi.
Številke niso ravno zadovoljive
V šolskem letu 1986/87 je na slovenski Teološki fakulteti vpisanih 167 slušateljev, od tega so 104 bogoslovci iz vseh treh slovenskih škofij, ostalih 63 pa je iz vrst redovnikov,'redovnic in laičnih slušateljev. Škofijski bogoslovci so po letnikih razdeljeni takole: 1. letnik Ljubljana 10, Maribor 2, Koper 4, skupaj 16; 2. letnik Ljubljana 12, Maribor 3, Koper 5, skupaj 20; 3. letnik Ljubljana 7, Maribor 5, Koper 3, skupaj 15; 4. letnik Ljubljana 9, Maribor 11, Koper 4, skupaj 24; 5. letnik Ljubljana 3, Maribor 2, Koper 3, skupaj 8; 6. letnik Ljubljana 6, Maribor 12, Koper 3, skupaj 21. V celoti Ljubljana 47, Maribor 35, Koper 22, skupaj 104.
Pripravljalni letnik: 5 slušateljev (2 iz ljublj. škofije, 2 iz mariborske in 1 od lazaristov).
Ce izvzamemo letošnji 6. letnik (diakone), potem vidimo, da ima mariborska škofija v petih letnikih samo 23 bogoslovcev. Stanje duhovniških poklicev v Sloveniji za naslednja leta je res kritično!
P. Vendelin na poti za blaženega
Kot stoji zapisano v zadnjih Sporočilih slovenskih žkofij, je Kongregacija za zadeve svetnikov sporočila, da je informativni postopek, ki so ga vodile škofije Zagreb, Maribor, Djakovo za razglasitev božjega služabnika p. Vendelina Vošnjaka za blaženega, sprejet in odobren. Nadaljnji postopen bo sedaj sprejela rimska Kongregacija za svetnike.
P. Vendelin Vošnjak je po rodu Štajerec m se je rodil v župniji sv. Martina v Velenju. Stopil je k frančiškanom in večji del življenja preživel na Hrvaškem. Zato ga imajo Hrvati za svojega. P. Vendelin je bi! stric pok. g. Jožeta Vošnjaka.
Kritičen glas o Medjugorju
Kmečka mati treh otrok, sama pri 45 letih, nam piše iz Slovenije:
Osebno me glede Medjugorja marsikaj moti. Zlasti vedenje vidcev. Če pomislim na Bernardko v Lurdu ali otroke v Fatimi, vidim veliko razliko. Medjugorski vidci se vse preveč razkazujejo, manjka jim skromnosti in ponižnosti. Poleg tega težko sprejemam, da se Mati božja kar naprej prikazuje: v zakristiji, doma, na vožnji, v šoli. Vse ima priokus nekega »spektakla«.
Zelo rada bi, da bi bilo vse res, a se bojim, da se bo vse končalo v nekem razočaranju. Bog daj, da bi se vse razjasnilo Drugače bo vera pri versko slabotnih luhko zelo trpela. Če se bo pokazalo, da je bilo vse prikazovanje zgolj človeška izmišljotina, se bo marsikdo še bolj oddaljil od Cerkve, zlasti v naših krajih. M. Ž.
Pastirček št. 6
Katoliška Cerkev v današnjem Vietnamu
V Vietnamu je približno štiri milijone katoličanov, za katere skrbi 43 škofov in nadškofov ter približno 12.000 duhovnikov in redovnic. V Hanoju je kardinal Trinh van Canom. Nedavno je vlada dovolila, da se v Saigonu odpre semenišče, v katerem je trenutno 45 bogoslovcev. Stiki z Apostolskim sedežem in med krajevnimi Cerkvami (škofijami) so dovoljeni, težko pa je dobiti dovoljenje za potovanje v tujino.
Nadškof Paul Nguyen van Binh je nedavno poročal za francoski katoliški tednik »La Vie« o življenju katoličanov v Vietnamu. Rekel je, da živi v komunistični državi in to se ne da spremeniti. Rad ima komuniste kot vse druge, saj so vsi ustvarjeni po božji podobi ter vodi nadškofijo Saigon, ki se od leta 1960 imenuje Hošiminh. Okoli sto duhovnikov je še vedno v taboriščih za prevzgojo: škofje si prizadevajo, da bi te duhovnike izpustili. Radi bi tudi dosegli dovoljenje za oblikovanje redovniškega naraščaja. Nadškof pravi, da je potrebno veliko potrpljenja in vztrajnosti, da se razgovori z vlado ne bi pretrgali.
V Južni Koreji že dva milijona katoličanov
Ob koncu leta 1985 je bilo po podatkih zadnjega Letopisa katoliške Cerkve v Južni Koreji že 2.005.905 katoličanov; leto prej jih je bilo 1.848.476. To pomeni, da se je njihovo število v enem letu povečalo za 157.429 oseb ali 8 %. V primerjavi s porastom prebivalstva se število katoličanov veča kar petkrat hitreje.
Kamenčki
Enostranske smrtne obsodbe v Sev. Ameriki
Organizacija »Amnesty International« je ostro protestirala ob zadnjih smrtnih obsodbah v ZDA. Označila jih je za samovoljo belcev in rasistično pristranost. Črnec je za uboj belca najpogosteje obsojen na smrt, belec, ki umori črnca, pa izjemno redko. 40 odstotkov vseh na smrt obsojenih oseb v ZDA je črne polti. Dostikrat vplivajo na izrek smrtne kazni denar, polt in politično prepričanje, okoliščine, v katerih se je zgodil zločin, pa so potisnjene v ozadje. Amnesty International posebno nasprotuje izrekanju smrtnih obsodb duševno prizadetim osebam in mladoletnikom, ki so zagrešili hudo kaznivo dejanje. Takšna sodba je v nasprotju z mednarodno pogodbo o državljanskih in političnih pravicah ter z dogovorom OZN o temeljnih človekovih pravicah. Obe listini so podpisale tudi ZDA.
Nova redovna družba
Delavci Kristusa Delavca se imenuje nova filipinska redovna družba, ki se bo odslej posvečala duhovni pomoči malim kmetom in dninarjem. Že uspešno delujočo žensko vejo te redovne skupnosti je ustanovila v letih po 2. vatikanskem koncilu s. Filipina Dexindis iz redovne družbe Steyler misijonarjev. Redovna skupnost ima že toliko kandidatk, da pošilja svoje člane v tri države.
lahko brez ljubezni cepimo drva, žgemo opeko ali kujemo železo, s človekom pa moramo vedno ravnati le z ljubeznijo. (Tolstoj)
Nekemu modrijanu
V pretekli številki Katoliškega glasa sem bral o nekem našem modrijanu, da je trdil: »Nič hudega ni, če narod ostane brez zemlje, saj so jo tudi Judje izgubili, pa so se do danes ohranili.«
Tega modrijana vprašujem: »Ali ve, kaj je bil Ente Nazionale delle Tre Venezie? Če ne ve, kot tudi marsikdo mlajših ne ve, mu povem, da je bila to državna ustanova fašističnega režima, ustanovljena in finansirana z državnim denarjem z namenom, da kupuje zemljo in domove slovenskih kmetov, ki so zašli v denarne težave, in nanjo naseljuje italijanske družine. V Bocnu pa so odprli jeklarsko industrijo, da so lahko naselili v tem mesta številne italijanske družine. Mussolini je dobro vedel, da se s koloniziraniem najuspešneje raznaroduje neko ljudstvo.
Po zadnji vojni Nemci na Južnem Tirolskem (Alto Adige) zlepa ne pustijo, da bi kaka nemška posest prišla v roke, ki niso nemške.
Judje so res bili skoro dva tisoč let brez svoje zemlje in domovine. Toda po zadnji vojni so se po dva tisoč letih vrnili v Palestino in ustanovili svojo državo. Dva tisoč let so o tem sanjali, ker so želeli imeti svojo zemljo in svojo državo. Za uresničitev teh sanj so žrtvovali kri, denar, solze. In še žrtvujejo.
Torej, gospod modrijan, ali je zemlja res drugorazrednega pomena za neko narodno skupnost? Seveda je, toda za marksiste, ki govorijo o izginotju narodov in o asimilaciji malih narodov z velikimi, kot se že dogaja v Sovjetski zvezi. Toda to je mnenje tovariša Edvarda Kardelja in našega sovodenjskega modrijana. Mnogi drugi mislimo drugače. Zato smo se borili in se bomo borili zoper razlaščanje slovenske zemlje, ker to pomeni kolonizi-ranje naše narodne skupnosti, kolonizira-nje, ki ga je začel Mussolini in ga demokratična Italija nadaljuje z drugačnimi izgovori, toda z istimi nameni. Slovenski modrijani ji pa pomagajo.	(r+r)
Na mizi imam 6. številko Pastirčka. Njegova vsebina je znova pestra in nudi otrokom branje za vse njih okuse: na uvodnem mestu je pesem Ljubkfr Šorli-jeve »Mačice«, ki naznanjajo pomlad, ki pa letos noče priti. Naj nas vsaj mačice tolažijo, da je blizu. Sledita dva risana prispevka za mlajše. Gotovo je vsem dobrodošel Marcelino. Gospod katehet je pripravil svoji dve strani za postni čas in pri nedeljski maši.
Poseben spomin velja v tej številki pisatelju Fianu Erjavcu; pripravila ga je M. Perat ob stoletnici njegove smrti. Kako je Erjavec znal prijetno in zanimivo opisovati živali, priča odlomek iz njegovega spisa »Mravlja«. Po več ko sto letih se še vedno prijetno bere. Kar je lepo, nikoli ne zastara. Potem je tu še »Babica in telefon«, saj živimo v časih telefona. Sodoben je tudi »Tomi na obisku« Lučke Peterlin-Susič. Navihanca je to pot peljala na radio. Evelina Pahor še naprej opisuje doživetja v Osapski jami, Zora Saksida pa šaljivo pripoveduje o lisici, ki je stara ratala ter jo muči arterioskleroza.
S to številko bodo gotovo posebej zadovoljna dekleta baletne skupine iz Štan-dreža; predstavijo se na fotografiji in v živi besedi. Za postni čas je vsklajena legenda o Četrtem kralju, v pripovedni obliki pa nas Z. Saksida uči, kako se po slovensko pravi raznim delom kolesa (bi-cikla). Ker kolo znova prihaja v modo, ie kar prav, da znamo tudi po slovensko imenovati razne njegove dele.
Vsebina se zaključuje s športom, kjer so letos slovenski smučarji dosegli dobre uspehe. In seveda Pastirčkova pošta, pisemca in risbice otrok. Teh je prav veliko; pričajo o zanimanju učiteljev in katehetov poleg otrok za Pastirčka, ki je tako res »otroški« list. Glasbene kompozicije je v tej številki prispeval Ivo Bolčina, Z. Saksida pa zastavlja še vprašanje, kdo ima prav, sraka, fazan ali lisica. Otroci naj zgodbo preberejo in odgovorijo. Prav tako naj rešujejo uganke, dvomim pa, da jih bo veliko rešilo rebus. K. JI.
Mednarodni razgovor med Judi,
muslimani in kristjani
V mestu Cordobi na jugu Španije, kjer se je leta 1135 rodil judovski filozof, zdravnik in pravnik Maimonides (Moshe ben Maimon), je bil od 12. do 15. febr. prvi mednarodni kolokvij judovskih, krščanskih in muslimanskih teologov. Vodila sta ga nekdanji senegalski predsednik, pesnik in nobelovec Leopold Sedar Sen-ghor in generalni tajnik Unesca Amadou Mahtar M’Bow, nekdanji minister za izobraževanje v istoimenski afriški republiki. Zbralo se je 40 znanstvenikov.
Mesto Cordoba je bilo zelo primeren kraj za tovrstno srečanje, kajti v svoji bogati in pestri zgodovini hrani kulturne tradicije vseh treh velikih enobožnih ver. Ze od tretjega stoletja dalje je bil v tem mestu sedež krščanske škofije, v srednjem veku je bila prestolnica arabskega kalifa-ta v Španiji in tedaj se je v njej začela razcvetati islamska in judovska kultura.
Širite „Katoliški glas"
Angleška katoliška Cerkev v letu 1986
Lani se je število katoliških duhovnikov v Veliki Britaniji znižalo za 88. V istem obdobju pa se je povečalo število župnij za 108. Število katoličanov se je zmanjšalo za 12.659, bilo pa je 3.000 krstov več. Iz drugih verskih skupnosti je v katoliško Cerkev vstopilo 5.213 oseb, tj. 55 več kot ieta 1985. Nekaj manj je bilo cerkvenih porok.
Slovenska skupnost o sedanjem položaju
Deželno lajništvo Slovenske skupnosti ugotavlja hudo odstopanje od temeljne zahteve celotne slovenske skupnosti v Italiji po odločni obrambi slovenske zemlje in prostorskih interesov manjšine, in to med samimi slovenskimi javnimi upravitelji. Gre za primer Sovodenj, kjer je Uprava občinske enotnosti proti volji prebivalstva pristala na odtujevanje slovenske zemlje; za zadržanje stranke, ki sprejema tudi slovenske glasove, v zvezi z lokacijo sinhrotrona pri Bazovici; kot tudi za večinsko koalicijo v občini Dolina, ki je gladko zavrnila ugovore prebivalcev iz Gročane, s Peska in iz Drage ter Kmečke zveze proti nepotrebnim omejitvam, ki jih prinaša uvedba zaščitenega področja.
O tem je razpravljalo deželno tajništvo SSk na seji v Trstu 5. marca. Poudarilo je nujnost dosledne zaščite življenjskega prostora manjšine. Odstopanje od tega načela hudo ogroža akcijsko enotnost manjšine, saj se mora enotnost kazati v dejanjih, ne le v uradnih stališčih.
O dogodkih v Sovodnjah sta na seji poročala član deželnega tajništva in načelnik svetovalske skupine v Sovodnjah Branko Cernic ter goriški pokrajinski tajnik SSk Marjan Terpin. Deželno vodstvo je podprlo dosledno zadržanje predstavnikov SSk in njihovo zavračanje postopanja občinske uprave, kot tudi zunanjih sindikalnih in političnih pritiskov na so-vodenjsko prebivalstvo. Zato potrjuje nasprotovanje izgradnji tovarne na sovodenj-skem ozemlju, ker je že v preteklosti svetovalo primernejše širjenje industrijske cone; zahteva izboljšanje čistilnih naprav pri bližnjem upepeljevalniku in njegovo postopno odpravljanje, ker hudo onesnažuje okolje.
V	razpravo so posegli vsi prisotni. Lojze Tul in Boris Gombač sta orisala zadevo v zvezi z zaščitenim območjem v kraškem delu dolinske občine, tržaški pokrajinski tajnik SSk Zorko Harej pa zadnje dogodke v zvezi s smhrotronom.
Seja deželnega tajništva SSk se je začela s poročilom o političnem položaju, ki ga je imel deželni tajnik Ivo Jevnikar. Ob sedanji vladni krizi je stranka opozorila na še vedno neizpolnjene zahteve slovenske manjšine v zvezi z zaščitnim zakonom. Kljub obljubam tudi vlada s socialističnim predsednikom ni premaknila naprej te zadeve. Predčasne volitve bi ponovno izničile dosedanji zakonodajni postopek v senatu. Dejstvo pa je, da je besedilo, ki ga je ožjemu odboru senatne ustavne komisije predlagal poročevalec, socialistični senator Garibaldi, v nekaterih bistvenih točkah povsem nesprejemljivo.
Deželno tajništvo je tudi razpravljalo o nedavni okrogli mizi v Vidmu in odklonilo zamisel bivšega komunističnega poslanca Lizzera, češ da bi morali Slovenci sprejeti zaenkrat vsaj kompromisni zakon, da bi dobili vsaj nekaj, nakar naj bi si prizadevali za popolnejši zaščitni zakon. Po mnenju SSk bi to pomenilo novo dolgoletno odlašanje s pravično zaščito, ki je naša ustavna pravica.
Glede Slovencev v videmski pokrajini bi bila sprejemljiva postopnost v izvajanju nekaterih pravic. Vendar mora biti zakon globalen tudi za Benečijo, Rezijo in Kanalsko dolino, ozemeljsko in vsebinsko. S trdnimi jamstvi mora tamkajšnjim rojakom zagotoviti možnost, do pridejo do stopnje zaščite, ki naj bi veljala za Slovence na Tržaškem in Goriškem.
Prejšnji teden je pokrajinski predsednik prof. Cumpcta poročal v svetu o poteku zadnjih dogodkov v Sovodnjah, kjer je občinski svet, kljub ugovorom in protestom predstavnikov opozicije SSk, z glasovi večinske social-komunistične občinske liste odobril začetek poteka razlastitve slovenske zemlje v prid razširitve tovarne Manifattura Goriziana. Dejal je, da bo pokrajinska uprava, pa čeprav ni soglasja v njenem odboru s strani predstavnika SSk, nadaljevala na poti prepričevanja sovodenjskega prebivalstva v prid razširitve tovarne same, ki naj bi predstavljala velikansko korist za vse občane in prebivalce Posočja.
Proti takim trditvam je zelo ostro nastopil pokrajinski odbornik SSk dr. Mirko Špacapan, ki je dejal, da SSk ne bo nikoli odobravala početja sovodenjske občinske uprave, ki se je odločila za prodajo slovenske zemlje na pritisk sindikatov in vsedržavnih strank proti volji večine Sovo-aenjcev, ki vidijo v tem nov udarec naši narodni samobitnosti, obenem pa jih skrbi onesnaženje okolja v tej slovenske občini, kateri je goriška občina pred leti postavila upepeljevalnik prav tik vasi in bi ga hotela celo razširiti za potrebe celotnega Pokrajsnkega ozemlja.
Sovodenjska občinska lista je klonila zahtevam od zunaj, ne da bi si zagotovila zadostnih garancij, da bodo v zameno za razširitev tovarne vsaj zaprli upepeljevalnik in ga prestavili v druge kraje.
Nova tovarna, ki bo proizvajala tkanine, Pa bo neprimerno bolj onesnaževala ozemlje, saj je njene odplake težko analizirati in bodo posledice vidne šele čez desetletja, akoravno danes vsi obljubljajo, da je kaj takega nemogoče in da je odpadni material tovarne zanesljivo pod kontrolo.
SSk kritizira dejstvo, da je goriška in-
dustrijska cona postavljena prav med So-vodnjami in štandrežom in je vedno predlagala, naj se prenese na desni breg Soče, kjer ni naselbin in bi zato onesnaženje ne imelo tako kvarnih posledic, zlasti ne za slovensko prebivalstvo.
Odbornik Špacapan je zato zaključil, da ne odobrava posega goriške pokrajine, in da SSk ne bo sodelovala pri nikakršnem programu pokrajinske uprave, ki zadeva nadaljnje akcije proti interesom Sovodenj cev.
Razprava je potekala ob razumljivi in sramežljivi odsotnosti slovenskega socialista arh. Ceja, ki je s tem svojim dejanjem pokazal, da sicer ne odobrava početja sovodenjskih upraviteljev, da pa nima, tudi kot predstavnik SKGZ dovolj poguma, da bi javno obsodil tako stanje, ki nima prav nič skupnega z boji v NOB, kjer je tekla kri za vsak pedenj slovenske zc-mlje, a na žalost zaman.
Dejstvo je namreč, da bi v tem primeru Sovodnje lahko tekli »ne« novi tovarni, saj zakon ne dovoljuje vsiljevanja infrastruktur brez volje prizadetega prebivalstva.
Ženski molitveni redovi v Italiji
V	Italiji je 8.500 redovnic, ki pripadajo 25 različnim redovom in živijo v 518 redovnih hišah. Te redovnice se posvečajo predvsem molitvi in živijo v strogi klavzuri, kat pomeni, da ne zapuščajo svoje redovne hiše in nimajo stika z zunanjim svetom. Najštevilnejše so klarise in karmeličanke. Vseh je 900, med njimi 35 novink in 20 pcstulantk. Desetletje krize od 1960 do 1970, ki je prizadelo mnoge redovne družine, je šlo mimo strogih molitvenih redov brez posledic. Zadnja leta število poklicev celo narašča. Trenutno se pripravlja nad 200 novink na slovesne obljube.
Seja komisije SSk za kulturo in občila
V	petek 7. marca se je sestala na prvi seji novoustanovljena deželna komisija Slovenske skupnosti za kulturo in občila. V razpravi so njeni člani začrtali prihodnje delo. Obravnavali so pomen novega deželnega zakona o kulturi sožitja, še vedno nerešeni problem Radijskega odra, uresničevanja načela o skupnem kulturnem prostoru in enakopravnem odnosu do vseh izrazov manjšinske stvarnosti v matičnem tisku in knjigotrštvu ter druga aktualna vprašanja.
Komisija je razpravljala tudi o krizi Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Težavam pri določanju repertoarske politike in nerazumevanju za nujnost razširitve upravnega in izvršnega sveta na celotni spektrum naše narodnostne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini se je pridružila še težka finančna kriza, tako da se je SSG znašlo s 1. februarjem brez sredstev. Komisija za kulturo in občila SSk se zavzema za čim hitrejšo rešitev krize ob podpori vsedržavnih, deželnih in krajevnih ustanov ter vse slovenske javnosti, obenem pa izraža polno solidarnost SSG.
O podobi gledališča in o gledališki kulturni politiki bo komisija v kratkem pripravila javno zasedanje v sodelovanju s Krožkom za družbena vprašanja Virgil Šček.
Predavanje o krizi družbenega sistema v Jugoslaviji
Krožek za družbena vprašanja »Virgil Šček« bo letos marca obnovil svojo sezono kulturnih srečanj in predavanj. Zaenkrat so predvidena tri srečanja in sicer:
o	krizi in težavah SSG v Trstu; o problemih zdravstva in o Krajevni zdravstveni enoti; o krizi družbenega sistema v Jugoslaviji.
Prvo srečanje bo posvečeno prav zadnji tematiki, tj. jugoslovanski krizi. O tej bo govoril znani strokovnjak iz Ljubljane prof. dr. France Bučar, avtor pred nedavnim izšle knjige »Resničnost in utvara«. Avtor je predaval po raznih univerzah, velja za izrednega poznavalca jugoslovanskega samoupravnega sistema in je že večkrat nastopil tudi v Trstu.
Srečanje z njim bo v torek 17. marca ob 18. uri v dvorani SPM v ul. Machiavelli 22, II. nadstr.
Pustna prireditev v ul. Risorta
Da se ne pretrga pustna tradicija v Marijinem domu, je tudi letos prof. Dina Slama-Pahor v kratkem času pripravila kar dva prizora.
Ob krasnem ozadju mojstrsko poslikane kulise je na odru najprej zagospodaril Pavliha v osebi skavta Mitja Petarosa. Prev po pavlihovsko se je znal pogajati z novim gospodarjem (skavt Tomaž Petti-rosso) o zadevi dela in jela.
Nekoliko nas je skrbel zapletljaj z lepo ciganko (Irena Pahor), da ne bi ubogega Pavliho preveč omamila. Prišepeta-vala mu je tako skrajno zapeljivo in ga tudi res spravila v trenutno zadrego, a se je k sreči vse dobro izteklo.
Za nameček pa je režiserka oživila na odru znano spevoigro »Tri starke« (od katerih je ena imela — na uho povedano — samo 80 let!). Ob spremljavi dinamično-poskočne glasbe (prof. Dina Pahor) so vse tri igralke skladno in uglašeno zapele (same dolgoletne cerkvene pevke) ter v rajanju dokazale dobro mero humorja. Paradno oblečene » k la Pompadour«, s klobučkom na glavi in odprtim senčni-
kam-parazolom, obilno podložene spredaj in zadaj, so zanosno stopicale po taktu, kar je v dvorani izzvalo salve smeha.
Z novimi prijemi in odlično glasbeno spremljavo je prizor tako navdušil, da so ga morale igralke ponoviti. Med prodajo srečk in zakusko je bilo kar naprej govora o nezmanjšani učinkovitosti naše »stare garde«.
Ali ni taka ljudska igralska umetnost mnogo bližja ljudski duši kot ambiciozne predstave v zakupu moderne umetnosti? - F. V.
V	nedeljo 15. marca ob 17. uri bo v Baragovem domu v Ricmanjih uprizoritev Nu-šičeve komedije
NARODNI POSLANEC
v izvedbi dramskega odseka PD Štandrež. Vabi župnijska skupnost v Ricmanjih.
Bazovica
Na pustni torek se je naša cerkev napolnila z domačini, oblastmi in orožniki. Poslovili smo se od 22-letnega orožnika Andreja Medveša, kateri je postal žrtev nepazljivosti sovrstnika, ki je sprožil mitraljez v kasarni v Benetkah. Družina Medveš je veliko let — kmalu po poroki — prišla v Bazovico, kjer je oče pokojnika služboval kot orožnik. Tudi očeta je smrt zelo zgodaj ukradla družini, ki je štela štiri otroke. Te so po očetovi smrti sprejeli razni zavodi, kjer so lahko nadaljevali šole. Prva dva sta postala orožnika, dve deklici pa sta v Rimu v nekem zavodu. Pokojni Andrej je bil zelo navezan na Bazovico, kamor je rad prihajal, ker je tu imel več prijateljev. Zato je mati želela, da je bil pokopan na bazovskem pokopališču.
Ko smo se poslavljali od Andreja, je v Trstu v bližini sodnije na cesti izdihnila domačinka Ančka Marc vd. Ražem, žena pok. mežnarja Svetka. Bila je več let bolehna. Bolezen jo je strla kar na cesti. Radi smo jo imeli, ker je bila vedno pripravljena pomagati v cerkvi, dokler je mogla. Naša skupnost je tako izgubila dobro krščansko ženo. Bog daj, da bi jo tudi druge žene posnemale in nadomestile.
Obema družinama izreka naša skupnost najgloblje sožalje. Družini Frljetovi še posebej kot zvesti naročnici Katol. glasa.
SLOKAD
Slovensko katritativno društvo (Slokad) se pripravlja na praznovanje 40-letnice delovanja v prid slovenski mladini zlasti med počitnicami, ko prireja kolonije že 22 let v Dragi pri Bazovici. V Drago prihajajo zelo radi otroci, ker je kraj lep, nedaleč od doma in tudi zdrav, saj je kolonija obdana od dreves. Radi prihajajo tudi zato, ker jim nudi trikrat tedensko kopanje v morju, zadnje čase v Sesljanu.
Starše vabimo, da svoje otroke takoj prijavijo na šoli, ko bodo socialne asistentke vpisovale šolarje za počitniške kolonije.
Nekaj publikacij deželne uprave
V	zadnjem času je deželna uprava izdala več zanimivih publikacij. Naj med temi na prvem mestu omenimo novo izdajo Državljanovega branilca, ki je podobno kot prva leta 1982 izšla tudi v slovenskem prevodu. Uvodne besede je napisal sedanji predsednik deželnega sveta Paolo Solim-
PRAZNOVANJE SV. JOŽEFA v Ricmanjih od 19. do 22. marca
Četrtek 19. marca (praznik sv. Jožefa)
9.00 otroška maša s petjem;
11.00 slovesna maša z govorom;
15.00 litanije, govor in sv. blagoslov;
16.00 sv. maša za italijanske vernike;
17.00 večerna maša z govorom.
Petek 20. marca
med dnevom obisk bolnih in ostarelih;
20.00 srečanje s starši šolskih otrok, zlasti birmancev in prvoobhajancev v Baragovem domu.
Sobota 21. marca
11.00 in 16.00 spovedovanje šolskih otrok;
17.00 spovedovanje odraslih.
Nedelja 22. marca
9.00 sv. maša pri Domju (priložnost za velikonočno spoved);
11.00 slovesna sv. maša v Ricmanjih;
15.00 litanije, govor in sv. blagoslov;
16.00 sv. maša za italijanske vernike;
17.00 večerna maša in sklep praznovanja. Ves čas bo priložnost za velikonočno spoved in obhajilo. Med nami bo misijonar p. Jože Pucelj DJ iz Ljubljane. Vsem dragim romarjem, gostom in prijateljem kličemo: Iskreno dobrodošli!
Župnijska skupnost v Ricmanjih
ženo, kaj je in kakšne funkcije ima Urad državljanovega branilca, ki je bil ustanovljen z deželnim zakonom leta 1981. Objavljeni so tudi vsi potrebni naslovi in podatki, kam in kdaj se smejo obrniti posamezniki za pomoč v primeru, da jim deželna uprava ali od nje odvisne ustanove (pokrajine, občine) storijo kakšno krivico na upravni ravni. Naj pri tem še opozorimo, da je med glavnimi zakonskimi določbami o ustanovitvi Urada državljanovega branilca, k. so navedene na zadnjih straneh te koristne publikacije, tudi odstavek, ki predvideva, da bo pri organiziranju Urada treba upoštevati potrebe slovenske manjšine, da se bodo njeni pripadniki lahko izražali v svojem jeziku. Sedež Urada v Trstu je v ul. F. Filzi, 21/1 -III. nadstropje, v Gorici pa v ul. Roma, 23.
Ob letošnjih zimskih igrah 11 dežel Alpe-Jadran, ki so potekale v začetku februarja v Piancavallu, pa je izšla publikacija v italijanščini, slovenščini, nemščini in hrvaščini, ki obsega pozdravna nagovora deželnega predsednika Biasuttija in odbornika Brancatija ter več priložnostnih sestavkov.
Kot tretjo publikacijo pa se zdi prav omeniti knjižico »La salute del sorriso«, v kateri sta dva docenta s tržaške medicinske fakultete (prof. Mario Silla in dr. Elet-tra De Stefano Dorigo) poljudno opisala ustno votlino ter sestavo in funkcije človeškega zobovja. Opisane so nato razne zobne in ustne bolezni ter zdravniška in higienska navodila, kako jih preprečujemo. Publikacijo delijo brezplačno pri deželnem ravnateljstvu za higieno in zdravstvo ter v deželnem Tiskovnem uradu. Žal pa v slovenskem prevodu ni izšla...
Albanska Mati božja je jokala
V	Chicagu imajo pravoslavni Albanci svojo župnijsko cerkev, posvečeno sv. Nikolaju. Na predvečer praznika tega svetnika 5. dec. lani so verniki pri večerni službi božji opazili, da podoba Matere božje na ikonostasu joče. Iz oči so ji lile solze, iz rok pa je kapljalo prijetno dišeče olje. Marijina podoba je kopija Iverske Bogorodice, ki se časti v Rusiji.
Pojav je trajal še naslednje dni in so o njem pisali tudi veliki ameriški dnevniki kot New York Times, Washington Post in drugi.
Ta albanska cerkev in cerkvena občina v Chicagu je verjetno edina cerkev pravoslavnih Albancev, saj so doma zaprte vse cerkve. (Glas koncila).
bergo. Na naslednjih straneh pa je obrazlo-
.............................................................................                     ".........H"""""'""""".............................    »""«««•...............IIIIIIIIIIIIIIIIHII.n.........IH..........,„„„<........HI,IH.......,11..„1111,11,..................   ,,„.............................    IUI.1,,1................................     „„„„„„.........................
b.g.
Nova knjiga o Titu
TITO SE JE BAL ZAVEZNIŠKEGA IZKRCANJA
Že dolgo pred koncem vojne se je go-v°riIo o možnosti izkrcanja zahodnih za-V(-znikov na Balkanu. Mnogi so celo pred-videvali, da bi v tem primeru največje število novomobilizirancev pristopilo k četnikom. Nemci sami so imeli četnike za nevarnejše od partizanov. Zato je Hitler avgusta 1942 poslal šefa policije Meysznerja v Jugoslavijo, da bi zadušil srbski upor.
Njegovo dolgo poročilo o upornih gibanjih v Jugoslaviji partizanov sploh ne omenja. Položaj se tudi pozneje ni veliko spremenil. Poročilo dveh ameriških zveznih oficirjev, ki sta se aprila 1944 vrnila iz Jugoslavije v VVashington, pravi, da
velik del Srbije in Bosne nadzirajo četniki, ki bi ob morebitnem izkrcanju zaveznikov bili zmožni mobilizirati precejšnje število vojakov. Prav tega se je bal Tito. Zato je poskusil sondirati teren za dogovor z Nemci. Če bi se ta posrečil, bi mu omogočil preusmeriti vse partizanske sile proti četnikom in jih eliminirati pred prihodom zaveznikov.
PETA OFENZIVA
Nemška ofenziva Schwarz ali peta ofenziva, kakor so jo poimenovali partizani, je slednje presenetila. Nemci so zbrali pet nemških in pomožnih divizij in partizane silovito napadli. Zanje je veljalo Hitlerjevo načelo, da se z uporniki ne pogaja, ampak se nanje strelja. Kljub težavam, ki jih je predstavljalo hribovito ozemlje, je ofenziva dosegla vidne uspehe. Nemški poveljnik Rudolf Luther je v svojem po-
ločilu zapisal, da se bliža ura, ko bodo dokončno obračunali s partizansko vojsko.
Partizani so utrpeli težke izgube. Tito in jedro njegove vojske sta bila na tem, dr. padeta v roke sovražnikov. Toda z velikim pogumom in drznimi akcijami je partizanska vojska z glavnim štabom na čelu piebila sovražni obroč in se z dolgim in napornim pohodom rešila v bosenske hribe. Ves čas je imela s seboj od tifusa okužene bolnike in ranjence.
V	tem času so Angleži vrgli z letala nad Titov štab v gorovju Durmitor prvo angleško misijo. Vodil jo je kapetan William Deakin, Churchillov osebni prijatelj. S tem jo Tito dosegel politično priznanje in si zagotovil potrebno vojaško pomoč.
Z Angleži je ostal v dobrih odnosih. Leta 1944 se je v Italiji sestal s Churchillom in mu natvezil, da bo kmalu sestavil koalicijsko vlado z monarhisti in drugimi ju-
goslovanskimi patrioti. Dostavil je, da si bo jugoslovansko ljudstvo po vojni svobodno izbralo svojo vlado. Churchill mu je verjel. Prevaro je sprevidel, ko je bilo že prepozno.
STALIŠČE PISATELJICE
Nora Beloff poudarja, da v svoji knjigi ni imela namena zanikati ali žaliti epične borbe jugoslovanskih partizanov. Zgodovinarji druge svetovne vojne v splošnem soglašajo s tem, da so bili Titovi partizani najbolje organizirani in najbojevitejši med raznimi skupinami evropskega odporniškega gibanja. Njihova težka in dolga vojna je bila prežeta z vztrajnostjo, požrtvovalnostjo, premagali so nadčloveške napore in utrpeli ogromno žrtev. Upoštevajoč poleg mrtvih, izgnanih, deportiranih, emigrantov in tudi naravni padec rojstev v vojnem obdobju je baje Jugoslavija izgu-
bila okrog 2.200.000 prebivalcev, to se pra osmino vsega prebivalstva.
Okupator je posejal z mrtvimi vse j goslovanske dežele. Vendar meni Beloff va, da je bila prvi vzrok tako visoke, števila žrtev v drugi svetovni vojni drža ljanska vojna vseh proti vsem. Mrtvi, jih je ta terjala (ki je seveda potekala t okupatorjevi podpori) presega število m tvih, ki jih je zakrivil okupator. Čas končno, da se vprašamo, kolikšno odgovc nost so za vse neštete smrti imeli par zani.
Nova knjiga zgodovinarke Beloff o Ti je že tudi v italijanskem prevodu. Nj< naslov je: »Tito fuori della leggenda. Fii di un mito. La Jugoslavia e 1’Occident 1939-1986. II libro proibito dal regime Belgrado«. Cena 20.000 lir. Tudi tokrat i pojde brez polemik. Upajmo, da bodo p magale odgovoriti na gornje vprašanje.
V nedeljo 15. marca ob 16.30 bo v Katoliškem domu v Gorici gostovala dramska skupina SKPD »F. B. Sedej« iz Števerjana z igro F. S. Finžgarja
VERIGA
Vabi SKPD »M. Filej« - Gorica.
Nagrade za natečaj
Goriška pokrajinska uprava je v prejšnjem letu izpeljala po šolah goriške po-kiajine natečaj o kulturnem bogastvu Italijanov, Furlanov in Bizjakov, ki so se ga udeležile v glavnem srednje šole, med njimi tudi slovenska »I. Trinko« z dopisi, slikami in dokumenti. Za opravljeno delo bodo posamezni zavodi deležni nagrade v obliki literarnega in drugega gradiva v viednosti 200 tisoč lir, vendar po lastni izbiri.
Iz delovanja SZSO-SGS
Mesec februar je potekal v znamenju spomina na očeta skavtizma Baden-Po-wella. Tega smo se člani I. in II. stega spomnili 15. febr. v Sovodnjah. Po maši, ki smo jo sami oblikovali, smo v diapozitivih gledali življenje Baden-Potvella. Ob tej priložnosti bi se v imenu skavtske organizacije rad zahvalil sovodenj skemu župniku in dekanu g. Komjancu, ki nam je nudil pomoč ob Dnevu spomina.
Starejši člani smo se 24. febr. zbrali v mali dvorani Katol. doma, kjer smo si ogledali diapozitive o vzponu slovenske odprave v Himalajo. Gost večera je bil tržaški alpinist Duško Jelinčič, ki je prvi človek v naši deželi, ki je prekoračil magično mejo 8.000 metrov.
Konec februarja smo organizirali različna pustovanja in to po stegih. V Sovodnjah sta obe veji organizacije (v.v. in i.v.) imeli pustovanje v Kult. domu. Člani I. stega smo se zabavali 28. febr. v mali dvorani Katol. doma. Ob veselem ringa-raju in igricah volčičev-veveric so bile letošnja novost video-igre na računalnikih pod vodstvom Bobrov, pri čemer so sodelovali tudi starši, ki so pripomogli, da je vse dobro uspelo.
Kot vsako leto smo tudi letos pripravili izlet na sneg in to 8. marca. Izlet je bil po stegih. Omenimo še, da bo 22. marca VII. skavtsko srečanje SZSO v Trstu. Podrobnejši podatki so v 5. štev. Planike. - Delavni Medved
Sovodnje
Že takoj na začetku občinske seje, ki je bila v petek 6. marca, so se svetovalci SSk vzdržali odobritve zapisnika, v kolikor je bilo v njem govora o razpravi glede spremembe regulacijskega načrta v prid tekstilne tovarne Manifattura Goriziana dne 24. febr., zaradi česar so omenjeni svetovalci pred glasovanjem zapustili sejno dvorano.
Naj v zvezi s tem povemo, da je v nadaljnjem poteku seje svet s tajnim glasovanjem (8 za, 3 proti, ena glasovnica bela, 3 odsotni) poveril arh. Codelio, da spremeni občinski regulacijski načrt. S tem se del sedanjega zemljišča iz zelenega spremeni v industrijsko, s čimer se bo okoristila tekstilna tovarna.
Svet je nadalje odobril nakup slovenskih in italijanskih knjig za občinsko knjižnico in ponovno zaprosil Deželo za prispevek, ki bo služil za urejanje ulic in turističnih cest. Ker morajo vse občine po novem imeti na voljo na pokopališčih usposobljeno mrliško vežo za razne potrebe kot so npr. obdukcije in smrtne nesreče (doslej se je sovodenjska občinska uprava posluževala mrliške veže na goriškem pokopališču), je svet odobril 9 milijonov lir za usposobitev take veže na sovodenjskem, ki bo služila celotni občini.
Nenavadna ja bila s strani večine dopolnitev sklepa iz seje 23. decembra lani. Dopolnitev je bila v tem, da morajo občinski uslužbenci, ko uporabljajo lastno vozilo za občinske posle, dati izjavo, da v primeru nezgode zanje odgovarjajo sami. Upravičeno je načelnik skupine SSk Branko Cernic zastavil vprašanje, ali je občinski uslužbenec primoran službeno na pot z lastnim prevoznim sredstvom, pa m dobil odgovora. Odgovor so dali svetovalci večine s tem, da so sklep odbora odobrili, svetovalci manjšine pa so se vzdržali.
Zakup del za ureditev parkirišča pri občinski telovadnici je dobilo podjetje »Edil scavi« kot najboljši ponudnik, vse skupaj pa bo stalo 125 milijonov lir, medtem ko se celotni strošek za izplačilo ceste h kulturnemu središču na Vrhu že bliža vsoti 60 milijonov lir. Razprava o pravilniku za dodeljevanje zazidalnih zemljišč v obrtniški coni v Malnicah (Rubije) pa je bila na predlog svetovalca B. Cemica (SSk) odložena na prihodnjo sejo. S tem je bila svetovalcem dana možnost, da dokument pazljivo proučijo in vnesejo morebitne popravke
Zupan je svet seznanil z izidom javnega natečaja za mesto občinskega redarja-ob-hodnika. Zmagal je Damjan Fajt, ki naj bi službo nastopil 1. aprila. Zupan je tudi povedal, da bo Zdravstvena enota v kratkem namestila aparat za merjenje onesnaženja zraka v bližini upepeljevalnika. Svetovalec SSk J. Maraž pa je opozoril odbor, da pevski zbor Rupa-Peč spričo tesnih stikov, ki jih ima s pobrateno občino Škofja Loka, s strani domače občinske uprave ni deležen tiste pozornosti kot druga društva v občini. - R. D.
Romjan
V	petek 6. marca je bil dr. Riccardo Rutar, predsednik katoliškega kulturnega društva »Studenci« iz Čedada, gost na Laškem. Podal je zanimiv prikaz o Beneških Slovencih od davnih do današnjih časov. Istočasno je z diapozitivi prikazal tipične kotičke nadiških dolin, zlasti cerkvice na gričih, ki so med seboj vidno povezane.
Prehitro je potekel čas, zato bomo prihodnjič obiskali še terske doline v upanju, da tudi tam najdemo edinstvene odnose med zgradbami in naravo. Žal je tudi v terskih dolinah zaznati vedno večje izseljevanje in staranje prebivalstva, pri čemer se krči izkoriščanje obdelovalnih površin. - K. M.
Letošnji mašniški jubileji
Biseromašnika: Mirko Zorn, posvečen 12. julija 1927, biva v Gorici; Alojzij Gulič, župnik v pokoju, biva v Portorožu.
Zlatomašniki: Alojzij Kocjančič, župnik v Klancu; Hermenegild Srebemič, župnik v p., biva v Solkanu; Vladimir Šircelj, župnik v Matenji vasi.
Srebrnomašniki: Drago Klemenčič, urednik »Družine«, Ljubljana; Anton Požar, župnik, Studeno (Pivka); Franc Prelc, župnik, Portorož; Bojan Ravbar, župnik, Koper; Franc Štekar, župnik, Ledine; Rafko Valenčič, profesor, Ljubljana.
Tržaški slovenski radijski postaji na rob
Zelo rad poslušam oddaje te naše postaje, kolikor pač utegnem. Zlasti me zanimajo poročila. Vendar se godi, da ko čakam na njih začetek, nam ta postaja skoro vedno posreduje kako nemogočo »bum-bum« glasbo. Nekaj časa potrpežljivo prenašam to vsakodnevno prakso, nakar mi živci popustijo. Vse pošljem nekam in ugasnem sprejemnik, ker mi ta način prisile ne gre in ne gre.
Ah se ne bi dalo malce spremeniti te »razvade«, ko tržaški radijski operaterji tako brezobzirno ponujajo svojo bolj malo vredno in dvomljivo umetniško kramo? Ali bi ne bilo lepo, ko bi se držali pravila: enkrat za ene, drugič za druge?
o.	n.
Šport
O varnosti v športu
V	petek 6. marca je bil na sedežu CONI v Rimu sestanek o varnosti na stadionih in drugih športnih objektih, ki se ga je udeležil tudi goriški pokrajinski odbornik za šport dr. M. Špacapan. Poleg drugih uglednih osebnosti so med govorniki bili tudi predsednik CONI Carraro, minister za notranje zadeve Scalfaro in državni podtajnik Spini. Minister je predlagal, da bi za varnost navijačev, oziroma za njihovo kulturno obnašanje morala biti odgovorna športna društva sama, in to ne samo v notranjosti športnih objektov, pač pa tudi na poti domov, po avtocestah in avtogrilih, kjer se po navadi znašajo vročekrvneži po končani prireditvi.
Po drugi strani pa je prišlo na dan pomanjkanje zadostnih športnih struktur, saj se npr. zgodi, da mora rimski meščan že od zgodnjih ur stražiti svoje mesto na stadionu, sicer mu ga drugi zasedejo; do začetka tekme same je tako že ves napet, kadar ni celo pijan: nič čudnega torej, če si potem daje duška z nespodobnim obnašanjem znotraj in zunaj športne arene.
Zadnji zakon o posodobitvi športnih objektov je še kako potreben, čeprav je bilo treba nanj čakati dolgo časa, se pravi do zagotovitve svetovnega prvenstva v nogometu 1990 v Italiji.
ODBOJKA D LIGA
Soča Sobema - Acli Ronchi 2 : 3
(15 : 10, 15 : 9, 6 : 15, 12 : 15, 13 : 15)
Bilo je veliko razočaranje za naše igralce, verjetno še bolj za gledalce, ki so bili skoraj nemočne priče dogodkov na igrišču, kajti kljub vodstvu 2 : 0 Soča Sobema ni zmogla izpeljati tekme v svojo korist.
To soboto 14. marca igra Soča Sobema ponovno v Sovodnjah, tokrat proti ekipi Crisci iz Gorice. - P. T.
ODBOJKA
I.	Div. moški. Fantje so igrali dve tekmi. Moštvo iz Fossalona so nadkrilili s 3 : 0, izgubili pa so proti Torriani iz Gradiške z 1 : 3.
Under 16 moški. Preteklo soboto so se pomerili z ekipo iz Ronk in jo premagali s 3 : 0.
C2 moški. 01ympia Kmečka banka je doma premagala šibko moštvo Dopolavoro iz Trsta s 3 : 0 (15 : 13, 15 : 8, 15 : 8). Igra ni bila na višini. 01ympijci so preveč podcenjevali nasprotnika, zato se je prvi set končal tako tesno; v tretjem setu so se morali pošteno potruditi, da so ujeli in prehiteli nasprotnika. V soboto bodo naši igrali v Gradiški.
SMUČANJE
Tekačem 01ympije se je tudi letos posrečil podvig iz lanskega leta: med 15 smučarskimi društvi iz vse dežele so si priborili drugo mesto (proga je bila dolga 20 km!) takoj za premočnim Sci CAI Lus-sari iz Trbiža in pred močnim »Aldo Moro« iz Paluzze. S tem so si priborili pravico nastopa na državnih tekmah v Trentu 22. marca. Poudariti je treba, da sta kar dve članici 01ympije bili prvi vsaka v svoji kategoriji: Veronika Tominec in Ada Gaier.
Društvene smučarske tekme. Bodo v nedeljo 15. marca v Rablju (veleslalom) in na Trbižu ftekV Tekmovalci bodo po starosti in sposobnosti razdeljeni v kategorije (posebej odbojkarji in skavti). Vpisovanje je možno do petka zvečer pri dr. Vrtovec (tel. 85770), prof. Kranner (86631), trgovina Kosič K2 (84884). Na voljo bo tudi avtobus, ki bo odpeljal v nedeljo ob sedmih izpred avtobusne postaje v Gorici (cena vožnje 4.000 oz. 8.000 lir). - n
IZŠLA JE »PLANIKA« ŠT. 5
Glasilo Slovenskih goriških skavtov
Dobite jo pri Matjažu Terčiču, tel. 884193
Postni govori 1987
Na sporedu so vsak torek in petek ob
15,45	na radiu Trst A. Ima jih p. dr. Bernardin Sušnik Ofm iz Ljubljane:
Petek 13. marca: Odgovoril je: »Tukaj sem!« (2 Mz 3,4).
Torek 17. marca: Vse, kar je Gospod govoril, bomo storili (2 Mz 19,8).
Petek 20. marca: Ne glej na njegovo zunanjost (1 Sam 12,13).
OBUEST1LA
Teološka predavanja v Katol. domu v Gorici. Danes, 12. marca ob 20,30 bo govoril dr. Janez Grilj iz Ljubljane o vzgoji za mir v nemirnih časih, prihodnji četrtek,
19. marca, pa dr. Oskar Simčič o novih moralnih vprašanjih na ravni biomedicine.
V	Kult. domu v Gorici razstavlja od 13. marca svoja dela novogoriški slikar Klavdij Tutta. Urnik razstave: med tednom od 17.00-19,30, ob nedeljah zaprto. Razstava se zapre 27. marca.
Izredni občni zbor SZSO-SGS bo v soboto 14. marca ob 15,30 v Alojzijevišču v Gorici.
PD Mačkolje vabi v torek 10. marca ob
20. uri v srenjsko hišo. Gost predavatelj bo zdravnik-ginekolog dr. Andrej Vuga. Govoril bo: Kaj naj mlad kristjan ve o razvoju telesa in spolnosti.
SZSO priredi v nedeljo 22. marca VIL skavtsko športno srečanje za veji iz-vod in rov-pop na stadionu 1. maja pri Sv. Ivanu v Trstu. Začetek ob 8,30, zaključek predvidoma ob 16,30.
Nabirka za naše vzgojne zavode, za Aloj-zijevišče in Zavod sv. Družine v Gorici ter Marijanišče na Opčinah je prihodnjo nedeljo, 15. marca, ker je ta kvatma v postu, pri vseh slovenskih službah božjih na Goriškem in Tržaškem. Velikodušno prispevajmo!
SSG v Trstu bo db 40-letnici gledališkega dela Silvija Kobala uprizorilo igro Art. Millerja »Smrt trgovskega potnika« v Kult. domu v Trstu v četrtek 12. marca ob 20,30 red A; v soboto 14. marca ob 14. uri izven abonmaja; v nedeljo 15. marca ob 16. uri red C; v ponedeljek 16. marca ob 19. uri izven abonmaja; v torek 17. marca ob 16. uri red I; v sredo 18. marca ob 20,30 red D; v četrtek 20. marca ob 20,30 red E; v petek 20. marca ob 20. uri izven abonmaja; v soboto 21. marca ob 20,30 red B; v soboto 28. marca ob 14. uri izven abonmaja, ob 20,30 pa za red F; v nedeljo 29. marca ob 16. uri za red G in v sredo 1. aprila ob 16. uri red H.
V	Kult. domu v Gorici bo SSG z isto igro nastopilo v ponedeljek 23. marca ob 20,30 red A; v torek 24. marca ob 20,30 red B; v sredo 25. marca ob 10. uri izven abonmaja in v četrtek 26. marca ob 10. uri prav tako.
DAROVI
Za Katoliški glas: Željka Simčič, Gorica 18.000; Z. M. 18.000; Lovrenčevi, Bazovica v spomin Marije Čotar 10.000 lir.
Za Katoliški dom: V.J.D. 200.000; Marijina družba 300.000; N. N. 60.000; rev. Franc Gaber, ZDA 50 USA dol.
Za Zavod sv. Družine: Meri Melcer
50.000 lir.
N. N., Gorica: za novo telovadnico 50.000, za lačne po svetu 25.000 in za katol. tisk 25.000, skupaj 100.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: M. Kogoj 50.000; Bogdan Šuligoj v počastitev spomina Lojzeta Bratuža 200.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: druž.
Silvo Malalan 50.000; druž. Vittorio in Stella Danieli 100.000; Ana Sosič 20.000; Nada Ferluga in družina ob sinovi zaroki 40.000; Karla Smotlak v spomin na moža Marija ob prvi obletnici 50.000; N. N. za novi lestenec 310.000; Eda in Vinko Milič v spomin na Milko Vr., Marijo Br., Marijo Dol., Vanko Ban 80.000; druž. Oliva 10.000; Karmela Križmančič v spomin na Marijo Dolenc 10.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Banah: druž. Vidau v spomin na očeta Avgusta 10.000.
Za cerkev v Padričah: Ljudmila Batič v spomin sestre Marije 10.000; Ivanka Kalc v spomin moža Avguština 15.000; N. N.
100.000 lir.
Za cerkev v Gropadi: Amalija Pečar 20.000; Silvestra Sosič v spomin očeta Jožeta Jurkiča 10.000; druž. Jurkič v spomin matere Ljudmile 10.000 lir.
V	spomin orožnika Andreja Medveša: Efisio Tola za obnovo kinodvorane v Bazovici 50.000 lir.
Za obnovo fresk v cerkvi v Bazovici: Ančka Racman Frljetova 20.000; Silvestra Sosič v spomin očeta Jožeta 10.000; Meri Ozbič v spomin mame Marije 10.000; romarji iz Parme 42 000; Ančka Kužinova 10.000; Marinella Giuman v spomin matere Marije 10.000; Dora Živic namesto cvetja na grob Ančke Racman 20.000; Zelka Joževa v spomin iste 20.000; bratca Diego in Michele Simonini 50.000; Marija Lucci v spomin matere Roze 10.000; Pierina Noj-zova v spomin Ančke Racman 10.000 lir.
Za cerkev na Repentabru: družina Širca-Terčon v spomin Jožefa Jazbeca 30.000; Eda in Vinko v spomin na Milko, Marijo, Vanko in Marijo 20.000 lir.
Za CPZ - Opčine: Ana in Cvetka v spomin na Marijo Dolenc 20.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista, Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
% Ml MU
Spored od 15. do 21. marca 1987
Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slov. tiska v Italiji. 10.15 Mladinski oder: »Lažnivi dedek«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Nediški zvon. 14.10 Radijski kviz o P. Trubarju. 4.45 Športni in glasbeni popoldan z Ivanom Peterlinom in gostom. 16.00 Športne novice. 17.30 Prenosi z naših prireditev in telefonski razgovori ter nagradno tekmovanje s poslušalci.
Ponedeljek: 8.10 Pričevanja o TIGR-u.
9.000 Radijski kviz o P. Trubarju. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo; Anton Velušček-Matevž. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Otroški kotiček: »Prav-Ijučni vrtiljak«. 16.00 Osebno. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Simf. orkester Slov. filharmonije. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka; prehrana in zdravje. 14.10 Povejmo v živo! 15.00 Mladi mladim. 15.45 Postni govor. 16.00 V znamenju Rdečega križa. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Simf. orkester Slov. filharmonije. 18.00 V. Jurc: Pesniški svet Gregorja Strniše.
Sreda: 8.10 Poti do branja. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Rastline: strupi ali zdravila? - Vpliv notranje stiske na človekovo umetnost. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Gospodarska problematika.
15.00 Križem-kraž! 16.00 Od Milj do Devina.
1	/.00 Kulturna kronika. 17.10 M' in glasba.
18.00 Kulturni in družbeni odmevi.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10
Koncertni in operni spored. 11.30 Naš jezik; film, kultura, realnost. 1A10 Otrok in šola. 16.00 Na goriškem valu. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 švedski mešani zbor »En-gelbrekts Motettkor« iz Stockholma. 18.00 Spomini Alojza Zidarja.
Petek: 8.10 Na goriškeem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Spoznavajmo naš mali, nevidni svet; ščedensko narečje. lj.20 Zborovska glasba. 14.10 Naš jezik. 14.20 Ne prezrimo! 15.00 V svetu filma.
15.45	Postni govor. 16.00 Osebno. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Mezzosopranistka Bernarda Fink in pianistka Blaženka Arnič v Trstu. 11.05 Plesi Fr. Smetana. 11.30 Bio-vrt; glas iz Rezije. 14.10 Otroški kotiček: Kaj je v vreči? 14.30 Drugi program. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 A. Rustja: »Boljunec«. Folklorno-dokumentarna oddaja.
V	spomin pok. univ. prof. dr. Jožeta Suhadolca: brat Vinko za cerkev na Opčinah, za cerkveni zbor - Opčine, za Finžgarjev dom na Opčinah, za slovenske skavte v Trstu in za Slovensko dobrodelno društvo v Trstu po 100.000, skupaj 500.000 lir.
Ob smrti Ivane Smotlak so darovali za cerkev v Mačkoljah: N. N. 5.000, nekateri župljani 120.000, Bruna, Marička, Slava, Francka in Marička 50.000 lir.
Za popravilo cerkve v Ricmanjih: Ana Hrvatič, Log v spomin na svoje pokojne sorodnike 20.000; Ernesta Dobrila. Pulje v spomin na pok. Aniona Kosmača 50.000; druž. Kuret, Ricmanje v spomin na svoje pok. sorodnike 75.000; druž. Pregare, Pulje 20.000; N. N., Ricmanje 10.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Albina Košuta za obletnico smrti moža Stankota 20.000; Lojzka Sosič-čevdek 25.000 lir.
Za lačne po svetu: G. G. 50.000 lir.
Za misijone: Marija Malnig 150.000; N. N. 50.000; Lojzka Sosič-čevdek 25.000 lir.
Za gobavce: Pina Grbec, Trst 50.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
t
Dne 6. februarja 1987 se je v ZDA za vedno poslovil od nas ljubljeni brat in stric
univ. prof. dr. Jože Suhadolc
žalostno vest sporočajo	brat	Vinko	z	družino,	sestre
in ostali sorodniki
Trst, Ljubljana, Cleveland (ZDA), Toronto (Kanada)
6. marca 1987 ob prvem mesecu smrti