PRIMORSKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini AA .. Abb postale i gmppo - ^ena 90 lir Leto XXVin. Št. 192 (8285) TRST, torek, 15. avgusta 1972 PRIMORSKI nn: Je -M a. meje ms, njepv Pmnodslt PABTIKANSKI DNEVNIK p. 26. novembra 1943 t vas ZakKiS nad 0,6»., ramnoSen na cikloetdl. Od 5. a« 17. septembra 1944 se Je tiska, , tiskarni C Pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. M ZADNJIH UKREPIH VLADA IN PARLAMENT NA DALJŠEM DOPUSTU Parlament bo pričel z rednim delom šele oktobra RIM, 14. — Vlada je odšla na ®>Dust, prazni so uradi parltunen-13 ri sedeži političnih strank, saj se Predvideva daljše počitniško zatišje razburljivih preteklih tednih, ‘“idreottijevi vladi ne grozi nobena snejša nevarnost najbrž dobra ?Va meseca, saj bo parlament pri-nu ,z delom šele v prvih dneh Ktobra, ko pa ga bo tudi kmalu u v zvezi s kongresom socia-tisticne stranke. . * * * * vendar pa gre pri vsem tem ze-0 verjetno za zatišje pred viharjem, a-l je Andreottiju in njegovi cen-nstični vladi z veliko težavo uspeli' Premostiti že prvo resnejšo čer. je bila v parlamentu pri glaso-3n)u o pokojninah kar trikrat v “J^njšini in ko ie spravila zakon v prvotni obliki pod streho šele tik Brfd prazničnim razdobjem. i.|“eseni pa se predvidevajo še ve-bo'j resne težave, katerim bo ateistična vlada s svojo v bistvu ®*ni«aisko usmeritvijo in šibko ^eino le s težavo kos. Že takoj po v«SjS^ih 5e Prične šola in z njo ^državne delovne pogodbe, ko lah-r30- keir še vedno ni uspelo izusti šolske reforme in ie celotni °Jski sistem v resni krizi, takoj za tem pa so na vrsti , sedržavne delovne pogodbe, bo lah-j Pričakujemo novo vročo jesen ,n ko bodo imeli ponovno odločilno Kedo sindikati, ki bodo tokrat udi formalno nastopili združeno, j^rav jim še ni uspelo, da bi >SeSh trdnejšo organizacijsko enotnost. . Vlada se bo morala s temi težavami spopasti močno ošibljena, . J° samo formalno podpira dobr-5®1? del poslancev, ki uradno spa ajo v sestav njene koalicije. To se j*. Ukazalo že na zadnjem zaseda-Jtnvsedržavnega sveta KD. na ka-£rem se niso o ničemer dogovorih J3 niso nič določih, vendar pa se je ®r*no poglobil razkol med levimi truiami in obstoječo večino v stranki' lavno pa so nastopili tudi kan-jf ®ati, ki bi zelo radi prevzeli An-Preottijevo dediščino. . Zadnji akt Andreottijeve vlade, f® Je napovedala občutno zvišanje 'ajcfonskh tarif in s tem privila ^•tak življenjskih stroškov ie isto-tudi napoved za prihodnje ““ločitve, ki jih bo lahko sprejema-J3 dobra dva meseca brez prave-g3 nadzorstva parlamenta, ki pa “®do morale priti na parlamentar- rešeto, ko se stvari nujno zastre. Znanstveniki obsojajo zločine ZDA v Indokini VARENNA (Como). 14. - Šestde-znanstvenikov iz vsega sveta, tij j,, katerimi so tudi svetovno zna-r fiziki, so podpisali skupni do-fig^nt. v katerem obsojajo ame-s&ko bombardiranje Vietnama ter 'zrekaio za neodvisnost narodi fndokine °kument, ki so ga med drugi-«i' Podpisali Nizozemec H.B.G. Ga-Danec Rosen Feld, Italijan nrcello Cina, predsednik italijan-f ®*3 združenja za fiziko Giuliano r-fald° Francia ter Američani R. j^n. W. Goldstein. G. Weiner in s ' "• Shervvin. so izdelali na žaganju poletne šole o zgodovini fi-]e 6 v dvajsetem stoletju, ki se Zaključilo danes v Varenni bli- ,R°ma- ^1, Razprave so privedle znanstve-dol6 Prepričanja — je rečeno v tih mentu — da ni več mogoče lova* Poklicne dejavnosti, takoimeno-®, čiste znanosti’, od njenih apli-aj.1/- Zaradi tega je treba ob-^ ll vse tiste znanstvenike, ki s sodelovanjem Pentagona pri- pravili najbolj grozljivo orožje, ki se ga ZDA poslužujejo v Vietnamu.* «Pravda» o političnih procesih v CSSR MOSKVA, 14. — «Pravda» objavlja oster komentar v zvezi s pisanjem tujih listov o političnih procesih v ČSSR in pravi, da gre za ((imperialistično reakcijo* in za poskus ((ustvarjanja razdora med naprednimi silami in komunističnim ter delavskim gibanjem*. Obtožence na političnih procesih dolži, da so «škodljivi kršitelji kazenskega zakonika* in «zločinci, ki jih dolže zločinov proti socialistični češkoslovaški državi*, katere je zadela «pravična kazen*. Danes za avtomobiliste najnevarnejši dan RIM, 14. — Tisoč dvajset oseb je izgubilo v zadnjih desetih letih življenje pri prometnih nesrečah v treh dnevih okrog velikega šmarna, 23.519 pa jih je bilo ranjenih. Uradni podatki, ki sta jih zbrala osrednji statistični urad in avtomobilski klub, govore, da je bilo v zadnjih desetih letih poprečno v treh dneh 14., 15. in 16. avgusta po 34 mrtvih in 784 ranjenih dnevno, medtem ko znaša običajno dnevno poprečje 26 mrtvih in 617 ranjenih. Statistika je v svojem hladnem in zato tudi objektivnem jeziku golih številk zelo jasna: v teh treh dneh je nevarnost na cestah zelo velika in zato je tudi povsem upravičen poziv vsem avtomobilistom, naj bodo zelo o-prezni. Najnevarnejši je prav 15. avgust. Tega dne ceste nito tako polne, vročina doseže višek in šoferji menijo, da lahko pritisnejo močneje na plin. Tokrat vse kaže, da je jutrišnji dan še zlasti nevaren, saj grozi visoka vročina, množičnega povratka, s kratkih počitnic še ne bo, zaradi česar je opreznost še toliko bolj na mestu. Na sliki: prazne tržaške ulice. "................................................................„„„............... VSAK DAN NOVI UDARCI NA KOLABORACIONISTIČNI REŽIM V JUŽNEM VIETNAMU Partizanske enote vdrle v tri baze pri Sajgonu in uničile ogromne količine orožja in municije Ameriška revija «Time» o novem mirovnem načrtu za Vietnam - Mednarodna komisija ugotovila, da ZDA namerno bombardirajo jezove in obljudena področja Severnega Vietnama SAJGON. 14. — Južnovietnamski partizani so v zadnjih štiriindvajsetih urah vdrli v tri važne vladne postojanke v neposredni bližini Sajgona ter razstrelili tamkajšnja skladišča orožja in municije. Materialna škoda je ogromna, še večji pa je politični pomen akcij. ki jasno dokazujejo, da kolaboracio-nistična vojska ne more ustaviti napadov osvobodilnih sil niti na samem področju južnovletnamske prestolnice, ki je doslej veljal za najbolj varnega za enote predsednika Van Thieuja. Najbolj drzno akcijo so partizanski komandosi izvedli proti bazi v Lang Binhu. 20 kilometrov od Saj-gona. To je največja ameriška ba za izven meja ZDA. V njej je še h t f r okrog pet tisoč ameriških vojakov, za varnost pa skrbijo enote sajgon-ske vojske, ki bi morala v kratkem prevzeti bazo od Američanov Saboterji FNO so se vtihotapili v bazo, ne da bi jih kdo opazil. Tu so postavili bombe v skladišča in nato nemoteno odšli. Čez nekaj ur je prišlo do prve eksplozije, nato pa so se vrstile še druge, da .je pokalo več ur zaporedoma. Ves arzenal. več kot šest tisoč ton mu nacije in razstreliva, je bil popolnoma uničen. Samo pet ur pozneje so partizanski saboterji z isto tehniko uničili skladišče orožja v Than Tuyju, samo 10 km vzhodno od Sajgona. Na stotine ton min in napalm bomb je bilo uničenih. Končno so danes v prvih jutranjih urah partizani razstrelili skladišče municije v viadni postojanki blizu Pleikuja. Tudi tu so postavili naboje, ne da bi jih kdo opazil. Eksplozije so se nato vrstile celo jutro. Sami vojaški predstavniki kolaboracionistič-nega režima so morali priznati, da so bile zadnje tri akcije najbolj porazne za vladno vojsko odkar se je začela partizanska ofenziva., O hudih bojih poročajo tudi s področja Hueja in Quang Trija, z delte reke Mekong in z drugih področij Južnega Vietnama Med drugim ie partizansko topništvo že tret-tji dan zaporedoma bombardiralo vladno oporišče v Lai Kheju, 50 km s verno od Sajgona. kjer je glavni štab III. vojaške regije. Sajgonski vojak v zasedi med ruševinami Quang Trija. Veliko zanimanja je medtem vzbudil članek ameriškega tednika «Ti-me», ki poroča, da ameriška vlada proučuje nov načrt za rešitev viet namske krize. Cilj tega načrta naj bi bil strmoglaviti režim predsednika Van Thieuja. ne da bi si pri tem Washington »umazal rok* Po pisanju revije sta o tem načrtu razpravljala Nxonov svetovalec Hen-ry Kissinger in hanojski pogajalec Le Duc To na zadnjem srečanju v Parizu. Kot vir informacije navaja »Time* nekega »visokega funkcionarja* vvashingtonske vlade. List piše. da je Hanoj doslej zavračal vse ameriške pobude, katerih namen je bilo ustaviti ogenj na južnoviet-namskih bojiščih, ne da bi rešili vprašanja vlade v Sajgonu. Američani pa doslej niso hoteli zapustiti svojega zaveznika Thieuja. kar je onemogočalo vsakršen razvoi pogajanj. Sedaj pa nai bi bili ameriški pogajalci pripravljeni ustvariti tak položaj, v katerem bi oil Thieu prisiljen, da odstopi čeprav bi ZDA tega izrecno ne zahtevale. Nova načrt v bistvu predlaga, naj bi v Južnem Vietnamu ustvarili dve vladi: eno za področje, ki je pod nadzorstvom kolaboracionistov, drugo pa za ozemlia. ki jih držijo osvobodilne sile. Vladi bi morala biti seveda prehodnega značaja, dokler se ne bi njuni predstavniki med seboj zmenili o politični bodočnosti Južnega Vietnama. O obstoju mirovnega načrta, o katerem poroča »Time*, ni bilo doslej niti uradnih potrdil, niti demantijev. Glasnik delegacije juž-novietnamske začasne revolucionarne vlade v Parizu je samo dejal, da «p.redlogov ie zelo veliko*, najboljši pa je tisti v sedmih točkah, ki ga je izdelala njegova vlada. O položaju v Južnem Vietnamu obširno piše danes tudi «New York Times*, ki poroča, da je po juž-novietnamskih zaporih na tisoče štu- za porih zverinsko mučili kot je izvedel dopisnik dnevnaka od svojcev aretiranih. Sam dopisnik poroča, da ni mogel preveriti teh trditev. ker režim ne dovoljuje časnikarjem vstopa v tako imenovane «centre za prevzgojo*, o katerih pa je znano, da so bolj podobni pravim koncentracijskim taboriščem. Dopisnik navaja tudi izjavo nekega policista, ki zgovorno priča o ravnanju z jetniki: »Če so nedolžni. jih muči, dokler ne postanejo krivi*. Končno časnikar poroča nekaterih primerih, ko so ljudi zaprli samo zaradi tega. ker so bili njihovi sorodniki osumljeni sodelovanja z osvobodilnimi silami Tako so neko žensko dali v zapor na Zaradi današnjega praznika velikega šmarna jutri v Italiji ne bo izšel noben dnevnik. Prihodnja številka »Primorskega dnevnika« bo izšla v četrtek, 17. t.m. podlagi dvomljivih informacij, da njen sin sodeluje s partizani čeprav ostali štirje sinovi te ženske so v vladni vojski Dnevnik potrjuje tudi, da v Južnem Vietnamu za-pirirajo vse, ki so za določeno ob dob-ie živeli ne osvobojenem področju, ter dodaja, da te ljudi peljejo v zapore v Con Son s helikopterji, ki jih daje na razpolago ameriška oh veščevalna služba CIA. Člani mednarodne preiskovalne komisije o ameriških zločinih v Indokini so medtem zaključili obisk v Severnem Vietnamu ter ob povratku v domovino povedali, da so se na lastne oči prepričali, da ameriška letala namerno in premišljeno bombardirajo sevemovietnamske jezove in nasipe ter obljudena področja. Bivši pravosodni minister v ameriški vladi Ramsey Clark, ki je bil član komisije, ie izjavi, da so mu hanojski voditelji zagotovili, da bodo osvobodili vse vojne ujet-dentov, delavcev, kmetov in žensk, | nike. ko bodo Američani prekinili ki jih je režim osumil »sodelova l bombardranja končal vojno ter se nja s komunisti*. Jetnike nai bi vi vrnili domov. ‘u. .....................................................................................lini...... ur ............................... IIIIIIUIIIIIIIIIIIIIII||||||||||||||||||||||||||||||||M|||||||||||||||||||||||||||||||,||,|,|||||||11|||||||||||||||||||| OSUšNJE, 14. — Predsednik Džemai J3ijedič je v soboto na i j*® v Posušnju obširno govoril ^“ristični dejavnosti proti SFRJ. jJ* ®e mi potrebno seznaniti naše av*iane z dejstvom*, je dejal ®dsednik ZIS, «da so večina te-!av°v. *z skupine, ki je bila ne-rJjf}0 likvidirana v Bosni in njihovi C*:1 ji uživali gostoljubnost _Av-■m -ie. s katero ima naša država / ?e diplomatske in druge stike. Jtlart^Bliji so oporišča, vežbališča, bate'- a or°žja *n diverzantskega >roteriala za zločinsko dejavnost Jugoslaviji. Zaradi dolgoletne tju lljane dejavnosti te in podob-fašističnih - terorističnih tolp tj jjhhovih nekaznovanih zločinov, liji1*1 pristojni avstralski organi ttjij ^Prečili, so se teroristi spu-2 v to pustolovščino, a ta na Jugoslavijo so u- abdli tudi ozemlje sosednje Av-Pred ilegalnim prihodom v >rai 86 .ie teroristična skupina 13 v Avstriji, kjer je taborila tcif “sposabljala za diverzantske Cin' stopnjevanja teroristične de--j. je prišlo zadnje čase zato, on3enjenih in nekaterih .] "i" evropskih in čezmorskih de-jljijP^efjujejo delovanje ekstremni 'šisj.-i! emigraciji ter teroristično -_ “Učnim posameznikom in orga-fjam, naperjenim proti suve- GOVOR PREDSEDNIKA ZIS 0 TERORISTIČNI DEJAVNOSTI PROTI SFRJ Bijedič o odgovornosti Avstrije in Avstralije za delovanje ekstremne politične emigracije renosti in ozemeljski nedotakljivosti Socialistične federativne republike Jugoslavije. Naša vlada je nenehno opozarjala vlade teh dežd na pravi značaj in cilje te fašistično - teroristične dejavnosti ter zahtevala ukrepe proti njej. »Žal moram ugotoviti — je nadaljeval Bijedič — da naši dosedanji koraki niso naleteli na potrebno razumevanje. Zaradi strpnosti vlad dežel, v katerih delujejo, so teroristi stopnjevali svojo aktivnost od pozivanja k nasilju, onemogočanja normalnega dela in napadov na naša diplomatsko - konzoilarna predstavništva, po do ubojev naših diplomatskih predstavnikov in orslužbencev, nastavljanja bomb na javnih mestih in v letalu JAT ter zdaj do vdora teroristične skupine v našo državo »Upajmo,* je dejal Bijedič, «da je ta primer dovolj drastičen, da bo spodbudil pristojne avstralske, avstrijske in druge organe k ukrepom, ki bodo onemogočili subverzivno in teroristično dejavnost o-stankov fašističnih tolp proti SF RJ.* »Zaradi vsega tega naša vlada zdaj zahteva pri vladah Avstralije, Avstrije in nekaterih drugih dežel pravo ocenitev teroristične dejavnosti, vsestransko preiskavo in učinkovit postopek ter kazen za ljudi, ki so neposredno ali posredno odgovorni za dosedanja nasilna dejanja ter za priprave in organizaci jo teroristične dejavnosti proti Jugoslaviji. Prihod diverzantske skupine v našo državo in celotna dejavnost ekstremistične sovražne emigracije najresneje opozarjata na dejstvo, da smo izpostavljeni novi oblaki pritiska reakcionarnih protirevolucionar- nih sil. Te sile uživajo podporo in pomoč tistih v inozemstvu, ki jim ne gre v račun neodvisna in neuvrščena politika Jugoslavije. Dejavnost teh sil je naperjena proti o-zemeljski nedotakljivosti in neodvisnosti Jugoslavije ter proti njenemu notranjemu samoupravnemu političnemu sistemu. Sestavni del te in takšne umazane dejavnosti je bilo tudi vtihotapijenje uničene fašistično . teroristične skupine. Zelo prepričljivo in celo naivno zvenijo izjave predstavnikov uradnih organov, ki obsojajo takšno u-mazano dejavnost, hkrati pa se izmikajo odgovornosti. Neverjetno je, da se na ozemlju sodobne, moderno organizirane države lahko dogajajo takšne stvari, ne da bi jih preprečili. Nevzdržno je, sklicevati se na demokracijo in državljanske pravice teroristov, hkrati pa zapirati oči pred zločinskim ravnanjem fa- šističnih kriminalcev z jugoslovanskimi državljani in z jugoslovanskimi diplomatsko - konzularnimi predstavništvi v inozemstvu. Pri uničenju fašistično - teroristične tolpe je razen enot teritorialne obrambe in varnostnih organov naj-aktivneje sodelovalo tudi jugoslovansko prebivalstvo vseh krajev. Velik vtis je napravila patriotična zavest prebivalstva vseh narodnosti in starosti, ki je tudi tokrat potrdilo zvestobo pridobitvam narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije. Oboroženo ljudstvo, ki fe organizirano sodelovalo pri uničenju skupine diverzantov, je v praksi u-veljavilo koncept splošne ljudske o-brambe ter njeno nenadomestljivo moralno - politično in obramhno moč. Globoko nas je ganila tragična smrt naših državljanov, ki so padli v boju proti zločinskim teroristom. V sočutju z njihovimi druži- nami, sorodniki in rojaki smatramo za svojo dolžnost, da neomajno nadaljujemo delo, za. katerega obrambo so dali življenje. Dogodki so potrdili, da koncept splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite organsko izhaja iz naše celotne družbe in to hkrati pomeni logično nadaljevati pridobitev splošne ljudske vstaje in socialistične revolucije. To je izraz trdnega prepričanja na teme- lju stoletnih izkušenj naših ljudi v boju za narodni obstoj, da je edinole z združenimi močmi vseh, ki žive v tej deželi, mogoče zagotoviti nemoteno svobodno življenje in delo. To je hkrati dokaz pripravljenosti naših ljudi, da bodo branili in s krvjo ubranili pridobitve socialistične revolucije:: pravico, da sami upravljajo z vsemi družbenimi dobrinami in da sami odločajo o pogojih in sadovih svojega dela. CANBERRA, 14. — Glasnik avstralskega tajništva za zunanje zadeve je včeraj izjavil, da jugoslovanska vlada ni predložila formalne protestne note v zvezi s podporo »ustaškim terorističnim fašistom*. Glasnik se je tudi skliceval na do sedaj znane rezultate preiskave in trdil, da niso utemeljene jugoslovanske obtožbe, da so se teroristi vežbali v Avstraliji. Deklaracija iz Georgetovvna Sklepi konference zunanjih ministrov neuvrščenih držav GEORGETOWN, 14. — Zunanji ministri neuvrščenih dežel so sklenili svojim vladam predlagati, naj bo četrta konferenca šefov držav in vlad teh dežel prihodnje leto. To je eden najpomembnejših sklepov v »deklaraciji iz Gergetowna», ki so jo sprejeli na zaključni seji ministrske konference. »Deklaracija iz Georgetovvna* ne omenja kraja in dneva sestanka neuvrščenih, vendar se je v krogih delegacij izvedelo, da so se v duhu sodelovanja in prizadevanja za soglasne sklepe dogovorili, naj bo sestanek šefov držav in vlad v Alžiru. V prizadevanjih, da bi načela neuvrščenosti spremenili v skupno akcijo in da bi ta načela ostala osnova mednarodnega sistema, so zunanji ministri prav tako sklenili sedanjemu pripravljalnemu odboru podaljšati mandat. To so storili z namenom, da bi odbor pomagal zambijski vladi kot u-sklajevalki neuvrščenih dežel pri bodoči aktivnosti, predvsem pa pri pripravah na četrto konferenco držav in vlad v Alžiru. »Deklaracijo iz Georgetovvna* poudarja, da se udeleženci ministrskega sestanka strinjajo z nujnostjo posvetovanja na raznih ravneh o vseh vprašanjih, ki se tičejo neuvrščenih, vključno z dvostranskimi regionalnimi in med-regionalnimi posvetovanji članic tega gibanja. Neuvrščeni bodo pripravljeni na solidarne akcije vselej, kadar bosta ogroženi neodvisnost in ozemeljska nedotakljivost katere izmed neuvrščenih dežel. Sklepi poudarjajo, da se bodo neuvrščene dežele zavzemale proti agresiji in okupaciji tujih ozemelj ter nastopale proti vsem o-stankom kolonializma in rasne diskriminacije. Neuvrščeni bodo razen tega proučili poti in sredstva za zagotovitev pomoči osvobodilnim gibanjem, in sicer s financiranjem oborožitve in z vojaškim usposabljanjem. Krepitev učinkovitosti in univerzalnosti OZN je prav tako ena izmed nalog neuvrščenih v prihodnjem obdobju, je rečeno v »deklaraciji iz Georgetowna», temelji in zelo obsežni politični listini tega prvega ministrskega sestanka na tleh Latinske Amerike in karibsivga poaročja. Rečeno je, da si bodo prizadevali za defini-racijo agresije v skladu z ustanovno listino OZN in z načeli neuvrščenosti. Cilj tega ministrskega sestanka, na katerem je sodelovalo po uradnem sporočilu 59 članic, 12 opazovalk in 7 osvobodilnih gibanj, katerih predstavniki so bili gostje, je pomenil skupno prizadevanje za konkretizacijo ciljev neuvrščenosti v skladu s sklepom šefov držav in vlad septembra 1970 v Lusaki. V minulem obdobju je neuvrščenost izpričala ne le svojo veljavo in upravičenost, marveč je tudi prispevala k reševanju problemov in uresničevanju teženj neuvrščenih dežel. Ministri zdaj ugotavljajo, da je delitev sveta na dvoje zavzela obseg multipli-ciranja centrov moči in da je prišlo med velikimi silamj do pogajanj in dvostranskih sporazumov. Neuvrščeni to sicer pozdravljajo, sodijo pa. da ima to popuščanje omejen zemljepisni obseg, zato zahtevajo v georgetownski deklaraciji širše univerzalne okvire popuščanja in sporazumevanja ob aktivnem sodelovanju neuvrščenih in drugih dežel. Ministri pravijo, da popuščanja v odno«h med velesilami ne spremlja ustrezen proces na področju sporov in kriz, vendar u-gotavljajo, da so se po sestanku v Lusakj okrepila osvobodilna gibanja za nedvisnost in mir na o-zemljih pod kolonialno upravo. Ministri prav tako poudarjajo splošno krepitev protiimperiali-stičnih in protikoloniaiističnih sil po svetu. Ministri so poudarili, da mora popuščanje spremljati razvoj mednarodnega sodelovanja, med drugim tudi na gospodarskem področju, in krepitev sistcana OZN ter so pozitivno ocenili prizadevanje za pr puščanje napetosti in za sodelovanje med evropskimi dežela-n)i- V tej zvezi so posebej pozdravili pobudo za sklicanje evropske konference o vamostj in sodelovanju. Ministri ugotavljajo povezanost položaja v Evropi s tistim v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu. Ministrska konferenca je odločno nastopila proti graditvi novih vojaških oporišč na tujih ozemljih in zahtevala demontiranje sedanjih oporišč v raznih delih sveta, zlasti v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki. V tej zvezi konferenca podpira prizadevanja za u-stanavljanje področij miru in sodelovanja v raznih delih sveta, vse v skladu z ustavno listino OZN. Ministri ugotavljajo, da je Sredozemlje postalo področje naraščajočega vojaškega tekmovanja, zato pozdravljajo pobudo za sklicanje konference sredozemskih članic tega gi- banja. Dodajajo, da so pripravljeni podpirati mir in sodelovanje med roarodi tega področja. Na podoben način podpirajo ministri tudi prizadevanja za ustanovitev področij miru in sodelovanja v Indijskem oceanu in v jugovzhodni Aziji. Ker je bila konferenca na robu karibskega področja, je izrazila solidarnost z narodi, ki se tu borijo za neodvisnost. V tej zvezi je posebej omenila resolucijo OZN o Portoriku. Ministri sodijo, da so osvobodilni procesi v deželah pod kolonialno upravo prišli v odločilno fazo. Obsodili so kolonialne režime in poudarili, da se nekateri izmed njih ohranjajo zato, ker jih podpirajo zahodne velesile. V deklaraciji iz Georgetouma so ministri še posebno nastopili proti sedanjemu stanju na afriškem jugu in ugotovila, da nekateri rasistični in kolonialni režami zadnje čase izvajajo subverzijo in provokacije proti neodvisnim afriškim državam, kot so Gvineja, Tanzanija. Zambija, LR Kongo in Senegal. Ministri so v deklaraciji pozvali - «e neodvisne in napredne dežele, m J še bolj pomagajo vsem osvobodilnim gibanjem. Ministri so izrazili solidarnost z bojem narodov Vietnama, Kambodže in Laosa tem ugotovili, da je načrt sedmih točk ustrezna osnova za resna pogajanja o miru v tej deželi. Podprli so tudi Sihanuhov načrt, objavljen marca 1970. Izrazili so prepričanje. da si bodo narodi teh dežel priborila neodvisnost, svobodo in mir, ter zahtevali umik vseh tujih enot z ozemlja teh treh dežel. Posebej so izrazili zaskrbljenost zaradi ameriške eskalacije v Vietnamu z bombardiranjem jezov in drugih objektov. V tistem delu deklaracije, ki se nanaša na Latinsko Ameriko, ministrska konferenca izraža vso podporo čilski vladi narodne enotnosti in graditvi nove družbe. Podporo izraža tudi ukrenom vojaškega režima v Fsruju v prizadevanju za ohranitev suverenosti In zagotovitev družben' ta napredka, na podoben način pa tu,li sedanji vladi Paname. Glede ekon•- VČERAJ NA AVSTRIJSKEM LESNEM SEJMU V CELOVCU Dan Furlanije-Julijske krajine s tiskovno konferenco Varisca Deželni odbornik za okrepitev stikov z Avstrijo ■ Jutri bo dan Jugoslavije Na 21. avtrijskem lesnem sejmu v glavnem mestu Koroške je bil včeraj »dan Furlanije - Julijske krajine*. V njegovem okviru je imel deželni odbornik za promet in zadružništvo Salvatore Varisco posebno tiskovno konferenco, katere so se udeležili številni avstrijski časnikarji in dopisniki raznih italijanskih, jugoslovanskih, nemških in drugih listov. Konference so se udeležili tudi predstavniki gospodarskih krogov naše dežele, ki je. kakor znano, tudi letos uradno prisotna na celovški prireditvi, medtem, ko .je glavno mesto Furlanije - Julijske krajine poleg tega zastopano tudi s posebnim standom, ki ga je pripravil tržaški odbor za enotno gospodarsko propagando v Palači narodov. Po tiskovni konferenci je v parku Lovskega gradu nedaleč od Celovca nastopil z velikim uspehom folklorna skupina »Chei di Guart* iz Ovara, na kar se je deželni dan na sejmu zaključil s sprejemom, ki ga je odbornik Varisco priredil na čast koroškim oblastem in številnim gostom. V tej zvezi naj zabeležimo, da se je deželno odposlanstvo med svojim tridnevnim bivanjem v Celovcu sestalo z zastopniki avstrijske zvezne in deželne u-prave ter s predstavniki koroških gospodarskih krogov. Na županstvu je bila dopoldne slovesnost, na kateri je italijanski generalni konzul Venier izročil županu Aussenvin-klerju odličje reda italijanske republike za zasluge. Izročitvi priznanja so prisostvovali najvišje koroške oblasti in deželno odposlanstvo z odbornikom Variscom na čelu. Na tiskovni konferenci je Varisco poudaril pripravljenost dežele Furlanije - Julijske krajine, da okrepi politične in socialne, predvsem pa gospodarske stike z Avstrijo in še zlasti s Koroško. Za to, pa so med drugim nujno potrebne tudi dobre prometne zveze med obema deželama. Na tem področju so bili v zadnjem času doseženi nekateri ugodni rezultati, tako glede kopenskega kot tudi zračnega in pomorskega prometa Najvidnejši korak pa predstavlja nedavno sprejetje izvršilnega načrta za gradnjo avtoceste Videm — Trbiž in vzporednega načrta za uresničitev prodora pod prelazom Motite Croce Carnico. Razvoj dogodkov v zvezi z avtocesto Videm — Trbiž, .je dejal Varisco. vliva upanje, da se bodo prva stranska dela lahko začela izvajati spomladi prihodnjega leta. Odbornik je nato poudaril pomen tržaške luke za avstrijsko gospodarstvo ter naglasil zlasti tranzit avstrijskega lesa: Trst je lansko leto manipuliral skupno 131.609 ton lesa, od tega 62.635 ton v kopenskem dovozu. Od zadnje postavke je odpadlo na Avstrijo 39.443 ton. pri čemer je zavzela prvo mesto med avstrijskimi deželami dobaviteljicami prav Koroška. V zvezi z lesnim gospodarstvom .je Varisco poudaril še vzporedno specializacijo tržaškega in celovškega sejma v lesni problematiki. Varisco se je nato zadržal še ob nekaterih vprašanjih s področja prometa med našo in sosednjimi deželami ter napovedal, da bodo v kratkem organizirali posebno med-rieželno konferenco, na kateri bodo predstavniki Furlanije - Julijske krajine. Koroške in Slovenije vzeli v pretres vprašanje bodoče uskladitve rednih letalskih zvez med ronškim letališčem in sosednjimi deželami V sredo bo na sejmu dan Jugoslavije. Na sporedu so razgovori med slovenskimi, hrvatskimi in t sirijskimi gospodarstveniki. V popoldanskih urah bosta predsednika gospodarske zbornice Slovenije Krese in gospodarske zbornice Hrvat-ske Gašparovič imela tiskovno konferenco, zvečer pa bo v sejemskem salonu častni sprejem. V jugoslovanskem paviljonu nastopa letos o-krog 30 slovenskih in hrvatskih podjetij, ki razstavljajo pretežno pohištvo, modna oblačila, usnjene izdelke, športne rekvizite, izdelke prehrambene industrije in pijače. Razstavo krasijo številni turistični motivi. Koroška Agrarija prodaja v posebni stojnici običajen prigrizek in istrska vina, lesno industrijsko podjetje z Bleda, pa je organiziralo lastno razstavo lesnih izdelkov. Slovenska in hrvatska turistična zveza delita propagandne prospekte, informacije in turistične karte Jugoslavije ter skupen program v štirih jezikih «Alpe Adria* letošnjih kulturnih in turističnih prireditev na Koroškem v Furlaniji - Julijski- krajini, v Sloveniji in na Hrvaškem. Zanimivo je, da sta letos izdali skupen turistični prospekt tudi avstrijska občina Lipnica (Leibnitz) in slovenska občina Maribor. O jugoslovanski udeležbi na celovškem sejmu, naj povemo še, da je bil letošnji sejemski kontingent povečan na 10,5 milijona šilingov v vsaki smeri za Slovenijo in na prav toliko za Hrvatsko, medtem ko je znašal lani 9,8 milijonov šilingov. E. F. Pojasnilo CGIL in UIL o sporu v ACEGAT Sindikalni organizaciji FIAI - CGIL - ACEGAT in FNAI - UIL - ACEGAT sta objavili sporočilo, v katerem še enkrat obnavljata najvažnejše etape sindikalnega boja v občinskem prevoznem podjetju ACEGAT, ki se je za obe omenjeni organizaciji zaključil s sprejetjem ponudbe ravnateljstva. Ravnateljstvo ACEGAT je sporazumno z občinsko upravo ponudilo predujem 8.000 lir na mesec do podpisa vsedržavne delovne pogodbe in notranje dopolnilne pogodbe. Preko te vsote je bilo nemogoče iti. S ponudbo pa ni bila zadovoljna tretja sindikalna organizacija CISL, ki je zahtevala in zahteva 10.000 lir predujma. Sindikalni organizaciji CGIL in UIL pa sta se zadovoljili s tem sporazumom zaradi njegove začasnosti, saj bodo morali podpisati vsedržavno delovno pogodbo že jeseni. V sporočilu je tudi rečeno, da je zadržanje tajništva CISL pogojeno ne toliko iz skrbi za interese tržaških delavcev kot po notranjih trenjih med tokovi v nekaterih strankah. Berzanti je zagotovil, da se bo deželna uprava zavzela za hitro dograditev gradeških toplic. Kitajska pomorska delegacija v Trstu V naše mesto je dopotovala delegacija LR Kitajske, ki bo skupno s predstavniki tržaškega pristanišča in gospodarskih krogov preučila možnost redne povezave Trsta s kitajskimi pristanišči. Delegacija, ki jo vodi ravnatelj kitajske pomorske organizacije Liujunčing, si je včeraj zjutraj ogledala pristaniške naprave. Možnost redne povezave med Trstom in kitajskimi pristanišči je v veliki meri odvisna od ponovnega odprtja Sueškega prekopa, kar bi zelo znižalo cene prevozov in bi bil Trst v tem primeru mnogo bližji od pristanišč severne Evrope. Kitajska delegacija bo iz Trsta odpotovala v Bari. Iščemo raznašalca za Primorski dnevnik za mesto. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, tel. 795-823. ČEDALJE VEC OBISKOVALCEV V OPENSKEM LJUDSKEM DOMU Letošnji Kmečki tabor nadvse dobro obiskovan Lep nastop folklorne skupine iz Gorij m orkestra ljubljanske milice • Danes ob 18. uri zabavni nastop Planšarjev Folklorna skupina iz Gorij na Kmečkem taboru. ■ IIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilUIIIIIIIHIIIIIIfllllllllllllllllllllllllllllinilrillVIIIIIIIIIIIIIIHIMIIIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIII NA SREČO BREZ HUJŠIH PROMETNIH NESREČ Živahen promet in «pasja» vročina zadnjo nedeljo pred velikim šmarnom Natrpane plaze in gmajne ■ Prazni vsi portiči na naši obali Predsednik Berzanti na obisku v Gradežu Predsednik deželnega odbora Berzanti je včeraj v spremstvu deželnega odbornika za finance Tripanija obiska) Gradež. Predsednik Berzanti je bil med svojim prvim uradnim obiskom na gra-deškem otoku gost tamkajšnje letovi-ščarske ustanove. Sprejel ga je njen predsednik Gregori, ki je orisal predsedniku deželnega odbora glavna vprašanja za nedaljnji turistični razvoj Gradeža. Pri tem je predvsem poudaril vlogo, ki jo bodo imele nove toplice. Poslopje novih toplic bodo verjetno dogradili leta 1974 in bo seveda V teh dneh »pasje* vročine se je začel naj večji in že tradicionalni naval na letoviške kraje. Promet po cestah naše dežele, ki meji na Jugoslavijo in Avstrijo, je zato zelo intenziven, ker skoraj vsi turisti, ki so namenjeni v Jugoslavijo ali pa se vračajo domov, morajo tod. Žal pa se tuji turisti ne ustavljajo vsaj noč ali dve pri nas in ne »nasedajo* vabam, ki jih nastavljata občinska uprava in letoviščarska ustanova. Kot smo že omenili je bil v nedeljo promet po naših cestah intenziven zlasti v prvih jutranjih urah, ko se je napotil iz mesta tudi kdor je hotel preživeti le nekaj ur na plaži ali na kraški gmajni. Dolgi kovinski kači sta se zjutraj vili po obalni in trbiški cesti. Na Trgu Liberta pred postajo je promet včasih zastal, mestni redarji in prometna policija pa so s potrpežljivostjo in hitrim posegom «razvozlali» tudi ta vozel. Včeraj in v nedeljo je termome-trski stolpec neprenehoma silil kvišku. Temperatura je bila skoraj neznosna, zlasti še, ker je bilo ozračje zelo soparno. Zato si je skušal vsakdo poiskati prijeten kotiček na plaži ali na gmajni, kjer bi lahko v hladni senčki preživel nekaj ur in se naužil dobrega zraka. Naše plaže so bile vse natrpane do zadnjega kotička. Meščani so zlasti silili v barkov-Ijanski gozdiček, kjer so mamice lahko posedele v prijetni senčki, otroci pa so se igrali na gugalnicah in toboganih. Kdor ni želel na morje, se je privabilo nemalo turistov. Predsednik ........................................m...<■■■•............. NAČRT UPRAVI MtUSKC OBČINI Med Sv. Rokom in Lazaretom bodo uredili turistični pristan na evropski ravni Varianta občinskega urbanističnega načrta hoče preprečiti gradbeno špekulacijo Miljska občina je pripravila načrt, ki sodi v okvir petletnega plana za turistično uveljavljenje obale med Sv. Rokom in Lazaretom. Varianto urbanističnega načrta, ki zadeva Sv. Rok, je miljska občina odobrila, da bi določila norme, katerih se bodo morali držati zasebniki pri določanju višine poslopij, pri gostoti zazidalnih površin ter določanju storitev družbenega in kolektivnega značaja. Samo tako bo mogoče načrtovati javne posege ter koordinirati poseg zasebnikov za najhitrejši gospodarski razvoj, za ohranitev okolja ter za dosego naprednih družbenih ciljev. Turistični pristani ter tehnične naprave in majhna industrijska ter obrtniška podjetja, ki so z njimi povezana, nadalje hoteli in druge turistične dejavnosti, terjajo velike denarne vloge in skrbne načrte, saj jih je treba imeti za prave industrijske cone, na področju turizma. Miljska občinska uprava bo podpirala z zadevnimi ukrepi vse pobude, ki bodo imele omenjeni značaj, ker je to najboljši način za izkoriščanje miljske obale, ki obenem jamči gospodarski to družbeni razvoj ter spošto vanje do okolja ta značilnosti tam kajšnje pokrajine. Razvoj turističnega pristanišča pri Sv. Roku bo omogočil v Miljah to v tržaški pokrajini zaposlitev tradicionalne visokokvalificirane delovne sile: gradnja športnih čolnov, njihovo vzdrževanje in po- pravljanje motorjev so našli tukaj prave mojstre. Poleg tega bodo na razpolago tudi delovna mesta v hotelih to v vseh stranskih in obrobnih dejavnostih. Razvoj turističnega pomorstva bo omogočilo tudi boljše izkoriščanje turističnih struktur ob obalah ter v notranjosti tržaške pokrajine. Javno nadzorstvo to načrtovanje je bilo nujno potrebno, da ne bi prišlo do gradbenih špekulacij, ki bi uničile okolje z lotizacijo ter prodajo zazidalnih površin, kar i-ma, kot vemo, zelo malo skupnega s turizmom. Špekulacija pri zazidalnih področjih, ki jih je narava bogato obdarovala, tako zaradi lepe pokrajine, kot zaradi lahkega dostopa do morja, preprečuje razvoj resnih in trajnih turističnih pobud, s katerimi bi se okoristila skupnost. Varianta, ki jo je izdelala miljska občina zadeva izključno področje, ki je med pokrajinsko cesto to morjem, dok pa je še naprej namenjen ladjedelništvu. Izkoriščanje tega pasu mora i-meti predhodno odobritev miljske občine, ki bo določila dela za primerno urban :/acijo, še zlasti kar zadeva ceste, dobavljanje vo de in električne energije ter čiščenje in odpravo grezničnih odplak. Najmanj 30 odst. te povr «■ bo moralo biti namenjeno m. n industrijam to obrtniškim poojet jem, ki se ukvarjajo z gradnjo in popravljanjem plovil. Hotelom bo namenjeno 20 odst. vse površine, polovico te površine pa bodo morali uporabiti za ureditev igrišč in športnih objektov. Četrtina vsega ozemlja bodo morali pogozditi ter bo na razpolago občanom. Predvideni so tudi parkirni prostori:: na vsakih deset čolnov bo na razpolago en prostor za avto, vsako delovno mesto v celotnem kompleksu bo imelo svoj parkirni prostor in končno, za vsaka tri ležišča je predviden en avtomobilski prostor. Skratka, varianta, Id jo je izdelala miljska občina je začrtala v grobih obrisih bodoči turistični pristan na evropski ravni, ki bo nedvomno precej prispeval k milj-skemu gospodarstvu. Meseca julija je tržaška občinska podporna ustanova ECA dodelila sko-ro 96 milijonov lir podpor. Od te vsote je dodelila 37 milijonov in pol lir za neposredne podpore bolnikom: na račun občine se je ta mesec zdravilo 181 otrok in 502 odrasla. Nadaljnjih 11 milijonov Ur so dodeliU za podpore občinskim revežem, 6,5 milijona lir za hrano, 1 milijon lir za prenočevanja in pol milijona Ur za oblačila in obuvala. Za posredne podpore je občinska ustanova izplačala 38 milijonov Ur civilnim invalidom, 600.000 Ur jetičnim bolnikom in pol milijona Ur prizadetim po potresih, ki prebivajo v naši občini. napotil prot; Krasu da bi se vsaj nekoliko osvežil v senci borovcev. Skoraj na vsaki gmajni je sedela družina ali večja skupina ljudi pod drevesom. Otroci pa so se gnali za žogo. Poljski čuvaji so skrbeU, da bi izletniki ne povzročili preve-Uke škode. Če so zalotili ljudi na privatnem zemljišču so si zapisaU imena, ki jih bodo sporočili Kmečki zvez) za morebitne sodne postopke zaradi povzročene škode. Promet po naših cestah je bil v nedeljo intenziven kot je po navadi ob nedeljah, število avtomobilov pa ni doseglo izrednih številk. Nad tem dejstvom so bili presenečeni sami poveljniki prometne policije, ki so izjavili, da so agenti opravljali skorajda rutinsko delo. Na srečo je bilo tudi zelo malo prometnih nesreč in kar je še bolj pomembno, sta bili to dve osebi ranjeni. V ostalih primerih je šlo le za manjšo škodo na vozilih. Agenti so tudi kaznovali 56 avtomobilistov zaradi raznih prekrškov. Tudi ta številka dokazuje, da je bil dan precej miren. Po mnenju poveljnika tržaškega oddelka prometne policije je treba to dejstvo pripisati zmanjšanju števila turistov iz Milana in Turina. Po naših cestah so krožili po večini avtomobili z nemškimi ta francoskimi evidenčnimi tablicami, ni pa bilo videti tablic iz največjih italijanskih mest. Intenziven je bil v teh dneh tu di pomorski promet. Kdor ima barko, veliko ali majhno, je izkoristil priUko, da se je vsaj za veliki šmaren lahko ognil cestnemu prometu. Portiči od Milj do Sesljana so na pol prazni in skoraj neverjetno je, kako v teh oneh človek z lahkoto najde prostor, za »parkiranje* čolna. V evidenčnih knjigah raznih jadralnih klubov, so člani po večini zapisali imena znanih istrskih to dalmatinskh le-toviščarskih krajev. Poreč, Vrsar, Rovinj, Pulj, Lošinj so imena, ki jih najpogosteje srečaš. Največ je ljudi, ki lahko kupijo le majhen čoln na vesla ali gumijast motorni čoln. Tudi ti so izrabili lepo vreme in so se podali na morje, a marsikdo se je le »tiščal* bliže obali kot običajno iz strahu pred morskim psom. Kot vse ka že, se ta hoče na vsa* način maščevati za smrt svoje družice. Tudi v nedeljo so ga »pazili mornarji izvidniških čolnov luškega poveljstva, kako je «krožil» po za-lizu to lačno prežal na žrtve. Vozni red avtobusov na Repcntabor ob priliki velikega šmarna Avtobusno podjetje «La Carsica* sporoča, da bodo jutri avtobusi vozili na Repentabor s sledečim voznim redom: Odhod iz Trsta (Ulica Beccaria): ob 9.00 9.40, 10.20, 11.00, 13.40, 14.20, 15.00, 15.40, 16.20, 17.00. Odhod s Proseka: ob 9.20, 10.00, 10.40, 11.20, 14.00 14.40, 15.20, 16.00, 16.40, 17.20. Odhod z Opčin: ob 9.30, 10.10, 10.50, 11.30, 14.10, 14.50 15.30, 16.10, 16.50, 17.30. Za povratek bodo med 14.20 in 21.30 odpeljali z Repentabra avtobusi vsakih 40 minut. trenutno mudi v našem mestu, stopil v gostilno v Miramarskem drevoredu 139 to naročil lastnici lokala Mariji Novak naj mu prinese pečeno kokoš. Ko mu jo je ta prinesla, se je mornariškemu častniku zdelo da kokoš ni užitna. O-dločno je, ne da bi se sploh dotaknil hrane, zavrnil kokoš. Novakova pa ie hoteia. da mu jo plača Nastal je krajši prepir, nato pa ie Biasi poklical mestne redarje. Ti so sestavili zapisnik o podporočnikovi prijavi pokvarjene hrane pečeno kokoš pa zaplenili to poslali na pregled tržaškemu higienskemu urarid. S tem v zvezi naj še omenimo, da so karabinjerji te dni na prošnjo zasebnika, poslali pokrajinskemu laboratoriju za higieno in oro-fiiakso steklenico mineralne vode. V njej so izvedenci odkrili manjše organske usedline. Prijava zaradi pokvarjene hrane Včeraj zjutraj je podporočnik vojne mornarice Pasguale Biasi, ki se Konec avgusta v Umagu dvodnevni seminar za italijanske šolnike Konec meseca avgusta bo v Umagu ideološko - politični izpopolnjevalni seminar, namenjen šolnikom italijanskih šol v Istri in na Reki. Na dvodnevnem seminarju, ki bo 28. in 29. avgusta v stekleni dvorani na umaški punti, bodo predavali zvezni poslanec z Reke Mirijan Ba-rišič, docent pravne fakultete na zagrebški univerzi prof. Oleg Mandič, članica izvršnega sveta CK ZKJ prof. Emrna Derossi - Bjelajc ter predsednik komisije za narodnostna vprašanja in odnose s tujino pri obalni konferenci SZDL v Kopru dr. Svetozar Polič. Prijavljene tri osebe: igralnicam onstran meje so dolžne 12 milijonov V mesecu juliju so finančni stražniki pete legije — enote, ki deluje na našem področju — prijavili sodnim oblastem kar 300 o-seb, ki so kakorkoli prekršile za kon. Vrh tega so agenti finančne straže zaplenili po en motorni voz in dostavni avto, nad 2000 tablet zdravila »Gerovital H3», večje količine mesa, rib, raznih pijač to cigaret. Med zanimivostmi te operacije navedimo še, da so isti agenti prijavili sodišču tudi tri osebe, ki so si nakopičile dolgove v tujini. Stvarno gre za tri italijanske dr-žavljanje, ki so v raznih jugoslovanskih igralnicah izgubili oziroma se zadolžili za skupno 12 mi-ljonov Ur. Razstave V Mestni galeriji Piran je razstava, ki nosi naslov Ars Histriae Ul, Razstava je odprta vsak dan od 10. ure do 12. ure ter od 17. ure do 20. ure. Na razstavi sodeluje s svojimi deli 23 slikarjev, med katerimi so tudi Zvest Apollonio, Janez Le-nassi. Herman Pečarič, Jože Pohlen in še nekaj drugih domačih slikarjev. Razstava bo odprta do 24. avgusta. V Kraški galeriji v Velikem Repnu razstava del Pavla Ferluge z Opčin. V koprski galeriji Meduza je razstava del skupine AMA (Ajdič, Mi ljuš, Apollonio). V koprski galeriji Loža je razstava dunajske šole fantastičnega realizma. Razstava bo odprta oh delavnikih od 9 do 13. in od 17. do 19. ure vse do 1. septembra. V mesecu avgustu dve nedelji z umetnimi ognji Tržačanom in vsem gostom, ki se v teh vročih poletnih dneh mudijo v našem mestu, bo tržaška Avtonomna turistična in letoviščarska ustanova, zvesta tradiciji prejšnjih let, pripravila vsakoletni avgustovski sestanek z umetnimi ognji. Kljub težavam na katere organizatorji naletijo ob pripravah za angažma najboljših tovrstnih skupin, se bosta letos predstavili Tržačanom dve prvovrstni skupini na področju umetnih ognjev: podjetje Rajfaela Liccarda iz Mugnana pri Neaplju ter podjetje Gina Mastro• donata iz Bologne. Neapeljski izvedenci bodo izstreljevali svoje ognje z običajnega zunanjega valobrana Starega pristanišča prihodnjo nedeljo, 20. avgusta, od 21. ure dalje. Skupina prav danes predstavlja Italijo na mednarodnem srečanju pirotehničnih podjetij v Španiji, kjer sode luje kar 21 podjetij iz vse Evrope. V nedeljo, 27. avgusta pa se bodo predstavili ognjarji podjetja Mastrodonato iz Bologne. Emili-janski pirotehniki so prav pred nedavnim doživeli ogromen uspeh v Benetkah, v Trstu pa se bodo predstavili z izbranim programom tega nastopa. »LUČI IN ZVOKI* V MIRAMARSKEM PARKU Drevi bosta v Miramarskem parku izjemoma dve predstavi «Luči in zvoki*. Avtonomna turistična in letoviščarska ustanova želi s tem ustreči vsem Tržačanom in gostom, ki se bodo drevi mudili v našem mestu. Izvedbi «Massimiliano in Carlotta* bosta obe v italijanščini, pričeli pa se bosta ob 21. uri in ob 22.15. Avtobusna služba proge M od zadnje postaje 6 v Barkovljah z odhodom ob 20.40 in 21.55, ob koncu predstave vožnja do Bar-kovelj. Kino Avtomobilistom in izletnikom Lani so v naši deželi 603 gozdni požari uničili 3.963 hektarov površine. Da bi preprečili nepotrebno uničevanje gozdnega bogastva, poškodovanje tal, pomor divjih živali ter znakaženje pokrajine, vas pozivamo da spoštujete naslednja pravila: 1. ne mečite vžigalic ali cigaretnih ogorkov iz avta; 2. če vržete na tla vžigalico ali cigareto, stopite nanju in prepričajte se, da sta ugašeni; 3. ne zanetite ognja v razdalji manj kot 100 m od gozda. Če prižgete ogenj v večji razdalji, prepričajte sc, da so tla brez trave in da ni vetra. Preden se oddaljite, pogasite ogenj; 4. če opazite požar, sporočite takoj na tel. št. 113. Prva polovica XIV. kmečkega tabora je že mimo in lahko delamo obračune. Kaže, da je letošnji tabor nadvse uspel, saj se ga je v soboto, nedeljo in ponedeljek udeležilo res veliko število ljudi. Kmetje, katerim je tabor pravzaprav namenjen, in meščani, ki ao proti večeru prihiteli na Opčine, da bi si pogasili žejo v senci košatih kostanjev na vrtu openskega Ljudskega doma, so z zanimanjem in odobravanjem sledili v soboto otvoritvi razstav, v nedeljo pa zanimivemu nastopu folklorne skupine «Svoboda» iz Gorij. Osem parov te skupine je odplesalo najprej šuštarsko poiko, nato Potrkano polko, nakar je bil majhen premor, v katerem pa so se gostje iz Gorij in prisotni Tržačani zavrteli ob prijetnih zvokih polk in valčkov. Razpoloženje je bilo takoj na višku in se ni poleglo niti kasneje. Člani skupine »Svoboda* so potem še zaplesali vrsto svatovskih plesov ter zabavni ples z metlo. Razstava kmečkih strojev ter o-rodja je sprožila val zanimanja: kmetje si s posebno pozornostjo o-gledujejo plavnike, sode, stiskalnice, saj se približuje čas trgatve in treba bo poskrbeti v nekaterih primerih za novo opremo kleti. Dobro obiskovana je tudi razstava u-podobitev tržaških narodnih noš, ki so jo preredili člani prosvetnega društva Tabor. V prodaji je tudi serija razglednic, na katerih so upodobljene narodne noše. ki jih je nred časom natisnilo Založrilštvo tržaškega tiska. V nedeljo zvečer .je po folklornem nastopu igral še zabavni orkester ljudske milice iz Ljubljane, ob čigar zvokih so plesali še kar dolgo v noč. Snoči, je igral spet ansambel Planšarji. Ljudje so se začeli zbirati po 18. uri. kot vsak dan. ob 21. in pozneje pa je bil resen problem najti majhen prostor pri stojnicah da ne govorimo o mizah ki so bile vse zasedene. Danes je na vrsti ob 18. uri zabaven nastop Planšarjev, s humoristom, zvečer pa bo, kot je že v navadi, ples. Spet požar pri Fernetičih Od 30. 9. do 3. 10. 1972 Izlet v Rim Tržaška sekcija združenja bivših političnih internirancev ANED organizira štiridnevni avtobusni izlet (od 30. septembra do 3. oktobra) v Rim in Marzabotto. Glavni cilj izleta so Fosse Ardeatine. v predmestju Rima, kjer bodo izletniki počastili spomin žrtev, ki so jih tam umorili nacisti. V Rimu bodo izletniki ostali dva dni in si bodo ogledali tudi druge znamenitosti. Odhod iz Trsta bo v soboto, 30. septembra, ob 6. uri s Trga Garibaldi. Med potjo se bodo izletniki ustavili v Marzabottu ter počastili spomin tamkajšnjih številnih žrtev načističnega terorja in padlih talcev. Fosse Ardeatine bodo obiskali v in dopoldne, popoldne si bodo ogledali rimsko okolico, v ponedeljek pa Rim. Odhod iz Rima bo v torek, med potjo pa se bodo izletniki nekaj časa ustavili v Firencah. Prijave sprejemajo na potovalnem uradu ETLI, na sedežu sindikata CGIL - Ul. Pondares 8 - tel 750-431, od 1. septembra naprej, pa tudi na sedežu združenja ANED, Ul. Crispi 3. Stroški za potovanje (vožnja, pre nočišče in hrana) so 40.000 lir. Ob vpisu je treba plačati na račun 10.000 Ur. Gašenje v gozdičku pri Fernetičih. Včeraj dopoldne je spet izbruhni požar pri Fernetičih: tokrat je zgorelo več tisoč metrov grmičevja v gostem borovcu. Požar je zajel tudi nekaj velikih borovcev, zaradi česar so poklicali poleg openskih gasilcev tudi tržaške, ki so dospeU na kraj z dvema motornima brizgalkama, s katerima so močili drevesa. Požara se je lotilo kmalu po 10. uri, 18 gasilcev pod poveljstvom vodje Oliviera. Pogasili so ga kmalu po poldnevu. Včerajšnji je že četrta požar na tem področju: prvi je bil v petek, drugi v soboto, tretji v nedeljo zgodaj zjutraj in slednji včeraj. Lahko da gre vedno za isti požar, ki znova izbruhne in se razširi gasilci pa ne izključujejo možnosti, da bi kdo namenoma zaneti požare. Vsekakor priporočajo izletnikom največjo pažnjo pri odmetavanju cigaretnih ogorkov in vžigalic ter pri netenju ognjev. Škoda, ki jo povzročajo skoro vsakodnevni požari Krasu je namreč zelo velika. Nazionale: 16.15 «Sei iellato, amico, hai incontrato Sacramento*. Barvni film. Ty Hardin, Christina Hay> Dana Ghia, Silvano Tranquilli. Fenice 16.15 «Domani passo a salu-tare la tua vedova..., parola di Epi-demia*. Barvni film. Graig Hill. Eden 16.30 «11 violinista sul tetto*-Barvni film, nagrajen z Oskarjem- Grattacielo 16.30 «11 vero ed il falso* Barvni film. M. Balsam, Terene* Hill. Paola Pitagora. Excelsior 16.30 «Sipario strappato* Barvni film Alfreda Hitchkocka. U-la Kedrova, Paul Nevvman, Juli« Andrews. Prep. mladini pod 14. I®-tom. Ritz 16.30 «L’ultima crociata*. Barvni film. Režija: Sergiu Nicolaescu- Igra Irina Gardescu. Aurora 16.00 «Causa di divorzio*. Bar vni zabavni film. C. Cpaak, E. Mo®' tesano, Senta Berger. Impero 16.00 »Bernardo cane ladro * bugiardo*. barvni film. Capitol 16 00 II. serija filmov »Com® Hitchkock* «11 sanguinario*. barvni film. Prepovedan mladini pod !’• letom. Cristallo 16.00 «11 corsaro dellTsols Verde*. barvni film. Filodrammatico 15.30 «Io sono curi®' sa». Prepovedano mladini pod letom. Moderno 16.00 «Guerriero rosso*. Bar vni film. Jody MacCrea. Vittorio Veneto 16.00 «Grisson gang* Barvni policijski film. Tony Mus«® te, Kirn Darby in Scott Wilson. Abbazia 15.00 «Due pompieri*. Barvni zabavni film. Igrata Franco Fra® chi in Ciccio Ingrassia. Ideale 15.30 «Attila, flagello di dio* Sofia Loren, Anthony Quinn. Barv« film. Astra 16.00 »Viva la muerte tua* barvni »vestern film. Franco Nero EU Wallach. Kino Opčine 16.00 «11 barone rossO' United Artists. Jutri ob 19 00 P® novitev. Izleti P. d. Slavko Škamperle obvešča 'S*' ne, da v nedeljo, 27. avgusta prir®® enodnevni izlet na Vrsno, rojstni kr«J S. Gregorčiča. Bovec. Vršič in Kranjsko goro. , Vpisovanje pri Urdihu od 9. do >*■ ter od 17. do 20. ure. TRŽAŠKA KNJIGARNA sporoča prijateljem In cenjenim odjemalcem, da bo zaradi letnih počitnic zaprta do 20. avgnsta- mnmsmm Za spomenik padMm v NOB v Bazovici daruje N.N. 2.000 lir. Obmorsko mladinsko letovanje Slovenskega dobrodelnega društva v Nabrežini vabi starše otrok i® prijatelje mladine, na POČITNIŠKO PRIREDITEV, ki bo v ne-deUo, 20. avgusta 1972. Na sporedu so petje, deklamacije in zabavne točke. Začetek ob 18. uri. Včeraj-danes bi Danes, TOREK, 15. avgusta VNEBOVZETJE D. M. .3 Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 20-‘ — Dolžina dneva 14.08 — Luna vri ob 12.53 in zatone ob 22.25. Jutri, SREDA, 16. avgusta ROK Vreme včeraj: najvišja dnevna F/? peratura 30,1, zračni tlak 1015,5 ra pada, veter 7 km na uro severov*®®^ nik, vlaga 62 odstotna, nebo Ja5V morje skoraj mimo, temperatura d* ja 26,7 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 14. avgusta se je v Trstu tai na • Ronke. Nea^° ' Ronke-C**1! ■ Ronke. fjS11 ' Ronke. CS - Ronke. ' Ronke. - Ronke. : odhod ob 15.30 (po jugoslovanskem času prihod ob 17.55 (po italijanskem času - ob sredah in petkih) Convair: odhod ob 6.45 (po jugoslovanskem času), prihod ob 8.45 (po italijanskem času - ob sredah in sobotah) - 9S: odhod ob 9.00, prihod ob 9.55 (vsak dan) - 9S: odhod ob 15.40, prihod ob 16.40 (vsak dan) 9S: odhod ob 21.25, prihod ob 22.25 (vsak dan) 27 : odhod ob 8.10, prihod ob 11.50 (vsak dan) odhod ob 8.55, prihod ob 11.50 (vsak dan) odhod ob 10.10, prihod ob 11.50 (vsak dan) odhod ob 15.10, prihod ob 19.35 (vsak dan) odhod ob 16.45, prihod ob 19.35 (vsak dan) odhod ob 18.50, prihod ob 19.35 (vsak dan) odhod ob 14.35, prihod ob 16.15 (vsak dan) odhod ob 7.05, prihod ob 8.50 (vsak dan) odhod ob 8.25, prihod ob 8.50 (vsak dan) odhod ob 11.25, prihod ob 11.50 (vsak dan) odhod ob 15.50, prihod ob 16.15 (vsak dan) 9S: odhod ob 9.45, prihod ob 13.30 (vsak dan) 9S: odhod ob 12.45. prihod ob 13.30 (vsak dan) DC DC DC F • F F -F • F -F ■ F -F ■ F • F -F • DC DC 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 CAR : odhod ob 13.15, prihod ob 14.05 (ob sredah in petkih) DC - 9S: odhod ob 18.25, prihod ob 19.10 (vsak dan) DC - 9S: odhod ob 20.30, prihod ob 21.15 (vsak dan) "'""mim,m,Hlinili,nul,,,,M,,,,,,,,,,,,,,,,,11,,, Prihodi in odhodi ladij ček Gradež (Ambriabella) G Pisnikih % ad6ž - Ti Ovnikih od.: 10.30 17.30 pr.: 12.00 19.00 od.: 8.30 pr.: 10.00 od.: 8.00 14.30 pr.: 9.30 16.00 od.: 6.00 18.45 pr.: 7.30 20.15 Ob . Ponedeljkih in dan po praznikih odpelje ladja iz Trsta proti Gra-Tr„ <*> 6. uri. ' GHjan - Sesljan (Dionea - ob delavnikih in praznikih) Han 8,20 in 17-10 S* 8.40 in in 17.30 18.00 $esr 9-10 NaT- ' Gr,Jan * TrSt 19.00 19.25 19.50 Izola - Piran Umag - Novlgrad Poreč Dionea) veljaven od 28. 5. 1972 do 30. 9. 1972. pon. tor. sr. pet. sob. ned. 8.00 8.00 8.00 8.00 8.00 8.00 8.35 8.35 8.35 8.35 8.35 8.35 9.20 9.20 9.20 9.20 9.50 9.50 9.40 9.40 9.50 9.50 10.35 ‘ad 10.35 10.35 10.35 10.35 11.25 11.20 12.10 12.15 13.20 13.35 Tv.. l2.50 in Cn,Koper C •PolJ Ser S Sir K* <>b jV^gi Trst . Koper ladja odpluje vsak dan ob 13.15 s postankom v Miljah. ob 1415 P3 Pripluje v Koper, - ’ Rovinj Pper - S fes? * Koper Ure r? v Miljah, ob 16.45 pa pripluje v Trst. °dh°dov in prihodov so izražene v poletni uri. Poreč Novigrad Umag Piran Izola T pon. tor. sr. pet. sob. ned. 15.30 15.30 16.55 16.50 17.50 15.40 16.30 18.25 16.30 16.30 18.25 17.15 19.15 17.15 19.20 17.15 19.15 17.45 19.45 17.45 19.45 18.30 20.25 18.30 20.25 18.30 20.25 19.05 21.00 19.05 21.00 19.05 21.00 Trst ladja vsak dan odpluje ob 15.45 s postankom Ko je privozil s Katinare proti Trstu ali pa je se vozil po Trbiški cesti proti industrijskemu področju, se je marsikdo vprašal, kaj je tista «spaka», ki se vrti na katinarskem griču. Morda ga je vetrnica spomnila na holandske mline, katerih slike zlahka najdeš v vsakem atlasu, prav gotovo pa si ni vidci pojasniti čemu služi vetrnica. saj ne živimo več v dobi. ko bi si moral človek postavljati in uporabljati mlin na veter. Tudi nas je radovednost gnala k lastniku vetrnice, da bi poizvedovali čemu ie postavil napravo. Možu je ime Valentin Ugusič in je po poklicu starinar. Na zemljišču, ki ga je kupil tik nad cesto, je npkoničeno toliko stare šare. da se človek najprej vpraša čemu vse to služi in skorai pozabi, da ga je privedla radovednost zaradi vetrnice. ' ’sič se v glavnem preživlja s »dajanjem starega lesa, tramovja, parketov in podobnega. Razžaga tramovje, na zimo pa ga prodaja po zmerni ceni starim ženicam da si zakurijo ogenj v peči. Vprašali se bosta, kaj ima to opraviti z vetrnico, a prav to delo je vzbudilo v Valentinu misel, da bi si zgradil to «peklensko» napravo Mož je že star in ne more več na roko žagati hlodov in tramovja Električne energije pa tudi ni imel. da bi gnala žago. Zato je Valentinu šinila v glavo kai preprosta misel: «Kai če bi izkoristil veter, da bi proizvajal elektriko in bi mi buria ne bila samo v nadlego? Rečeno storjeno. Ugusič si je poiskal star avtomobilski diferencial. na streho barake je namestil vetrnico nato pa vse skupaj povezal z dolgim vzvodom Med staro šaro. ki io ima razmetano do zemljišču, je našel še star avtomobilski dinamo in generator električnega toka na veter je bil nared. Valentin ie bil ponosen na svojo napravo, povezal ie generator z žago. da bi končno užival sad svo jega truda. Burja pa mu je ta krat nagajala. Kot za nalaš' ni pihala niti rahla sapica, vetrnica je bila pri miru. Moral se je pač vdati grenki usodi in počakati s poskusom Očitno Da Ugusič vetru ni bil simpatičen. Nekai dni pozneje _ je zapijial močan piš. vsem Tržačanom dobro znana buria, ki je polomila vetrnico Valentin pa se ni vdal. Popravil je svojo napravo, jo ponovno namestil na streho, iz previdnosti pa je zaprosil ACEGAT za dovajanje elektrike. Valentin Ugusič je brihten mož in zelo spretnih rok. Ker se mu poskus z vetrnico ni povsem posrečil. čeprav prikliče veliko ljudi v njegovo starinarnico, da mu trgov ski posli ne gredo slabo, se je odločil, da bo naredil novo napravo za izkoriščanje energije vetra. Misel mu je širila v glavo, ko je opazoval naprave za merjenje hitrosti vetra. Poiskal si ie že štiri bencinske sode in jih pritrdil na križ. Z istim sistemom vzvodov in kolesja bo poskusil gnati dinamo s to novo vetrnico. Zato je zelo verjetno. da bomo v kratkem zopet videli na katinarskem griču novo spako, ki se bo vrtela z vetrom. Privabila bo radovedneže, kot jih je že sedanja vetrnica in Valentin bo pač skušal izrabiti radovednost ljudi za povečanje svojih trgovskih poslov. TURISTKNA SEZONA JE NA VIŠKU Prometna nesreča fanta iz Matulj Kljub živahnemu prometu, ki se je v nedeljo odvijal na naših cestah, krajevna črna kronika ne beleži večjih prometnih nesreč. Sklep tega prvega dne veiiko-šmamih praznikov bi bil potlej lahko ta, da so tržaški avtomobilisti vozili previdno in mimo. V prometni nesreči, ki se je pripetila v nedeljo na Kontovelski rebri, se je ranil 17-letnj Zdravko Perčič iz Matulj pri Reki. Fant, ki je na počitnicah pri sorodnikih v Trstu se je v nedeljo zjutraj peljal s svojim motornim kolesom s Kon-tovela prot; Miramarskemu drevoredu, na kopanje. Nenadoma je izgubi] nadzorstvo nad lahkim vozilom in se z njim vred zvrnil na tla. Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice se bo zaradi pretresa možganov, rane na čelu. verjet nega zloma nosnih kosti in odrgnin po desni roki moral zdraviti približno mesec dni. Poletne praznike preživljamo v znamenju vročine (35 stopinj) in pomanjkanja vode Gorica je skoraj prazna - Malo prometnih nesreč - Huda «zeja» tudi pri vodovodu «Naš grafikon postaja kot hrib, ki so se odpravili na počitnice samo črta se neprestano vzpenja*, nam je povedal občinski uslužbenec, ki nadzoruje toplomer v parku za županstvom. «Od prejšnjega ponedeljka. ko smo zabeležili 27 stopinj, vročina neprestano narašča, s tem pa se dviga tudi črta na grafikonu. V nedeljo, na primer, ko smo imeli letošnji naitoplejši dan, smo zabeležili 33,1 stopinje, včeraj, v ponedeljek, pa je bilo približno enako toplo.* Uslužbenec nam je še povedal, da je nameščen toplomer pod drevesi, kjer utegne biti za las hladneje kot med hišami, ki jih je sonce razbelilo. Zato ni v ničemer pretirana trditev, da smo imeli te dni okoli 35 stopinj. Če zaradi drugega ne, so že zaradi vročine mnogi zapustili svoja bivališča ter se odpravili iskat hlad. Mesto je bilo v nedeljo, kot da bi izumrlo; le prav malo jih je ostalo doma. Včeraj je bil delovni dan, banke so bile odprte, prav tako tudi nekatere trgovine, katerih lastniki riso izkoristili premostitvenega dneva, da bi si podaljšali poletne počitnice. Ogromno ljudi preživlja pasje dneve ob morju in v hribih. Tem se godi nekoliko bolje, čeprav tudi njim vročina ne prizanaša. Po cestah je velik promet domačinov in tujcev, na mednarodnem prehodu Rdeča hiša pa je moč opaziti registrske tablice avtomobilov vseh evropskih in tudi izvenevropskih držav. Nekateri turisti odhajajo na počitnice, drugi se vračajo domov. Kljub gostoti prometa in vročini, ki zmanjšuje sposobnosti voznikovi pa ze enkrat ni bilo hujših nesreč. K srečnemu poteku poletnih počitnic prispevajo vozniki, ki so previdni, in agenti raznih služb, ki so okrepili svojo prisotnost ne cestah, da bi vzdrževali red ter pomagali ljudem v sili. Poziv k večji previdnosti velja zlasti upoštevati danes, ko se bodo vračali turisti, za velikošmame praznike. Sedanja vročina spravlja v hude skrbi mestni vodovod, ki komaj u-tegne sproti načrpati dovolj vode za dnevno potrebo. Če kaj kmalu ne bo dežja, utegne postati položaj zelo zaskrbljujoč. Dež, torej, bi rešil skrbi tudi uslužbence pri vodovodu Motodirke v Novi Gorici letos ne bo Letošnje mednarodne motodirke «Nagrada Gorica 72» ne bo Za manifestacijo je bilo sicer že vse pripravljeno in organizatorji so dobili že prijave 219 tekmovalcev iz raznih držav, vendar so morali kasneje zaradi nekaterih težav dirko odpovedati. Prva težkoča je v tem. da ri bil še do sedaj realiziran urbanistični plan. ki bi bil morai biti urejen še pred to manifestacijo. Druga zapreka ie bila v tem. da je za isti dan programiran v Ajdovščini letalski miting pod pokroviteljstvom predsednika Tita Organi- zatorji obeh manifestaciji so nehote izbrali isti datum. To bi brez dvoma prizadelo motodirko v finančnem smislu, saj organizatorji člani AMD, krijejo polovico stroškov z samimi vstopnicami. V slučaju obeh manifestacij pa bi število gledalcev bilo gotovo manjše in zato bi kritje stroškov postalo težje. Novogoričani vsekakor ne mislijo dokončno opustiti namere, da bi motodirko pripravili za prihodnje leto. Nasprotno, motodirka za «Na-grado Gorica 73» bi morala biti vse večja manifestacija. Prireditelji namreč razmišljajo, da bi potegnili progo tudi skozi Solkan s čimer bi se zvišala tudi poprečna hitrost vozačev. Nocoj v Podturnu večer slovenske folklore Nocoj bo v Podturnu, v okviru praznovanj, ki jih prireja ooriška Pro Loco. večer slovenske folklore, s sodelovanjem ansambla Lojzeta Slaka iz L ubljane Organizatorji bodo za to priložnost poskrbeli tudi za tipične gastronomske specialitete. DANES SE ZAKLJUČI ŠPORTNI PRAZNIK «MLAD0STI» Večerni hlad ob jezeru privabil veliko ljudi Popoldne bo tekmovanje v odbojki med ekipami Sovodenj, Hrasta in Mladosti, zvečer pa tekmovanje v valčku Tokrat lahko rečemo, da so dober-dobski športniki imeli veliko sreče in da so končno uspeli organizirati poletno praznovanje, ki ga ni motilo slabo vreme. Predstavniki športnega združenja »Mladost* so namreč priredili praznik ob jezeru v velikem strahu, kajti smola jih je prejšnja leta vedno zasledovala, tako da so včasih ljudje rekli, naj športniki priredijo svoje praznovanje, ko je velika suša in s tem prikličejo dež. V petek, soboto in nedeljo se je ob Doberdobskem jezeru, v večernem hladu, ki je nam vsem v tej vročini tako potreben, zbralo veliko ljudi, ki so se zabavali in razvedrili ob zvokih domačega in modernega ansambla. Praznovanje »Mladosti* se bo zaključilo danes. Popoldne bo na programu odbojkarski derby med ekipami Sovodenj, Hrasta in Mladosti, zvečer bo pa plesna zabava. Domačih viž in melodij ne bo manjkalo, saj bo igral ansambel «Kraški odmevi*. Oh zaključku bo tudi tekmovanje v valčku. NAROČITE SE NA Primorski dnevnik! Izleti SPD Gorica priredi v petek, 18. ui v soboto, 19. avgusta dvodnevni izlet z lastnimi sredstvi in vzpon iz Trente (Zadnjica) na Prehodavce m Triglavska sedmera jezera. Zbirališče bo v petek, 18. avgusta, ob 5 un zjutraj na italijanski strani pri mejnem prehodu »Rdeča hiša*. Vsa ostala pojasnila na sedežu društva, v Ul. Malta 2, tel. 24-95 DRUŽINSKI IZLET z avtobusom » gornje Posočje in na Gorenjsko priredi Slovensko planinsko društvo iz Gorice, v nedeljo. 27 avgusta Ogle dali si bodo dolino Trente, nato bodo šli čez Vršič do Kranjske gore. Gozd Martuljk. Dovje do Kranja Vpis m podrobnejša pojasnila na sedežu SPD v Ul. Malta 2/1. Pohitite z vpisom dokler ie še kaj prostora v avtobusu. P. d. Briški grlc iz števerjana priredi v nedeljo 20. avgusta, enodnevni avtobusni izlet na Dolenjsko, z obiskom Žužemberga. Baze 20. zdravili-šča Dolenjske Toplice Doline Krke. Novega mesta in Otočra Avtobus bo odpeljal ob 5. un zjutraj z Bukovja, ustavil se bo na Dvoru in Oslavju. Za vpis in pojasnila se lahko prizadeti obrnejo dr članov društva 1 O"1"1 iiiitiiiiin milili,mulim,,,, i n, milili,U PO VEČLETNEM ČAKANJU IN NEZADOVOLJSTVU OBČANOV Podgorski most je v glavnem obnovljen: uradno odprtje bo morda že septembra Odstranili so nosilec na podgorski strani, kjer je tok Soče najmočnejši Pod mostom bo speljana glavna cev, ki bo z vodo oskrbovala Gorieo ' -J«* . ■ .. ’ 4 'f 1 ?at *£ * s Most čez Sočo s podgorske strani, v času gradnje ogromnega prečnega nosilca, ki — upamo — bo trajno odpravil zle posledice, ki jih prinaša narasla reka. .........................m......................„..............mm...............................................h VESTI Z ONSTRAN MEJE Idrijsko kulturno poletje Odprta spominska razstava Marjana Dovjaka . Med-narodna likovna kolonija - Revija kratkih filmov V Idriji ubirajo samosvojno pot kulturnem snovanju. Svojo materialno osnovo ima v skrbno urejenem muzeju, revijah Idrijski razgledi in Kaplje ter nedavno adaptiranih prostorih starega rudniškega magazina. Lanski začetek delovanja amaterske igralske skupine pa opozarja, da bo potrebno to osnovo čimprej razširiti še z adaptacijo dvorane za gledališke prireditve. No, že zdaj velja mesto za zelo aktivno na kulturnem področju, ki združuje različno u-smerjene ustvarjalce ter organizatorje kulturnega življenja. Tudi bežni obiskovalec v teh poletnih dneh najde marsikaj zanimivega. Najprej velja opozoriti na spominsko sobo pisatelja in častnega občana Idrije Franceta Bevka, ki so jo po njegovi smrti uredili v prostorih muzeja. Skrben izbor del in predmetov iz Bevkove zapuščine predstavlja sicer skromno oddolžite« pisatelju, ki je bil posebno navezan na mladi rod z idrijskega in cerkljanskega območja, je pa hkrati živo preučevanje njegovega umetniškega ustvarjanja in življenjske poti. V prostorih idrijske galerije pa je pravkar odprta razstava risb in olj domačina Marjana Dovjaka, ki je lani sredi najbolj uspešnega obdobja svojega ustvarjanja tragično preminil. Skoraj sto del, med katerimi so risbe in olja e-nakovredno zastopana, daje zelo otipljiv prerez oblikovno in izrazno samosvojega avtorja. Ob tej priložnosti so izdali tudi pregleden katalog, ki predstavlja zaokroženo dodatno informacijo o slikarju, že prvi dnevi razstave so pokazali, da bo deležna velike pozornosti občinstva. Do sreae avgusta bo delovala v mestu in okolici tudi peta slikarska kolonija, ki je privabila 12 slikarjev iz Avstrije, Italije m seveda Slovenije. Motivni svet u-deležencev kolonije je vezan na samo mesto in okolico. Organizatorji kolonije so oskrbeli za udeležence celotno oskrbo; le ti pa bodo morali prepustiti mestu vsak Po tri dela. Razstavili pa jih bodo ob delovnem srečanju slikarjev treh sosednih dežel konec septembra. Na koloniji sodelujejo: E-rich Unterveger iz Gradca, Lucia-no de Gironcoli iz Vidma, Benes Nevia prav tako iz Vidma. Enzo Tomaso Oliva iz Turina, medtem ko so udeleženci slovenske narodnosti Avgust Černigoj iz Trsta, Miha Maleš iz Ljubljane, Polde Oblak, Štefan Potočnik. Marija Tavčar in Marija Jontes. prav tako iz Ljubljane in drugih krajev Slovenije. Slednjič velja posebej o-meniti Vinka Šajna iz Labina, istrskega mesta, s katerim se ie Idrija pred časom pobratila Za idrijsko kulturno kroniko poletnih mesecev je slednjič značilna še revija kratkih filmov, ki jo je organiziral klub Merkur. Skupaj so gledalcem predstavili 14 kratkih filmov, ki so jih posneli v šestih kinoklubih in predstavljajo zanimiv prerez amaterskega delovanja m tem področju. Sicer pa je pozornost kulturnih in političnih delavcev idrijske občine usmerjena zadnji čas pred vsem v Cerkno, kjer gredo h koncu dela pri novi šoli spomeniku NOB Kot je znano, pripravljajo tam hkrat, z odprtjem nove šole tudi veliko vseprimorsko proslavo 25 -letnice priključitve Slovenskega primorja k matici Jugoslaviji. Za kakih 40.000 obiskovalcev, kolikor jih pričakujejo l? septembra na proslavi, pripravljajo izbran kulturno umetniški spored. Med številnimi uglednimi gosti pričakujejo na proslavi tudi predsednika republike tovariša Tita. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna S. Nicold, Ul. I. Maggio, tel. 73-328. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči te dežurna lekarna Baldini, Verdijev Korzn 57, tel. 2879 DEŽURNI ZDRAVNIKI Gorica. Sovodnje in Steverjan Dr Ennio Sorrentino, Ul. Arcivesco vado 9, tel. 5409. Dr. Stanislav Perazzi. Ul. Dante 10, tel. 5110. Krtnin In okolica Dr. Giuseppe Culot. šlovrenc, Ul. Na-zionale 10, tel. 80-050. f Neuradno je most čez Sočo med '' Pougoro in Stražicami odprt že nekaj mesecev. S pridom se ga poslužujejo kolesarji, motociklisti in pešci. Do njegovega uradnega odprtja pa ni več daleč dan. Na občinskem tehničnem uradu govorijo o septembru kot najbolj možnem mesecu za «likof». Ker je zgodba z mostom v Pod-gori vsem predobro znana, ne bi imelo smisla obnavljati nesrečna poglavja, ki so povezana z njenim nastankom. Spomnili bi se samo dramatičnih trenutkov, katere smo doživljali pred leti ob narasli Soči, ki je spodnesla oporni steber blizu desnega brega in tako za nekaj let zapečatila usodo objekta, ki je bil rojen pod nesrečno zvezdo. Beseda orv, to smo jo uporabljali včasih, danes ni več na mestu ter bi resnično delali objektu krivico — pa tudi vsem. ki so se trudili zanj — če bi ga še imenovali po starem. Kajti objekt, ki ■ma pet metrov široko cestišče, pa naj le služi samo dvokolesnim vozilom in pešcem, je kaj več kot brv, o katerj vemo, da se ponavadi še guglje in je hoja po njej podobna hoji omotičnega. Torej most trden most, ki se ne guglje več in je hoja po njem kot ma.hen sprehod. če vam radovednost ne da miru in pogledate pod most čez ograjo, ki zaenkrat še ni okrepljena in dodobra povezana, boste opazili, da tistega nesrečnega stebra, ki ni prenesel vodne stihije, ni več v vrsti osmih ostalih opornikov. Za njim je ostala še prav skromna sled, debel betonski temelj, ki pa so ga minerji dodobra navrtali in da bodo spustili v zrak ob prvi pliložnosti, da ne bo povzročal vrtincev v V.(K^ ~ Pa niti spominov na neslavne čase. Ker so odpravili steber na kraju, kjer je tok Soče najbolj močan, so povezali sosednja opornika z dvakrat daljšim prečnim nosilcem od ostalih. Na sliki je ta detaij razmeroma dobro videti Temelje so okrepili tudi vsem osmim nosilcem. Ob vznočju so jim dodali novega betona, da jim deroča So-03 ne bi prišla do živega. Ko smo se na tehničnem uradu pozanimali, kakšno vlogo ima nekaj kubtkov peska, ki so ga napeljali na prečni nosilec, So nam povedali, da je iz prednapetega betona in da bodo pesek postopoma odstranjevali, kolikor bolj bodo napredovala dola pri montiranju 66 centimetr-ske vodovodne cevi, ki jo bodo speljali pod mostom. Med občinsko u-pravo in vodovodom obstaja spora zum o sodelovanju pri gradnji mosta. Občinska uprava bo zanj potrosila 45 milijonov, občinska podjetja pa dodatnih 18, da bi mogla po speljati glavno cev novega v?jVoda- k* bo oskrboval mesto, ko bodo na Kalvariji zgradili rezer voar in v njem zajeli vodo iz novih jaškov na Majnici. Sicer pa bi radi ob novem mostu odprli še eno vprašanje, ki se bo pojavilo, ko bo po njem stekel promet. Gre za ureditev križišča na podgorski strani, v Ul. 9 Agosto. če bi hoteli doseči tekoč promet, bi morali predvsem zaseči okoliška zemljišča ter urediti steze, da bi imeli vozniki pregled nad križi- ščem, da bi uredili izogibališča in podobno, v skrajnem primeru na- mestili morda celo semafor. Takšni varnostni ukrepi ne bi bili niti pretirani, če se zavedamo, kako gost promet se odvija po glavni podgorski cesti, kadar končajo ali začenjajo delo izmene v tovarnah. Nevarnost na cesti povečuje sedanji tovorni promet, ki ga je občinska uprava preusmerila čez pe vinski most. tTresnlčitev takšnih razmišljanj pa ni tako enostavna, ker bi bila potrebna zasedba zemlje, kj jo je na tistem kraju zelo malo. Predvsem pa promet tovom,jakov skozi Pod-goro ne bo večen. Zato bi bilo nesmiselno in tudi gospodarsko neutemeljeno vlaganje novih sredstev za ureditev križišča. Z nekaj prometnimi in opozorilnimi tablami bi morala biti uspešno rešena vsa vprašanja, ki se bodo pojavila morda že septembra, ko bodo most tudi uradno izročili svojemu namenu. Kino Gorica VERDI: ob 15.30-22.0 «X Y & ”Zi”». E. Taylor in M. Caine, kinemaskop-ski film v barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO: ob 15.15-22.00 »Non predica-re, špara!*, S. Poitier in H. Bela fonte. Barvni film. MODERNISSIMO: ob 14.45-22.00 »I sen za dio», kinemaskopski film v barvah. CENTRALE: ob 15 00-21.30 »Attento Gringo, e tomato Sabata*. V. Ri chelmi in G. Martin. Barvni film. VITTORIA: ob 15.30-22.00 »I/abNimi-nevole dott. Philes*. V Pr'i «■ -n J, Cotten. Barvni film. mladim pod 14. letom prepovedan. Iršič A7.ifA.tii ob 15.00 «J giganti de) bri vido*. P. Nevvman in S. Moss Barvni film. ENCELSIOR: ob 14.00: »Ciakmull*. L, Mann in P. Martell. Barvni film. PRINCIPE: ob 15.00 «Tt combino qual-cosa di gros90». D Martin in B. Keinth. Barvni film. \ovu (i ort en SOČA (N. Gorica): »Volk Sierra Blanke* Ital. španski barvni film ob 18.15 in 20.15. SVOBODA (Šempeter): »Sveti pla- men* Francoski barvni film ob 18.30 m 20.30 RENČE: Danes zaprto. ŠEMPAS: Danes zaprto. KANAL: «Ah. ta čudoviti avto*. Ameriški barvni film ob 20. DESKLE: Danes zaprto. PRVACINA: Danes zaprto. Rojstva, smrti in poroke ROJSTVA: Monica Trtnsati Mas-similiano Teresin. Kristina Corsi. Eiisabetta Radini Marco Koppe, Daniela Musina. Vabntino Toma-seni. Nada Bogar. Lara Pipan Giu-liana Bove. Marco Notari Andrea Lenarduzzi Andrea Poressutti. Ales-sandro Lenhardt. SMRTI- 74-letni Nino Scruzzo 81-letna Rosalia Cucat. POROKE: šolnica Maria Silva Smania in prof Giuseppe Marchi, gospodinja Nella Ivcich in upokojenec Francesco Bagni delavka Mariagrazia Danieie m karabinjer Antonio De Filippis delavka Anna-maria Bralni in vojaški oficir Gian ni Visintin gospodinja Fulvia Sua-si in delavec Roberto Peressin OKLICI- prodajalka Ksenija Mi-kluš in vratar Stanislav Kovic sanitarna delavka Nicobna Clede in poštar Roberto Tofful prodajalka Silvana Silvani in uradnik Boris Fabbro. študentka Luciana Balla-re in zavarovalni agent Andrea Roberto Martini, gospodinja Laura Picciulin in delavec Giovanni Cre-paldi, frizerka Alisa Crassini in letalski podoficir Aldo Bernovich, delavka Ambra D’Aco in vrtnar Mario Leban, delavka Bianca Rosa Cattarin in uradnik Franco Bertos-si. uradnica Lucia Terpi in uradnik Stanislav Figelj, gospodinja Ga-brietla Pelncic in karosir Luiglno Bregant. PRIMORSKI DNEVNIK 4 15. avgusta 1972 Obiskal sem Mrzlo vodo Žabnice, Uk ve, Lipaljo ves IH Športno Polje TARVIS Že več kot pol stoletja ni slovenskih šol v prelepi Kanalski dolini Lipalja ves v občini Ponteba Z dokajšnjo mero opreznosti sem *e odpravil prvič na enodnevni izlet po slikoviti Kanalski dolini. Bila je nedelja, praznična in sončna. Nekoliko svežega gorskega zraku se prileže. Toda vožnja po vijugastih cestah, med gorami, v gostem prometu, je utrudljiva in nevarna. Vsaj zame. Vendar sem že zgodaj dospel skoraj do Rablja, v Mrzlo vodo, pod vrh Treh lovcev, kot pravijo domačini Cimi de! Cacciatore. Skozi vas Mrzlo vodo (Riofreddo) bistro teče kristalno čisti potok Žlica (Slizza). Od tod najbrž ime va/si. Približno dvajset vaških hiš se stiska skupaj, utesnjenih med visokimi vrhovi, katerih pobočja so ob vznožju pa do kakih tisoč metrov višine dokaj bogato zaraščena z iglastim drevjem. Ustavil sem se misleč, da sem že v Rablju, med slovenskimi rudarji, kajti napisa pred vasjo nisem opazil. Pa sem se zmotil. Nič zato! O rabeljskih rudarjih sem že več- Elizabeta Trink iz Lipalje vesi krat bral v naših časnikih in revijah. O Mrzlovodčanih pa še nisem slišal. Vstopil sem v bar ob cesti in zaprosil za nekaj toplega ter tableto proti glavobolu. Ne vem, ali zaradi utrujenosti po dolgi vožnji ah morda zaradi višinske razlike, se nisem počutil dobro. Mladega moža za točilno mizo sem kar naravnost nagovoril po slovensko. Če me ne bi bil razumel, bi drugače vprašal. »Ja gospod, imamo. Takoj dobite!* »Ste domačin?* sem ga radovedno vprašal. «Prav domač, Mrzlovodčan, tu rojen. Oče je drugače Bric iz Kozane. Že med prvo vojno, kot o-trok, je prišel sem. Mi se pišemo Velušček. Oče je Pepi, jaz sem Karlo. Pet bratov nas je, povrh še moja družica z otrokom... Ja, polna hiša nas je. Treba je dosti delati zdaj poleti, tudi za zimo.* »Je lokal vaš?* »Magari! Pred meseci smo ga vzeli «na fit*. Drugače se mar-tra/mo v gozdovih, državnih seveda, ampak na svoj račun. Pomagamo si s traktorjem.* »Kot gozdarji zaslužite dobro?* »Zasluži se. Odvisno je od lege sečnje. Ampak vreme nam nagaja. Letos smo vsega delali morda mesec dni. Vsa bolj dostopna dela v bližnjih gozdovih pa dežela daje večjim podjetjem. Za nas so ostanki, kjer noče nihče prevzeta. In če računate, da smo plačani od kubika spravljene hlodovine do voznih cest, se nimamo kaj pohvaliti.* »Vas je dosti gozdarjev v tem kraju?* »Skoraj vsi, če odračunamo nekaj tistih, ki so v službah v be-lopeški jeklarni in v rabeljskem svinčenem rudniku.* »Imate tudi svojo hišo ali stanovanje?* »Kje pa! Še bog, da zmoremo za fit. Tu imamo namreč tudi kvartir.* Razgovoru je prisluhnil starejši ntožakar, ki je bil pravkar prišel po steklenico vina. To je bil Silvester Zdravlje. »Hišo, ja ...», je takoj pripom- nil. «Bomo pokojnino sem si prislužil dolga desetletja v gozdu. In nikdar ni bilo več, kot za vsakdanji kruh in sol ter tu in tam za kak kozarček, a ne za hišo. Kdo pa si je kdaj prislužil hišo v tukajšnjih gozdovih? Tako je bilo in je še, ali pa v emigracijo, s trebuhom za kruhom!* »Kot izkušen gozdni delavec, ka- ko bi po vašem izboljšali pogoje te kategorije?* »Ja, z zakoni, kako drugače? Po mojem, bi morali gozdovi pripadati tistim, ki v njih delajo, ne pa da upravljajo z njimi tiste kanclije v Vidmu in vedi ga hudič še kod. Država smo vsi skupaj, a mi najbolje vemo, kako je v naših gozdovih, odločamo pa nič.* »Spričo takih razmer odhajajo ljudje drugam na delo?* »Več jih je v Švici in Nemčiji, kajti pri nas je življenje trdo.* »Navzlic vsemu sta se vendarle tu obdržali. In še kot Slovenec! Kaj pravite k temu?* »Kam naj bi šel drugam? Saj tod že od starega govorimo po slovensko. Pojdite samo v Rabelj! Več kot polovica je naših. Tod je največ priimkov: Kravanja, Domevšček, Cuder, Lipovšček ... In kdo bi se vseh spomnil? O, kar se tega tiče, ne bomo zatajili naših prednikov. Brez skrbi, pa zbogom!* je še dodal upokojenec Silvester in s steklenico vina odhitel proti domu, v bližnji zaselek Predsod ali Flitzche. Jaz sem pa sklenil, da pojdem v Rabelj kdaj drugič in sem se vrnil v Trbiž. « • • Zaustavil sem se pred neko razglasno desko. Med pisanimi reklamami in obvestili mi je takoj padel v oči rumen plakat, tiskan s ornimi, krepkimi črkami. Dobesedno sem razbral tole: Športno polje TARVIS (potem spodaj), su-bota 5 augusta 1972 — 3 Ure Po-polane Naspotan Trikoten med JU-GOSLOVENSKI AUSTRIJANSKI in ITALIANSKI FINANCIRI (odtis klišeja nogometne žoge in takoj pod njim) Trofeja Gorapeč. V spodnjem levem kotu oznaka tiskarne s prav majhnimi črkami: Cartotipografia Tolmezzo. Pustimo slovnico kar se tiče pisanja na plakatu. Priznajmo »dobro* voljo tistim odgovornim, ki so se spomnili razglasiti športno srečanje med obmejnimi cariniki treh držav tu na tromeji. Tisti, ki je plakat pisal, je mogoče dobronamerno mislil na narečje domačinov (mogoče!), kar pa se mu ni povsem posrečilo. Namreč tako popačeno res ne govorijo pripadniki naše narodnostne skupnosti v Kanalski dolini. Je bila potemtakem v zvezi s tem plakatom navzoča nevednost ali malomarnost tistih, ki so ga odobrili za javnost? Ali ni morda botrovalo pri tem tudi posmehovanje in norčevanje na račun našega je- zika? Srečanje organizirajo cariniki in to na mednarodni ravni. Ali ni čudno, da bi cariniki neke dežele ne imeli na tromeji niti e-nega človeka, ki bi pravilno govoril in pisal v jeziku sosedne dežele, s katero so v dobrih, prijateljskih odnosih? Po približno treh kilometrih vožnje iz Trbiža proti Vidmu, po lepi razširjeni cesti, kakršna je naša kamionska okrog Trsta in čez Kras do avtoceste pri Sesljamu, sem na gradbišču novega odcepa z glavne ceste zagledal smerokaz z napisom Camporosso. Po obvozu sem zavil v vas. Nasproti železniške postaje, na samota, v senožetih, je bilo pred hišo z napisno tablo parkiranih več avtomobilov. Ura se je bližala poldnevu. Razmišlja,! sem, kam na kosilo. Toda, ko sem vstopil v toka], ni nihče čakal pri pogrnjenih mizah. Večja družba, ki je, kot je bilo videti slavila krst novorojenčka, je že odhajala. Tu so prišli po krstu in maši le nekaj popit. Prisluhnil sem pomenku gospodinje s posameznimi gosti in ujel tudi naše besede. In ko me je gospodinja vprašala po laško, Dj. PLANJAVEC SOBOTA S AUGUSTA 1972 - 3 Ure Popolane Naspotan Trikoten med JUGOSLOVENSKI AUSTRIJANSKI in ITALIANSKI FINANCIRI TROFEJA GORAPEČ Lepak lz Trbiža — Kot bralci lahko zvedo iz članka o potovanju po Kanalski dolini, dobra volja prirediteljev ni dosegla pravilne slovenščine (Nadaljevanje na 6. strani) .....................Mimi.........imiiiiiiiiiiiii...........................................................................mm....... PRVIČ V PONATISU V ZBRANIH DELIH ŠTEV. 101 L Cankar: «MARTA» Vanja Kraljevič: Življenje in boj A. Gramscija - !• V družini F. Gramscija je bilo sedem otrok Drama v Shakespearovem gledališču - Vnovič pisma iz ječe - «Mogoče danes ne bi bili živi» - Se ena nesreča Pojasnilo in vabilo Tudi letošnji slovenski maturanti so se znašli med pismenimi nalogami pred citatom iz Gramscijevih slovitih «Pisem iz ječe*, ki so pred mnogimi leti izšla tudi v slovenščini pri Cankarjevi založbi v Ljubljani s predgovorom Ivana Regenta. Ob tej priliki se je zgodilo, da so nam nekateri slovenski maturanti pismeno ali ustno zaupali, da pravzaprav ne vedo mnogo, kdo je bil Antonio Gramsci, eden izmed njih pa nam je skoraj očital, češ, da nosi del krivde za to nezadostno obveščenost tudi naš dnevnik, ki da je v zadnjih desetih letih morda le premalo pisal o tem slavnem voditelju italijanskega delavskega gibanja. Zato smo se odločili, da o Gramsciju objavimo daljši informativen sestavek. Izbrali pa smo tistega, ki ga je na zanimiv in prepričljiv način napisal za jugoslovansko dnevno glasilo SZDLJ njegov dolgoletni rimski dopisnik VANJA KRALJEVIČ, ki nam je prad rad dovolil objavo sestavka tudi v našem dnevniku. • • » Znano pa je da je Antonio Gramsci, dobro poznal vprašanje Slovencev in Hrvatov pod Italijo, ker je prihajal v Trst in okolico na sestanke KPI ali pa je med bivanjem v ječi srečal marsikaterega po fašističnem Posebnem tribunalu obsojenega primorskega slovenskega antifašista. Zato prosimo vse tiste naše bralce, ki so slavnega italijanskega političnega voditelja osebno poznali, naj nam o tem pošljejo svoje spomine ali pa sporočijo, kdaj bi jih sotrudnik našega dnevnika lahko obiskal za zadevni razgovor. UREDNIŠTVO Nedokončan roman iz Cankarjeve zapuščine, ki j« dodan prvemu ponatisu KRPANOVE KOBILE v petnajsti knjigi Cankarjevega zbranega dela pri DZS v Ljubljani Pri Državni založbi Slovenije je v znani zbirki Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, prišla na svetlo nova knjiga, ki nosi že častitljivo številko 101. To pa je sicer petnajsta knjiga zbranega dela Ivana Cankarja, ki ga kot glaivni urednik urejuje Anton Ocvirk. Pričujočo, petnajsto knjigo je uredil Dušan Moravec. ga,J vejšo knjigo zbranih del slovenskih klasikov pred seboj, prinaša prvič v ponatisu Cankarjevo knjigo Krpanova kobila, ki jo je Cankar kot deseto knjigo izdal pri svojem založniku in prijatelju Lavoslavu Schwentnerju. Dodano pa ji je najobsežnejše nedokončano delo iz Cankarjeve zapuščine, nedokončan roman Marta. Knjiga Krpanova kobila je bila jubilejna knjiga, zato je pisatelj sam napisal knjigi uvodno razmišljanje pod naslovom Jubilej, pol ironično pol resno razmišljanje. Prvotno naj bi ta sestavek obsegal nekak pisateljev življenjepis, vendar najbrž niti pisatelj sam ni imel take resne namere, kot je to obljubil. In tako je uvodni sestavek h knjigi pisateljevo razmišljanje o sebi in svojem poslanstvu slovenskega pisatelja. Osredje knjige Krpanova kobila pa predstavlja seveda pet pisateljevih satiričnih in polemičnih spisov, v katerih je Cankar obravnaval probleme, ki so pred nastankom knjige pretresali takratno slovensko kulturno javnost in ki se tičejo predvsem slovenskega gledališča. Slede tri novele in povest Poslednji dnevi Štefana Poljanca, satirični esej, kot ga je označil Cankar sam. S tem je v tej knjigi Cankarjevega zbranega dela prvič v celoti ponatisnjena Krpanova kobila v taki obliki, kot je v originalu izšla leta 1906 oz. 1907. U-rednik je tej knjigi dodal, kot rečeno, še Cankarjevo nedokončano povest Marta, ki je pisatelj nikoli ni utegnil dokončati, čeprav je to obljubljal in začetek rokopisa tudi že poslal založniku. Objavljeni pa sta bili v časopisu prvi dve poglavji romana. ■ 1 Mrzla voda v občini Trbiž Kot vse knjige te zbirke ima tudi petnajsta knjiga Cankarjevega zbranega dela opombe urednika. Kot drugod tudi tu ne gre za opombe k besedilu, temveč predvsem za opombe k tekstom. V tej knjigi pa «opombe* daleč presegajo značaj opomb in predstavljajo že samostojno študijo. Gre namreč za to, da je Dušan Moravec, sicer slavist in gledališki zgodovinar, sedanji direktor Slovenskega gledališkega muzeja, napisal pravo razpravo o slovenskem gledališču v času, ko se je to izvijalo in spon diletantizma in počasi naraslo v poklicno slovensko gledališče. To pa je bilo prav v času, kp je nastajala Cankarjeva Krpanova kobila. Urednikova razprava o slovenskem gledališču v času Krpanove kobile torej daleč presega okvir opomb k Cankarjevi knjigi in pomeni dejansko odlomek iz slovenske gledališke zgodovine. Kot vsa Moravčeva tovrstna dela pa je tudi ta odlomek iz zgodovine slovenskega gledališča napisan izredno zanimivo in privlačno. S tem pa ne samo omogoča globlje razumeva- nje Cankarjevih polemičnih in satiričnih spisov temveč daje izviren vpogled v stanje slovenskega gledališča v takratnem času. Moravčev prispevek je torej tisti, ki daje tej knjigi še posebno vrednost. Sl. Ru. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vaša predvidevanja drže samo za bo dočnost. Razumevanje in zaupanje v družini. Zdravje dobro. BIK (od 21.4. do 20.5.) Neki poslovni tekmec bi vam znal preprečiti uresničitev nekega načrta. Nekatere spremembe v vašem čustvenem načrtu Živahna napetost. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Pomagali boste svojemu delovnemu tovarišu. ki se nahaja v stiski. Bodite iskreni sami s seboj. Zdravje zelo dobro. RAK (od 23.6. do 22.7.) Dosegli boste uspeh, kjer so mnogi vaši sodelavci odpovedali. Skupnost pregledov vas bo še bolj zbližala z drago osebo. Zdravje dobro. LEV (od 23.7. do 22.8) Ne zamenjujte drznosti z neprevidnostjo. Ne prepuščajte se prezgodnemu navdušenju. Zdravje nespremenjeno. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zjutraj in popoldne boste prejeli nekaj zanimivih predlogov. Neki pomenek bi se utegni! spremeniti v prepir. Zdravje dobro. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Še ni trenutek, da bi se postavili po robu močnejšim od vas. V teku večera boste trdo preizkusili svoje živce. Pazite na zdravje. ŠKORPIJON (od 24.10. 22.11.) Danes bi utegnil biti odločilen dan za vaše bodoče načrte. Upoštevajte občutljivost svojih najbližnjih. Zdravje odlično. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Vaše odločno stališče nasproti krivičnim obtožbam vam bo dvignilo ugled pri predstojnikih. Ugoden čas za potovanje. Zdravje dobro. KOZOROG (od 21.12. do 19.1.) Do končnega uspeha je potreben še majhen napor. Na vprašanja ljubljene osebe odgovarjajte iskreno. Zdravje dobro. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nekateri ukrepi vaših sodelavcev vam bodo povzročili precejšnjo jezo. Ne ozirajte se na to, kar vam je bilo rečeno v trenutku jeze. Nervoznost. RIBI (od 20.2 do 20.3.) Povsem na pošten način boste lahko izkoristili neko napako svojega nasprotnika. Prijeten večer s starimi prijatelji. Zdravje dobro. Prejeli smo R. GUTTUSO: I TAROCCHI MODERNI . Dvanajst reprodukcij v barvah risb za igralne karte za tarok slavnega sodobnega italijanskega slikarja. Zal.: Ed. d’Arte «11 Castelto* - Carpi. A-genzia di pubblicita: «Sigma -Tau* Modena. (Natiskano samo 1200 izvodov). AVIO - Periodico di vita soolasti-ca e amministrativa. . Roma, via della Gensola 6061. . Anno XVL n. 7-8, luglio-agosto 1972. - Responsabile: prof: dott. Ar-mando Armando. V Alešu, majhnem mestu domala v samem srcu Sardinije, na eni od tistih starih zgradb, tipičnih za naselja te vrste na otoku, se nahaja spominska plošča, na kateri je napisano: »Ob deseti obletnici mučeniške smrti so Antoniu Gramsciju, na hiši, kjer se je rodil, to spominsko ploščo postavili predanost njegovih someščanov in hvaležnost svobodnih ljudi*. V pritličju te hiše je danes bar, nekakšna mešanica bifeja in ekspresne restavracije, brez katerega si ni mogoče zamisliti najmanjšega mesta v Italiji. Napis z imenom bara («Bar delto Šport*) obkrožajo številne kovinske ploščice, s katerimi reklamirajo vse mogoče pijače, tako da je tudi omenjena spominska plošča domala izgubljena med njimi. Spominska plošča je bila postavljena 1. 1947, ko je poteklo deset let od smrti Antonia Gramscija, rojenega tu, v Alešu, kar mnogi meščani tega malega mesta dolgo niso znali. V resnici je bo-buda prišla iz Cagliarija, glavnega mesta Sardinije, pa je tako tudi Aleše, rojstno mesto Antonia Gramscija, našlo način in pot, čeprav v zelo skromni obliki, da obudi spomin na svojega slavnega someščana. Morda je tudi ta nadrobnost s spominsko ploščo v Aiesu eden od mnogih argumentov v rokah onih ki trde, da je tragedija Antonia Gramscija, velikega in neomajnega borca za socializem in demokracijo, vidnega marksističnega teorika in misleca, enega od ustanoviteljev in kasneje voditelja Komunistične partije Italije, bila tudi v tem, ker ga je svet začel «odkrivati» šele dolgo po njegovi smrti in razumeti vso njegovo veličino in pomen njegove misli ter njegovega dela z zelo veliko zakasnitvijo. No, bodo rekli drugi, če je to znamenje človekove tragične u-sode, pa je obenem tudi dokaz trajnosti in trdnosti dela, ki ga je pustil za sabo. In to, da ljudje danes ne samo v Italiji, marveč tudi, in morda še bolj, v mnog1 drugih deželah sveta Antonia Grafl1 scija šele «odkrivajo», pomeni, ® je njegova misel tudi danes akt*1 alna, da se v njegovih idejah mislih lahko najdejo odgovori \ mnoga vprašanja, ki mučijo b) _ današnje borce za svobodo, socrt ližem in demokracijo, za a°v odnose med ljudmi in državami’ Da ie tako. bi se mogli n a vrt ti nešteti primeri tudi iz nas prakse, kjer se ob raznih pri nostih in v raznih okoliščina vse pogosteje citirajo Gramscija'!' ideje in misli, naj si bo da j? beseda o vprašanjih kulture, lozofije ali politične akcije Omenili bomo tu samo ^ primera, ki se nam zdita še P sebej ilustrativna in zanimiva, sta tudi najnovejšega datuma. Po najnovejših vesteh iz London je tamkajšnje Kraljevsko shak£ spearovsko gledališče izvedlo Pr miero drame »Zavzetje*, ki jo ^ napisal Trewor Grijjith. Tema drt me obravnava stavko torinskih ° lavcev 1. 1920 oziroma zavze^ tovarn, iz katerih so lastniki “ li pregnani in so sami delavci 0 ganizirali proizvodnjo ter uprt l.iali tovarniške naprave. V J*? avtentičnem zgodovinskem °k' ru se razvija spopad med dve111 osebnostima. Ena je Kabak, Pre“ stavnik Kominterne, oziroma bol)» (Nadaljevanje na 6. strani) Antonio Gramsci na dan aretacije leta 1926 TOREK, 15. AVGUSTA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 23.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Godalni orkestri; 9 00 Maša; 9.45 Praznična matineja; 10.40 Koncert; 11.00 Dramatizirana zgodba; 11.35 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske vize in popevke; 12.50 Karakteristični ansambli; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Radijska igra; 17.15 Za mlade poslušalce. 18 00 Radio O lirnpia; 13 li Komorni koncert: 18 30 Glasbeni vrtiljak: 19 10 Ve liki detektivi iz kriminalk: 19.20 Vedri motivi; 20.00 Šport; 20.30 Jakov Gotovac; «Erc z onega sveta* — opera; 22.45 Zabavna glasba. TRST 15.45 Filmska glasba; 16.30 Glasba po željah. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8 00 Jutranja glasba; 9.30 20.000 luža vaš spored; 10.00 Orkester Jean Bouchety; 10.35 Glas'a; 11.15 Orkester Gordon Franks; 10.30 Plošče; 12.00 Giasba po željan, 13.30 Musič shaker; 14.15 Polke in valčki; 16.05 Plošče, 16.20 Fumo-rama; 17.00 Deželni program; 18.00 Počitniški vrtiljak; 18.40 Pojo domači pevc’ zabavne glasbe; 19.00 Naši solisti in ansambli; 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Zbori; 23.00 Glasba Uroša Kreka; 23.35 Današnji ritmi; 24.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke, 10.15 Vi in jaz; 12.00 Plošča za poletje; 1315 Zabavni program; 14.00 Plošče; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 19.30 Neapeljske popevke; 20.20 Radijska igra; 22.20 Povratni vozni listek. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30, 22.30 Poročila; 7.40 Pojeta Wess in Ros-sana Fratello; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska nadaljevanka; 10.30 Počitniški spored; 12.30 Mio gradi-mento; 14.00 Plošče za poletje; 16.00 Draga RAI; 18.00 Glasba kot konjiček; 19.00 Zabavni tečaj francoščine; 20.10 Povratni vozni listek; 20.50 Supersnnic; 22.40 Radijska nadaljevanka. zakaj' III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Sodobna ital. glasba; 11.45 Baročni koncert; 13.00 Interrnezzo; 14.30 Plošče; 15.30 Simf. koncert; 17.35 Jazz; 19.15 Vsakovečerni koncert; 21.30 Simf. koncert. FILODlFUZI JA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Koncerti Nicole Paganinnija; 9.40 Ital. sodobna glasba; 10.00 Richard Wagner; 12.3C Melodrama; 13.30 Avtorski portret. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 14.00, 20.30, 23.00 Poročila; 9.10 Operna mati-nje; 10.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 10.20 Z orkestrom Andre Kostelanetz; 10.40 Slovenske narodne; 11.20 Pri vas doma; 13.10 Napevi in ritmi; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Z domačimi godci in ansambli; 15.40 Na poti s kitaro; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasbeni interrnezzo; 17.00 Vrtiljak; 17.00 Vrtiljak; 17.40 Z orkestrom Floyd Cramer; 18.10 Popoldanski simf. koncert; 19.15 V torek nasvidenje; 19.45 S pevko Ireno Kohot; 20.00 Lahko noč, otroci!; 21.00 Prodajalna melodij; 21.30 Radijska igra; 22.30 Lahka glasba; 23.15 Od popevke do popevke; 24.05 Literarni nokturno; 24.15 Iz glasbenih izpovedi Matije Bravničarja ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Nabožna oddaja; 18.15 TV za otroke; 19.45 Šport in ital. kronika; 20.30 Dnevnik; 21.00 Char-lot na plaži; 21.15 Hiša v gozdu; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Peppino De Filippo — teater: Namišljen bolnik — komedija. JUG TELEVIZIJA 19.15 Obzornik; 19.30 Medvedov godmjavček; 19.50 Mozaik; 19.55 Gostje slovenske popevke 72; 20.20 Kozar a; 21.00 Dnevnik; 21.35 Voz na Dunaj - film; 22 55 Labodje jezero - film; 23.45 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.50 Francoščina; 21.15 Poročila; 21.30 Crisis; 22.20 Usodno nebo — 3. oddaja. SREDA, 16. AVGUSTA TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23:15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah, 17.00 Za mlade poslušalce; 18 00 Radio Olimpia; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Koncerti; 18.45 Jazz; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 20.30 Simf. koncert; 21.46 Vokalno - instrumentalni ansambel; 22 05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Zabavni program; 16.20 Kulturni program. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30 14.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 9.30 20.000 lir za vaš spo- red; 10.00 Orkester: 10.15 Z na- mi je...; 10.35 Glasba; 10 45 Plošče; 12.00 Glasba po željah; 13.45 Musič shaker; 14.40 Počitek ob glasbi; 16.20 Fumorama' 16.45 Polaris; 17.00 Deželni program; 18.00 Glasbeni mozaik; 18.40 Nekaj domačih z ansamblom Vilija Petriča; 19.00 Mali koncert lahke glasbe; 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Od Triglava do Jadrana; 21.00 Ve'erna glasba; 21.40 Slovenska glasba raznih stoletij; 22.30 Pop jazz; 23.00 Komorna glasba; 23.35 Glasba za lahko noč; 24.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz: 12.10 Plošče; 13.15 Zabavni program; 14.00 Plošče; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kake in zakaj; 19.30 «Rhythm and blues*; 20.20 Koncert; 21.20 Radijska igra; 22.20 Povratni vozni listek. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Frank Sinatra in Ser-gio Bruni; 9.30 Orkester; 9.50 Radijska nadaljevanka; 10.30 Počitniški spored; 12.40 Zabavni program; 13.50 Kako in z»—- 14.00 Plošče; 16.00 Draga RAJ] 18.00 Galerija melodrame: 20-1 Povratni vozni listek, 20.50 SupeI sonic; III PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; li , Koncerti Franza Josepha dna; 11.40 Ital sodobna glasbi 13.00 Interrnezzo; 14.30 Melodrama; 15.30 Avtorski portret; l®-1 Radijska igra; 18.00 «1 solisti neti*; FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; Ital. sodobna glasba; 9.45 Bairt. ni koncert; 11.00 Im.ermezzo; 12-'* Plošče v izložbi, SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 16.00, 20.30, 23.00 Poročila; 9‘ Glasbena matineja; 10.05 P01'* niški pozdravi; 10.25 Popevke 1 zvoki iz studia 14; 11.20 Pri v8 doma; 13.10 Odlomki iz sloven skih oper; 13.30 Kmetijski n.a() sveti; 13.40 Iz vasi do vasi. 1®\ Skladatelji Glasbene matice 1 Novih Akordov: 15.30 Naši P«r! šalci čestitajo in pozdravljanj 16.30 Glasbeni interrnezzo; 1®; Majhen recital klarinetista Vahe rja Petriča in oboista Matjaf Bajca; 17.00 Vrtiljak; 17.40 & kester; 18.10 Poletno glasbeno P° potovanje; 19.15 Igramo za vaS/ 19.45 Naš gost; 20.00 Lahko otroc'' niče; Lepe melodije; 23.15 Jazz; otroci!; 20.15 niče; 21.00 Simf. Glasbene razg^jj koncert. 24-05 Literarni nokturno; 24.15 Jugos*° vanski pevci zabavne glasbe- ITAL. TELEVIZIJA 18.15 TV za otroke; 19 45 Sp°J, in ital. kronike; 20 30 Dnevn^J 21.00 Človek in morje, 22’ Šport; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Film: vanti c’č pošto...*; 22.45 ^ ■ box. JUG. TELEVIZIJA 19.15 Obzornik; 19.30 Sebasrij8* in Mary Morgane - film; 20.00 kamero po svetu, Danska; »Jv Naši operni pevci: Rajko Kof nik; 21.00 Dnevnik: 21.30 «Rafiff. le* - I. del predstave SNG Trt’ 22.30 Oceanija; 23.00 Poroča8' 23.05 Šahovski komentar. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Kotiček za otroke: Mr- M, per; 21.15 Poročila. 21.30 Zab»)J ------------------ M na oddaja; 22.05 Igre brez . ja; 23.25 Tomy Dallara Spec* iP "tlMORSKl DNEVNIK ŠPORT BriM5 T ŠPORT 15. avgusta h<. PO ZMAGI ZA VN AVSTRIJE V ZELTWEGU Emerson Fittipaldi je potrdil svojo premoč v dirkah formule J Za osvojitev naslova mu manjkajo samo še trii točke Hulme je na drugem mestu dohitel Stewarta ZELTWEG, 14. — Braizilec Emer-n Fittipaldi je zmagal v Zeltvve-f n;> avtomobilski dirki za VN Z zmago je še povečal r^onost na lestvici svetovnega pr-nstva, kjer ima trenutno 52 točk, naJWižja zasledovalca Ste-a*x im Hulme pa le 27. S tem mu anjkajo za osvojitev svetovnega da KVa *e ^ k>čke, kair Pon^ni, brazilskemu pilotu zadostuje, da na eni od treh ostalih dirk for- V nedeljski dirki sta najbolj razočarala sedanji svetovni prvak Škot Jaokie Stewart in Belgijec Jacky Ickx. Stewart je nastopil z novim avtomobilom tyrreU 005. V začetku je lepo starta! in si nabral nekaj sekund prednosti, po 24. krogu pa je njegov stroj neverjetno popustil, tako da se je moral na koncu zadovoljiti s slabim sedmim mestom. Idra je že v poskusnih vožnjah zabeležil zanj nepričakovano slabe čase. Na dirki je startal zato v ^HHiliiu,,,,,,,,,,..,,,....................................Illllllliiimiiiiiiillilllliiilmiiiin ZA SVETOVNI NASLOV V ŠAHU UU l/ICTl A/SL-ČUill UII K 1UJ ulUe ena uvrsti na četrto mesto. ......mn DVOBOJ Spasski zahteval Fischer znova SEVKJAVIK, 14. — Štirinajsta , za naslov svetovnega prva-I,. v šahu je bila preložena na za-5|/v° sovjetskega šahista Borisa jWsskega. Svetovni prvak je nam-Pfo ■? nedelj° v jutranjih urah zada K- pre*co sv°jd'h senkundantov, Dr» i ura^ni zdravnik Poroairson |.egleda!l. Tej prošnji so priredite-s-j^fregli, nekaj ur kasneje pa je ■ ^mid prejel od istega r^avnika pismo, v katerem je bilo J**. da Spasskijevo zdravje ni P0JDo*jše in da ga je zato sam oarson prepričal, naj ne igra. b„rg i rr sc ^Pusten manever. Ne glede na r _____r __ 1 ^ izvedel Fischer. Ameriški ša i 'Sltn V--------------— -v..,.. spričevalo, češ da je to samo , zahteva zdravniško spriče-H5I, nešportni luči in zavrnil zdrav- tn Z . ------ o--- - bi, J le prvič, ko eden izmed ša-v,zahteva zdravbniško spriče-"itev *° prosi nasProtnik za preka-toijj, ’ Pa je Fischerjevo ravnanje ga at žaljivo ne samo za Spasske-- ■' a|bpak tudi za zdravnika in (j 5'utelje same. Da so pa tudi e Pri kraju tfiča kraiu s potrpežljivostjo Dl » dejstvo, da ameriški protest j*. 1 Prišel v roke sodnika, ki se f'iSpr) sedaj sistematično izogibal sekundantom. Protest D« . ^ bo spremenil ničbšSr, je verjetnosti še ena reži-jo .Poteza pri psihološki vojna, ki sprotjjj^Peričan sprožil proti na I^^ssld je na vsak način zaipustil ta in odšel z ženo Larisso sWoh 0čitT1o se za vse polemike zmeni, mnogi pa so dejali, Vsetn ^ videti po 13. partiji po-tejjjo Z orpljen. Ta počitek bo ver-kg. zadnji poizkus, da pre-ta & asProtniiku ritem in pridobi •a n.JJ^jivosti, čeprav mu pravi-titve u^a'io u^ožnost še ene preki- treoejze okolje v Reykjaviku ke napeto zaradi nove polemi-W Prekinitvi, pa ima Fischer a *e z drugim nasprotnikom: .. ‘'J0« kateri je s svo.jo prepo- .......iiiiiii im.. ' " Prvi l. ^ drugi Pni J. ^ drugj Pni 4. ^ drugi Pni 5. ^ drugj ^ Prvi 6. ^ drugi Prvj drugj 2 X 2 1 X X 1 2 1 2 1 2 prekinitev polemizira ved jo snemanja povzročil veliko izgubo. Foxa v teh dneh sicer ni bilo, namesto njega pa je spregovoril njegov sodelavec Barry Fre-derioks, ki je potrdil, da ima Fox namen sprožiti sodniški postopek proti Američanu, vrh tega pa je poudaril, da bo televizija zahtevala, da zadržijo vse morebitne zaslužke ameriškega šahista. Naravnost smešno bi bilo, da bi Fischer po vsem tem, kar je napravil za denar in potem ko je v ta namen izgubil toliko naklonjenosti, ostal celo praznih rok. Štirinajsta partija bo na vsak način na sporedu danes, v torek, vedno ob 19. uri. Baifava osvojil pokal Matteotti PESCARA, 14. — Davide Boifa-Va je v nedeljo zmagal na kolesarski dirki veljavni za 27. pokal Matteotti. S tem je dokazal, da je trenutno v izredni formi. Pred tednom je namreč na svetovnem kolesarskem prvenstvu prav on opravil najdaljši pobeg, ki je trajal nad 120 km. Tokrat je Boifava pobeg nil 45 km pred ciljem. Na vrhu Madonna si je nabral 200 m prednosti, katero pa je pozneje vedno večal. Glavnina ga je skušala ujeti, vendar je kljub neznosni vročini Boifava zdržal vsem poskusom. Na cilju je imel italijanski kolesar nad 4 minute prednosti nad" DAn cellijem, glavnina pa je prispela kar s trinajstimi minutami zamude. Vrstni red: 1. Boifava, ki je prevozil 209,300 km dolgo progo v 5.15’10” s po prečno hitrostjo 39,830 km na uro 2. Damcelli 4H” zamude 3. Bergamo 4. F. Mori 6’45” 5. Castelletti 9’03” zelo slabi poziciji, poleg tega pa je moral že po četrtem krogu zmanjšati hitrost zaradi okvare pri dotoku goriva. V štirinajstem krogu je odstopil. Ista usoda je dočakala njegpvega klubskega tovariša Švicarja Claya Regazzonija v Po zmagi v NUrburgringu ni nihče pričakoval, da bo ferrari v Avstriji tako hudo poražen. V obeh primerih sta se Ickx in Regazzoni ustavila zaradi iste okvare, tj. o-kvare pri dotoku goriva, iz česar izvedenci sklepajo, da ferrariji niso še popolnoma v redu. Značilnost nedeljske dirke je bila neznosna vročina, ki je marsikaterega pilota prisilila, da je moral odstopiti. Ob progi se je zbralo veliko število gledalcev, med katerimi je bilo okrog 50.000 Italijanov. Od vsega začetka je povedel Ste-wart, ki je svoj naskok stalno večal. Medtem sta odstopila Ickx in Regazzoni. Sredi dirke pa je Škot popustil. To je Fittipaldi izkoristil ih obdržal prvo mesto do cilja. Vrstni red: 1. Emerson Fittipaldi (lotus), ki je prevozil 312,9 km v 1.29’16"66, s poprečno hitrostjo 214,554 km/h 2. Hulme (mclaren) 3. Revson (mclaren) Skupna lestvica za svetovni naslov je naslednja: 1. Emerson Fittipaldi (Brazilija) 52 2. Stevvart (Škotska) in Hulme (Nova Zelandija) 27 4 Ickx (Belgija) ZADNJI POGOVOR PRED POTOVANJEM V MUNCHEN Bronasta kolajna je dosegljiv cilj jugoslovanske košarkarske reprezentance Pri tem so si složni Že ra vi ca, Novosel in Šaper Samo Plečaš trdi\ da jo možno doseči kaj več Tržaški teden košarke je za nami. Domači prireditelji, katerim gre izključna zalivala, da se je turnir sploh končal, saj so vložili vanj ves svoj trud (in ne samo trud: marsikdo je namreč moral kar sam kriti nekatere stroške), so lahko tako šli na zaslužen oddih. Jugoslovanska reprezentanca, ki je osvojila prvo mesto na tem turnirju, pa je morala po dvodnevnem počitku zopet na delo. Svetovni prvaki so namreč včeraj odpotovali v MUnchen, kjer se bodo deset dni pripravljali na OI. Nato pa prvi spopad z Italijo, nakar še hujša srečanja s SZ in po možnosti za kolajne. Kako so se do sedaj pripravili jugoslovanski košarkarji? Je njihova forma zadovoljiva? Kaj misli o tem Žeravica? Kaj pa igralci? TEŽKO JE BITI PRVAK Jugoslavija starta na OI kot ena najboljših reprezentanc. Naslov svetovnega prvaka je poleg tega naložil jugoslovanskim košarkarjem nova^ bremena: braniti na vseh mogočih turnirjih ta naslov, temeljito se pripraviti za vsako tekmo, turnir ali prvenstvo. Igralci so praktično od svetovnega prvenstva v Ljubljani brez počitka. Njihov dnevni spored je naslednji: zjutraj trening, zajtrk, za tiste, ki niso v formi, še en trening, kosilo, počitek trening ali tekma, večerja, počitek’ In to vsak dan z enoličnim, trdim sporedom, ki igralce tako telesno kot psihično utrudi. Razumljivo torej, da so bili v Trstu vsi reprezentanti utrujeni, na- veličani in z veliko željo po domu. Izčrpan je bil Cosiič, ki se je v ZDA ogrel za mormonsko vero (navadno le čita in čita, premišljuje itd.). Izčrpan in zaskrbljen je bil Simonovič, kateremu se je rodil sinček, ki ga on sploh še ni videl. Povedal mi je: «To je, vidiš, biti reprezentant. Rodi se ti sin, ti pa si okoli po s ve tu.» Tvrdič in Čer-mak daleč od žene. Damjanovič in Marovič, ki sta morala garati in garati, da si dokončno priborita mesto v reprezentanci. Za razvedrilo v družbi je kot vedno poskrbel Rato Tvrdič, živahen in iznajdljiv kot v igri. Včasih se mu je pridružil apatični Plečaš, ki je obljubil svojim navijačem, da sd bo v prihodnji sezona pustil dolge lase «kot Apaehes* in seveda brke. Pri kosilu in večerji so bili igralci vznemirjeni. Pravi Žeravica: «To je neoporečni znak, da so igralci živčni, utrujeni.* Pogovor je nato neizbežno stekel na predvidevanja za OI. ŠAPER: ..ODKRITO, BRON* Prva tekma v Mttnchmi bo z Italijo. Bo ta tekma odločala o kvalifikaciji? Žeravica: «Tefema z Italijo bo ve like važnosti. Dober start je skoraj vedno jamstvo za dobro nadaljevanje. Z Italijani smo bili v zadnjih srečanjih uspešni. Slišal sem, da so v zadnji tekmi izgubili proti SZ. Če bomo igrali samozavestno mislim, da bomo lahko zmagali.* In proti SZ, ZDA? V pogovor je segel predsednik jugoslovanske zveze Šaper: *Od- 25 . __________________ ^ ..........im....................................... DOMAČI NOGOMETAŠI SE PRIPRAVLJAJO NA NOVO SEZONO Oktobra start amaterskih prvenstev Prvič je na sporedu tudi turnir za moštva «do 21 let» Po kratkem počitku se amaterska nogometna sezona hitro bliža. Počitnice nogometašev, voditeljev in trenerjev so se praktično že končale. V prihodnjih dneh bodo skoraj vse ekipe pričele s skupnimi pripravami. Deželni odbor nogometne federacije F1GC je imel svoj redni občni zbor 16.7.1972 in izvolil nov odbor, v katerem so, poleg potrjenega predsednika Diega Meroia, še Giovanni De-vetti, Michele Guidi, Mario Pascoli, Bruno Tonello in Tržačan Guerrino Salvadori. Po izvolitvi je iodbor izdal prvo uradno obvestilo iz katerega je razvidno, da se bodo nogometna prvenstva promocijske lige ter 1. in 2. amaterske lige pričela 1. oktobra. Prvenstvi 3. amaterske lige in «do 21 let* pa se bosta pričeli 15. oktobra. Ekipe, ki bodo nastopile v promocijski, prvi in drugi amaterski ligi imajo čas za vpis in za plačanje vpisnine do 31. avgusta, Društva, ki bodo tekmovala v tretji amaterski ligi ali na prvenstvu do 21 let, pa imajo čas za vpis do 15. septembra. Za nastop v promocijski ligi znaša vpisnina 320.000 lir, za prvo amatersko ligo 260.000, za drugo amatersko ligo 170.000, za tretjo amatersko ligo in za prvenstvo do 21 let pa 100.000 lir. Glede napredovanja in izpada iz posameznih lig je odbor določil: Promocijska liga: zmagovalec prestopi v D ligo, zadnje tri uvrščene ekipe pg izpadejo v 1, amatersko ligo. Prva, amaterska liga: V promocijsko ligo prestopita zmagovalca A in B skupine. Tretjo ekipo, ki bo nastopila v višji ligi pa bo odločila dodatna tekma med drugouvrščenima moštvoma A in B skupine. V drugo amatersko ligo izpadejo zadnje tri uvrščene enajsterice. Druga amaterska liga: V 1. ligo prestopijo zmagovalke petih skupin. Morebitna mesta na razpolago bodo šla drugouvrščenim ekipam po do- Ekipa proseškega Primorja, ki si je lani priborila pravico do nastopa v dragi amaterski ligi datnih tekmah. Iz lige izpadejo zadnji dve uvrščeni enajsterici. Tretja amaterska liga: V višjo ligo prestopijo zmagovalke posameznih skupin. Odbor je še odločil, da bo letos organiziral turnir za 1. pokal deželnega odbora Furlanije Julijske krajine, na katerem bodo lahko nastopile enajsterice druge in tretje lige. Turnir bo izločilnega sistema in se bo pričel 10. septembra. Dfuštva imajo čas za prijavo do 22. avgusta. Tudi letos lahko zapazimo nekaj novosti. Kot prvo naj omenimo prvenstvo igralcev do 21 let, ki so ga nameravali organizirati že lani, a so ga potem zaradi majhnega števila prijavljenih enajsteric odložili za le-tošjo sezono. Kakšno bo letos zanimanje za to prvenstvo? Težko je odgovoriti. Glede naših društev za enkrat nimamo še zagotovil, da bi katero vpisalo svojo enajsterico. Vemo pa. da bi naša društva lahko s skupnimi močmi sestavila eno solidno ekipo. Morda pod imenom ZSŠDI ? V letošnjem prvenstvu druge amaterske lige ne bodo izpadle kot doslej zadnje tri uvrščene ekipe, temveč samo dve. Predstavniki nogometnih društev so namreč predlagali, da bi bile skupine v sezoni 1973-74 sestavljene iz šestnajstih ekip. medtem ko bo letos v vsaki skupini tekmovalo po 14 enajsteric. Tretja novost letošnje nove nogometne sezone je pokal deželnega odbora FIGC. Kako bo ta tumir uspel in kakšna bo udeležba, je težko predvidevati, saj imajo prihodnji mesec posamezna društva na programu že več turnirjev, kjer bodo preizkusila si'oie moči pred prvenstvom. Nova nogometna sezona ie torej že >red vrati, marsikatera društva pa morajo rešiti še številna vprašanja, kot so n.pr. nov trener, spreten napadalec. izkušen vratar, o tem na Komo podrobneje poročali v prihodnjih dneh. B. R. krito povedano, mislim, da sta ta nasprotnika za nas trenutno nedosegljiva. Sovjeti so znatno izboljšali svojo igro, Američani pa niso še izgubili srečanja, odkar se udeležujejo OI. Mislim, da bo za nas bron.* Je Skansijeva odsotnost odločilne važnosti? Žeravica: «Skansi je bil za nas dragocen igrallec: je visok, izkušen in dobro meče od daleč. To se pravi, prisili svojega centra - branilca, da se oddalji od koša, kar je omogočilo našim višjim igrailcem, da so prevladovali na odbitih žogah Odločilne važnosti pa miskm, da ni Vsi so dragoceni.* Igralci? Skoraj vsi so prepričani, da je bron dosegljiv, kaj več pa zelo težko. Le Plečaš trdi, da se lahko osvoji tudi zlato. Bo z OI zaključen en ciklus jugoslovanske vrhunske košarke? ■sNikakor ne,» tokrat odgovarja Novosel, trener mladinske reprezentance, rimamo vrsto takih mladincev, ki nam zagotavljajo, da lahko še računamo na velike talente. To nam je potrdilo evropsko prvenstvo, kjer smo osvojili prvo mesto. Delibašič, Kicanovič itd. bodo lahko zamenjali znane prvake.* Nedvomno pa je, da bo dobra uvrstitev na OI vzbudila v Jugoslaviji še večje zanimanje za košarko, ki je že itak veliko. Svetovne prvake torej čaka — še enkrat težka naloga. b. 1. VODNO SMUČANJE Tržačan Antonio Marussd je dosegel nov rekord na progi Pulj — Cer-via. Progo je presmučal v 1 uri 41’45”8 ter je izboljšal tako stari rekord Antonia Same za več kot pet minut. Marussija je vlekel motorni čoln vrste «abbate» z motorjem BPM, ki lahko doseže hitrost do 115 km na uro. Nino Maver znova brez sreče Na včerajšnji kolesarski dirki veteranov v Spilimbergu je Maver doživel pravi polom. Na cilju se je uvrstil šele na štirinajsto mesto, potem ko je bil stalno drugi do enega kilometra pred ciljem. Proga je bila zelo naporna, predvsem zaradi slabih ozkih cest, ki so bile na več krajih poSute z gramozom. Na teh predelih se je ponesrečite precej kolesarjev, ki jih je na pesku zanašalo. . .Tako, je Trr žačan Monteduro moral v bolnišnico, ker so se mu pri padcu zarile zavore v želodec. Pet ali šest kolesarjev pa je prišlo na cilj s preluknjanimi zračnicami. Maver je bil stalno na drugem mestu. Prvi je imel preko pet minut naskoka in je prevozil vseh 85 km sam. Za njim pa se je zbrala skupina zasledovalcev (v kateri je bil lonjerski kolesar), ki pa se ni nikdar približala ubežniku. Pri vsakem krogu je bil Maver na vzponih prvi, ko pa se je bilo treba zadnjič povzpeti do cilja, je prišlo do lažje nezgode, Id je Tržačana stala drugo mesto. Maver nam je takole opisal zadnji kilometer dir ke: «Bil sem na drugem mestu in sem se že nekoliko oddaljil od drugih zasledovalcev, ko me je na zadnjem spustu močno zaneslo na gramozu. Ker sem takoj izgubil na hitrosti, je mimo mene švignila skupina kolesarjev, katere nisem več ujel. Nekatere sem še prehitel, toda bili smo preblizu cilja, da bi lahko uspešno reagiral. Tako je bil ves moj trud med dirko zaiman, saj je zadostovalo nekaj kamenčkov, da sem bil ob častno uvrstitev.* Na omenimo, da je zmagovalec iz Turina in da je v svoji dosedanji karieri zmagal štiristokrat, na italijanskem prvenstvu pa je bil tretji zaradi okvare na kolesu. Radi OLIMPIJSKE IGRE ^ _ . munchen72 SE 11 DNI Poročali smo že o ogromnem stroju, ki sloni na olimpijskih igrah. V zadnjem tednu pred tekmovanji bo prihajalo v MUnchen na tisoče ljudi, ki so si že pred meseci zagotovili bivališče in listke. Čeprav je bilo zanje pripravljeno ogromno število prevoznih sredstev, je imel marsikdo tudi s tem probleme, saj si lahko predstavljamo, kakšna gneča je nastala na potniških uradih in postajah. Vse to pa očitno ni motilo spanja svojevrstnih športnikov, ki jim je bilo prevozno sredstvo še kar najmanjša skrb. 51-letni Romun Niculae Nioulae jo je mahnil iz Bukarešte kar 28. junija, s prtljago, ki jo vidimo na sliki. Na pot pa se je podal kar peš, le da svojega načrta ni mogel uresničiti do MUnchna, saj so mu na Dunaju prepovedali hoditi po avto cesti. Le takrat se je mo- lliBillllSIlIi ral vdati, pa ne po lastni krivdi, in se poslužiti železnice. Več sreče je imel 41-letni Gordon Naysmith, škotski inženir, ki je izbral 11.000 km dolgo pot iz Afrike do Nemčije, poslužil pa se je konja. On bo po vsej verjetnosti res s svojimi močmi prišel do MUnchna, medtem ko se je njegov sopotnik — konj — vdal v Budimpešti, kjer sta ga nadomestila dva madžarska kolega. «To so amaterji* bi si mislil o prejšnjih dveh Kanadčan Elzear Duquette, ki je že večkrat prepotoval peš cel svet. Januarja leto« se je v družbi svoje potujoče hiše-kovčka - postelje podal iž Montreala v Osako, na svetovni sejem, nato je prepotoval Novo Zelandijo, Avstralijo, Afriko, del Evrope in je sedaj že prišel v MUnchen. Kdaj bo počival? Ne po olimpijskih igrah, saj mora prej v Brazilijo, da ai ogleda znano pustno veselico v Riu. Mladostni dnevnik 43 SIMONA RUTARJA kt&t^^zovalec sam izgojil si je tudi nekaj prilizovalcev, a dirugi, mu neso hoteli vkloniti, obljubili so mu v srcu večno so-^ kakor je je tudi on čutil. Ravnotako je bilo vodstvo VjaS ab°, kar se ekonomije tiče. Potrošilo se je veliko de-4 6g Za nepotrebne, nekoristne in večkrat tudi neumne reči, ^ le S(° zahtevali gojenci boljo hrano odgovorilo se jim je ^reba štediti. 4 k©r nekaj bi rad zinil v moraličnem obziru v tem zavodu, S° v stvari vsi zavodi eden drugemu podobni in Hi pc>Subni, hočem le Zhokejeve besede tukaj zopet v spo-He ^ klicati: «Jede Erziehungsanstalt ausser dem Hause ist ^ °ralische Verderbungantalt«. 428) ne^0ninit'i hočem tudi, da vodji neso bili vsi gojenci ena- H tli^° ^a je gojil do nekterih posebno sovraštvo, tako da je 8 bij* ^ videti, da je je povsod! črnil in obrekoval, ter da H cele mesece z dobrim očesom pogledal, kamoli ž nii-soVc>rU_ jv. V [Jn ] Oraio t0 videl in skusil tudi Jože Kumar. Kak vpliv je Hm, 10 nanj imeti je jasno. Da dobrega ne je le preža-^ re«nica. Vi ^zProsljlva osoda pripeljala je bila iz početka leta 1869-70 V 2pGne v ta zavod. Os. I sem ondi dve leti in bil priča 56 ž Jo°rej Popisanih in še veliko druzih napak. Seznanil sem zetom uže prvi mesec. Ostala sva potem celo leto prav h! °C‘na in nežna prijatelja. Ko sem ga jaz spoznal bil je r!Vtka> naiven’ nedolžen. Dobra odgoja bi bila lahko še Vis&Vro napako odstranila, a mesto tega ga je prokleto se-&ru Vel’ko pokvarilo. So leto je bil že veliko drugačneji, veliko popačeneji. Proti koncu leta začel se je Marušič vedno bolj čez njega pritoževati, da je len, da se nič ne uči, da ne dela druzega, nego igra itd. In Marušič bil je tako nesramen, da je mene 'dolžil, da sem ga jaz pokvaril se škodljivimi knjigami, ktere sem mu’ dajal brati (npr. Zhokkejeve novele, Wenzelno-va zgodovina itd.). In to svojo trditev je Marušič tudi Jožetovim sorodnikom objavil. Kako me je to bolelo in jezilo ne morem popisati. Res je bil Jože ona leta, kar je bil v seminišči, nekaj v šoli zaostal (mesto prvi bil je četrti ali peti). Poklical je tudi Marušič večkrat njegovega očeta k sebi in tako je prišlo, da v začetku šolskega leta 1871 72 Kumar nij bil več v seminišči, nego stanoval je pri strijcu. A še le zdaj je prav čutil, kako «ošaben» je ta njegov strijc, kako malo ljubezni ima do njega — kakor mi je v nekem pismu sam tožil. Ne vem, kako se je mogel toliko emancipirati, da s početkom leta 1872-73 nij več stanoval pri strijci, nego na privatnem stanovanji. Uže na počitnicah Metal 1872 bil je bolan. Se slabim zdravljeni je prišel v Gorico. Da dijaško živenije v zaprtih sobah nij posebno zdravlju prikladno skusil sem sam. Po vrhu je moral Jože po smrti svojega starega očeta vsako nedeljo in pravnik v dve uri oddaljeno Kviško orglat hodit. To je bilo gotovo veliko za njegove mlade ude in je z napenjanjem pri petlji njegovo prerano smrt pospešilo. Vrhu tega ga je še oče preostro deržal, če nij bil pervi v šoli moral je cele vakance o-četovo jezo čutiti. Tako je vgasnil nadepolni mladenič, ki bi bil lahko še veliko v prid svoje domovine storil. Pisani list «Lipa» (1871) v malem seminišči ima tudi par sestavkov iz njegovega peresa. 428a) Od njih se ne more druzega reči, nego da kažejo talent. Pomagal je tudi Kumar pri prepisovanji Wolfovega slovarja, za prof. Orešca. Kumar je bil živ, lahkomdselen fant, rad se je smejal, bil vedno vesel. Izmej njegovih dobrih lastnosti, bila je največa: ((dobrosrčnost«. Ljubezen do domovine skušal sem mu jaz vcepiti in sicer z dobrim vspehom. Pomanjkanje zunanje odgoje se mu je le preveč poznalo. Kljubu njegovim napakam bil je prisrčen fant, kar kaže lepo število njegovih prijateljev. Nesreče on nij veiliko poznal in osoda ga je »Krajna in obvarovala pred daljnimi težavami, pred revami tega sveta, pred solzami, ktere le prevečkrat močijo lica pozemeljskdh črvov. Zatorej: «Blagor mu, kdor se spočije!« Mirno spavaj srečni, trikrat srečni Jože! Lahka Ti zemljica! Moj spomin na Te bode vedno žived!! — Naj dostavim še sledeče o Kumarju iz Golobovega pisma od 24. 6. 111873: »Umrl je baje na typhu,429) kterega je menda druga pre-didoča bolezen uzročila. Pri pogrebu sem bil navzočen tudi jaz z osmerico našega kora, ki mu je pel mašo; slovo pred hišo in nad grobnico. Tudi šestošolcd in nekoliko seminiščanov njegovih tovarišev ga je spremilo do groba. — Uže direktor Schaffenhauer nam je bil prepovedal iti ga kropit, boje se, da nalezemo typhus, ker pa nij nič smrdelo v sobi, šli smo ’mu dat še zadnji «servus». Bil je prav lep, kakor angeljček v vosku. Menda so ga prav zarad tega nesli odkritega celo do groba. — Oče Kumar je bil zelo potrt, tako tudi mati, dva mar nja brata sta se prav nedolžno nemarno šla zraven nosačev Srečna nedolžnost! Sprevod je bil za Kviško kaj lep. Pred trugo je svirala znana kviščanska «banda», štejoča deset izurjenih godcev; za njo stopali so trije farji, kterih je potreba človeku še ko ga več nij. Pomenljivo je, da nesč v Kviškem, ln morda še kje drugod, fantom sveče ne fantije, nego dekleta Sicer je bilo pri Kumarju tudi šest seminiščanov, ki so mu svetili. — Cela okolica žaluje po tako bistri glavi, kakor je bila Kumarjeva, pa tudi nam je žal po takih fantih, ki bi bili lahko kedaj možje, stebri narodove samostojnosti, — ali angelj tužnih nam je nemil.« 429a) 22. Lajt. Schmutz se je jezil, ker je nekdo mojih korespon-dentov na listnici nemški in italijanski napis prečrtal ter ga se slovenskih nadomestil. Imenoval je onega korespondenta sedaj neumnega, sedaj fanatičnega, sedaj zopet revolucdjonamega, ki se upa od države izdan in sankcajoniran dokument javno skruniti; sanjal je o komuni,430) o panslavizmu in bog ve se o čem. 23. Lajt. Dobil sem štiri dni «zdmmerarresta», ker sem pozabil kot dnevni desetnik nek službeni list g. nadporočniku prinesti. Imel sam vedno družbo, torej se mi nij godilo preslabo. — od druge strani pa so me začeli zopet nadlegovati in ml žugati. Zdaj sprevidim, da če tudi dobro prestanem oficirski izpit me vendar ne bodo za častnika imenovali, ker se jim moje mišljenje ne dopade, ker se jim zdim preveč puntarsk tol revolucionaren. A vem, da še več o meni mislijo, nego je res. Sicer ml je pa uže začeto vse eno prihajati, ali sem oficir ali ne, odkar sem nekoliko popustil misel na geografičnl inštitut (od zadnje a-la-vne-aufnahme, ko sem videl, koliko se trpi). Zatorej se nič ne bojim, tudi če me prestavijo v ((Unterofflcdar*-cours«. Le škoda za dragi čas, ki sem ga to leto z raznimi — rekel bi — neumnostimi potratil, kterega bi bil laHfo ba*j# obrni1, a potrpimo, saj nesem vsega sam kriv! V kratkem bom resen tega škodljivega vojaškega vpljiva, ki človeka vsega no-leni in otrpnj enega naredi. Julij. I. še tri mesece, pa gremo! — Jezim se vedno sam na-se »er ne morem nič delati, ker sem tako len, ker se md nič ne ljubi. II. Bil sem uže v postelji, ko prideta Žvab in Stok k ter mi izročita sledeči na Žvaba adresirani telegram: «Preia-lostno! stražno!!! Golob je danes po šoli v Soči utonil. Rutar precej vest! Frfilja.« — Obstal sem kakor okamenel. Rekel nesem nič. To je torej v enem mesecu uže drugi moj prijatedii ki se je ločil Iz živenja. In ravno na ta dva so me največ« vezi vezale. Zdaj so raztrgane. Sam sem! Tudi dobro, če se osodd tako zljubi! Morda jima bodem tudi jaz v kratkem sledil če pa ne rinil se bodem sam skozi živenja valove. — Sel Ulowackemu povedat potem se pa vlegel premišljevaje na posteljo. Spal sem to malo in lehko. m £m)= c®J $ spodobi, je nenadoma odzravb s temi besedami: ^j- «Na zdravje in da se bomo ® raj Slovenci glihali.* \y To je Elizabeta izrekla s kim občutkom, da se mi J® s ju, zdela vsa drugačna brez b°‘“V kakor da bi podoživljala svoja .M dostna leta, ko j,- tu v K®113™-dolini zahajala v slovensko šolo- a nes slovenske šole v LipalJ1 \ajj ni. Čeprav — tako so mi p°ve,»i' domačini — je dobra polovica žin slovenskih. . ni Slovenskih šol v Kanalski dol'r’. ^ več že od leta 1918-19. Že več j,, pol stoletja. In tudi duhovnik sl? jj«-ske narodnosti je bil preti mom v Lipalji vesi in drugih iar Kanalske doline.