•• - if -C. *
Edini slofenski dnevnik < t Zedinjenih državah. :«
Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov:-
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian dai}r -s in the United States u
Issued every day except -: Sundays and Holidays
Huerta pripravljen na vse.
Tujci zapuščajo deželo.
K0NSTITUCI0NALI3TI V NO GALES SE POGAJAJO Z OSEBNIM ZASTOPNIKOM PREDSEDNIKA WILSONA CrO-VERNER DRŽAVE TEXAS JE IZJAVIL, DA SE BO MORAL SAM BRANITI, ČE MU WASHINGTON NE PRISKOČI NA POMOČ. VEST O HTTERTOVI RESIGNACIJI. ZA SLUČAJ BLOKADE. POSLANIKI OSTANEJO NA SVOJIH MESTIH. "MEHIKANCI NISO NOBENI SUŽNJI."
-oo-
Mexico City, Mehika. 17. nov. Danes precej pozno zvečer se.je organiziral nov kongres. Za za-oasmga senatnega predsednika je bil izvoljen general Francisco Prouces; formalna otvoritev kongresa ho najbrž v četrtek.
Predsednik Huerta jts danes razpravljal v krogu svojih ožjih prijateljev, kaj bi bilo za storiti, če bi začele Zdr. države intervenirati, Izjavil je odločno, da kaj takega pod nobenim pogojem ne bo trpel.
Nekateri so prepričani, da bodo Zdr. države zablokirale vsa važnejša mehiška pristanišča.
Po mestu se je razširila govorica, da namerava Huerta v četrtek. ko se bo sestal kongres, resignirati. To vest so raztrosili člani poslanske zbornice; skoraj gotovo ne bo veliko resnice na tem.
Do četrte ure popoldan se situacija ni popolnoma nič spremenila ; odnošaji v glavnem mestu so normalni.
Mexico City, Mehika. 17. nov. V mestu se nahajajo še vsi inozemski poslaniki in bodo ostali tudi za slučaj intervencije.
Tujci zapuščajo z mrzlično naglico deželo; vsi vlaki, ki vozijo v Vera Crnz, so prenapolnjeni. Ameriški begunci, ki prihajajo sem iz manjših krajev so prepričani, da je dosegla situacija zelo akuten stadij.
Nogales, Sonora, 17. nov. — Zastopnik -predsednika Wilsona, Wiliam Bavard Hale, je danes konferiral s Franciseom Kseu-dero, ("arranzovim ministrom.
Jasno je, da je ustaše zelo navdušilo zavzetje .Juareza; orožja in municije od Zdr. držav menda ne bodo potrebovali.
Pri omenjeni konferenci je rekel zunanji minister Escudero, da bodo pogajanja v teku 24 ur končana, toda za konečni uspeh ne ve kakšen bo.
Včeraj zvečer je dobival Hale iz Washingtona dolga brzojavna poročila.
"Želimo, da bi bila pogajanja prejkomogoče končana" — je rekel zunanji minister, "ker potem moramo začeti z rekonstrukcijo Mehike. Orožja od Zdr. držav ne potrebujemo mi bomo zmagali tudi brez njega.
Sem je dospelo neofieielno poročilo, da je mes-to Chihuahua zavzeto. Vojni department dobiva s severa le malo poročil.
Razmere v Tuvpamu, centru-inu petrolejskega okrožja, so precej napete. Ustaši silijo prebivalstvo, da mora zapreti vse vrelce in zapustiti okrožje.
Vera Cruz, Mehika, 17. nov. Xa parniku "Espague" je do-sp;td semkaj Manuel Garza Al-dape, prejšnji notranji minister mehiškega kabineta. Odtukaj bo odšel v Pariz, kjer bo prevzel mesto mehiškega poslanika.
Mexico City, Mehika 17. nov. "Impartial" je priobčil dolg "lanek glede kongresa; med drugim pravi:
Ta mehiški kongres se ne do-pade mogočni osebi v Beli Hiši, ki nas smatra za sužnje. Ne, mi nismo sužnji, mi smo potomci plemenitih junakov, čijih spomeniki stoje po visokih Andah.
Naš veliki predsednik je odlo-e -n mož. Za narod je boljše, da je mrtev, kot da postane odvisen. Naše zahteve so pravične, vstrajali bomo toliko časa. dokler ne dosežemo zaželjenega.
Predsednik Huerta je pripravljen na vse. Šele če Amerikanci začno z vojno, bodo videli, s kom imajo opravka!
El Paso, Texas, 17. nov. Odkar je zavzel Francisco Pancho Villa mesto Juarez, je bilo že tam ustreljenih 11 viših častnikov. Pri zavzetju mesta je našlo smrt Amerikancev.
Ker trupla še niso vsa pokopana, se je začel razširjati po mestu grozen smrad. General Villa se je izrazil, da pride vkratkem v mesto še ostali de1 njegove armade in vsa artile-rija.
Iz Galumeta.
Štra karji so se zopet resno spopadli s pomožnimi šerifi. Konvencija Amer. Federation of Labor.
Calnmet, Mich., 17. nov. — Pri (^uincy-premogorovu je prišlo danes do hudega spopada med št raj-karji in pomožnimi šerifi. Obe stranki sta streljali z revolverji. Pomožni šerif Harry Barker je težko ranjen v spodnji del telesa, dočlm so dobili trije štrajkarji le I lahke poškodbe. Štrajkarji so šli po cesti in srečali oddelek stavko-jkazov. ki so se hoteli podati na delo. Stavkarji so tako-] navalili nanje, toda šerifi so jim še pravočasno priskočili na pomoč. Prvi so začeli streljati štrajkarji. Pr. tej priliki je bilo aretiranih šes. oseb.
Seattle, Wash., 17. nov. — Na konvenciji American Federation | of Labor je danes predložila ekse-kutivna oblast svoje resolucije Med sprejetimi resolucijami jc bila tudi ona, v kateri se pozivi, zakladnicarl'a, da naj uveljav postavo proti uvozu onih pred metov, ki jih izdelujejo kaz njenci.
Od začetka se je mislilo, da ho Če predsednik . Gompers resigni rati, toda ta vest se je izkazala kot neresnično.
Pri popoldanski seji je govorilo več govornikov; vsi so obsojal stališče, ki so ga zavzeli gospo darji bakrenih rudnikov v Michi ganu.
Morilec Schmidt.
Jutri se začne obravnava proti Hansu Schmidtu, morilcu Ane Aumuellerjeve. Predlog zagovornika G. Koelbla, da bi se obravnava preložila za en mesec, je bil zavrnjen.
Princezinja se noče pobotati.
Stockholm, Švedsko, 17. nov. Švedski princ Wilhelm in njegova ločena soproga velika kne-ginja Marija Pavlovna se skorai gotovo ne bosta nikdar več pobotala. Lepa carjeva nečakinja se noče pod nobenim pogojem več vrniti k svojemu možu. Pravi, da ji je v švedski prestolic5 preveč dolgočasno. Sedaj občuje z nekim slikarjem in je vedno rada v družbi umetnikov.
!! MOHORJEVE KNJIGE!!
United Cigar Stores Co.
Washington, D. C., 17. nov. — Kongresnik Reillv iz Connecticu-ta je danes predložil kongresu resolucijo v kateri zahteva, da se mora takoj preiskati poslovanje United Cigar Stores Co.; on je mnenja, da firma krši anti-trustno postavo.
Volitve v Portugalu.
Lizbona, Portugal, 17. nov. — Pri včeV-ajšn^jih volitvah je za-dobila vladna stranka povsod veliko večino. Po nekaterih krajih so se vršili veliki kravali; nekaj oseb je mrtvih, precej ranjenih.
Predrzen ulom.
V East New Yorku ima na Atlantic Ave. Harry Goodman veliko trgovino. Včeraj ponoči so izrezali tatovi v izložbenem oknu precejšnjo luknjo, skozi katero se je splazil eden izmed njih v lokal. Odnesel je za kakih $500 blaga. Čudno je, kako da se je zamogel izvršiti vlom. ker je Atlantic Ave. zelo prometna ulica.
Smrt v plamenih.
Ossining, N. Y., 17. nov. Včeraj je nastal na stanovanju 82-letne starke Mrs. Mary Hopper ogenj, ko je bila slednja sama doma. Dasiravno je zapazila preplašena ženica še pravočasno pretečo nevarnost, in je klicala ljudi na pomoč, je zabredla naravnost v ogenj, ker je bila popolnoma slepa. Policija je našla nesrečno starko sredi razvalin do cela sežgano.
Ktvava traged ja,
Nesporazum v zakonu vzrok groznega čina. Mož je pobil ženo s sekiro in si prereza! vrat.
Ko je prizadel včoraj zvečer Joseph Gerclhard s št v. 493. vzh. 156. cesta, Bronx, svoji ženi s sekiro več težkih ran, si je sam prereza! s žepnini nožem vrat. Umrl je na poti v Bellevue Hospital.
Ženo so v bolnišnici takoj posadili na operacijsko mizo. Bila je brez zavesti in po mnenju zdravnikov ne bo ozdravela, ker ima črepinjo dvakrat prebito.
Kot sta izpovedala dva očividca Morros Stern in njegova že-!ia, je sedel par na klopi v Square Parku. Soprog je ženi neprestano nekaj očital, doČim ona ni hotela ničesar pripoznati. \aenkrat je potegnil izpod suknje malo sekirico in zamahnil parkrat po ženi, ki se je opote-' la in padla na tla. Ko je hotel Stern planiti na divjaka, je ta že vzel iz žepa nož, si prerezal vrat in padel ves okrvavljen na svojo ženo.
Kot se je pozneje dognalo, sta živela v naprestanem prepiru od onega časa, ko jima je umrla Spletna hčerka Josipina.
Špionaža na debelo. Angleške sufragetke.
Natal v plamenih.
Vse vzhodnoindijsko prebival-' stvo je začelo z generalno stav-1	0
ko. Podivjani štrajkarji požigajo. V Ženevi 50 aretiral* prejšnjega
' francoskega kapitana. Nebroj tehtnih dokazov.
PREISKAVA.
čebula — poročno darilo.
Washington, D. C.. 17. nov. — Neki neznan "prijatelj" je poslal predsednikovi hčeri pet buš ljev Bermuda-cebule. Zanimiva so tudi draga poročna darila, ki jih je dobila pred kratkim: petdeset funtov težak hleb sira, šest zabojev mila, konserve, umivalni prašek in različna kuhinjska posoda.
Sumljiv človek.
Washington, D. C., 17. nov.— V grmovju južno od Bele Hiše so zasledili sumljivega možkega, ki se je izdal za Clyde Wyther-sa. Ko so ga zaslišali, ni hotel izpovedati, zakaj se je klatil v bližini Bele Hiše. Baje je pobegnil iz neke norišnice.
Tammany Hall je izdala za volitve $203,000.
Albany, N. Y., 17. nov. — Zadnje mestne volitve v New Yorku so veljale Tammany Hall organizacijo nič manj nego $203,000 in kljub tej s^oti je p ropala. Samo za tiskovine, to je za okrožnice in poštnino, so izdali $63,000. (Lepa svota! Ako bi šlo za podporo brezposelnih delavcev, bi pa ti politični grafterji ne izdali niti centa. A tu je šlo za masten "graft" in ne za človekoljubje, to je pa vse kaj drugega!)
Pridelovanje sladkorne pese se ne iplača več.
Chicago, m., 17. nov. — Dane* so tukaj zborovali tovarnarji, ka teri izdelujejo iz pese sladkor. Iz volili so nove uradnike za lete 1914. Več zastopnikov je zagotavljalo, da bodo najbrže prihodnje leto poslednji« izdelovali sladkor iz pese; leta 1916 pa ne bode to več mogoče vsled prevelike konkurence sladkornega tr^ia. Za izdelovanje pese v sladkor je nalo ženih 100 milijonov dolarjev in bodo skušali ta kapital kako drugače obrestonosno izrabiti.
Urednik Glass postane senator.
Brimingham, Ala., 17. nov. — Governer D'Neal je imenoval na mesto zamrlega zveznega senatorja Johnsona Franka P. Glas-sa. Glass je urednik tukajšnjega dnevnika.
Velika množina dinamita.
V brivnici Harrisa Christopu-losa št. 5 Washington St. v New Yorku je našla policija zaboj, v katerem je bilo 100 dolgih patron dinamita. Inšpektor Eagan se je izrazil, da bi se s tem d in am it om dalo razstreliti velik del apodni:e-ga Manhattan a. Brivec je rekel, da je pustil pri njem zaboj nek tujec.
Samomor dečka.
Orange, N. J., 16. nov. — Tu se je danes zastrupil s plinom komaj 14 let stari deček John C. Kopp, stanujoč na 199 Alden St. Samomor je izvršil vsled dolgotrajne, neozdravljive bolezni. Pred sanrt-io je napisal še svoji materi gin-Ijivo pismo, proseč isto naj mu odpusti ta Čin. Mladi Johnny je /obhajal ravno danes svoj 141etni rojstni dan.
Vsled domotožja v smrt.
221etna Jennie Drell, ki je prišla pred kakimi tremi meseci iz Rusije v New York, je spila včeraj dozo strupa. Zapustila je pismo, v katerem izjavil;a, da si je vzela svoje mlado življenje vsled domotožnosti. Tukaj je živela pri bratu.
Zapuščina A. Buscha, St. Louis, Mo., 16. nov. — Sorodniki in prijatelji zamrlega pi-vovarnarja Adolphusa Buscha za-titiujejo, da znaša njegova zapuščina manj kot $50,000,000. Za natančno svoto ne bode ljudstvo najbrže nikdar zvedelo. Busch je imel veliko akcij od takih podjetij, ki so prišla v konkurz, oziroma je njihova vrednost na kak drug način padla. Njegove pivovarne se cenijo na 25 milijonov dolarjev.
Durban, Natal, Južno-afrikan-ska unija, 17. nov. — Vzhodnoindijsko prebivalstvo v Natalu je proglasilo generalno stavko. j To se je zgodilo brez vsakih predpriprav; včeraj so ljudje še Sufragetke, ki so metale kladiva
j delali, dane*. so pa vsi kot en|na londonskega sodnika, so obso-moz odložili orodje. Podivjani
Indijci hodijo demonstrativno dili v dvomesečno ječo. po mestu in požigajo sladkorne'	—o—
plantaže. Policija nikakor nej ženeva, Švica, 17. nov. _ Are-;more biti kos ekscendentom. Že-,tacija prejšnjega francoskega ka ne in otroci belcev so se začeli1 ' | resno bati za svoje življenje. V (nekatere okraje je odšlo vojaštvo.
Ako se razmere v najkrajšem času ne spremene, bo nad mestom proglašeno obsedno stanje Po deželi gore velikanska polja sladkornega trsa. Povzročena škoda, ki se pa ne bo dala tako hitro presoditi, bo vsekakor o-gromna,
Kot se čuje, so Indijci zategadelj zastavkali, ker niso. imeli enakih pravic z belokožci.
$500.000 za prašičjo kolero.
Washington, D. C., 17. nov.— Zvezni senator je danes vložil redlog, vsled katerega naj zvezpa vlada da pol milijona dolarjev za zatretje prašičje kole-*e. Mož navaja v svojem pred logu, da v tej deželi prouzroči prašičja kolera vsako leto pet-leset milijonov dolarjev škode.
Škoda, da mož ni izračunal koliko škode napravi proletari-iatska kolera "jetika" vsako leto med delavskim ljudstvom.
Bomba v kurniku.
V eJionadstrorpni lesenii ihiši štv. 1563. Park Ave., ki jo rabi gospodar Seidenstein za kurnik, je eksplodirala bomba. Hiša je 5isto porušena, ubilo je preko 100 kokoši. Seidenstein trdi, da je to maščevalni akt nekega Italijana, kateremu ni hotel posoditi zahtevane svote denarja.
pitana Larguiera je povzročila tukaj silno senzacijo.
Larguier je bil v službi francoskega generalnega štaba. Kot se je dognalo je bil v zvezi s špioni, ki so imeli razpredene mreže po celi Avstriji, Italiji, Švici in Nemčiji. Oblast je dobila v roke nebroj dokumentov, signalnih knjig, mobilizacijskih načrtov in tajnih inštrukcij glede švicarske artilerije.
Nadalje se je Larguieru dokazalo, da je bil njegov glavni pomočnik in zaupnik nek mann-heionski domobranski častnik; shajala sta se v Baselu.
London, Anglija, 17. nov. — Pred londonskim policijskim sodiščem sta bili zaslišani dve bari-di sufragetk, katere je označil sodnik Arthur Hopkins kot ''podivjane ženske". Obtožene so, da so metale kladiva in kamenje na sodnika Lawrence. Nadalje so se udeležile nemirov pred stanovanjem ministrskega predsednika Asquitha v Downing St.
Sodišče je štiri obsodilo v dvomesečno težko ječo.
Ženske, ki so sedele na galeriji in sledile teku obravnave, niso smele imeti pri sebi ročnih torbic. Policija se je namreč bala, da bi katera ne prinesla bombe seboj.
Alfonz v Parizu.
Pariz, Francija, 17. novembra. Sem je dospel španski kralj Alfonz s svojo soprogo. Tukaj ostaneta nekaj dni, nato se podasta na Dunaj. Prebivalstvo ju je navdušeno pozdravilo in prijazno ,prejelo.
Preveč dijamantov.
Berlin, Nemčija, 17. novembra. Nemška vlada je omejila izvoz dijamantov iz njene južne afriške kolonije in to zaradi vzroka, da ')i množina dijamantov ne povzročilo padanje cene na trgu. (Zelo krbna je ta vlada glede cen nepotrebne potrate, da bi se pa.brigala za padanje zaslužkov delavcev, osa to se pa ne zmeni. Toda dijamante imajo bogataši, ti ne smejo imeti manjše vrednosti, mali zaslužek delavcev pa pomeni manj rn slabšo hrano zanje, za to pa ni briga.)
180 novih pelidistov.
Newyorski policijski komisar Waldo je imenoval včeraj 180 novih stražnikov.
Cena vožnja.
Parnik od Austro-Americana proge
"BELVEDERE"
odpluje dne 26. novembra 1913. Vožnja stane iz New Yorka do
Trsta in Reke $34.00. Ljubljane	35.18.
Zagreba	35.08.
Vožnje listke je dobiti pri VtAMK SAKBKR, 82 Cortlanit St, New York Cifer.
Nesreča na lovu.
Dragston, N. J., 17. nov. — 18-letni Lerqy Robinson in Teddy Laws, oba prijatelja iz otroških 'et, sta se podala na lov v bližino našega mesta. Vsled neprevidnosti je pa pri tem ustrelil Laws svojega prijatelja tako nesrečno v trebuh, da je Robinson obležal na mestu mrtev.
Voda vrača svoje žrtve.
Port Huron, Mich., 17. nov. — Danes so našli na obrežju Lake Huron nadaljnih štirideset žrtev, ki so našle smrt pri vožnji iz Kincardine, Ont., v Sarnia, Ont.	i
V pijanosti udaril mater.
Sodnik Hvlan je obsodil včeraj 24f-leltnega "WiUiama Cathe-wooda, na trimesečno ječo, ker je udaril v pijanosti s stolom svojo mater, ki mu ni hotela dati denarja za žganje.
Prijet bandit.
V trgovino Hymana SteigeTa štv. 181.. Havemeyer St., Brooklyn je prišel včeraj nek možki, potegnil revolver in hotel oropati blagajno. Steiger je skočil k njemu hoteč ga prijeti. Poklican stražnik je neznanca aretiral.
Poroka se je končala s pretepom.
Pri neki poljski poroki na Wyte St., Brooklyn je prišlo včeraj zjutraj do resnega pretepa. 27-letnemu Kobotskiju je ljubeznjiv ženin prebil črepinjo.
V avdienci pri papežu.
Rim, Italija, 17. nov. — Papež Pij je sprejel danes v avdienci [250 ameriških mornarjev. Med |njimi je bilo tudi trideset Filipin-cev.
Pasivna rezistenca. Naselniški škandal.
—o—
Nemški in češki učitelji in učiteljice na Južnem češkem se bore za boljše plače.
"CANADIAN PACIFIC."
Bolgarski kralj Ferdinand je obiskal svoje rojstno mesto Co-burg na Nemškem.
Dunaj, Avstrija, 17. nov. — Včeraj se je vršil v Budjevicah velikanski shod, katerega se je udeležilo večinoma vse češko in nemško učiteljstvo Južne Češke.
Učitelji so sklenili začeti s pasivno rezisteneo, če jim vlada ne zviša plač. Sedanje plače so tako nizke, da se učitelj še sam ne more preživljati, kainoli če ima družino. Učiteljstvo je ta-o rekoč voditelj naroda in zato je potreba, da se ga primeroma več uvažuje kot ostale stanove. Vlada bo prisiljena ugoditi zahtevam.
— Proti varščini 150.000 kron so pustili na prosto zastopnika "Canadian Pacific", Altmana. Njegove listine in drugi obtežil-u materijal preiskujejo štiri preiskovalni sodniki dva izvedenca in angleški kakor tudi ruski tolmači. S zadevo se bodo bavili cel mesec.
Coburg, Nemčija, 17. nov. — Sem v svoj rojstni kraj. je dospel bolgarski car Ferdinand in -e nastanil v vojvodski palači. Obisk je čisto privatnega značaja.
Pri tej priliki je obiskal tudi
£?rob svojih starisev, princa Avgusta in princezinje Klementine.
Nekdanji p?'inc iz hiše Sach-sen-Coburg-Gotha je postal 7. julija 1887. bolgarski princ in se je proglasil 5. oktobra 1908. v Tirnovu bolgarskim kraljem. Njegov najstarejši sin, prestolonaslednik Boris, je bil rojen 18. januarja leta 1894.
Zastonj je žrtvoval svojo kri.
25-letni dijak Thomas Pinker-ton s Columbia univerze se je ponudil zdravnikom, da odstopi nekaj svoje krvi. katero lahko vbrizgajo slabokrvni Edithi M. Thomas. Zdravniki so res izvršili operacijo, toda bilo je že prepozno. Deklica je malo prej umrla. Pinkerton bo moral precej časa čakati, da ibo zadobil nazaj svojo prejšnjo moč.
Denarje v staro domovino
poiOjamoi
K. $	K.	%
6....	1.10	190.... 36.60
10....	2.16	140.... aa.66
16....	8.16	160.... 30.70
SO________4.30	160 ____ 32.76
26....	5.20	170.... 84.00
3C________6,26	100---- 36.8«
36....	7.26	190.... 38.90
40________8.30	300.... 40.90
16....	9 30	260.... 61.1«
60....	10.30	300.... 61.86
6	5________11.36	860 ____ 7L80
60....	12.36	400.... 81.80
6	6________13.40	460____ 92.00
70....	14.40	§00.... 102.26
76...	16.46	600.... 12i.70
80....	16.46	700.... 148.11
86....	17.46	800.... 163.0C
90....	1846	900____lb4,m
.00________90.46	1000.... *H.Ui
10....	22.60	2000____ 407.0*
180...	24.66	*000....mn o
Poštarina je t šteta pri teh svo tah Doma se nakazane rvoU po polnoma izplačajo brei Tiiarj« •dbitka.
Naše denarne pošiljatv* ras*« *ilj* na zadnje pošte e. k. pofete hranilnični nrad mm Dunaju ▼ m/ krajšem časa.
Denarje nam podati je mmjpt> ličneje do $50.00 ▼ gotovini v pri poročenem ali registriranem pi» mu, večje zaeake pa po Posta Money Order ali pa po New Tori Bank Draft
RANK lAKin, Cortlandt St.. New York N ' «104 8t. Glair Av«ma* N V *lsv«U»4. ft
Mi
- ... * . it
iiiWrinr»ini
.-.i^-:,':. ...........,
■ i .t .. .'i . fiStii.;.
TELEFON PIgAMTE: 4687 CORTLANDT. Entered a» Second-Claw Matter, September 21, 1903, at the Post Office New York. N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 271. — ŠTEV. 271. _ NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 18, 1913. — TOREK, 18. NOVEMBRA, 1913.	VOLUME XXL — LETNIK XXI
Mohorjeve knjige so d osle ter smo jih pričeli danes razpošiljati
Knjige to sledeče:
1.	Koledar za leto 1914.
2.	Pravljice.
3.	Zgodovina slovenskega na roda.
4.	V tem znamenjn boš zmagal
5.	Mlada Breda.
6.	Zorislava. Povest iz davnib
dni.
Vseh iest knjig pošiljamo poštnine prosto za 1.30.
SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St., New York, N. Y
Ukradena pošiljatev.
Pariz, Francija, 17. nov. — Mednarodnim tatovom se je posrečilo ukrasti $20,000, ki jih je poslala v četrtek neka banka iz Carigrada v Pariz. Podrobnosti te rafinirane tatvine dosedaj še niso znane. Zlato je bilo namenjeno tukajšnji Otomanski banki. Policija je mnenja, da ni bil denar ukraden na Francoskam ampak že v Carigradu.
Protidelavska unija.
London, Anglija, 16. nov. — Tovarnarji in razni drogi podjetniki iz cele Anglije bodo ustanovili v kratkem svojo lastno unijo, naperjeno v prvi vrsti proti št raj kom. V to s vrh o bodo nalo« žili kapitalisti $250,000,000 o-brambnega sklada.
"GLAS NARODA"
(Slmnk Daily.)
Owned and published by the
Hovenic Publishing Co.
(• corporation.) FRANK SAKSER. Pre* idee i. JANKO PLES KO, Secretary, LOUIS BENEDIK, Treaaorer,
PUoa of BoaineM of the corporation and
addre*ae* of above officers : V Gortiaodt Street, Borough of Man-hat*m. New York City, N. Y.
Zrn ealo leto velja Mat »a Ameriko in
Canado........................$3.00
m Bol let*....................... 1.50
** latoaameato New York........4.00
~ pal l*»ta »a mesto New York ... 2.00
Evrooo f a vse leto...........4.50
" pol leta.............2.55
" " " četrt leta............ 1-70
'^GlAS NARODA" izhaja vsak dan _> ž vre mi i nedelj in praznikov.
*GLAS NARODA"
("Voice of the People") leeeed every day except Sundays and
Holidays. ■ Subscription yearly $3.00.
44wtU«mnt on ■panmit
Dopisi brea podpisa in osobnosti »sne
pnobčuj ejo. Danar naj se blagovoli pošiljati po —
Money Order. W epreiKeinbi kraja narofaiitov pro-Sno, da »e nam tudi prejinj« UvaUlče naanuii, da hitreje _najdemo naslovnika.
* Dopisom in poiiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA"
M Cortland t St., New York City.
Telefon 4« Cortlandt.
flW^C^ASSOC/AH^
Nobelova nagrada.
Letošnjo Nobelovo nagrado za literaturo je prisodila švedska a-kademija nekemu indijskemu pe«-niku. To vsakoletno darilo se mora j K) navodilu ustanovitelja dati onemu pesniku oziroma pisatelju, ki »piše delo. katero se izmed meh odlikuje po visoki in idealni tendenei. Narod, jezik, rok, po-kolenje ne sme priti v poštev Sprva se je mislilo, da bo dobil nagrado nemški pisatelj Peter Rosseger. Ta človek, ki je pa skozinskoz priznan in ugleden pisatelj, je pred leti začel veliko gonjo proti Slovencem. Mož mogoče ni imel slabega namena, toda *lab i .ien so imeli drugi. Hotel je ohraniti nemške otroke nemškemu narodu — že vsaj rekel je tako. Stvar se je kmalu izkazala v pravi luči. Ogromne ■vote nabranega denarja so se pobirale za ponemeevanje spodnje-štajerrkih in koroških otrok. U-st ana vi j ale so se šole, nemške šole z nemškimi učitelji za slovenske otroke, t'lovek, ki stori toliko slab ga, človek, ki iztrga toliko otrok slovenskim sta rišem, gotovo nima najvišjih in najideal-nejših tendenc. T o so vedeli vsi, samo N» mi i niso hoteli vedeti. V zadnji uri se je zavzela za stvar "Uika Kulturna Zveza"*. Poslala je svediski akademiji protest in ji po usnila, kdo je Rosseger, kaj je m kakšne so njegove zasluge. Člani komisije so še natančno informirali o razmerah in podelili nagrado indijskemu pesniku. Ce bi jo bil dobil Rosseger. bi jo gotovo uporabil za zgoraj omenjene namene. Nemcem je s tem zadan precej hud udarec, katerega ne bodo tako kmalu preboleli.
Avstrijska skrb za Albanijo.
Dunajski in tržaški listi javljajo, da je stopila arnavLska vlada v Valoni v dogovor z avstrijsko-laškim društvom za gradnjo električnega tramvaja, ki naj prevaža ljudi iz pristanišča v mesto Valono. Delo mora biti dovršeno v s nlmih meeeeik in albanska ▼Uda jamči za 300,000 frankov, zahteva pa za to jamstvo, da ima pravieo kontrole in pravico odkupa v 36 letih. Tako pravijo poročila, v resnici pa pomeni to, da bo Avstrija plačala polovico stroškov za valon&ki tramvaj (!). — Tako skrbi Avstrija za prebivalce Valone, ki leži poleg vsega še t laški interesni sferi, ali z drugimi besedami, avstrijski davkoplačevalci plačujejo tramvaj, v katerem se bodo vDzili laški vojaki in laški uradniki. Tudi na tem si naj čestita grof Berchtold.
Sedaj pa poglejmo malo po Dalmaciji, kjer so tudi pomorska mesta, ki tudi nimajo tramvaja. Poglejmo ua Split. Tu je prosila občina vlado samo za koncesijo, da sme sezidati progo od pristanišča do mesta Trogira. Avstrijsko vlado se je prosilo le za kon-
cesijo. niti za en vinar podpore. In kaj se je zgodilo? Vlada je odbila prošnjo v celem obsegu. In vendar je Split v Avstriji, Va-lona v tuji državi, Split ima krasno pristanišče, Valona nobenega, j Split s Trogirom ima 40.000 prebivalcev, Valona 5000, Split je za' j Trstom in Reko prva luka v Av-1 'stri ji, Valona je zanemarjeno seloj brez obljudene okolice, Split ima1 veliko tujskega prometa, Valona J nobenega.	i
Do Splita, kot avstrijskega me-1 sta, ima avstrijska vlada dolžno-, sti, do Valone, ki je vrhn vsega še v italijanski interesni sferi, no-j benih pa prav nobenih. In kljub vsemu dobi Valona milijon, Split pa niti koncesije ne. Na Dunaju pa pravijo taki politiki — pametna politika. — Oni, ki pa ne mo-' rejo odobravati takih dejanj — so seveda vele izdajalci. — O tuž-na Avstrija!
Dopisi.
Detroit, Mich. — Devetega novembra je pogorela do tal hiša rojaka Ivana Cankarja. Kako je nastal ogenj, se še ne ve; skoraj gotovo so se vnele saje. Rojakom Klopčiču, Udovien, Štajercu, Kol-beznu in Stularju, ki so v hiši stanovali, je skoraj vse pogorelo. Pozdrav! — Fran Štular.
Zločin.
—o-
Ruski spisal A. P. Čfciiov.
''Kdo je tu?"
Ni kakega odgovora. Čuvaj ne vidi ničesar, vendar sliši jasno med bučanjem vetra in šumenjem dreva, da gre nekdo pred njim po aleji. Marčeva noč, oblačna in temna je zavila zemljo in čuvaju se zdi, kot bi se zemlja, nebo in on saim s svojimi mislimi spojili v nekaj neizrečno velikega, ne-prodimo temnega. Iti more le s pomočjo tipanja.
"Kdo je tu?" vnraša čuvaj zopet, in zazdi se mu, da sliši šepetanje in zadržano smejanje. "Kdo je tu?"
"Jaz, očka..." odgovori stari-kav glas.
"Da, toda kdo si?"
*'Jaz... neki mimoidoči človek."
"Kakšen mimoidoči?"' zakliče čuvaj jezno, hoteč na tak način markirati svojo bojazen. "Sam vrag te nosi tukaj. Ponoči se vlačiš, satan, po pokopališču!"
"Ali je tukaj pokopališče?"
"I kaj pač neki? Seveda, pokopališče! Al i* ne vidiš?"
"O-ho-lio-hh... Nebeška Kraljica!" je bil čuti glas starega moža. *4 Ničesar ne vidim, očka. ničesar... poglej vendar, kakšna tema, tema! Temno je, ta tema, očka! O-ho-ho-hh... "
"Da, toda kdo si?"
"Jaz, romar, očka, človek, ki roma!"
"Pravi hudi, taki ponočnjaki... Da, to so romarji! Pijanci..." mrmra čuvaj, ki so ga pomirile besede in vzdihovanje potnikovo. "Z vami samo grešimo. Cel dan pijejo taki ljudje, zvečer jih gonijo okrog hudobni duhovi. Toda zdi se mi. da nisi tu sam, da sta dva, trije."
"Sam sem, očka, sam. Cisto sam. O-ho-ho-hh. naši grehi..."
Čuvaj se zadene ob moža in obstoji. 44Kako si pa prišel sem?" ga vpraša.
"Zašel sem, ljubi mož. Šel sem1 v Mitrijevski mlin in sem zašel."
"Heja! Ali je tu pot v Mitri-jevski mlin? Neumna glava! Kdor hoče priti v Mitrijevski mlin, mora iti bolj na levo, iz me-j sta po glavni vozni cesti. Šel si dobre tri vrste preveč. Mislim, da si pogledal v mestu nekoliko preveč v kozarec!"
"Grešil sem, očka, grešil sem. Resnično, bilo je tako, noeem greha zamolčati. Kako pa naj grem dalje?"
•»S.
"Pojdi vedno naravnost, naravnost po tem prostoru, dokler ne prideš do ograjenega prostora, tam pa se obrni takoj na levo in pojdi skozi ves cerkven dvor do vratic. Odpri jih in pojdi z Bogom. Pazi samo, da ne padeš t rov. Tam za cerkvi/jo pojdi, po polju, po polju, po polju, dokler ne prideš do glavne vozne ceste.".
"-Bog ti daj zdravje, očka! Nebeška Kraljica naj te varuje in naj ti bo milostna! Toda ti bi me mogel spremiti, ljubic mož! Bodi-tako dober, spremljaj me do vrat!"
"No, nimam časa! Pojdi sam!" "Bodi Ailostijiv, pri Bogu bom
molil zate! Ničesar ne vidim, tema je kot v rogu, ne vidim niti roke pred očmi. Ta tema, ta tema! Spremljaj me, prijatelj!"
"Da, imam pač časa ukvarjati se s spremljevanjem. Ce bi hotel ustreči vsakemu, bi bilo večno spremijevanje vendar preveč."
"Za božjo voljo, spremljaj me! Ne vidim ničesar in se bojim iti sam po pokopališču. Strašno je. strašno, zelo se bojim, dragi mož!"
k "Da sem te moral dobiti", vzdih ne čuvaj. — "No, dobro, pojdi!"
Čuvaj in potnik odideta. Gresta tesno skupai;, rama pri rami, in molčita. Mokri, silni veter jima brije naravnost v obraz in nevidna drevesa stresajo šumeč in škripajoč velike rosne kaplje doli na tla. Vsa aleja je pokrita z umaza-jnimi lužami.
I "Ene stvari ne morem umeti", reče čuvaj po daljšem molku, — "kako si prišel sem? Vrata so vendar zaprta. Ali si skočil čez plot, kaj? Ce si skočil čez plot, potem je to za starega moža — i zadnja stvar!"
| "Ne vein, očka, ne vem. Kako sem prišel sem, sam ne vem. Gotovo se je igral z menoj sam vrag. Božja kazen je. Resnično, vragova igra, satan me je zapeljal. Ti pa, očka. ti si gotovo čuvaj?"
"Ouvaj sem."
"Ali si edini čuvaj pokopališča?"
Vetrova moč je bila tako velika, da sta oba obstala nekaj minut. Ko čuvaj opazi, da veter ne piha več tako močno, odgovori
"Trije smo, eden leži vsled mrzlice, drugi pa spi. ^Ienjava se."
"Tako, tako, braiec, tako. Kakšen vihar je, kakšen vihar! Gotovo ga slišijo tudi dragi mrtvi! Tulijo kot ljuta zver. . . Oh, oh oh..."
i "Odkod pa prihaiiaš?"
"Od daleč. Od daleč sem, n Vologde. Romam v sveta mestu in molim za dobre ljudi. — Gospod, reši nas in usmili se nas!7
Čuvaj nekoliko postoji, da bi si [ prižgal ljubo pipico. Stopi za potnikov hrbet in porabi nekaj žvep-lenk. Plamenček prve žveplenkc razsvetli za trenutek desni ko* j aleje, beli spomenik z angeljem in temen križ; plamenček druge j žveplenke, ki je svetlo vsplamte-la in ugasnila v viharju, je kot blisk osvetila levo stran in iz teme se je pokazal vogal neke mreže - tretja žveplenka razsvetli na desno in levo beli spomenik temni križ in mrežo, ki obdaja grob nekega otroka.
"Spijo dragi mrtvi, preljubi!" mrmra potnik in glasno vzdihne. "Spi*."o bogati in revni, pametni in neumni, dobri in hudobni. Vsi so enaki. In spali bodo, dokler jih ne pokliče tromba k zadnji sodbi. Pog jib pripelji v svoj raj in jim podeli večni mir."
"Sedaj hodimo tukaj, a prišel bo čas. ko bomo tudi mi počivali", pravi čuvaj.
"Tako je, tako je. Vsi, vsi bo-• mo počivali. Ni človeka, ki bi ne umrl. Oh, oh, oh! Naša dela so hudobna, naše misli zvite! O grehi, grehi! O moja nenasitna duša moje uživanja želeno telo! Razjezil sem Gospoda in ne bom našel rešitve niti na tem, niti na onem svetu. Pogreznjen sem v grehih kot črv v zemlji."
"Da, a umreti moramo."
"To je ravno, da moramo."
"Romarju je veliko lažje umreti, iot nam", pravi čuvaj.
"Romarji so različne vrste. So pravi romarji, ki so Bogu všeč in pazijo na svojo dušo, in so drugi, ki blodijo ponoči le po pokopališčih, da pripravljajo veselje satanu... Da! Marsikateri romar ti da tak udarec s kolom po glavi, da izpustiš dušo, če ima Je veselje."
"Zakaj govoriš take besede?"
"Samo tako... No, glej, tu so, kot se mi zdi, vratica. Da so! Odpri jih, dragi!"
CuVaj odpre tipajoč vratica. Pelje potnika ven za roko in reče:
"Tu je konec pokopališča. Sedaj pa pojdi po polju, kar po polju, dokler ne prideš na cesto. Toda tukaj je takoj jarek za mejo, ne padi... Kakor hitro pa prideš na veliko cesto, se obrni -na desno in pojdi tako do mlina___"
"Oh, oh, oh..." vzdihuje potnik, ko je molčal nekaj časa. "Mislim pa, da nimam sedaj nobenega vzroka več, iti v Mitrijevski mlin.. * Kateremu vragu na ljubo naj pa grem tja? Bora .raje tukaj, prijatelj, pri tebi stal___"
"Zakaj hočeš tukaj stati?"
"No, tako... V tvoji družbi je veselejše... " "No, lepo šalo si si izmislil!
i
Romar si, pa vidim, da se tudi rad šališ... "
"Gotovo, rad!" reče potnik in se odurno zasmeje. — "Oh, moj ljubi, moj ljubi! Pač se boš dolgo spominjal mene, romarja!"
"Zakaj se te naj spominjam?"
"Da, tako... Saj sem te izvrstno jialagal... Ali sem romar ? Saj nisem romar..."
"Kdo pa si vendar?"
"Mrtvec... Ravnokar sem stopil iz krste... Ali se spominjaš ključarja Gubareva. ki se je nedavno obesil ? Jaz sem isti Guba-rev... "	,
"Izmišljuj si dalje!"
Čuvaj mu ne verjame, vendar pa čuti na celem telesu tako težak in mrzel strah, da zapusti svoje mesto in prične iskati vratica. ..
"Stoj! Kam hočeš iti?" reče 1 potnik in ga prime za roko. — "Oh. oh... poglej, kakšen si! Ali me hočeš pustiti samega?"
"Izpusti me!" kriči čuvaj i11 se trudi, da bi si oprostil roko.
"Stoj! Če ti ukažem stati, stoj! , Ne poskušaj, iztrgati se, pes! Ce j hočeš ostati pri življenju, stoj mirno in molči kolikor časa zahtevam... Nimam veselja, prelivati krvi, aicer bi bil ti že davno izdihnil, priprosti... Stoj!" ■ Čuvajeva kolena se šibijo. V strahu zapre oči in se v stisne k 1 plotu, trepetajoč na vsem telesu. Rad bi zakričal, toda dobro ve, da ne bo dosegel klik hiše... Približno tri minute minejo v molčanju.
i "Prvi je mrzličen, drugi spi, tretji pa spremlja potnika* , mrmra romar. "Izvrstni čuvaji so, zaslužijo svojo plačo! Ne, brat, 1 tatovi so bili vedno hitrejši kot čuvaji! Stoj, stoj, ne gani se!" j V molčanju premine petnajst minut. Nenadoma je čuti med vetrom žvižg.
"Tako, sedaj pojdi!" pravi potnik in spusti roko. "Pojdi in zahvali Boga da si ostal živ..."
Tudi potnik zažvižga, zbeži od vratic in čuti je, kako skoči čez jarek. Sluteč nekaj hudega in še j vedno trepetajoč od strahu, od-i pre čuvaj neodločno vratica in j beži z zaprtimi očmi nazaj. Na I ovinku pota velikega drevoreda zasliši hitre korake in nekdo ga vpraša s sikajočim glasom: "Ali si ti. Timotej? Kje je pa Mitj-ka?"
j Ko je pretekel ves veliki drevored. zapazi v temi majhno, motno luč. Čim bližje prihaja proti luči. tem malosrčnejši je, tem bolj sluti nekav; hudega.
"Luč je najbrže v cerkvi", si I misli. "Kako more biti tamkaj? 1 Reši. usmili se nas, nebeška Kraljica! Da. tako je!"
Eno minuto* dolgo stoji čuvaj ob razbitem oknu in gleda stra-homa na oltar. Mala voščena sveča, katero so pozabili tatovi ugasniti, trepeta vsled viharja, ki pi-1 ha skozi okno in razsvetljuje z , motnimi rdečimi žarki okoli le-jžeča niašna oblačila, prevrnjeno i malo omarico in neštevilne sledo-I ve nog pri oltarju in na oltarni mizi. Še nekaj časa mine in med tulečim vetrom se oglasijo hitri, neenakomerni udarci zvona čez pokopališče...
Korupcija na Ogrskem.
—o—
Grof Tisza je moder mož. V jamo, ki jo je -svoječasno kot predsednik poslanske zborniee izkopal takratnemu ministrskemu predsedniku dr. Lukacsu na ta način, da ni dovolil interpeli-rati rosi. Desyja v zadevi solne pogodbe z ogrsko banko, vsled j ee=ar je bil dr. Lukacs prisiljen i klieati sodišče na pomoč, pred katerim pa se je ves solni pana-ma izkazal kot resničen in je bil Desv končno oproščen, — v tako jamo se grof Tisza ne zvrne! Predbacivali so mu. da je sokrivec v političnem smislu pred nekaj dnevi odkritega novega panama z igralnicam^. Tisza noče v tej umazani zadevi nastopiti sodno pot, ker je previdnejši kot Lukacs. Samega sebe imenuje, da je neomadeževan vitez, v političnem oziru pa bo najnovejšo ogrsko panamsko afero "očistil" v parlamentu. Tako misli Tisza, da je prehitel opozicijo in se postavil celi zadevi na čelo. Sklical je tudi odgode-no poslansko zbornico na 25. oktobra in ob tej priliki se misli tudi izjaviti o novi ogrski ko-rupcijski aferi. Njegova nameri je popolnoma jasna in zato tudi ni potreba čakati, kako se bo ta seja iztekla. Ako »bo prišla opozicija, kot tudi nanizava, k tej seji, more spravtti afero le v raz-gov<jj; v okviru poostrenega po-J
slovnika in v nevarnosti, da jo^ Tiszova parlamentarna straža ne vrže iz zbornice. Pred dnevnim redom ali pred določitvijo prihodnjega dnevnega reda morejo namreč po določilih poslovnika govoriti največ štirje govorniki in ako se zdi vladni večini primerno, da izbere te štiri govornike iz svoje srede, opozicija sploh ne pride do besede. In ako pride opozicija do besede, saj je vendar še grof Tisza tu. In grof Tisza bo govoril in govoril in fanatično udana delavna stranka mu oo navdušeno pritrjevala ter mu na stroške opozicije in javne morale spletla nov venec slave. Tako se bo rešila cela zadeva svečano po vseh pravilih ogrskega vi te št va in grof Tisza ter njegova stranka bosta rešitelja in varuha javne čiste morale. In "publicisti" ga bodo proslavljali v pariškem in londonskem I časopisju do skrajnosti, j Stvar pa je vendar mnogo bolj resna, kot da bi se smela tako enostavno obravnavati. Grol! Tisza in delovna stranka sta najbolj nesposobna faktorja, ki moreta podpirati in ojačiti av-stro-ogrski sporazum in s tem stališče monarhije -kot velevla-sti. Saj je vendar temelj te stranke korupcija in njeno prvo načelo je, da se more Ogrska vladati le potom korupcije, kakor je to pred dnevi na kratko izpovedal neki vladi prijazni pu-| Wieist, ki se je moral zagovarjati pred sodiščem zaradi obrekovanja. Saj je vendar sodno dokazano, da je delavna stranka zmagala pri zadnjih volitvah s^mo s pomočjo onih žvenkefa-I joeih milijonov, ki si jih je ta-1 krat vsled posredovanja Lukacsa pustila izplačati od ogrske ban-j ke kot protiuslugo za solno pogodbo. In ko je prišla do vlade, je delala ista večina nemoteno dalje s korupcijami, kot je pri če';. Stranka je rabila tudi po volitvah se vedno denarja, mnogo denarja za nadomestne vo-litve, za računska poročila svojih članov, za zaupnice komita-tov, za časopisje itd., kajti kupila je vse in zanjo je še vedno yse podkupljivo. Solni panama je prvo podjetje te večine, potem je nakup graščine Varpal-I da, pri katerem so poslanec Er-sey in judje Beli, Gredeau, napravili izboren dobiček na državne stroške. Aradske volitve grofa Tisze so veljale 800.000 K j in so prinesle aradskemu judu Neumannu ogrsko barostvo. Nazadnje pa je prišla še afera z igralnico, na Margaretnem oto-j ku. Lukacs je pričel kupčijo s ' to igralnico z vednostjo Tisze. ;> zadnji je moral odreči na višje ^ovelje koneesiranje. Seveda, en miliiona kron, ki jih je dobila volilna blagajna delovne stranke, niso vrnili. Kakor smo , že omenili, bodo to zadnjo afero j 'očisčevali' v parlamentu, bolj-| ša in poštenejša bi bila razpra-I vn prizadetih srankinih faktorjev pred sodiščem. Temu se p? Tisza previdno izogiba. Neočiščena pa je tudi še afer? srbskega cerkvenega fonda, ki ga je Lukacs v prid volilne blagajne zelo oškodoval, kar je bilo tnd; glavni vzrok tragike patriarha Bogdanoviča. Toda tudi .škandal s publicistom Lipseherjem v zadevi "informacij" francoskega in angleškega časopisja n^' brez nič. Še pred kratkim je bil Lipschcer dobro plačan ljubljenec Lukacsa in Tisze, sedaj pa je ta žid postal naenkrat ničvreden subjekt. Tudi kneza in pri-masa Csernocha in druge škofe se sumniči, da so kupili svoja menovanja z ogromnimi vplačili v strankino blagajno. To je dokaz za to, da Tiszinega zistsma ne more podpirati noben še ta-| ko visoko stoječ katolik, kajti kdor se postavlja v varstvo tega koruptnega sistema, pada nanj tudi senca njegova. Mi vi-c£mo le korupeijo brez konca. Korupcija vlada po deželi in v parlamentu in zaradi tega tudi dežela in parlament propadata. Ljudstvo pa -je oni faktor, ki mora plačevati goljufivo %ro ogrskih magnatov in se zato tudi izseljuje. Samo takojšnje nove volitve jporejo pomagati. Seveda potem mora Tisza, da pride iz sedanjega panamskega močvirja zmagoslaven, ustvariti nove panamske kupčije. V resnici pravi circulus vitiosus. No-ozdravljiva je panamska Odrska ...	S.
ROJAKI NAROČAJTE SB NA 'GLAS NARODA". NAJVEČJI iN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
Razne zanimivosti.
Bel papir ne spada k bali,
tako je odločil nad vse modri carinski urad v.Sieziji na Pruskem. Mlad mož iz Prusije se je poročil z mlado Avstrijko in tako je prišla njena bala tudi v Nemčijo. Bala je pa po carinskih določilih eolnine prosta, toda gorje, če bi Šlo čez mejo nekaj, kar ne spada k bali. Določiti je sicer težko, kaj ni bala, ker končno vendar ne bo vzela nevesta reči s seboj, ki jih ne more rabiti. Ali, ljudje božji, kaj vi veste, kaj je to carinski u-rad! Izvršiti je treba celo vrsto formalnosti, predno sme bala čez mejo. Po dolgem času je smela tudi naša bala čez mejo čmo-žolte mejnike, a obenem z balo je š I tudi natančen popis vse bale na višji carinski urad. Ta urad je pa imel prebrisanega carinskega u-radnika, ki je takoj spoznal, da vsebuje bala tudi stvari, ki pravzaprav ne spada;:o zraven. I lil je to zavoj voščenega in zavoj belega papirja. Kraljevni urad je dobil torej povelje, določiti colniuo in dvigniti jo za ta dva predmeta. Tako sta presenečila lepega dne dva uradnika mlada poroeenca in zahtevala, da se jima predložila oba zavoja. Pa kje je že bil ta čas papir? Tako sta morala določiti eolnino samo na podlagi izpovedi) poročencev. Sedaj se je pa pričelo prerekanje o višini eolnine. Ko-nečno pa so bili le vsi edini in poroeenca sta plačala 12 vinarjev šolnine in 48 vinarjev stroškov. Cisto gotovo pa ni prišla država na svoje stroške, zato bi mogla kriti svoj deficit, če bi izdala hu-moristično zbirko z naslovom: "Prebrisanosti sv. Birokracija."
Dolgoletni lopov prijet.
Vse mine — je stara, pa še vedno veljavna pesem na tem svetu. Tega si pa vseeno ni mogel misliti Mario Thaust, ki je celili 25 let delal najraznovrstnejše lopovščine od vlomov v hotelih pa do naj-ližjih tatvin. Pa tudi on je moral >bčutiti resničnost pregovora in v jubilejnem letu njegovega lopov->kega življenja mu je prišla policija na sled in ga prijela. Kako je to mogoče? se marsikdo vpraša, da more danes, ko imamo telegraf in telefon, ko imamo pred vsem "izvrstno" policijo, da bi kdo u-( ganjal nekaznovan toliko let razna hudodelstva. Sicer je res, da pride policija navadno-takrat, kadar je prepozno, ali to še ni edin vzrok. Mario Thaust je bil pre-, brisan človek. Po dnevi je bil zelo j skrbni rodbinski oče ki je imel, pet otrok v starosti 4—17 let. Po dnevi je bil ugleden meščan, vitez častne legije, po noči je pa vlomil v hiše in kradel kot sraka. Tako je bilo mogoče, da je zapravil na mesec tri do štiri tisočake. Bil je ugleden meščan. Zato ni njega nihče sumil in policija je vedno zaman iskala vlomilce. Tako vse mine. Ko je pred kratkim bil Ma- j rio Thaust zopet "na delu", jej bil pa že osumljen. Policija ga je zasledovala in ga tudi kmalu do-! bila, ravno ko je odhajal "na de-! lo". Oblečen je bil v črno triko-j obleko, čevlje je imel iz gumija.
IZ URADA GL. TAJNIKA ZDE UŽENIH DRUŠTEV SV. BARBARE S SEDEŽEM V FOREST CITY, PA.
Tem potom se naznanja, da je bilo na 4 glavni konvenciji sklenjeno, da si vsak član, oziroma članica, kateri je zavarovan za 5^0.00 lahk«. poviša u-smrtnino do 1. januarja 1914 na 1500.00; to velja tudi za one, ki so že prestopili 45. leto.
Kdor želi povišati usmrtnno, naj ffe da preiskati pri zdravniku; prošnja in spričevalo naj se pošlje vrhovnemu zdr avniku v potrditev. Asearaent jo razviden iz lfestviee, ki je razdeljena na $250 .00 in na $500.00.
v	Ivan Telban, glavni tajnik.
Slovensko katoliško
B---
podp. društvo	svete Barbare
B-—45
Xm Z«dln]ene države Severne Amorlke.
Sedež: FOREST CITY, Pa.
Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Fennsyirxuxna. ODBORNIKI:
Predsednik: MARTIX GERCMAN, Box 633. Forest City, Pa. Podpredsednik: JOSEF PETEH.N'EL, Box &5 Willock, Pa.
I.	tajnik: IVAN TELBAN, Box 707. Forest City, Pa
II.	tajnik: JOHN OSOLIX, Box 492 Forest City Pa. Blagajnik: MARTIN MU1IIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
Predsednik nadzorneg-a odbora: KAROL ZALAR, Box 517, Forest City, Pa
I.	nadzornik: IGNAC PODVASMK, 4734 Hatfield St., Pittsburg, Pa.
II.	nadzornik: FRANK SUNK. DO Mill St., Luzerne, Pa.
III.	nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 299 Cor. N. — 3rd St., Rock Springs, Wyi
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Predsednik, porot odbora: PAUL OBREGAR, Box 402, Witt, IU. L porotnik: MARTIN OBERŽAN. Box 51. Mineral, (vans. II. porotnik: ANDREJ SLAK. 7713 Issler St.. Cleveland, Ohio.
VRHOVNI ZDRAVNIK: -Dr. J. M. SELISKAR, G127 St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio.
Dopisi naj se poSiljajo I. tajniku IVAN TELBAN, P. O. Box 707 v. Forea City. Pa.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
seboj pa vse polno vlomilnega o-rodja. Ko so ga prijeli stražniki, se je- hotel usmrtiti, ti pa so mu preprečili in tako bo moral sedaj v ječi delati pokoro. Žalostno je le za njegovo rodbino, ki ni niti slutila o njegovem ravnanju in ki pahnjena čez no6 iz največje udobnosti v najhujše pomanjkanje.
DAPwOVI. Za družbo sv. Cirila in Metoda:
Oharleroi, Pa.: Rev. Matej Ke-be $1.00.
l»el!e Vernon, Pa.: Venceslav Palčič $1.00.
Najlepša hvala!
Uredn. "Glasa Naroda".
NA ZNANJE.
Rojakom v Ohio naznanjamo, da jih obišče naš novi potnik
'£f
Mr. FRANK KOVAČIČ,
ki je zastopnik Slovenic Publishing Company in pooblaščen pobi-[ rati naročnino za list "Glas Naroda", kakor tudi druga naroči-J la. '
Sedaj se nahaja v Clevelandu, Ohio, in okolici.
Vedno in povsodi so šli naSi ro-'jaki na roko našemu potniku in ga lepo sprejeli, zato »mo uver-jeni, da bode tudi novemu potni-, ku na prvem potovanju tako. Ro-! jaka našega novega potnika kar j najtopleje priporočamo. _Slovenic Publishing Co.
BREZPLAČNA POJASNILA NASELJENCEM.
Naselnik, ki misli, da je bil osleparjen, ali ki je bil okraden ali oropan, napaden in ranjen, zapeljan pri iskanju dela, opeharjen pri nakupu zemljišča ali biše, pri vloženju, pošiljanju in menjanju denarja, ali o'goljufan po kakem notarju, pravniku, agentu vožnih ali železniških listov, eks-presmanu, v kakem hotelu ali na kak drugi način oškodovan, dobi v tej državni pisarni sveta in pomoči. Ravno tako posredujemo vsakemu zasluženo plačo, ako isto sam ne more dobiti.
Urad se nahaja v New Yorku v hiši 26 E. 29th St. Uradne ure so od 9. ure zjutraj do 5. ure popoldan vsaki dan in v sredah zvečer od 8. do 10. ure.
V Buffalo, 704 D. S. Morgan Building.
New York State Bureau of Industry & Immigration.
%jEra MSB
10 ^GArPQRTTES 5*
VSE ZDR UŽENOV ^IRA ^^ H^^S^S^^^^BT
Vspeh po zaslugi, "fe* gSMEžZSEilaBE^i '	__________________ J, ,	.....m,
Verica.
—o— Spisal A. P. Cehov.
I\:.n Aleksej.vič Ognjev se .iiikako je oni avgustov-; i vr.'iT z žvenketanjem odprl !1 vrata in stopil na tera-; N l -' i je imel lahko suknji-i r irokokrajen slamnik, tisti, • , I a j valja s kvedrastirai . l vlji v prahu pod posteljo. V . i r«.'ki je držal zavitek knjig ■ !;ov, v drugi pa debelo, l.riveceaito palico.
vratrni je stal in mu svetil n.tlljfco hišni gospodar Kuzne-starec z dolgo, sivo ■r.ulo in v jopici, beli ko sneg. Starček ~e je hlagoduŠno nasmi-li. l in kimul z glavo.
"Zbogom, zbogom!" mu je za-klical Ognjev.
Ktiznecov je postavil svetiljko n.i mizico in stopil na teraso. l)ve <l«i!j;i. ozki senci sta se spustili I ♦•! o stopnic proti evetliškiro grmom, se zibali se m tet j a ter se i i osled uprli z glavama v debla lip.
"Zbogom i« Se enkrat: lepa hvala, ljubi moj gospod!" je re-] «1 h an Ab ksejie. "Hvala vam za v ji io blagosrčnost, za vašo Iju-b./.n... Nikoli, na vse vepne n«' pozabim vaše gostoljubni -ti. Dobi ste vi in dobra je va-;
Ih rka in vsi pri vas so dobri, \« i'li in prijazni ...Tako pre-k;a>na družba, da mi ni moči: po\ «*tlati.
Vsled prekipelih čustev* in pod \:<liv<i!u pravkar izpitega likerja govoril Ognjev s pevajočini,1 tiarskim glasom in bil tako t. da ni izražal svojih mi->!i toliko /. besedami, kolikor z !:anj« n in dviganjem pleč. I' i-rn-eov, ki je bil tudi spraznil n- .j kozarčkov, se v ekstazi s!-.Vrnil k mlademu človeku in ga i >ol i n bi 1	i
"Privadil sem se kakor hišni 1 M" j - nadaljeval Ognjev, j "Skoro v-^nk dan sem prihajal k j v. ni. de^etkrst setn prenočeval in likerja sem vam toliko popil,1 da me je zdaj kar groza, če se spomni tu nazaj. A za kar vam moram, Gavril Petrovič, vedeti i največjo hvalo, je vaše ljubezni-' vo HO. bi ©vanje in va*a pomoč. Ko ' i is ni- bilo bi se bil mudil jaz s >vojo »tatistiko tod tja do ok-' ra. Tak > boiu tudi zapisal v t *<'i'g. ver: v dolžnost si štejem /•ti -vojo hvaležnost pred-nil u N ke okrajne uprave J ;:nc ovu za njegovo ljubezni-j v i Mil. oviin/\ Statistika ima si-i> bod'i-nnst! Izvolite sporo-. V» ri Gavrilovni moj najpo-1 « 'ne ii pok Ion, doktorjema in * i s< dnikoma ter vašemu tajni u ta ■poročite, da nikoli ne! in njih pomoči! Sedaj pa, < ri starček, objemiva se še «n-| ' ) in poljubiva w (loslcdnji-
tnaliujoe vsled popite pijače se j»* Ognjev if enkrat poljubil s k n-. n, nato je začel iti počasi p i toj.nieab navzdol. Na zadnji n.ii se je ozrl in vprašal: "Ali se vidiva še* kdaj?" "l»oj? ve!" mu je odvrnil sta-r.Menda nikoli več!"
l>a res! Vr IVterburg bi vas še h pogačo ne zvabil, jaz pa teško da bi še kdaj zašel v ta okraj. Tor. j zdravi ostanite!"
"Knjige bi lehko tukaj pustili!" je zaklical za njim Kuzne-cov. "Saj ni tako prijetno vlačiti k s * ' oj tako težo! Pošljem vain jih jutri po služabniku!"
A Ognjev ni slišal več starč-kovih besed, oddaljujoč se hitro od hiše. Pri srcu, ogretem od pi-jnče, mu je bilo veselo in toplo in žalostno... Sel je in mislil na to, kako se človek pogosto v življenju snide z dobrimi ljudmi in kako mu od tega žalibog ne ostane nič druzega kakor spomin. Zgodi s<\ da se na horizontu prikažejo žrjavi, rahli veter prinaša njih žalobno-praznični krik, a črez minuto, — če se oziraš še s takim poieljenjem v sinjo daljo
— zaman, ne zagledas niti pikice, ne zaslišiš niti glasu. Tako se prikazujejo tudi ljudje s svojimi o-brazi in govori v življenju in tonejo v naši preteklosti, ne zapuščajoč za seboj nič druzega nego slabe sledove spomina. Živeč v najlepši spomladi v N-skem okraju in bivajoč skoraj slednji dan pri gostoljubnih Kuznecovih, se jih je bil Ivan Aleksejič privadil kakor domačih. Privadil se je bil starčka, njegove hčere in služin-čadi, spoznal v hiši vse kotičke, prijazno teraso, ovinke alej, sence dreves nad kuhinjo in kopališčem. Pa prestopil bo črez par hipov vrtna vratca in vse to se bo spremenilo v spomin in izgubilo zanj za vselej svoj realni pomen: in preteklo bo dvoje-troje let in vse te mile podobe bodo zatemnele v spominu kakor izmišljotine in plodi fantazije.
"Dražjega ni v življenju, kakor so ljudje!" je mislil razvneti Ognjev, korakajoč po aleji proti vratcam. "Dražjega ni!"
Na vrtu je bilo vse tiho in toplo. Dišalo je po resedi, tobaku in soinčnici, ki so še cvelc. Prostori med grmi in debli dreves so bili polni redke megle, nežne, prosevane od lune in, kar je Og-njevu še dolgo ostalo v spominu: kope megla so kakor prikazni hodile druga za drugo preko alej, počasi a razločno. Luna je stala visoko nad vrtom, in pod njo so plavale prozračne meglene proge nekam proti vshodu. Zdelo se je, kakor da bi cel svet obstajal iz samih črnih silhuet in tavajoči h belih s«-ne, a Ognjev, ki je opazoval megle v mesečnem avgustovskem večeru menda prvič v življenju, je mislil, da ne vidi pred seboj prirode, ampak dekoracijo, kjer so nespretni pirotehniki, hoteč razsvetliti vrt z bengalskim ognjem, zlezli pod grme in spustili v zrak obenem s svetlobo tudi kope belega dima.
Ko je prišel Ognjev do vrtnih vratec, se je oddelila od nizke ograje temna senca in se mu spustila nasproti.
"Vera (»avrilovna!" se je ob-veselil on. "Vi tukaj? A jaz sem vas iskal in iskal, hotel sem se posloviti... Zbogom, gospodična, jaz odhajam."
"Tako zgodaj? — Saj je šele »majst!"
"Kajpak, čas je! Pet vrst hoda, in potem se je treba spraviti v počitku. Zjutraj bo treba rano vstati... "
Pred Ognjevom je stalo Kuz-necova hči Vera, mladenka 21-tih let. pa navadi otožna, brezbrižno oblečena in interesantna. Dekli-| ce, ki mnogo mislijo in cele dnevi- leže in lenivo čitajo vse, kar jim pride poti roko, se oblačijo sploh bezbrižno. Onim izmed njih, katere je priroda obdarovala z okusom in instinktom le-I pote, podaja ta lahna brezbrižnost v obb-ki posebno prelest. Vsaj Ognjev si ni mogel mislil Verice, kadarkoli je pozneje mi-j siil na zalo mladenko, drugače, .;akor v prostorni, ohlapni jopi, /gibajoči se ob bokih v globoke gube, a ne dotikajoči stanu, s kodrcem, vi j očem se po čelu iz-; pod visoke frizure in v rdečem vezenem robcu s kosmatimi fran-žami po robu. Ta rdeči robec je visel ob večerih kakor zastava v tihem vremenu, pohlevno in otožno po plečih Verice, a po dnevu se je valjal zmečkan v prednji | sobi poleg moških kučem, ali v obednici na skrinji, kjer je brez vseh ceremonjj spala na njem stara mačka. Od tega robca in in jopičnih gubic kakor da bi bila dihala svobodna lenivost, mirno ždenje, dobrodušje. Morebiti zato, ker se mu je Vera dapadla, je znal Ognjev čitati v vsake rti njenem gumbu, v vsakem obšivu i nekaj gorkega, prijetnega, naivnega, nekaj tako lepega, dobrega in poetičnega, česar nimajo ženske brez čuta za lepoto, neodkrite in hladne.
Verica je bila lepo raščena, imela je pravilen profil in krasne, kodrajoče ae lase. Ognjevu, ki
>
GLAS NARODA, 18. NOVEMBRA. 1913.
je v svojem življenju videl malo žensk, se je zdela krasotica.
*4Odhajam!" je dejal, poslavljajoč se pri lesi od nje. "Spomnite se me kdaj! Hvala vam za vse!"
Z istim pevajočim seminarskim glasom, v katerem je govoril s starcem, prav tako mežikaje in vzdigaje pleča se je začel zahvaljevati Veri za gostoljubnost, prijaznost in dobrodušnost.
"O vas sem pisal materi v vsakem pismu", je rekel. "Ko bi bili ljudje takšni ko vi in vaš očka, potem bi na svetu ne bilo življenja, ampak neprestan pred-pust. Pri vas je vsa družba tako lepa in dobra! Ljudstvo je vse preprosto, prisrčno in odkrito."
"Kam se peljete sedaj?" je vprašala Vera.
"K materi v Orel, pri nji ostanem par tednov, potem pa hajd — v Peterburg na delo.'"
"In potem?"
"Potem? Potem bom vso zimo delal, spomladi pa pojdem zopet kam na deželo material zbirat. I Torej, bodite srečni, živite sto let...' in spomnite se kdaj name. Nikoli več se ne bova videla."
Ognjev se je sklonil in poljubil deklici roko. Nato si je popravil v molčečem razburjenju površnjik, vzel pripravneje knjige v roko, pomol čal in nato dejal:
"Kaj se je megle navalilo!"
"Hm. Niste ničesar pozabili pri nas?"
"Kaj bi pozabil? Mislim, da
nič.
Nekaj sekund je Ognjev mol-' če postal, potem se je nerodno' obrnil k lesi in odšel iz vrta.
"Počakajte, spremim vas do našega gozdiča", je rekla Vera, stopivši za njim.
Sla sta po potu. Zdaj ni drevje več zaslanjalo razgleda in videla sta se nebo in daljava. Kakor pod lahnim ovojem se je skrivala vsa priroda za prozoren temen pa jčolan, skozi katerega je vese-, lo gledala njena krasota j megla gostejša in svetlejša Jco poprej, se je neenakomerno vlegala okrog senenih kopic in grmov, ali je tavala v raztrganih kosih preko pota, prižemajoč se k zemlji, ka-. kor da hi se bala zasloniti razgled. Skozi pa jčolan je bil videni prav pot do gozda; vidni so bili i tudi kanali ob straneh in mali grmiči, rastoči nad kanali ter o-virajoči kopičaste kose megle na potu preko poljane. Pol vrste od lese se je črnila maroga Kuzne-škega gozda.
"Cemu je šla z menoj? Potem pa mi jo bo treba spremiti zopet nazaj!" je pomislil Ognjev, a po-gledavši na njen profil se je 1 ju-beznivo nasmehnil in rekel: "Kar, odtod ne morem v tako lepem vremenu! Večer je naravnost ro-! mantičen z mesečino, tišino in' vsem, kar še spada zraven. Veste' kaj, Vera Gavrilovno! Jaz sem! že 21) let na svetu, pa nisem še doživel niti enega romana. Vse svoje življenje niti ene romantične storije, tako da poznam rendezvous, aleje vzdihov in poljube samo tako od drugih. Nenormalno, kaj ne! V mestu, ko sediš v svoji sobici pri delu. ne zapaziš tega hedostatka, te vrzeli v življenju,! a tukaj na svežem zraku ga človek silno občuti... Nekako razžaljen je!"
"Zakaj tako govorite?"
"Ne vem. Menda človek celo življenje ni utegnil, morebiti tudi prilike ni imel sniti se s takimi ženskami, katere... Sploh imam jaz malo poznanih in nikamor ne zahajam.. . "
Tristo korakov sta prehodila molče. Ognjev se je oziral na odkrito glavo in na robec Verice in I v njegovi duši so vstajali drug za drugim pomladni in poletni dnevi nekdanjih časov. To je bil čas, ko se je daleč od svoje vlažne peterburške sobice naslajal, uživajoč ljubeznivost dobrih ljudi, prirode in prijetenga dela, ko niti opažal ni, kako večerne zarje zamenjujejo jutrnje in kako drug za drugim nehujejo peti slavec, prepelica, kosec, prorokovaje konec poletja... Čas je bežal ne-opaženo, živelo se je lepo in lehko... Začel se je spominjati, ka-, ko nerad se je odpravil on, ki ni j bogve kako premožen in ni vajen tavati po svetu in okrog ljudi, koncem aprila sem v N-ski okraj, kjer je pričakoval najti puščobo, osamelost in ravnodu-šnost do statistike, do vede, ki po njegovem men ju zavzema med drugimi vedami sedaj eno najvišjih mest. Priledši v aprilskem jutro v okrajno mestece N. se je i vstavil t gostilni staroverca Rja-
i
buhina. kjer je dobil za 20 ko-j pejk na dan svetlo in čisto sobo s tem pogojem, da bo kadil na I ulici. Ko se je oddehnil in popra-šal, kdo je načelnik okrajne uprave se je odpravil nemudoma peš h Gavrilu Petroviču. Moral je iti štiri vrste daleč črez bujne loge in mlade gaje. Pod oblaki so trepetali škrjančki, zalivajoč zrak s srebrnimi ^glasovi in nad zelene-čimi njivami so se nosile vrane, solidno in dostojanstveno vzma-hovaje s krili.
"Moj Bog", se je zavzemal takrat Ognjev, "kaj tukaj vedno dihajo tak zrak, ali diši to tako samo danes radi mojega prihoda?"
Ker je pričakoval pri Kuzne-covu suhega uradnega vspreje-ma, je šel k njemu boječe zroč izpod čela in kakor v zadregi prebirajoč lase svoje brade. Starec je sprva gubančil čelo in ni mu moglo iti v glavo, zakaj potrebuje ta mladi človek in njegova statistika okrajne uprave, a ko mu je Ognjev popularno razložil, kaj je statistični material in kje se nabira, se je Gavril Petrovič oživil, smeh se mu je pojavil na obrazu, in začel je z otroško radovednostjo prebirati njegove zvezke...
Zvečer je Ivan Aleksejič že sedel pri Kuznecovih pri večerji. Hitro opivajoč se ob močnem likerju in opazujoč pokojne obraze in mirne geste svojih novih znancev je čutil po vsem telesu ono sladko, dremotno lenivost, ko se človeku zahoče spati, pretegovati se, nasmihavati___A novi znanci so ga dobrodušno ogledovali in spraševali, ali sta mu še žive oče in mati, koliko zasluži na mesec, če pogosto hodi v gledališče itd.
Spomnil se je Ognjev svojih potov, ribjih lovov, izleta cele družbe v ženski samostan k predstojnici Marfi, ki je podarila vsakemu gostu v spomin biserno tnošnjico. Spomnil se je vročih, nekončanih, čisto ruskih prepirov, ko prepiralci govore, da jim lete sline iz ust, tolčejo s pestmi ob mize ne umevajoč drug druzega, segajoč drug drugemu v besede, nasprotujejo sami sebi z vsako sledečo frazo in ne da bi se iz-bedili neprestano menjavajo predmet prepira ter se naposled po dveh-treh urah, ko so se do dobrega nakregali, — smejo: — Vrag vedi. zakaj smo vzdignili prepir! Začeli smo o zdravju, pa smo končali s spravo!
"Se spominjate, kako smo jezdili vi, doktor in jaz v Šestovo?" je vprašal Ivan Aleksejič Vero, ko sta se približevala gozdu. "Se nekega bebca smo bili srečali. Jaz sem mu dal grošek, a on se je trikrat prekrižal in ga zagnal v rež. Moj Bog. koliko vtiskov odnašam s seboj, ko bi se jih dalo zbrati v kompaktno maso, bi bila iz njih lepa gruča zlata! Ne razumem, zakaj neki se pametni in čuteči ljudje tesnijo po velikih mestih in nep ridejo sem? Kaj je morebiti na Nevskem in v velikih vlažnih hišah več prostora in resnice, nego tukaj? Res, meni so se zdele moje sobe s pohištvom, od vrha do tal obvešene z umetniki,
učenjaki, in žurnalisti, zmerom predsodek."
Kakšnih 20 korakov od gozda je ležal črez pot mal, ozek mostič s koli ob straneh, ki je v času večernih sprehodov zmerom dobro služil Kuznečevim in njihovim gostom. Tu so imeli svojo postajo. Od tukaj je mogel vsak, kogar je veselilo, dražiti in oponašati gozdni odmev in od tu se je videlo, kako je izginjala pot v črni preseki.
"No, vidite, sva že pri mostu!" je rekel Ognjev. "Tu se vam bo treba vrniti... "
Vera se je vstavila in globoko vzdihnila.
"Dajte, posediva malo", je rekla in se naslonila na količek. Pred odhodom, ko se posavlja. se navadno vsede."
Ognjev se je oprl poleg nje na zavitek svojih knjig, in govoril dalje. Ona je težko dihala od boje in strmela: ne v Ivana Alek-sejiča, ampak nekam v stran, tako da ni mogel videti njenega obraza.
"In naenkrat, čez deset let si prideva zopet nasproti", je go voril on. "Kakšna bova takrat 1 Vi boste že spoštovana mati, «i jaz avtor kakega spoštovanja vrednega, nikomer ne potrebnega statističnega zbornika, debelega kakor štiridesettisoč zbornikov Prišla si bova nasproti in se spomnila nekdanjih dni... Sedaj Čutiva sedanjost, ki naju napolnjuje in razburja, a potlej pri srečanju ne bova pomnila že več ni dneva ni meseca in niti leta, ko sva sc videla poslednjikrat na tem mo-stičku. Vi se boste najbrž spremenili.. Slišite, ali se boste spre^ menili?"
Vera se je stresla in obrnila obraz proti njemu.
"Kaj?" ga je vprašala.
'Vprašal sem vas ravnokar..'!
"Oprostite, nisem slišala, kaj ste rekli."
Sele sedaj je zapazil Ognjev, na Veri spremembo. Bila je ble-1 da, dušilo jo je, in drhtenje njenega dihanja je prehajalo v roke, v ustniee in glavo, a izpod frizure se ni spustil na čelo, kakor po navadi, samo en kodre, ampak | dva . .. Očevidno se je ogibala pogledati mu naravnost v obraz I in prizadevajoč si zakriti razburjenje si je zdaj popravljala ovratnik, kakor da bi jo tiščal, zdaj je potegovala svoj rdeči robec z ene rame na drugo...
Vera je molčala*.
"Kaj vam je?" se je nasmehnil Ivan Aleksejič. "Vi molčite in ne odgovarjate na vprašanja. Ali niste zdravi, ali ste jezni? Ali kaj?"
| Vera je pritisnila dlan krčevito na lice, obrnjeno proti Ognjevu in jo takoj zopet naglo odtegnila.
1 "Strašno stanje..." je zaše-iPetala z izrazom silne bolesti na j obrazu. '' St rašno !"'
1
.1 "Zakaj je tako strašno?" je > vprašal Ognjev, zmigovaje z ramama in ne skrivaje svojega začudenja. "Kaj pa je?" | Se vedno t^ško dihaje in drge-taje s pleči mu je obrnila Vera hrbet, gledala nekaj hipov na nebo in rekla:
j "Jaz bi rada govorila z vami, , Ivan Aleksejič... "
"Prosim, prosim." ! "Vam se bo morebiti čudno ; zdelo... vi se boste čudili... pa . nič ne dene."
Ognjev je še enkrat skomiznil . s pleči in se pripravil, da bi po slušal.
"Stvar je taka..." je pričela Verica, sklonivši glavo in menca-jaš s prsti franžo svojega robca.
"Vidite, jaz sem vam tole ... hotela povedati.. Vam se bo zdelo čudno in... neumno, a jaz... jaz ne morem pomagati."
Njen govor je prešel v nejasno šepetanje; naenkrat ga je zadušil jok. Deklica si je zakrila oči z robcem, se sklonila še nižje in hritko zaplakala. Ivan Aleksejič je zmočeno zakašljal in v osup-njenosti in zadregi, kaj bi rekel in počel, se je začel brezupno ozirati okrog sebe. Ker ni bil vajen slišati joka in gledati solze, so se še njemu zgenile oči.
"No, poglej no!" je zamrmral čisto iz sebe. "Vera Gavril ovna, čemu je vsega tega treba, prosim vas? Božiča, vi... vi ste bolni? Ali vas je kdo razžalil? Povejte mi, morebiti vam morem pomoči..."
Ko si je drznil, prizadevajoč si jo utešiti, previdno odtegniti njene roke od obraza, se mu je skozi solze nasmehnila in rekla:
"Jaz... jaz vas ljubim!"
Te besede, enostavne in navfld-i ne, so bile izgovorjene v prostem človeškem jeziku, a Ognjev je v silni zmočenosti odskoČil od Vere, se vzdignil, in takoj za zmu-čenostjo ga je obšel strah.
nas'gospodar;
j edini slovenski magazin v Ame-riki. Izhaja na 32 straneh vsak ! mesec in velja za vse leto samo | $1.00. Prinaša podučne članke za : gospodarstvo, gospodinjstvo, lepe povesti, razprave o naših gi-banjih in zanimivosti iz celega ! sveta. Pošlji denar na: Naš Gospodar, j 2616 S. Lawndale Avenue, (10-8 v 2 d)	Chicago, 111.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA
GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽavah.
ZA BOŽIČ IN š==
i=== NOVO LETO
se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini In jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri : : : : : vse hitro in točno odredi. : : : : :
Frank Sakser
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVENUE, N. E, CLEVELAND, O.
$
|25l
\ za
$ |6.i
Vprašanja in odgovori čitateljem "Glas Naroda".
Vprašanje: Zakaj plačujejo ljudje 4 ali večkrat toliko, kakor ;e ura vredna? Odgovor: Kar ne pozna nihče tvorniške cene in ne ve. kje se za isto ceno kupi. Vprašanje: Zakaj računajo prodajalci xa uro 4-krat toliko kot je vredna? Odgovor: Ker proda prodajalec le eno ali par ur na teden ter mora iz tega plačati za prostor, za vse stroške in živeti. Ako tvornica oglašuje, da da za $6.— ono uro, ki stane $25.—, — kaj poreče ljudstvo? Poreklo bo, da to ni res, kako bo mogel kdo kupiti za $6.—, kar drugi pri trgovcu plača $25.—. No to pa ni pravilno. Vi veste zakaj zahteva trgovec 4-krat toliko kakor tvornica. Tvornica ne kupuje od nikogar ur kakor trgovec in tvornica ne proda le par ur na teden temveč na stotine in tisoče na teden. Vzemimo, da tvornica proda le 100 ur na dan in zasluži pri uri le 25c, to je že $25.—. Zato je umljivo, da tvornica more dajati ure tako poceni.
Ako želite kupiti dobro uro po tvorniški ceni, kupite naravnost od nas in prihranili si boste veliko denarja. Nase ure so zelo lične, najnovejših uxor cev in najboljše kakovosti, jamčene od tvor-paičarja za 20 let So pozlačene (14 k. Gold Filled) ima-
io troje pokrovov, ki so umetno gravirani. Ure imajo najboljše kolesje, so skrbno regulirane ter priznane kot časovno merilo.
Ako želite imsti eno teh $25.— ur za $6.— si oglejte gorenje slike, izrežite eno, katera se vam najbolj dopada in jo pošljite s •fl.— depozita. Mi vam uro takoj pošljemo uloženo v lični škatlji-ci. Kadar vam pride ura v hišo, jo natančno preglejte in ako ste zadovoljni, plačajte preostanek $5.— in ekspresije stroške od 25c. Ako bi pa ne bili zadovoljni z uro, je ne sprejmite in mi vam vrnemo $1.00.
• Dostavljamo še, da ničesar ne riskirate, ako naročite od nas uro. To pa zato, ker so naše ure zajamčene za 20 let. Ako bi se vam tekom tega časa ura potrla, vam jo popravimo povsem zastonj, ako nam pošljete 25 centov za ekspresne stroške.
Opomba. Vse čitatelje tega lista prosimo, da pokažejo nas oglas, svojim prijateljem, zakar se jim že vnaprej zahvaljujemo.
Naslovite le:
NATIONAL COMMERCIAL CO. 605 E. 5th Street	Dept. 120.	New York.

Tedenska pisma.
guje, naj vstopi kar kipoma s steklenico v roki v sobo ter reče: Toda, Oto, zdaj je čas, da že enkrat vzameš svoje zdravilo." Komaj je Bismarck to rekel, je vstopila kneginja s steklenico v roki v sobo ter ponovila omenjene besede. Knez Bismarck in lord Russel sta se jela tako smejati, da je bila kneginja vsa izven sebe. Toda tudi ona se je smejala, ko sta ji vso zadevo pojasnila.
2iv mrtvec.
Iz Nizze poročajo: Sodišče v Grasse se peča z afero, ki je, kakor da bi bila izstrižena iz sen-zacijskega romana. Pred par leti je prišel v Nizzo neki inženir-konstrukter, da bi tam poskusil svojo srečo. Po raznih ponesrečenih poskusih je končno dobil nekega finančnika in ta mu je toliko pomagal, da se je inženir kot samostojen konstrukter eta-bliral. Godilo se mu je izborno in končno si je kupil krasno vilo v zalivu Inandes-Pins. Vilo je imenoval "Zvezdo morja" in je nameraval v njej mirno preživeti vse dni svojega življenja. Toda k nesreči je imel sina, ki je živel v Parizu in tam zapravljal ter delal ddlgove. Dolgovi ,o grozno naraščali. Upniki so vedno bolj in bolj pritiskali očeta, toda ta ni hotel ničesar plačati. Kaj naj napravi? Tedaj pa si je izmislil nekaj popolnoma novega. Odločil se je, da izgine, da navidez umre, da uide upnikom. Dne 15. novembra 1912. so dobili vsi trgovci in prijatelji gospoda C. parte, \ katerem se je poročalo, da je v vili v zalivu Inandes-Pins umrl bivši stavbni podjetnik gospod C. Jsti dan je bil pogreb lastnika "Morske zvezde" na antibsko pokopališče. Za ra-kvo so šli služabniki in nekaj, sorodnikov. Vila je bila potem opuščena in zaprta. Vest o smrti podjetnika je prišla tudi v Pariz. Slišali so jo upniki, ki so prenehali, nadlegovati "umrlega". Polagoma Se je stvar pozabila. Za ves svet je bil gospod C. mrtev, samo neki industrij ec ni verjel, da bi C. v resnici umrl. Spoznal je, da je naslov na kuverti "parta" napisal ranjki lastnoročno, in to se mu je zdelo sumljivo. Končno je letos meseca junija kar naenkrat srečal gospoda C. v Cannesu, živega in zdravega. Od tistega časa so gospoda C. parkrat videli v Nizzi in Monte Carlo. ^Sodišče je začelo stvar preiskovati. Zanimivo je, kako je bilo mogoče, prirediti v Antibah pogreb? Kdo, oziroma kaj je bilo v rakvi ? Mogoče bo sodišče to dognalo.
Bitka.
Včeraj zjutraj se je vnel na Clay St. in Manhattan Ave., Williamsburg, med dvema neznancema pravcat hoj. Vroče-krvneža sta oddala kakih štirideset strelov. Policija je spravila oba težko ranjena v bolnišnico. Dosedaj še nista hotela povedati, kako se imenujeta.
a 4 MESF,m» VSAK DAN, NAZNANILO.
Rojakom v Gilbert, Minn., in okolici naznanjamo, da je
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
ZASTAVE, REGALUE ZNAKE, KAPE PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE.
Oslo prva vrste,	Cono nl*lco>
F. KERŽE CO.
2711 S. MIULARO AVB.,	CHiOAUU, L,I .
»MmsVHFF TF.NTKE P^SILJiWO Z4STO*J,
I
otes	rjfos
Po znižani ceni!
Amerika in Amerikanci
Spisal Rev. J. XI. Trunk
je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana v platno in za spomin jako prilična.
Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor ni izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je pri:
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
S>
^	c^,	(f^ c^
I
4
Krasen cenik pošljemo zasfonj.
V njem so vsakovrstne
Columbia Grammofone
od $17.50 do $250. — .
V njem je popolni imenik vseh slovenskih pesmi in skladb. Pište po ta cenik še danes.
Columbia Grammofon Co,
171 Washington St., New York, N. Y
To in ono.
KRASNO DARILO.
Kako vsako leto, tako tudi letos razpošlje svetovno znana lekarna
PARTOS v New Yorku
več tisoč krasnih koledarjev za leto 1914
na svoje odjemalce. Vsakomu, kateri naroči vsaj za $1.00 PARTOLA, občeznanega in od najboljših zdravnikov priporočenega sredstva za
čiščenje krvi in želodca ter redno stolico,
ali katerega drugega zdravila, odpošljemo z obratno pošto poleg zdravila tudi omenjeni koledar popolnoma zastonj in poštnine prosto.
Ako bolujete od: kašlja, reumatizma, glavobol ja, na želodcu, neredni stolici, slabem spa vanju, trganju po udih, srbenju kože, zobobolju, očeh ali ušesih, ledicah, jetrih i. t. d. ali na kakšni tajni bolezni ter ste že zastonj trošili denar za zdravila, pišite takoj v materinskem jeziku ter pismu priložite $1.00 ter ga naslovite na:
THE PARTOS PHARMACY,
160 - 2nd Ave.,	New York, N. Y.
in z obratno pošto vam odpošljemo potrebna zdravila. - Slovenski ceniki se pošiljajo zastonj.
Mr. LOUIS VESSEL
naš zastopnik, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" ter izdavati za to veljavna potrdila. On nas zastopa v vseh poslih in cato ga rojakom toplo priporočamo.
V zalogi ima pratike in Sloven-sko-amerikanski koledar za leto 1914.
3 spoštovanjem
Uprmvn. "Glasa Narod«".

4UU
i »a

PhOn* 346,
FRANK PETKOVSEK,
lavni notar - Netary Publle,
7I&-720 Market St.. WAUKEOAN. ILL.
PRODAJA fina vina, najbolje t g »nje tt iivritne smet k« — patentov sna sdrs vila
PRODAJA volne iliuce ?sek prrkoiaer skik trt.
POŠILJA denat v star kraj zanesljiv*
In poiteno UPRAVLJA vse v notarakl posel »padajoča dela.

4p>
Zastopnik "GLAS NARODA", 83 Cortlandt S t.. New York.
■ n......................din n jflV

1 11"I H!
Jugoslovanska ^Sjjj^ Katol. Jedoeta
Inborporimna dne 24. januarja 1901 v državi Minnnonf
Sedež v ELY, MINNESOTA.	%
URADNIKIj
Predsednik IVAN GERM 607 Cherry Way or Box 57, Braddock, Pa. Podpredaednk: IVaSt PRIMOŽIČ, Eveletb. Minn.. Box 641. O lavni tajnik: GEO. L. BROZICH. Ely Minn., Box 424 I'omoinl tajnik: MIHAEL M RAVINE C, Omaha, Neb., 1234 So. IBth St Blagajnik: IVAN GOU2E, Ely. Minn., Box 105.	•
Zaupnik: ALG J 8 VIRANT Lorain, Ohio, 1700 K. ttth St.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, Joliet, Ib., »30 No. Chicago St.
NADZORNIKI:
ALOJB KOSTELIC. Salldo, Colo. Box 533. MIHAEL KLOBUCHAR, Calumet,' Mich., 115 — 7th St. PETER SPEUAR, Kaneae City. Kan«., 422 No. 4th St.
POROTNIKI:
IVAN KERZISNIK, Burdine, PC* Box IS3.
FRANK GOUZE, Chizholm Minn., Lox 715. MARTIN KOCHEVAR, Pueblo, Colo., 1219Eller Ave.
Val dopisi naj m poilljajo na (lavnega tajnika, vb« denarne pofilljatve na. na glavnega blagajnika Jednote.
DruStveno glasilo: "GLAS NARODA".
IZ URA O A GLAvtNCGA TAJNIKA J. a. K. JEDNOTE.
PfttMEMBE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDENIH DRUŠTVIH.
Sv. Joicf. itev. 45. Indianapolis, Ind.
l>n« 2» oktobra 1V13.
Pristopili.
Alois ifedve#.'»k	170*i3 -r.u0 2
Alois I'runa. >3 l*(Nii Z»0 Z
Suspendiran: Jttseph Bostar k? 1S44U ln.»o 3 l>ru*tvo štfjr 77 članov In 3ti članic.
Vitezi sv. Jura. it. 49. Kansas City. Kan.
l»n* 25. oktobru 1913.
Zopet spreleti:
Kar..I Toplikur *tk «177 1<MX« 1 John Movič 7S 14746 i<*>«t 4 DruStvo štej«- 7:s rianov.
Sv. Barbara it. 47 Aspen, Colo.
Dne 21». oktobru 1913.
Suspendiran Kurol Hribar C4 UM4 1000 5 Druitvo Šteje 76 Članov.
Sv. Peter in Pavel. it. 50. Brooklyn. N.Y.
Dne 1. novembra 1013.
Prestopili:
Josip Hm« 1» U r »1 17106 1000 2 Katarin* timetlar	1707 500 1
Suspendirani:
Krak Vogrič 77 15465 500 5 Oruwtvo šteje 24 i lanov in ti članic- j
Sv. Peter in Pavel. it. 51, Murray. Utah, j
Dne 2K. oktobra 1013.
Pristopili:
John Babtilk J»4 17uC5 lOOo 1 1 irufttvo SUJ« 42 članov In 12 članic.!
•v. JoZef it. 52. Mineral, Kan«.
Une 25. oktobra 1513.
;1
Zopet sprejeti:
John Pogačnik *7 7764 1O00 1 , Martin Itamota 65 7425 1000 6	1
1'rufttvo Šteje 7h članov.
Sv. Joiefa it. 53., Little Falls, N. Y,
Dne 2». oktobra 1913.
Pristopili.
Ivan Gosar 64 171MJ6 1000 3 Jraak Lovrin »7 17067 looo 1 Ivan Zore 53 17o6š 1000 i I'«l>ca tiosar	17065 looo 3
Zopet sprejet).
Ivan Cankar «5 14214 500 2 Druit\o iteje -j* Ritmov in 35 članic.
Sv. Frančiiek it. 54 Hibblng. Mlnn.
Dne 25. oktobra 1513.
Pristopili:
Anton Ostre* 63 17070 1000 4 Rudolf Kure »5 17071 luOO 3 Anton Krotnar 74 17072 1000 5 Marija Krumur 65 17073 lOoO 2
Suspendirani:
Frank Kslei 63 16718 lOoO 3 DruStvo Šteje 67 članov in 14 članic.
_____ i
Sv. Alojzija it. 57. Export, Pa.
Dn« 25 oktobra 1513
Zocet sprsletl:
Ignac Naaode 63 7510 1000 2 ' i Odstopili:	i
Anton Erien 75 l»14t> 500 ♦* Druitvo Šteje 46 članov.
Sv. Barbara it. SO v CHlshoim, Minn.
Dne 1. novembra 1513.
Pristopili:
John Germwk *t> lflOS 1000 3 črtani::
Mat. Tam-abel 50 12526 10o0 1 I>ruS(vo SteJ« 42 članov In 4 članic.
joeij« it. SI. Readinq, P«, r>ne It oktobra 1913
Pristopili:
John Gabrtjan 62 17012 10o0 4 DruStvo Ste Je 35 članov.
•v. Pl*eiian H. S4 So. Ran««, Mlch.
Dne 2». oktobra 1913.
Zopet sprejeti: Jakob Jerebič «7 116*3 1000 C
Bun p« n dira nI: Geo K od r tč 7« 745« 1006 4 Pave! M o vri n »4 55 76 501
DruStvo iteje 1» članov.
Bv. Petee In Pavel St. SO Joll«t. tU.
Dne IS oktobra 1913.
m iisueiBi AleS Plut 18 17024 1000 S
PrestopiM
Anton Oberstar 70 ISO SI 1000 5
k društvu Mihaela Vlteal. Stv. 92, Rockdale, tli.
I	društvo Ste|e SI članov in 13 članic
II	druitve ttsje 43 Članov in S članic.
isus Prijatelj Malenlh it. 68 Moncssen Pa
Une 29. oktobra 1913.
Pristopili:
Jan«.o Btk 75 17o74 1000 5
Črtani:
Ivan Klasan 66 15325 1000 3
Društvo šteje H2 članov in 13 članic. -
Sv. Peter it. 69 Thomas, W. Va.
Dne 25. oktobra 1513.
Pristopili.
Frank Crpič 67 17075 1000 3
Zopet sprejeti:
Ivan I-fcra<t 62 12465 1000 3
Suspendirani:
Frak Mač*k 6» 12623 loOO 6 DruStvo .šteje 45 t lanov in 11 članic.
Zvon. it. 70. Chicaao. III.
One 16. oktobra 1513. Zopet sprejeti:
John Uobidu 67 16578 1000 3
Pristopili:
Dnp 25. oktobra	1913.
.John Dvornik 85 17070	500 3
DruStvo Šteje C9 članov	in 12 članic.
Sv. Janez Krstnik it. 71 Colllnwood. O.
Dne 16. oktobra 1913.
Pristopili.
Frank Gliha 94 17013 1000 1
Zopet sorejetl:
Anton Co2 91 13356 500 1 'Kiiata Fortuno 76 14930 500 5 DruStvo Šteje 107 članov.
t
Sv. Barbare štev. 72. Ravensdale. Wash.
Dne 31. oktobra 1913. Suspendirani:
Karolina Škerbinc 87 12913 500 2 Društvo Šteje 25 članov in 9 članic.
Sv. Janez Krstnik it, 75 Canon*buro. Pe.
Dne 29. oktobra 1913.
Prememba zaverovalnine: Andrej Gruden 83 1 0589 500 2
Pristopili:
I'eter Dolenc 64 17077 100 3 Frank Reven 86 17078 500 3
Zopet spreleti:
Mihael Zamika 53 14566 500 1
Suspendirani: John Vlahovlch 62 7202 500 6
v	Prestopil:
Frank Merfie 69 13758 500 2
k drufttvu sv. Cirila in Metoda St. 16., Johnstown, Pa.
I.	druStvo šteje 77 članov in 8 članic.
II.	društvo šteje 107 članov in 52 članic.
Sv. Reinjega telesa itev. 77 v Grab Tree,
Dne 29. oktobra 1913.
Pristopili:
Peter Oienlč 66 17075 1000 3
Suspendirani: John Keg:lar 70 5561 1000 5 Marija Keglar 70 9819 500 5 DruStvo šteje 30 članov in 9 članic.
•v. Alojzija it. 78. 8allda. Colo.
Dne 25. oktobra 1513.
Pristopili:
Frank Trlep 97 17080 1000 1 Društvo šteje 62 članov in 37 članic.
Sv. JernsJ it. 81 Aurora. 111.
Dne 1. novembra 1513.
Pristopili: Frank Pucalj 71 17109 1000 6 Martin Račečič 91 17110 1000 2
Suspendirani:
Joseph Oberman 93 16095 1000 i Društvo šteje 41 članov in 7 članic.
Sv. Janeza Krstnika itev. 82 v Sheboy-
O&n, Wis.
Dne 25. oktobra 1913.
Pristopili:
Andrej Štokelj 73 17081 500 5 Društvo šteje 65 članov in 15 članic.
Sv. Andrei it. 84 Trinidad. Cole.
Dne 16. oktobra 1913.
Pristopili:
Joseph Jackson 84 17014 1000 3 Ivana linimen 53 17111 500 2
Suspendirani:
Alois Pniar 92 14011 1000 1 Mike Sieve 69 14148 1000 2 Joseph Nagriich 52 16402 1000 2 John Jeraj 81 10817 1000 3 Frank Cikavtč 84 15*8« 1000 3 Luka Marinac 75 13067 1000 4 Jos. CadeS 80 14037 1000 4 Steve Jengich 78 16320 1000 4 Rudolf Rubeža 81 16821 1000 4 Frank Mandich 73 14363 1000 S Itudolf Torohoiser 70 16819 1000 S
Zopet sprejeti:
Frank Skerlj 85 14008 1000 2 DruStvo Šteje 105 članov in 15 članic.
Sv. Joiefa it. 86 Aurora. Mlnn.
Dne 2». oktobra 1913.
i
Zopet eoraletl: John Bolka 84 7430 1000 2 Jacob Snoj 87 10768 1000 t Druitvo Šteje M članov In it tarnale.
!Sv. Jožef, it. 86, Midvala. Utak.
Dne 28. oktobra 1913.
suspendirani:
Alekš Matkovlč 79 11881 1000 3 Nik Poljak 93 1«385 1000 2 DruStvo šteje 2 članov.
Sv. Joief it. 89 Go wan da. N. V.
Dne 25. oktobra 1913.
Suspendirani:
Ignac Govekar 94 15659 500 1 Anton Eržen 88 15835 S00 2
DruStvo šteje 45 članov.
Orel it. 90 N$w York. N. Y.
Dne 29. oktobra 1913.
Pristopili:
Johana Golob 86 17082 500 3 Društvo šteje 29 članov in 19 članic.
Sv. Rok it. 94 Waukegsn. III.
Dne 16. oktobra 1813.
Pristopili:
Valentina Kobal 90 17015 500 2 A polonija Mahovič 92 17016 1000 2 Društvo šteje 115 članov in 36 članic.
Sv. Frančiiek itev. »9 Moon Run, Pa.
Dne 29. oktobra 1913.
PHatonill.
Jakob DraSler 80 17083 500 4 Brnard Zupančič 83 17084 500 4 John Sever 89 17085 500 2 Društvo šteje 46 članov in 12 članic-
"JJg^P ^>
Sv. Matere Božje itev. 100 Middletown. W. Va.
Dne 29. oktobra 1913.
Pristopili:
Joseph Plešivac 55 17086 1000 1 Društvo šteje 20 članov.
Sv. Feliks it. 101 Waisenburq. Cole.
Dne 29. oktobra 1913.
_ a.
Suspendirani:
Alois Maide 86 16051 1000 3 Društvo šteje 29 članov.
Jugoslovan štev. 104 Chicago. III.
Dne 16. oktobra 1913.
Pristopili
Frank Petan 95 17017 500 1	,
Anton Novak »0 17018 500 2 Frank Gartner 70 17019 500 6 John Zobec 52 17112 500 2 John Boškovič 78 17113 500 4
Zopet spreleti:
John Podpornik 83 15458 500 3 Društvo šteje 26 članov in 4 članic.
Sv. Martina itev. 105. Butte. Mont.
Dne 16. oktobra 1913.
PristoDill:
Josehp Geršič 77 17020 500 5 Marko Frankovič 95 17021 1000 1
Josephina Oberman 92 17022 1000 2 Barbara Nool 89 17023 1000 2
Pristoolll:
Dne 29. oktobra 1913. Anton Sodja 87 17087 1000 3 Geo Žagar 79 17088 1000 4
Zopet spreleti:
Frank Tomazin 85 15752 500 3 *
* i
Suspendirani:
Simon Fajnik 88 14914 500 2
\
Črtan:
Geo Mihelič 79 16100 1000 4
Prememba zavarovalnine:
iz $500 na $1000 iz 3. v 4. razr. Matija Panjan 82 14709 1000 4
Pristopili.
Dne 1. novembra 1913. Geo. Ilenich 85 18114 1000 3 Peter Kozan 91 17115 500 2 John Kovačič 87 17116 1000 3 Društvo šteje 113 članov in 17 članic.
Sv. Anton. *t. 108. Younn«»own, O
Dne 29. -Oktobra 1913.
t ■
Pristopili:
Alois Zakrajšek 92 17089 1000 2 Društvo šteje 34 članov in 11 članic. .
i
Sv. Jurij. itev. 111. Leadvllle, Colo.
Dne 20. oktobra 1913.
Prestopi 11:
John Zupancich 86 16263 1000 3
k društvu sv. Jožefa št. 21., Den-'»'er, Colo.	(
Pristopili: Dne 29. oktobra 1913.	,
Anton Buh 87 17090 1000 3
Frank Godec 80 17091 1000 4 Frank Trehek 92 17092 1000 2 Mary Godec 83 17093 1000 3 Neža Jakopič 83 17094 1000 3	«
Društvo šteje 31 članov.
"Slovenec", itev. 114. v Ely. Minn.
Dne 1. novembra 1913.
Prlstoolll:
Steve Grahek 89 17117 1000 2 Anton MuSič 94 17118 1000 1 Društvo šteje 33 članic in 3 članic.
Z bratskim pozdravom
Geo. L. Brozlch, gl. tajnik.
OPOMBA: Poleg Članovega Imena navedene itevilice značijo: Prva leto rof- , etra. druga certiflkatno številko, tretja aavarovano evoto, Četrta reared.
i
Zagonetna smrt bančnega ravnatelja.
Ravnatelja deželnega hranilnega zavoda v Krakovu, dr. Sieg-fr|edt Sclienkerja, katerega so pogrešali so našli delavci v predmestju. Sehenker je imel težko rano na obrazu, bil je popolnoma zalit s krvjo in je imel popolnoma raztrgano obleko. Ko so ga prenesli delavci v delavsko barako, kjer so ga umili, se je mož nekoliko zavedel, in je prosil delavce naj ga puste pt5 miru. Delavci so poklicali poHcdjo in zdravnika. Zdravnik je kanstati-ral da je Sehenker vsled rane na glavi duševno popolnoma zmeden in ni tipanja, da bi popolnoma j ozdravel. Obenem so konstatira-li, da manjka v banki 30.000\ K. | Ni pa verjetno, da bi si prilastil. ta primanjkljaj ravnatelj Sehen-j ker, kajti on je priznano bogati mož in tudi njegova rodbina bogata. Za vsak slučaj se je za- J vezala njegova rodbina, da po-' vrne škodo, če bi se pokazalo, da! jo je pro vzrojil Sehenker.	j
Piše Mike Cegare.
Pesem od "zamaknjene" Jo-hance.
—o—
»Stoji, stoji ravno polje, Ljubljansko znatno davno že; Na polju tem pa mala vas, Vodiška zdaj zavzema glas; Ker sred' vasi tam hišica Prostira se skrivnostna vsa. —
V	tej hišici pa nekaj let,
Vršil se "čud" je nevrjet.--
Stoji v tej hiši posteljica, Postlana mehko, lepo vsa.
Na posti ji tej Johanca pa, Leži v nebo zamaknjena; Izpod odeje vitli vse Peklenske hude Škrateljne; To revico tako holi,
Da teče ji raz čelo kri.--
Zamaknjeno Johanco svet, Je hodil gledat nepre«štet. Od blizu, daleč tuintam So romali k Johanci Vam. Daril prinašali so v dar,
V	podobi krone na njen oltar. "Johanca, o j Johančica, Povej nam vsa zamaknjena, Kaj v hiši tej tako smrdi?" — "To grehi Vaši so težki!
Kdor kronco bo pa meni dal, Se grehov svojih bo opral!" — In kronce res v JohanČni žep, So romale za trden sklep. Johanca le zamaknjena, Je iste v postelj devala, Da rešil bi se grešni svet, Napuhnjen hudo in proklet. — Nekoč Johanca pa je šla,
V	Ljubljano vsa nališpana. Kam neki res jo vodi pot,
V	kočiji vozi se ondot?
V	zavitku kaj tako tišči, Prof klavnici najprej hiti? Johanca prej zamaknjena, Je bila zdaj drugačna vsa. Je znala dobro, kje krvi
Za "eopranje" se dost' dobi._— Fijaker brihten in razgret, Spoznal Johančni je izlet: Buteljko videl je pri nji
Telečje gorke še krvi.--
Naznanil je kasneje stvar, Oblastim ter gospodom kar. Ko "dvica" ta prefrigana, Nekoč spet vsa "razicana", Na postlji tam ležala je,
Prišlo na dan je jasno vse.--
Johanca znala je kako, "Potegne" svet se prav lahko; Ce v postelji telečja kri,
Po cevki v glavo ji kipi.--
Prišel gospod je,--ropotal,
Johanco tepel in lasal. Johanca prej zamaknjena, Se kmalu vsa je "zbrihtala." Prišlo najhujše še na dan, Žendar v Vodice tja poslan, Johanci klice govori: "Johanca pojdi z mano ti! .Zakaj, — prišla je ura ta, Da več ne boš zinaknjena!
V	zaporu rieet in krompir, Tolažbo delal ti bo mir! Sleparstvo tvoje vsakdo ve, iSvetništva konec kaže se!" Johanca brani se ihti: "Brezbožneži zares ste vsi. Ker v sužnost tja me vodite, In slabo, krivo sodite!" Johanca zdaj na varnem pa,
V	zaporu premišljuje, da Kako je res pregrešen svet, Hžudoben večkrat in proklet. — Ce jaz bi pa Johanca bil, Telečjo kri bi ne potil;
Za to bi piške klal in jel, In kronce s vitle dalje šteL v > .	M. O.
\ \ -
Kdaj j« Bismarck ugtaJ *dr*l-Tfift.
Lord Odo Russel, angleški poslanik v Berolinu, in knez Bismarck sta bila najboljša prijatelja. Ko je nekega dne lord Russel obiskal Bismarcka, se je ta pritoževal, da mu obiski včasih vzamejo jako mnogo časa, ter pripomnil: Dogovoril sem S svojo Seno sledeče: Ce vidi, da me «ak obiskovalec predolgo nadle-
"	- ^p—lin .......mi
^ V»ltkftBsMoga vina tn igsui}«, H
tU	Marija O ril!
IflHHRb Prodaja bela vlas po..............70c. g*U»s
J^^^HH	Srno vino po .............S0c.
Droialk 4 ealonc m....................m.M
J^flU^^B Briajevec 12 steklenic za...............|12.0S
jHH^HRHp	4 gaL (sodfiek) sa..................116.2*
Za obilno niro2bo se prlporoCa
^F	MARIJA QRILJL,
saos et. Clalr Avb., IS* G., ClBve'and, O
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Tri naborne stave je zamudil
Janez Stiftar, posestnikov sin na Virn, ker je mudil brez oblast-, veneffn dovoljenja v Ameriki v le-j tih 1911 do 19l:j, kar sam priznava. Deželno sodišče g'u je obttodilo' na tri tedne strogega zapora.
Mislil je, da ne bo k vojakom pet r j en Anton Jereb, tesar iz Poljan, /.atu .v j* mudil b-ta 1U12. na Ventfulskem, čeravno je vedel, da una to leto tretjo naborno stavo, ter se je Šele letos o Veliki noči vrnil domov. Sedaj ga je deželno Hodisče ob«o<Hlo na 14 dni zapora.	j
Tragičen zaključek penedeljka.
•lurij Dižan, oženjen hlapec v l jubljani, je še v ponedeljek 25.1 avgu««ta nadaljeval s pijačo, kar je bilo v nedeljo premalo. Prišel je pa navedenega dne zvečer k gu-gaUlici Marije Herman na Glin-ee. Ker se je pa premočno gugal,1 so mu z desko ustavili gugalnico.' To ga je pa tako ujezilo, da je z nožem napadel uslužbenca, ki je diial v svojo obrambo atol pred i seboj. Obdolieuec je prijel z eno I roko za stol, z drugo je pa z no-j1 ž« m mahal proti uslužbencu, ka- ' teremu se je končno posrečilo u- : teči. Ta je pa dva stola vrgel 1 proti gugalnici, od katerih je priletel eden tih glave tam stoječe'1 ženske ter jo oplazil po laseh. Ob- 1 dolženca je radi tftra aretiral po-M lieist. Ko ga je hotel vkleuiti. ga 1 je Dežan dvakrat z nožem sunil, 1 a k sreči gjs le lahko ranil, nakar i' je Ktt ke|. Š«'le kasneje se je po- ' hrečilo drugim stražnikom ga are-M tirati. Njegov zagovor, da je bil 1 do nezavesti pijan, je bil ovržen ' po zaslišanih pričah. Obsojen je M bil pri deželnem sodišču na šest 1 mesecev ječe.	I
Mctcno ženitovanje. V Žnidar- 1 jevi hiši v Suhadolah ko imeli dne ! H. septembra ženitovanje, kamor ' ho prišli domači fant 'e, kakor tu- 1 di iz Kaplje vosi in Zej. Fantje iz;' donim'-e va«*i ko Kili v vodnem, na- ' sprot'stvu z onimi iz Kaplje vasi,' i 11 Že j. Do 11. ponoči je bilo še < vn' precej mirno. Kmalu nato je i'1 pa nastal med fajiti vrišč in pre-, tep. pri čemer je bilo več udele-U žincev lahko ranjenih, le lgnaei-'i ja Si>. na je bil Miha Lab tako 1 moeiir» sunil v prsi, da je nož pre-'j drl prsni koš ter se je kri vlila v i pljiiea. Za go vara se, da je to sto-!' ril iz jeze ker ga je nekdo v roke > v rezal. S daj je bil obsojen na I ines. cev težke ječe.	! i
Prcmembc si je zaželel France ■ Majer, biv.ši trgovski pomočnik, J zaradi raznih hudodelstev in pre- J stopkov 2-ikrat predkaznovan in 1 sedaj priniljenee v prisilni delav-,' niči v Ljubljani. Kakor sam trdi, 1 ga je to silno razburilo, da so ga < silili k napornemu delu. vzlie te- f mu, da je bil bolan. V svoji jezi je vrgel razpelo ob tla in ga raz- J bil, pri tem pa izustil bogokletne 1 beM de. Sodišče ga je zaradi mote- 1 nja vere obsodilo na 8 mesecev!'
jeee.	! t
Ni sc mogla zdržati, da bi zopet .i ne posegla po tujem imetju, Jera ' J obali, rojena v Železnikih, delav-' ka v Ljubljani. Nič manj kakor * 25krat je bila ž«' pivdkaznovana, > od tega l.*ikrat zaradi tatvine. * Svoji gospodinji je izmaknila ne- 1 k:; obleke in solnčnik, Mariji t Sevnik pa površnik in dva dežni- I ka in nekemu neznanemu lastni-^ ku dežnik. Zagovora, da je k rad- I la iz potrebe, ni mogla utemeljiti, 11 olmojena je bila na 18 mesecev, i težke ječe.	ji
V prisilno delavnico v Ljubija- \
ni m» privrtlli IJ61etnega potepuha 1 Matijo • Stadlma.verja. rodom iz * Kbi Isberga, okraj Line v Zgornji -Avstriji.	11
Pcrod v tebačni tovarni. Dne'1 -!♦. okt. [»opoldne so delavko Ano 1 Popitovo, stuiiujočo ria Glincah, j' v tobačni tovarni v Ljubljani pre-;1 mogle porodne slabosti, nakar so ^ poklicali babico, ki je porodu pri- ( soiitvovala. Popit o v» je povila |' deeka in ho nato mater in novo- ' rojene ka prepeljali z rešilnim vo- j zom v dež. bolnišnico.
Tatvina. Dne 31. okt. ponoči so 1 bile na Vodnikovem trguvLgub-j-Ijiini izpod stojnice branjevki! 5 Mariji Marjetičevi ukradene tri T vreče kostanja, ki so tehtale 240;' kg v vrednosti do 60 K. Po sledovih je poznati, da je tat kostanj naložil na voziček in ga od-i peljal proč. Storilec je seveda do-i: seda j šo popolnoma neznan. j 1 Sveže gorjanske maline in ja-1 « gode je poslal uredništvu "Slov.h Naroda" v Ljubljani Fr. Se h mi t, H trgovec v St. Jerijeju na Dojenj- c *kem. Par znamenje* mile jeseni.j t Ve kosi a v Bavdek je pa prinesel''1 uredništvu krasen jabolčni cvet, «
ki ga je utrgal na svojem vrtu v So vem Vod matu št. 45.
Napredek. V izložbenean oknu tvrdke Ign. Vok, Ljubljana, Sodna ulica 7, je razstavljen šivalni .-;troj v novi okusni opremi kot moderna damwka pisalna miza v svetlem ia mahagonijevem lesu. Ta šivalni stro(j v pisalni mizi je najnovejša iznajdba šivalnostroj-ne Industrije in je za šivanje, krpanje perila in nogavic, za vezenje itd., zaprta pa v okras stanovanja. Izdatki za ta šivalni stroj v damski pisalni mizi so neznatni in je poraba prostora zanj maj lina.	*
Kdo je dal sled za morilcem Pivkcm? "Slov. Narodu" pišejo: V listih beremo, da se je orožnikom in n ih vstrajnosti tako hitro posrečilo dobiti v roke morilca Pivka, ki je umoril in oropal gostilničarko Krajnik v Zmincu. Vse lepo in vsa čast orožnikom in njih trudu. Sled za morilcem Piv-! kom je pa pokazal takorekoč po- j Ijanski župan Ignacij Cadež. V ponedeljek zjutraj, po umoru, je pravil v njegovi gostilni neki fant iz Ooeliee, da je prejšnje jutro v bližini Zminca srečal Pivka, ki je sel iz 18mesečiiega zapora ter se Jižal nekako potuhnjeno. Ko ta fant to pove županu Čadežu, reče takoj Cadež: Nobeden drugi ni morilec kot ta! Pošlje takoj po' »rožnike v Gorenj o vas, da ima nekaj važnega povedati. Orožnik takoj pribiti in temu pove še fant, j katerega je toliko časa pridržal. kaj in kako in kje ga je srečal, j l adež pravi orožniku: kar za tem, nobeden drugi ni! Orožniki so se tega prijeli in bili ta.korj tega1 mnenja, da je gotovo ta ter sto-j rili vse potrebno, da se ga prime, k;'er se ga dobi. In res se je orož-j tiikom z njihovo pridnostjo posrečilo v nekaj dneh ga izslediti' v Trbovljah. Da ni župan Cadež' prišel takoj na opravičen sum in i la ni takoj sporočil orožnikom. [>i se bilo*ja ali ne posrečilo tako ilit ro dobiti v roke pravice tega,] človeškemu življenju tako nevarnega ptiča?
To je ptiček — Šinkcvec. Pred kratkim smo poročali, da je Ja-i iiez Šinkovec iz Heriujevasi prelepe! nekega fanta in je bil obsojen na zapor in v plačilo odškodnin*. V gajbico je priletel Sinko-j vor sam in ostal v njej toliko ča-' *a, kolikor so mu ga prisodili. J Krmili so ga s kruhom in kuha-' lim je.špronjem, po dostani kazni »o ga zopet izpustili. Odškodnine' >a ni hotel plačati in je skril vso gotovino, katere ni imel ravno nalo, pod neki kamen v bližini louiače hiše. Ko je prišel sodni islužbenec rubiti, ni dobil niče-J ar, ker Šinkovec razen denarja1 ličesar ni imel. Oškodovanec pa1 ra je gnal na prisego. Šinkovec je pri flea I k sodni j i in povedal, la ima 400 K denarja, ki jih je ;a skril tako, da jih nihče ne na.j-le. Rekel je, da ne povt^ kje ima a denar skrit, tudi če mu zavi-' i-jo vrat. Sodnija je nato Sin-' <ovčka pridržala v gajbici za to-j iko časa. da bi povedal, kam je1 •kril denar. Toda Šinkovec, ki je! če park rat preletel širno Atlantsko morje med Evropo in Ameri-to, se spravi ponoči nad vratca te fajbice, ki jih toliko časa kljuvu, ika. da ključavnica odleti in — •inkovec iz gajbice sfrči. Njegov »rvi polet je bil domov v Herinjo->as, kjer se je pa skrival čez dan n je šele zvečer prilezel iz dupla ;a svitlo. Liki nočnim pticam je repeval in vpil po vasi ter se loiveval iz sodnije in oblasti. Pri-■!i so večkrat ptičarji, oboroženi'. : verigami, puškami, sabljami in I >ajoneti. ali Šinkovčka niso mogli :ajti. Nazadnje se je pa enemu akeimi ptičarju ponoči vendarle »osrečilo, zagrabiti prostosti želj-icga Šinkovčka. Odfrčala sta oba It sodniiji; Šinkovec spredaj, pti-'•ar za njim. Na samoti pa se Sin-itoveek obrne, pokaže [»ličarju fi-Ife j>od nos in z veselim "griču" »frfoli proti domačemu griču. Ti-•ar jo ubere za njim, toda Šinkovec mu izgine ipred oči in se skrije. Zdaj se pa odpravlja večja *eta ptiča rje v na lov na tega či-to posebnega Ščinkovčka. ki poje jeseni svoj "griču".
ŠTAJERSKO.
Panamski prekop — nevarnost
ra i zve z nagega sadja. Iz Gradca.' K največjim konkurentom nase j »ad ereje in kupčije s sadjem »padajo, kot znano, že sedaj sAd-J jerejci. v zabodnoamerikanskih irzavah L'nije. Vsakoletni ogrom-ki uvoz amerikanskih jabolk ob-ežuje že sedaj prodajo našega sadja za cene, primerne stroškom.'
Ta svetovna konkurenca pa bode postala vsled otvoritve Panamskega prekopa še hujša. Dandanes pride namreč sadje iz Califor-• nije. Arizone itd. le s pomočjo dragih železnic preko amerikan-i pke celine in potem šele po morju k nam. Z otvoritvi/jo Panamskega prekopa pa se skrajša pot za več kot polovico, Amerikasnci pa morejo svoie sadje direktno brez prekladanja z železnic na ladije poslati iz pacifiških pristanišč v Evropo, pri čemur bodo prihra-|nili na tovornih stroških do 25 odstotkov. To dejstvo ne bo samo primerno pocenilo, temveč tudi pomnožilo izvoz amerikanskega sadja zlasti na nemški trg, vsled česar bodo najbolj prizadeti češki in štajerski sadjerejci.
Pcmlad pred zimo. Gospodična 1 Gizela Sornova. c. kr. poštarica v Sv. Lovrencu na Dravskem polju, je poslala uredništvu "Slov. Naroda" v Ljubljani krasen šopek popolnoma zrelih jagod s krasnimi cveti na istih vejicah. V šopku je bilo tudi več krasno cvetočih . vijolic. Šopek je bil nabran na tamošnjem šolskem vrtu.
Samomor. 231etna posestniea ( Marija Medved v Zavodnjah pri Šoštanju je pred nekaj dnevi nenadoma obolela in 29. okt. umrla. Imela je dalje časa s svojim 18-letnim svakom Ivanom Medvedom nedovoljeno razmerje. Pred ( nekaj dnevi pa je svojemu možu ! vse priznala in od tedaj je bila vi- I 1 deti zelo pobita. Mogoče je, da je s vsled tega, ker jo je pekla vest,' 'zavžila strup.	j*
i Nesreča v cementni tovarni. Z 1 Zidanega mosta poročajo: Dne 1 29. okt. je polagal v tukaišnji ce-r 1 jmentni tovarni 281etni sedlar An- * ton Koler na kolesje transmisij-; 'sko jermenje, in sicer med obra-i j toni. Pri tem pa se mu je obleka; zapletla v jermenje, ki je Kolerja; (potegnilo s seboj ter ga vleklo s'] seboj v krogu kakih pet- do Sest-j i : krat. Končno se je Kolerju odtr-'] | gala obleka ter je padel na tla,!] ik er je obležal težko ranjen. Pre- j peljali so ga v celjsko bolnišnico, j
i
PRIMORSKO.
Imenovanje. Računski oficijal ' pri pomorski vladi v Trstu, Fra.i 8 Maček, je postal računski revi- 5 Uhut. — Za arhitektnega asisteu- 1 ta pri deželni vladi v Sarajevu j * ^ imenovan »Jaromir Dolenc s Pro-1: seka.	1
Žepni tat. Pred kavarno Fabris ! : v Trstu je ukradel neznan žepni 5 j tat trgovcu E. Pittaniju iz žep i ' listnico, v kateri je bilo za HOV K ' I bankovcev in več vrednostnih pa- 1 pirjev. O tatu nima policija še ' nobene slini i.	[
Aretacija. V Trstu so aretirali \ Petra Vasqueza, ki je 5G let star, J znan Don Juan, in doma iz Bohinjske Bistrice. Ovadila ga je ena njegovih ljubic, češ, da jo je hotel ustreliti, ker je bila preveč ljubosumna.
Okradena prostitutka. V ulici * Forneli v Trstu sta ukradla trgovski vajenec O. Prešel in briv- ' ski učenec K. Moženi neki prostitutki torbico, v kateri je bilo 300 1 kron denarja, zlat prstan in 1 m dolga zlata ovratna verižica. Po- ~ licija je ziisačila mlada Latova v sosedni tolerančni hiši. Ukradene ; stvari sta latova neznano kain skrila.
Vsled mržnje do vojaškega stana je pobegnil od 17. pešpoLka v Ljubljani novinec Josip Golob ' doma iz Trsta. Prišel je preoblečen v navadno obleko peš v Trst, kjer so ga aretirali.
KOROŠKO.
Nevarna rešitev. Dne 27. okt ■ zvečer je prišel delavec v celov- -jški mestni elektrarni Gustav • Skribot k svoji sestri Alojziji 5 Wiedersehwinger in jo je prosil ' prenočišča. Sestra mu je odkaza- i la posteljo v kuhinji, sama pa je j šla spat s svojima otrokoma v so- I sedno sobo. Okoli 12. ure se je 1 zbudila in je začutila hud smrad 3 po plinu. Obenem je zaslišala iz ( kuhinje obupne klice. Ker je na- ' šla kuhinjska vrata zaklenjena I je odprla okno v sobi in začela i klicati na pomoč. Klice je slišal ! meetni zdravnik dr. Selieuin. ki se » je ravno vrnil iz gledišča. Šel je 5 v spremstvu dijaka Stockla in ( služkinje Tilianove v omenjeno I stanovanje. Ko je vlomil kuhinj- 1 f-ka vrata, je nastala v kuhinji 1 eksplozija in naenkrat je bila ku- 1 hinja v ognju. Rešitelje je objel 1 ' plamen, ki jih je več ali manj o- 1 (pekel. V kuhinji so našli na tleh 1 Skiibota težko opečenega. Fant ( se je hotel usmrtiti s te,m, da je odprl plin v kuhinji. Ko je slišal, * da pridejo rešitelji, je plin užgal. > Dr. Sclienn, ki je dobil le lahke 1 opekline, ga je obvezal in ga poslal z dijakom Stoeklom, ki je tu-i t
? di precej poškodovan, v deželno . bolnišnico. Služkinja Tilianova.
-	ki je tudi lahko opečena, je osta-
-	la v domači oskrbi.
'	N AZNANtta	.
Društvo sv. Barbare post. št. 6S v Indianapolis, Ind.. je izvolilo sledeči novi odbor za prihodnje leto: predsednik Fran Cuj-nik, podpredsednik Iviui Perhne, I. tajnik Anton Radkovič, II. tajnik Alojzij Šašek, blagajnik Anton Gerbajs, zapisnikar Fr. Trav-nar, nadzorni odbor.- Josip Ra-pavš, Josip Kocijan in Martin i Mavsar.	j
Poživljam vse člane, oddaljene < od postajeT da si obnovijo potne < liste. Vsakdo naj up Ssteva pra- i vila. da ne bode v slučaju bolezni ali smrti nepotrebnih sitnosti.
Anton Radkovič, tajnik.
742 Holmes Ave.
Iščem svojega očeta FRANK GLAV AN št. 24 pri Ljubljani. V Združenih državah se naha- I ja kakih 22 let. Za njegov na- ' slov bi rad zvedel njegov sin: Frank Glavan, Grand Road 6, Ridgway, Elk Co., Pa. (15-19—11)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim našim naročnikom in ] ostalim rojakom v državi Pennsylvania naznanjamo, da je naš posebni zastopnik za to državo splošno znani rojak	'
I g. MIKE BAMBICH, ,929 Talbot Ave., Braddcck, Pa., kat eri je od nas pooblaščen pobi- < rati naročnino za naš list in knjige, vsled česar ga rojakom naj- i i topleje priporočamo.	'
Upravn. "Glas Naroda".
I -----
PROŠNJA.
j Rojak Jakob Vertin, kateri se nahaja že več let v bolnišnici dr-1 ! žavnih zaporov v Deer Lodge, Mont., prizadet od mrtvouda na levi strani, upa biti v kratkem pomiloščen po goveruerju v Helena, Mont. Radi njegove bolezni ne bode nikdar več mogel hoditi. Je brez denarja in vsake pomoči. Zato se obrača do svojih rojakov s ponižno prošnjo, da mu vsak po svoji moči pomagamo vsaj toliko, da si nabavi voziček, s katerim se bode mogel voziti od hiše do hiše zadnje ure svojega obupnega življenja. Tak voziček stane okrog $100. Torej če naberemo v 100 slovenskih naselbinah po $1. smo mu pomagali in nam se pa ipč ne po/na. Rojaki, usmilimo se reveža, kateri je Že preveč pretrpel za svoj nepremišljen greli. Vsak najmanjši dar bo hvaležno sprejet. Darove pošiljajte na uredništvo Glas Naroda.
Že priobčeni darovi $17.20.
Nadalje so darovali: Curtisville, Pa.: Fran Čt±rnko *1.00.
San Francisco, Cal.: Louis Kav- i šek 25č.	j
East Palestine, Ohio: Anton i Jurjavčič nabral $2.25.	j
Taft, 111.: Ignac Kukman na- ; bral $6.40.
Bristol, Ind.: Fran Gottlicher : 25c.
Milwaukee, Wis.: J. Hojnik '
50č.
Ilalltou, Pa.: J. Susmau nabral \
$3.30.	- j
Skupaj $31.15.	«
Amerika ia Amerikami
Spisal	!
REV. J. M. TRUNK.
Slovenic Publishing Company
je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J, M. Trunka: AMERIKA IN AMERIKANCI. Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavlja- i mo, da je to izvrstno delo, kate- i rega bi si moral nabaviti vsak ro- < jak v Ameriki, bodisi v lasten j poduk, bodisi kot darilo svojcem ;
v	stari domovini, kjer se gotovo j zanimajo stariši ali sorodniki za • deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le- « pih ilustracij, fotografij društev J in posameznikov, na katerih bo j marsikdo zapazil ali samega sebe, J ali pa dragega znanca iz sedanjih * ali preteklih dni. Čudimo se le. i da je povpraševanje po knjigi i primeroma majhno, menda radi- i tega, ker se ni vprizorilo zanjo j kričeče reklame, s katero se spra- J
vi	v svet marsikatero drugo, ve- J liko manj vredno knjigo. Poseb- : no primerna je knjiga kot božič- j ni darr ki ima trajno vrednost, j Cena elegantno v platno vezani . knjigi je $2.00 s poštnino vred. ! Za isto ceno se odpošlje knjigo ! na katerikoli naslov v stari do- | movini.	j
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N.Y. (
NAZNANILO.
Rojakom v Gilbert, Minn., in okolici naznanjam, da sem kupil ŽAGO NA GASOL1N za žagati drva. Cene so* po dogovoru. Izdelujem bolje kot drugi in malo'ceneje.
Math. Pangešič, Pettit Location, Gilbert Minn. (2x 17&22—11)
OPOMIN
iz Milwaukee, Wis.
Tem potom opominjam vse one rojake, ld mi kaj dolgujejo, da poravnajo svoj dolg v teku 14 dni, ker inače sem primoran vse dolžnike obelodaniti s polnim imenom.
Frank Anzelj, Saloon and Rooming House, 173 S. Water St., Milwaukee, (15-18—11)	Wis.
Edina zaloga
Družinskih in Blaznikovih'
PRATI K|
leto 1914. |
1 iztis stane . . . 10c.! 50 iztisov stane . $2.75 1 100 iztisov stane . $5.00
Cene Blaznikove pratike so iste. V zalogi:
UPRAVNIŠTVA "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St, New York
!ali pas
6104 Sr. Cl«žr A»e.f N. E. Cleveland, 0.
PRVA HRVAŠKO-SLOVENSKA TOVARNA TAMBJRIC V AMERIKI!
priporoča vsem j Slovenskim tam-j
bura^kim zborom, j ^Vtiiwj	kakor tuji po^a- ]
Twlf	meznikom, ki lju-:
bijo tarnbuie. V ! ifflH	tej tovarni se izde-!
ifl^BW	bijejo tambare poj
tpSPBB	najnoTejiem siits-!
MX	mu in aajpopcln«i-
B H	iib umetniških ni-
S H	Okrašene so z bi-
S Bit	seri in vsakovrst-
j?	Velika zaloga
jj JBM^	vsakovrstnih go<lal
MvS^gHHR^	in nujbolj.-ih era-
iff^^B^fil^Sf	mof'»nov ter f i nil»
UtaPiy	uloveuskih pleši- i.
{ffl&^^&Stfr-'<5^1 Veliki ilnstro.a-ni ct»nik f> Kliksmi vT^^^^j^^^f p^5!j»*Tn vt^akeu.u
Ivan Beneič
4054 St. Clair Ave., CLEVELAND, OHIO.
Rad bi izvedel za svojega brata FRANKA KRAMARiC. Doma lie iz Črnomlja na Kranjskem in jo po poklicu krojač. Jaz sem prišel iz starega kraja in bi rad z njim govoril. Prosim cenjene rojake, če kedo ve, kjt-se nahaja, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Joseph Kramarič, 4526 St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio. (15-18—11)
Kje je ANDREJ KORDlš? Doma je iz Loža. Pred .1. leti je bil v j Mississippi. Kje se sod^] naha-i ja, mi ni znano. Prosim cenje-! ne rojake, ako je kateremu znan njegov naslov, naj ga mi naznani. — Anton Ule, 13751 E. 391 h St., Cleveland, Ohio.
(15-18—11)
> ♦ -*-• t • •
4 Josip Scharabon t\
i f
^ blizu Union postaje ^
4 415 West Michigan St., L
J •	Dulfth, Minn.
I Pošiljam denar ? staro do- f * movino in prodajam paro- H1 « brodne in železniške listke. ^
BJ Trgovec z zlatnino
M. POGORELO. 29 E. Madison St. — Room 1112, Chicago, 11].
Opomba: Pazite na oglat v sobotnih številkah.
OGLAS.
Cenjenim rojakom priporočam svoja
NABAVNA VINA
iz najboljšega grozdja.
• Lansko rudeče vino po 40^ gal., lansko belo vino po 45č gal. in najboljše staro belo vino po 500 gal. 100 proof močan tropinjevec galone $12, 10 galou pa $25.
Vino pošiljam po 28 in 60 gaL Vinarna in distillerija blizo postaje.
Pošljite vsa pisma na: Stephen Jackse, Box 161.	St. Helena, Cal.
C.-njenim rojakom Slovencem in Hrvatom naznanjam razprodajo svojega naravnega domačega vina. Cena belemu vinu je 40— 45 in 50 c galon . črnemu vinu pa 30—35 in 40 c galon s posodo vred. Manjših naročil od 28 galon ne sprejmem. Z naročilom po-i šljite polovico denarja i ji ostanek se mi pošlje ko vino sprejmete. Za obilo naročil se toplo priporočam posestnik vinograda
FRANK STEFANICH, R. R. 7, Box 124, Fresno, CaL Kedor izm nI rojakov iz okolice Trinidad, Colo, želi moje vino, , naj se obrne na:
Mr. FRANK KREK, 213 W., Main St., Trinidad, Colo. : ker cn ga naroča po cele kare.	%	\
Največ denaija iz Amerike
nalaga se v
MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI
v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko.
Denarni promet koncem leta 1912 ie znaša) nadj .... 66O milijonov kron.
Hranilnih vlog nad	Rezervnega zaklada nad
42 milijonov kron.	1,300.000 kron.
Sprejema .vloge vsak dan in jih obrestuje po
41! °i I I I I
|2 jO
brez odbitka.
Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Spicjcma vložnc knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zakla<la šc mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker ie po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka Špekulacija z vloženim denarjem.
Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven, in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico. NaS dopisnik r Zjed. državah je že več let
FRANK SAKSER,
82 Cortlandt St*	6104 St. Clair Ave., N. EL,
NEW YOWL	CLEVELAND, 0.
___GI/AS NARODA, 18. NOVEMBRA^ 1913.
p	'C«	-ev	o
Skrivnosti Pariza.
Slika iz nižin življenja.
Spisal Eijene Sue. — Zs uGlas Naroda" priredil J. T.
V "V	^ 'f^	»V^	v
(Nadaljevanje.)
—	"Pod uir-lo. Ne morem si misliti, kako da ni moj oče, ki je do tedaj držal toliko na manire, na to mislil, da mora izdati ne-»laožnaat t»* ženske pravi vzrok njene navzočnosti pri njem. Moja mati mu j'1 dala opaziti, da ta ženska ničesar ne ve; on pa je odgovarjal v tonu, iti ni dovolil ugovora, tla bo obdržal to mlado in >auirni\o vdovo pri sebi, pa naj bo že učena ali ne. Služba tla ji je I'm- /e odkarana. Kasneje sem tudi zvedela za pravi vzrok; moja uboga mati pa en je uganila, in bila globoko potrta zbog tega, dati tožila manj čez nezvestobo mojega očeta kakor čez motenje hišnega miru in čez slab zgled/'
—	"(Vlo s atelišea svoje nespametne ljubezni je računal Vaš goepod oče, kakor se meni zdi, napačno, ko je vsprejel to žensko v tvojo hišo."
—	"Vase začudenje bi *•> podvojilo, če bi vedeli, da je moj oče najponounejši mož, kar jili poznam; da je pozabil na tak način vsak obzir in vso spodobnost, moral je stati popolnoma pod brezmejnim uplivoin madame Roland. In ta upliv je bil tem gotovejši, k»r ga je skrivala pod videzom velikel jubezni do njega."
—	"Kako star j»* bil tedaj Vaš gospod oče?"
—	"Približno fceatdenet let."
—	''In je verjel na ljubezen te mlade ženske?"
—	"Moj <w * je bil prej eden najbolj finih gospodov in mada-me Roland ki j«- sledila svojemu nagonu ali nasvetom —'"
—	"Nasvetomf In kdo ji je mogel dati nasvete?"
—	"To Vam takoj povem. — Ženska, ki je pač pogodila, da možu, ko je imel srečo z ženskami v starosti laskanja o njegovih telesnih vrlinah t -m bolj prija, ker ga pominjajo na najlepšo dobo ji je go ve <r a življenja, se je laskala mojemu očetu, boste-li verjeli, jr'ede miline in časa njegovih potez, glede neprekosljive krasote njegovih bokov, — in on je imel šestdeset let; vsak ceni svoj zdrav razum, on pa s • je vjel slepo v to tako nerodno mu nastavljeno /jnjko. To bil in je brez dvoma še vedno vzrok upliva, ki ga ima • « ženska nanj. — Kljub svojim žalostnim mislim se ne morem vzdr-ati nekakega smehljaja, če s,- .-prinnim, da sem pred svojo
oro';o pogosto slišala govorit in trditi madame Roland, da je ■ * n vn / e'i stnajlepša sti.r« st v 7. viitnju in da pričenja ta •prava ;:rv'rst'' s jetinpetdesetim ali šestdesetim letom."
—	"V s:prost. Vašega očeta."
"J).i T i š le (Mse/ejo, je trdila matlame Roland, duh in iz-Jotwnja vrl.uri e m vitka. Tu šele uživa mož. ki stoji na visoki družabni stopnji, svoj p. polen i jJed, ki pa je mogel doseči, tu šele za-dobi njeirove poteze in čar njegovega obnašanja najvišjo popolnost. kajti obraz k p. .e v tej starosti neko redko, božanstveno mešanico ljubke in očar jive veselosti in nežne resnosti. Tako in podobno je madame Roland vedno zatrjevala."
Rudolf se ni mogel v.držati nasmeška nad ironično vnemo, s katero j" slikala gospo pl. Ilmville svojo mačeho.
—	"Nekaj", je rekel markizi, "ne oprostim smešnim ljudem nikdar —"
—	"Kaj?"
—	Hudomušnost ; ona ovira, da se j;m ne moremo smejati po-|H»lnoriut mirno.-*
—	"Mogoče je to od njih dobro preračunano", je odvrnila Klementina
—	"Pač verjamem m škoda je, kajti če bi n. pr. »riocrpl pozabiti, da Vam je ta mauau*a Roland bržčas mnogo gorja prizadejala, bi se prav od srca nasmejal nad iznajdbo "pravi1 zrelosti", neumne mladosti pri Štiridesetih letih itd.
—	"Moj oee se počuti v.saj, kakor si mislim, v iluzijah srečnega, n katerimi pa obdaja moja mačeha."
—	"Brez dvoma trpi tudi, že zdaj kaznovana radi svojega ho-njenja, posledice svoje strastne ljubezni, ki jo je navidezno kaza-lr. Vaš p o* pod oče jo je prijel za besedo in sedaj po obdaja s samoto in ljubeznijo.. — Dovolite, da Vam rečem, življenje Vaše mačehe mora biti ravnotako ifeznosno kakor je srečno ono njenega soproga. Predstavljajte ponosno veselje moža pri šestdesetih letih, ki je navajen *ree. pri ženskah in »i domišlja, da ga vedno strastne ljubi mlada ženska, da se rada ž njim zapre pred celim svetom."
—	"Ker se nočuti moj oče srečnega, s - mogoče ne smem pritoževati nad madame Roland. Toda njeno grdo obnašanje napram moji materi in morda le preuplivna vloga, ki jo je igrala pri moji poroki, mi vliva nenaklonjenost do nje", je r kla gospa pl. Har-ville po kratkem obotavljanju.
Rudolf je posedal začudeno.
—	"Gospod | l. Harville je Vaš prijatelj", je nadaljevala Klementina s trdnim glasom. — "Vem, kako pomembne in važne so besede, ki sem jih ravnokar izrekla. — Takoj pa mi boste tudi rekli. če no resnične. — Še se pomudim pri madame Roland, ki mi jej bila določena za vzgojiteljico kljub njeni pripoznani nezmožnosti. O tem je imela moja mati z mojim očetom neprijeten pogovor in mu tudi rekla, da s ne prikaže toliko časa k mizi, dokler ne zapiu f^ti madame Roland hiše. Moja mati je bila poosebljena nežnost in krč na milina, če pa je Šlo za njeno čast. pokazala je neverjetno trdnost. Moj oče se ni dal ukloniti, mati pa je držala svojo besedo. Od tega trenutka dalje sva živeli samo v njeni sobi. Kakor napram materi, tako je postal oče tudi meni nasproti hladen, medtem ko je igrala madame Roland že tudi javno vlopo hišne gospodinje, — vedijo poti krinko kot moja vzgojiteljica."
—	"II kakim posebnostim zapelje slepa strast celo najodlič-nejše duhove! In tedaj so ljudje ponosnejši, če se hvali lastnosti, ki jih sploh niso ali pa jih nič več nimajo, kakor če se hvali one, ki smo jih res imeli. Možu pri šestedesetili letih dokazati, da je star trideset, je višek laskanja: čim nerodnejše je, tem več uspeha ima. — To vemo ;ni knezi najbolje."
—	"Na njih se poskuša tolikokrat —"
—	"V tem oziru se je ravnalo z Vašim očetom kakor s kra-l;cm. — Toda VaSu gospa mati je morala neznosno trpeti pri tem."
—	"B' l.i radi mene kakor ra li sebe. kajti mislila je na bodočnost. — Ni-no zelo dvomljivi zdravstveno stanje je bilo vedno obobupncj?e; ybolela je resno; nesreča je hotela, da je umrl hišni zdravnik, pospod Horbier, do katerega je gojila mati največ zaupanja. M a dr me Roland pa je imela nekega Italijana, ki je bil baje zelo pripraven, kot zdravnika in prijatelja; moj oče ga je vča-?ih rabil, in ker se je pri tem dot»ro počutil, ga je predlagal tudi moji materi, ki g;1 je žalibog tudi vzela. — Zdravil jo je v njeni zadnji bolezni." Pri teli I e*edah so se napolnile ooi gospe pl. Harville so solzami. "Sramujem se. Vam priznati to slabost", je pristavila, "a samo okolnost, da je priporočila mojemu očetu tega zdravnika madame Roland, j1 vzbudilo (ne da bi imela tedaj za to kak vzrok) v meni nevoljo. Vsa v skrbeh sem opazila, da mu je moja mati zaupala: vendar kar se tiče znanja, je doktor Poli-dori —"
—	"Kaj pravite?" jo je prekinil Rudolf.
_ "Kaj Vam je?" je vprašala Klementina preražena nad izrazom v Rudolfovih potezah.
,_ "Ne, ne", je govoril Rudolf sam pri sebi, "motim se, "brez
i i
Modema dama.
Ko je stara 17 let sanja o ljubezni.
Z 18 začne koketirati.
Lf M 1 v ';
y*m ! I 5 i J; !
§m w . i JEL
Z 19 hrepeni po zlatnini in lepih oblekah.
WBM* -Bp ^HnBaf
Z 20 po bogatem možu. Zakon.
Prva hišna: Kje so bili pa vaši letos?
Druga hišna: Gospa je šla na jug, gospod pa na sever.
Prva hišna: Tako, tako... gospod je pač tako mrzel, da se je šla gospa na jug gret, in gospa je gospodu tolikrat zakurila doma, da se je šel na sever hladit..,, |
—	Ravno tukaj čitam: "Vel blod lahko dela cel teden, ne da bi bil.
—	No, pri nas je ravno obratno.
Tudi nekaj.
—	Eh, milostiva... vi ste se lani tudi udeležili tekmovalnega sankanja, sem slišal. Kako je pa izpadlo?
—	O, izvrstno, moja prijateljica je dobila prvo darilo, jaz pa prvega razsodnika.
Enfant terrible.
"Boste že enkrat resno začeli?"
"Kako misliš to?"
"No, moja sestra je rekla včeraj : kdaj pa začne ta tepec resno?"
Prepozno.
—	Slišite, vi ste pa čuden poštenjak... včeraj ste mi menjali bankovce in ste mi med drugimi dali ponarejeno krono.
—	Tako? No, jo pa dajte nazaj ...
—	Ja, to pravite zdaj, ko sem jo že v trafiki zamenjal.
i
V zadregi.
Krojač: Slišite, gospod... vse kar j(» nrav. . . . danes se ne dam odpraviti... jaz moram danes na vsak način nekaj denarja dobiti.
Dolžnik: Jaz tudi... na vsak način... kaj pravite, kako bi to naredila ?
Nov klobuk.
Tako je!
—	Kdo pa so ti trije gospodje, ki se vedno sučejo okrog tvoje sestre?
—	Eden je bil njen ženin, eden je njen ženin, eden pa še bo.
Vseeno.
Kondukter: Oprostite, gospod, ali vi imate vozni listek za osebni vlak. to je pa brzovlak.
Gospod: No, zaradi mene lahko počasneje vozi.	*
Kritika.
Gospodar (opazuje novega če-stilca svoje hčere, ki prvie pri njem oibeduje): "Kako domače ti že je... kakor bi se hotel že jutri ženiti L" ..	■
Za smeh in kratek čas.
TAK O JE.
dvoma. Pet do šest let je že pretklo, ko se mi je reklo, da je Poli-dori že dve leti. a pod napačnim imenom v Parizu. — On je. ki sem pa včeraj videl, oni slepar Bradamanti. Seveda — dva zdravnika i?tega imena, — to bi bil pač redek slučaj. — "Gospa markiza", je nadaljeval Rudolf naglas, "par besed o Polidoriju; koliko je bil star ta Italijan?"
—	"Kakih petdeset let."
—	"Njegova postava. — njegov obraz?"
—	"Bil je teman. — Nikdar ne bom pozabila sivih oči in no-
ki je bil ukrivljen knkor orlovski nos —"
—	"On je! On je!" je vzkliknil Rudolf.
HARMONIKE
bodisi kakorlnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno In zanesljivo. V popravo zane. lljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad 16 let tukaj vtem pošlo in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske Kakor vse druge harmonike ter raCanam po dela kakoreno kdo sahteva brez nadai jnih vprašanj.
JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St., Cleveland, O.
431 parnikov	1,306.819 ton.
Hamburg-American Line.
Največja parobrodna družba na svetu.
Regularna, direktna, potniška in ekg. presna progk ined:
NEW TORKOM io HAMBURGOM,
BOSTONOM in HAMBURGOM, PHIL4DELPH10 is HAMBURGOM, BALTIMOREM in HAMBURGOM
oskrbljena z največjim parnikom na sveti: "IMPERATOR », 919 čevljev dolp, 50,000 ton. in z velikimi poznanimi purniki: Kait'ria Aug. Victoria, America, Presid«ct Lie coin, P resides t Grant. Cleveland. Čincinaati ?a tncia, Pretoria. Pennsylvania, Graf W* Ide r tee Prtu Adalbert, Prim Oskar, Bosnia, Salamaaca,
Arcadia ie Barcelona. Najboljši ugodnosti v inedkrovju ir tretjem rarredu. NIZKE CENE. Iivrstna postrežba ta potnike. Za vse podrobnosti obrnite ge ua
Hamburg-Americas* line
41 Broadway, New fork fit«
ali lokalne agente
VAŽKO Za VSAKEGA
SLOVENCA!
tvt*k potnik, kteri potujt New York bodisi v stari kraj al >a iz starega kraja naj obilja PKVI SLOVENSKO HBVATISj
H O T e L
AUGUST BACH, <46 Washington St., New York Corner Cedar Si Na razpolago so vedma tlato lobe in dobra dom&ta krana p« -'izkih eenak.
Poxor, rojaki!
^ jjjp	wluhl^l!
y* ^wp^^B^	Ww
^^Ml^HBsHr	Saau ae ml ]
AHD^L^ pauaillo ti ^ ^ oejt) prav r ^BHH^ Aivea tinktn
ra 'n I'oBod pieoi
.	uja m za tai
1 »t. k^koirnc tu	— a««Mv oi bilo. od k»t«
t» incikhB )d uhu.ib> cmu as dtljl Itljs rean'-c
oe popotno« :«ia*i«;o la ca teao Ispadaii tor do oateoll. Ravrx, tako ealLim v S. tadnl kraonl brkt popoipeme zrastc o. Baoinattaai 'okab aocab In krUiuafa v 8 dneh papoiuoma ot Iravta. karta o»Ma oradavtea, potaa oobo in aa* blioeaa ranhaaKUtranljo. Da io to raaok-■mte a SSOO. PMiaa p« niiiM katoceea aettla» ■>i toka,	__
JAKOB VAHM
P. O. Baa as	ObiM, O
"GLAS NARODA" JE EDIN SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR <>fIŽ NAROČITE SE NANJ.
Avstro-Amerikanska črta
(preje bratje Cosulich)
Najpripraviiejši in najcenejša parobrodna čita za Slovence jn Hrvete.
»
Novi parnik na dva^vijaka "Marth v Washd gton".
Regularna vožnja med New York o m, 1 rs to m in Feko.j
Česa Toaub^i8tko?] t Ntw Torka zm BL razred sojdo:
Vsi spodaj navedeni novi paro-	trčit \
brodi na dva vijaka imajo	TRisTA ......................... . ...r... .v.-.-.-.-. $36.00
brezžični brzoiav	LJUBLJANE ..............................a: •-.» •>•; $37.18
AT.TCV	T ATTR A	REKE .....................>:..>.-v. ....>.... . $36.—
ALICE,	LAURA,	ZAftRF.RA	^t na
MARTHA WASHINGTON,	t ^r AZrt»........................*.............. $37 08
ARGENTINA, •	KARLOVCA ...................................... $37.25
OCEANIA '	Martha Washington in Kaiser Franz Josef I. stane $3.00 več.
KAISER FRANZ JOSEF L	n. RAZRED do:
TRSTA ali REKE: Martha Washington in Kaiser Franz Josef L $65.00, .drugi $50.00 do $65.00.
Phelps Bros & Co^ Gcn. Agents, 2|iw«ahmgto» street, new york
^ ' '	'-M	- -	i	.	^
Poitnl parnlkl aot "CHICAGO" ' LA TOURAHE" "KOCHAMBEAD" "K1AGAIA"
aiavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
sarnsr Pear! Si.t Chesebroofb BoUdlsj, Paniki adplaieio od sedaj naprej redno ob četrtkih iz pristaaitta štev. 57 iNertb River ia ob sobotib pa a prisUaii£a 84 Nortb River. N. T.
•LA PROVENCE 19. nov. 1913. *LA SAVOIE 10. dec. 1913. t FRANCE 26. novembra 1913. t FRANCE	17. dee. 1913.
*LA LORAINE 3. dec. 1913. *LA LORRAINE 24. dec. 1913.
POSEBNA PLOYIT3A ▼ KATKE:
•ROCH^VMBEAU odpl. s pom. št. 57. dne 15. nov. 1913. ob 3 pop. •CHICAGO odpl. s pom. št. 57. dne 22. nov. 1913. ob 3. popoldne \ ROCH AM BE A U odpl. s poni. Stv. 57. dne 13. dec. 1913. ob 3 pop. •CHICAGO odpl. s pom. št. 57. dne 27. dec. 1913. ob 3 popoldne.
P&rslki t tvexde tatasnovaal lma|o po-^Sva vfjakt. Paniki a kiiiiai imajo po i tiri vijaka,
RED STAR LINE.
tPlovitba med;New Yorkom In Antwerpom.
Redna tedenska zveza potom poštnih pamikoy z brzopamiki na dva vijaka.
IEELAND ^ i	J CEGONLANV
311,»04 toa	} j m •	yj 1S.7N toa
i %
FINLAND	Sfc^Zz?^. ' i\ TADMKLANK
I*v7f0 tam	' 11,817 ***
LAPLAND 18,«14 ton.
Kratka In adobaa pot aa potnike t Avstrijo, u Offrako, Bls »enako. Hrvatsko, in Galicijo, kajti med Amtwerpem in imen* amimi deželami je dvojna direktna železniika zveza.
Posebno ae i« skrbi za ndobnoat potnikov medkrovja, Trefll
dsred obstoji od malih kabin za 2. 4, • in 8 potnikov.
sadaljne informacije, eene in vožno listke obrniti ae je m*:-*
RED STAR UrllNE
»	S. E m. U Va. a KUdiwn Su..	m SUia StrMt.
MEW TORI.	CHICAGO. ILL.	WINNIPEG. MAK.
M Stat. 5treat.	"f" Str^- N. ».	"31, G-rr Str^t.
BOSTON. MASS.	WASHINGTON. D. C.	SAN ^CISCOTCAl.1
1319 WaWt Str«	219 St. CUiUm Str«*.	121 S«. JrJ Str^C'1
PHILADELPHIA. PA	NEW ORLEANS. LA.1	MINNEAPOLIS. MINN.
'''ifTtH 11 * L«"«* Sb«U. It Hawital Str«t. SEATTLE. WASH._.ST. I PUIS. MO._MONTREAL. CANADA.
ROJAK J. NAROČAJTE SIE NA "GLAS NAKODA", NAJ y^JT IV NA JCFNfBjitT D^f? T
COMPAGNIE GENERALK TRANS ATL ANTIQUE.
( 'raiicofike parobrodna ilruib.\ Ajo EAVEK PARISA IV1C1 QCO^O*TA la LJUSLJAITB
Poitn 1 P.kepree parrtik) aoi I* PROVENCF" I * 8AV01F" '4 4 LilMAi^-	'FRANCE
•m Sea «tlafc»	«a	» xm>	» md rti*k