U r e d ni š t v o in upra v a : Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-1776S Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno t. 100 Leto I. - Štev. 5 Gorica - 2. marca 1949 - Trst Izhaja vsako sredo Goriška Mokarjeva družba je za letošnje leto izdala kratek izvleček iz Fran Erjavčeve knjige »Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem«. Ta izvleček je sestavljen s posebnim ozirom na primorske Slovence. Ko človek prečita to knjigo, se mu nehote pojavi v glavi vprašanje, kako pa je zdaj s katoliškim gibanjem na Primorskem? Priznati moramo, da so dogodki med prvo in drugo svetovno vojno, zlasti pa še dogodki med drugo svetovno vojno skoro do zadnjega uničili in razbili ne le slovenske katoliške organizacije na Primorskem, ampak versko življenje sploh. Po vojni se je začelo to žalostno stanje polagoma boljšati. Najprej se je zganila Gorica, kjer je »Slovenski Primorec« zgodaj krepko zaoral v ledino, začel ločiti zrnje od plev, razjasnjevati pojme in kazati slovenskemu ljudstvu pravilno pot. V Trstu mu je sledil »Teden«, ki je prevzel enako nalogo za delo med tržaškimi Slovenci. Kakor vidimo, sta se zdaj oba listu združila v naš skupni »Katoliški glas«, ki nadaljuje delo obeli prejšnjih listov. Katoličani pa se seveda nismo mogli zadovoljiti samo s časopisnim delom. Na pomoč so morale stopiti stare in nove organizacije. Poleg Marijinih družb v Gorici in Trstu imamo tudi Katoliško akcijo, nekaj katoliških društev, v Trstu pa še posebej slovensko katoliško akademsko starešinstvo, društvo katoliških učiteljev, Slovensko krščansko socialno zvezo, duhovniki pa imajo duhovsko zvezo. Vse te organizacije tvorijo skupno katoliško gibanje, ki ima tako že postavljene močne temelje in vse pogoje za krepko rast, če bomo katoličani vneto in požrtvovalno prejeli za delo. V sklopu omenjenih organizacij je najširše zamišljena Slovenska krščansko socialna zveza, to je zveza tistih narodno zavednih tržaških Slovencev, hi živijo in delajo po krščanskih načelih in hočejo pravično socialno ureditev človeške družbe. Ta organizacija skuša postaviti življenje tržaških Slovencev na novo zdravo podlago. Svetu hoče pokazati, da Slovenci nismo »čreda pastirjev« ali tolpa rdečih razbojnikov, ampak da smo do zadnje vasice visoko kulturno in izobraženo ljudstvo, ki ljubi svoj jezik, ki spada v krog zahodne krščanske kulture, živi po veri svojih očetov in hoče ostati na svoji zemlji svoj gospod, sicer pa si želi prijateljstvo, mir in sodelovanje z drugorodci. Vsi vidimo in čutimo, da nam je katoliški prerod zelo potreben, Zato vabimo vse poštene in dobre Slovence, da se strnejo in zlijejo v močno reko katoliškega gibanja. S tem pozivom se obračamo prav na vsa- kogar. Gre za resno stvar. To delo ne bo nikomur škodovalo, pač pa bo vsem koristilo. Želimo, da vsakdo stori za skupno stvar to, kar pač po svojih močeh more in po svoji dobri volji hoče. Vsakdo naj sc zaveda, da imamo kot Slovenci in kot katoličani dolžnost, da prav na tej zemlji, kjer živimo, delamo za naš narodni, verski, socialni in kulturno-prosvetni procvii. Zdaj so brazde odprte, zdaj je treba vsejati vanje seme, pozneje bo morda prepozno. Pri tem polagamo vsakomur na srce naslednje: Marsikdo se bo morda potegoval za tvojo dušo in tvoje srce, zato dobro premisli, komu ga izročiš. Gmotnih koristi ti katoličani ne moremo obljubljati, ker nimamo gmotnih sredstev, toda tvojim in tebi bomo skušali pomagati pri doseganju sreče, notranjega miru iti zadovoljstva. Vedi pa tudi, da se borimo za ideale Tistega, ki je ' bil postavljen v mdec in vsta-| jenje mnogih. Borimo se za j ideale Tistega, ki mu otroci te-! ga sveta strašno nasprotujejo. j Z ato moramo biti pripravljeni, [ da bodo tudi nam nasprotovali. Pa nič zato. Na pravi poti smo. j Podajmo se na delo z ognjem I navdušenja iti dobre volje, po-; nesimo Kristusove ideale do \ zadnje slovenske hiše, do zad-\ nje slovenske sobice in posled-\ nje slovenske duše na Primor-! skem! Razgled po svetu Atlantski obrambni pakt Pretekli teden je bil v ospredju svetovnih dogodkov atlantski obrambni pakt aii severnoatlantska zveza. Pri sestavljanju besedila za ta pakt je nastala težava. Ameriška vlada namreč ne more podpisati takega besedila, v katerem se obvezuje, da bi Severna Amerika stopila v vojno takoj, kakor hitro bi bila kaka članica atlantske zveze napadena. Po ameriški Ustavi odloča o vojni kongres, fie pa vlada. Kljub temu pa to Jii nikaka ovira, kajti Amerikanki se dobro zavedajo, da je njihova varnost nerazdružno porezana z varnostjo drugih držav severnoatlantske zveze in zato ameriški kongres brez jJvoma takoi privolil v vojno, £akor hitro bi kdo napadel ka-članico te zveze. To jasno v'dimo pri Norveški. Norveški Vnanji minister ie namreč obijal Združene države in Brita-nUo in ko se je vrnil domov, ^ je najmočnejša norveška stranka, ki odloča o norveški ^litiki, odločila za Atlantsko 2Vezo, česar ne bi storila, če bi Vedela, da je Amerilka ne bi branila. Ce namreč ne bi imela potrebnih zagotovil, bi s svojim pristopom k zvezi le razburjala Sovjetsko zvezo, katera ji je ponudila sklenitev prijateljske pogodbe, a jo je Norveška odklonila. Protiverski procesi Tudi neverni Tomaži so se po obsodbi madžarskega kardinala Mindszentyja prepričali, da so pričeli Sovjeti v podložni-škili državah z odprto borbo proti veri in z resničnim preganjanjem vere in duhovščine. | Nov dokaz za to je proces proti 15 protestanskim duhovnikom I v Bolgariji. Na Zahodu vlada I zaradi tega veliko razburjenje, j toda nekateri ugledni politiki in •časnikarji pravilno trdijo, da to j ne zadošča. Ce hočejo zahodne države resnično braniti versko svobodo, morajo prekiniti vse stike s komunističnimi državami in jih na učinkovit način prisiliti k drugačnemu ravnanju. Pastorji so v preiskavi in pred sodiščem seveda yse priznali. Moderno suženjstvo Po dolgem času se je zahodni svet vendar začel malo bolj zanimati za usodo modernih sužnjev, ki ječijo po neštetih taboriščih v Sovjetski zvezi in drugih komunističnih državah. Gre za milijone nesrečnikov, ki so oropani svobode in morajo nečloveško garati na najrazličnejših prisilnih delih v velikem prostoru od Sibinjje do črte Stettin-Trst. Trpljenje starih rimskih ali egiptovskih sužnjev je bilo malenkostno v primeri s trpljenjem in nečloveškimi mukami teh modernih sužnjev v dobi, ki jo imenujejo napredno in v državah, ki hinavsko trdijo, da se borijo za pravice delovnega človeštva. Zmede na Japonskem Po zmedi, ki ie nastala na Kitajskem, se svetovna javnost zelo zanima za Japonsko. Pred kratkim se je raznesel od nekod glas, da nameravajo Združene države umakniti svoje vojaštvo iz Japonske. Uradni ameriški krogi to odločno zanikajo. Tak korak bi bil res tudi smešen, kajti Japonska je danes pač najmočnejše vojaško oporišče, ki pride v poštev za Ameriko na Daljnem vzhodu. Rusija je več kot domovina Znano je, da ie francoski komunistični voditelj Thorez 1. 1939, ko je Nemčija napadla Francijo, zbežal v Nemčijo in pozival francoske vojake, naj se ne borijo proti Hitlerju, ker je bil Hitler takrat še Stalinov zaveznik. To je bilo prvo izdajstvo nad domovino, za katerega : bi bil vsakdo drug kaznovan s smrtjo. Prejšnji teden pa je jtsti Thorez izjavil, da bi se francoski delavci ne borili proti sovjetski vojski, če bi vdrla v Francijo, ampak bi jo pozdravili kot dobrodošlo. Tudi zdaj se mu ni nič hudega zgodilo. Radovedni smo, kaj bi se zgodilo s kakim sovjetskim politikom, če bi izjavil, da bi sovjetski'vojaki pozdravili kot dobrodošlo francosko vojsko, ako bi ta napadla Sovjetsko zvezo. Podobno se je izjavil tudi Palmiro Togliatti. Komunisti so torej povsod najbolj zanesljivi »narodnjaki«. Premirje v Palestini Izrael in ggipt sta končno le podpisala sporazum o premirju. Boji bodo prenehali, toda meje, na katere sc bosta zdaj obe vojski umaknili, ne veljajo kot dokončne. Izrael se pogaja za mir tudi z drugimi' arabskimi državami. Na vrsti so pogajanja s Transjordaniio^ Sovjeti se pripravljajo na vojno Sovjetski maršal Bulganin je ob 31. obletnici ustanovitve rdeče armade med drugim izjavil, da mora biti: sovjetska armada »v sedanjih okoliščinah stalno pripravljena«. Trst ni dobil guvernerja — V Varnostnem svetu Združenih narodov so dvakrat govorili o imenovanju tržaškega guvernerja. Ker so zahodne sile temu nasprotovale, je vsa za- deva ponovno zaspala. Kaj bo zdaj s Trstom? Ker se v mirnem času mirovne pogodbe ne morejo kar tako enostransko kršiti, bo pač verjetno vse ostalo še dolgo časa pri starem, to ie obe po d roč ii Svobodnega tržaškega ozemlja bosta ostali |>od dosedanjo, upravo. Avstrijska mirovna pogodba Pri londonskih pogajanjih za avstrijsko mirovno pogodbo je Jugoslavija nekoliko popustila in sprožila nekatere nove predloge, in sicer v štirih točkah: 1. Sprememba sedanje meje v korist Jugoslavije na podlagi predlogov, ki naj se pozneje postavijo. 2. Politična, gospodarska in kulturna avtonomija za oni del slovenske Koroške, ki bo ostal v Avstriji. 3. Avstrija naj plača Jugoslaviji vojno odškodnino in 4. jamstva za spoštovanje pravic onih manjšin, ki bi ostale izven avtonomnega ozemlja. Avstrijski zastopniki izjavljajo, da ne morejo sprejeti teh zahtev, ker ne pristanejo na nikako spremembo meja in ne na vojno odškodnino. Pogajanja se nadaljujejo. Politično življenje v Italiji Veliko hruma in šuma ie povzročila .fco vsej Italiji izpustitev iz zapora kneza Valerij^ Borgheseja, poveljnika in ustanovitelja zloglasnih »x Mas,w Tudi v parlamentu je imela vlada hude nastope s komunisti. Saragat, podpredsednik vlade, je mislil izstopiti. Zdi se pa, da ga je De Gasperi potolažil. Proces zoper Grazianija ie po dolgomesečnih razpravah pred civilnim tribunalom ukinjen in je vsa zadeva oddana vojnemu sodišču, kjer se bo začela, Bog ve kdaj, zopet s kraja. Iz življenja Cerkve Zaradi spovedne molčečnosti Pred okrožnim sodiščem v Novem mestu sta bila zaradi umora tasta obsojena Babič Alojzij iz Kunsberga na smrt, njegova žena pa na 15 let prisilnega dela. Istočasno z njima je bil obsojen na 9 mesecev prisilnega dela župnik Pavlič, kateremu je Babičeva žena pri spovedi zaupala zločin, pa ni tega ovadil ljudski oblasti, kot bi to baje po zakonu moral. Bilten duhovnikov V ljubljanski škofiji so začeli nekateri duhovniki ofarji z znanim Mikužem na čelu izdajati poseben duhovniški list »Bilten«, ki je namenjen samo duhovnikom. Tudi za Primorce so začeli izdajati tak »bilten«. U-rednik je župnik Bajt Anton v Šmarjah. Višek rerske svobode Iz Jugoslavije prihajajo številna poročila o novih odredbah, ki jih je izdala tamkajšnja oblast glede cerkvenih porok, krstov in pogrebov. Župniki so raz prižnice prebrali izjavo, da ne smejo več nikogar cerkveno poročiti ali krstiti, če nima za to potrebna dovoljenja od o-krajnega odbora. Za novico smo zvedeli že pred enim mesecem, a se nam je zdela preveč neverjetna, sedaj pM je prišlo že toliko pričevanj, da ne moremo več o njej dvomiti. Oblasti so torej uvidele, da sje kljub propagandi skoro vsi prej ali slej poročijo tudi v cerkvi in da prav tako skoro vsi starši dajo svoje otroke krstiti. £ato so sedaj prepovedali »izvrševanje duhovske obrti«, če prosilec nima dovoljenja od oblasti. Na ta način upajo, da bo šel proces razkristjanjevanja slovenskega naroda hitreje naprej. Pax Romana Mednarodna katol. dijaška organizacija Pax Romana je bila sprejeta kot posvetovalni organ pri Gospodarskem svetu Združenih narodov. iz starih PRTA POSTNA MAHATA Iz svetega evangelja po Mateju, lise tudi v tej reči po.sti, naj se Tedaj je Dah Jezusa odvedel vadi zatajevati častihlepje. v puščavo, da ga je hudič sku- , pout en -ie tp(Ji šal. In ko se je postil štirideset; P??k™ hudobnega duha. Vzbuja; t'A hit I diti hoče Jezusu zeljo po slavni dili ih štirideset noči, je bil na- posled lačen. In pristopil je svetni vladi, po zgodovinskih skušnjavec ter mu rekel: »Akoj dajanjih. Gre tu za izrazito to-si Sin božji. reci. naj bodo ti1 stransko vlado za veličasten . . . „ - .-I nrnffrotn nonronlčti \/ nicltCricll- Ul/l l/U-j/lr / CClt /fur l'1/llvz II’ , II kamni kruh«. On je odgovoril:; P1Q£ram napredka »Pisano je: ,Naj ne živi človek j nem svetu: »Vse to ti dam, če samo od kruha. ampak od vsa- A evropskem sebe: ceste, železnice, mesta kc besede, ki izhaja iz božjih ust.’« Potem ga hudič vzame s \ JC. !%'"} v? seboj v sveto mesto in ga po- skušnjavi. Človek stoji na v i- stavi vrh templja ter mu reče:! s()kl ^on in s!cda svet okoh »Ako si Sin božji, vrzi se doli, tnvflrnp raffJn m zakaj pisano je: ,Svojim ange- \! -11] , hr, lom bo zate zapovedal in na \ iue a 111. zrakoplove, bob- rokah te bodo nosili, da z nogo "f1-1?. stro>eY J” vr.vezf %klh ne zadeneš ob kamen:« Jezus'™0™'. c .deze industrializacije... In hudič mu tolmači: Glej elektriko, mn je rekel: »Pisano je tudi: ■,Ne skušaj Gospoda, svojega \ \tj° }° dosegljivo, postani -.. _ diktator, vzemi v svoje roke Boga.’« — Iznova ga vzame, , , , , ... hudič .s seltoi na trio visokoI »s?d?_ ^wtya. ,_P,redelal_ jih tora, pokaže asa kralja| *** kot še ni bil nikdo pred teboj sveta in njih slavo in mu nravi: *Vse to ti dam, če predme padeš in me moliš«. Tedaj mu pravi Jezus: »Poberi se, satan-zakaj pisano je: ,Gospoda. svojega Boga, moli in njemu samemu služi.’« Tedaj ga je hudič pustil, in glej, angeli so pristopili in mu stregli. «»--- Modernemu človeku, ki je vzgojen v dosledno materialističnem mišljenju, se zdi beseda o postu smešna in nesodobna. Zdi se mu celo, da je Cerkev zlobna in nevoščljiva, ker nalaga vernikom neke določene poste. On misli, da se tako človekova sreča omejuje, ko bi vendar vse moralo težiti le za tem, da se čim bolj pospešuje. — Odgovor na take in podobne ugovore nam daje sam Jezus in ne bo nikdo za teboj. Edina resna ovira je vera v Boga. Odstrani Njega in svet bo ležal pred tvojimi nogami... Kdaj bo človeštvo reklo jasno in odločno: »Poberi se, satan!?« Iz današuiifi kriz in krčev ni drugega izhoda kot vrnitev k Bogu. Kadar bomo izključno le Bogu služili, bodo tudi dobri angeli bliže pristopili... __________________ Kdor je veren in ima evangelij na misli in se spominja apostolovih opominov, ga ne sme vznemirjati, predragi brat, če zadnji čas nekaj prevzetne-žev, predrznežev in sovražnikov božjih škofov izstopa iz cerkve, ko šo Gospod in apostoli napovedali, da taki pridejo. Tudi naj se nihče ne čudi, da predstojnika, ki je Gospodov služabnik, nekateri zapuste, ko so učenci zapustili celo Gospoda, ki je delal velike čudeže in je Očetovo moč spričeval s svojimi deli. On pa odhajajočih ni zmerjal ali jim hudo pretil, marveč se je obrnil k anosto lom in dejal: »Ali hočete oditi tudi vi?« Držal se je postave, da si človek svobodno in s prosto voljo izbira ali smrt ali zveličanje. Peter pa. na katerega je isti Gospod sezidal svojo cerkev, je za vse in z glasom cerkve odgovoril, rekoč: »Gospod, h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš in mi vem jemo in vemo, da si ti Kristus, Sin živega Boga« (Jan j 6, 67-69). j Povedal je namreč in poka-j zal, da se oni, ki se ločilo cd : Kristusa, po svoji krivdi pogube, cerkev pa, ki veruje v Kristusa in drži, kar je enkrat spoznala, se nikdar ne loči od njega; in cerkev so oni, ki ostanejo v božji hiši, — sadika, kit je j ni vsadil Bog Oče. pa so oni, ki jih vidimo, da ne ostanejo na mestu kakor žito, marveč da jih kakor pleve odnese razpršujoči sovražnikov dih. O njih | pravi .tudi Janez v svojem pismu :: »Izmed nas so izšli, [oda niso bili od nas: kajti če bi bili j od nas, bi bili ostali z nami« | (l Jan 2, 19). Prav tako nas Pavel opominja, da se ne smemo vznemirjati, če hudobni gredo iz cerkve, in da ločitev nezvestih vere ne prikrajša. »Kaj za to,« pravi, »če so se nekateri izneverili? Bo li njih nezvestoba ovrgla božjo zvestobo? Nikakor:, kajti Bog je resničen, vsak človek pa lažniv« (Rim, 3, 3-4). (Sv. Ci-prijan, 3. stol.) Pastirski postni listi Goriški knez in nadškof je izdal letos za post pastirski list, ki lepo razpravlja o župniji in njenem pomenu za krščansko . .... , življenje. Tržaški škof pa je Kristus, najvišji vzor popolnega jzcja| /a 1)0S^ pastirsko pismo, človeka. Predno je začel svoje v katerem govori o sebičnosti poslanstvo v narodu, se je u- današnjega človeka in o njegovi makml v samoto, kjer se je j nedoslednosti. Oba pastirska li-strogo postil. Evangelij izrecno > sta priporočamo našim bralcem omenja, da je po tem dolgotraj-j v razmišljanje in pozorno po-nem postu Zveličar čutil tele- j slušanjc sno lakoto. Dal nam je torej! zgled, in zato med kristjani ni treba veliko prerekanja, da-li je post koristen ali ne. Na nekem mestu Jezus omenja, da se da moč hudobnega duha premagati le z molitvijo Koledar za prihodnji teden 6. marcu. NEDELJA. Prva postna. — Pcrpetua in Fdicita, mučenki. in postom. Na tem mestu pa j To sta bili dve zakonski ženi in nam kaže Zgled, ko tudi 011 1 materi, O katerih mučeništvu imamo sam zavrne satanove skušnjave, j zanesljivo zgodovinsko sporočilo. Najprej Zveliča]■ zavrne ne- j Krščanske žene naj bi ju posnemale leden pohlep po telesnih užitkih. Za dostojno človeško življenje ni dovolj samo hrana in pijača, kakor misli surov materialist; potrebne so tudi višje dobrine duha, med temi najvišja in najbolj potrebna: beseda božja. Vsak posamezni nauk, ki ga iz celotnega razodetja Cerkev za j me in predloži poslušalcem, je nov doprinos k duhovni rasti krščanskega Človeka. V dragi skušnjavi zavrača božji Učenik neredne želje po časteh in zunanjem ugledu. Tudi ta skušnjava je v ljudeh od sile močna. Po naravnem nago-jnu se sicer vsak človek želi kako uveljaviti v družbi, pokazati svoje sposobnosti in si pridobiti ugled. Žal da tega nagona ne znamo vedno udržati v dovoljenih mejah. Koliko človeških eksistenc se pogubi v čezmerni gonji za zunanjimi uspehi, častmi in odlikami." Kdor hoče varno hoditi skozi življenje, naj v neomahljivi zvestobi do Boga. 7. PONEDELJEK. Tomaž Akvin. ski, cerkveni učenik. Za Avgusti* nom ga štejemo za najodličnejšega bogoslovca v cerkveni zgodovini. Umrl je I. 1274. 8. TOREK. Janez od Boga, spo* zna valeč. Bil jc portugalskega rodu. Odlikoval se jc v nesebični skrbi za bolnike. 9. SREDA. Kvatrna. Frančiška Rimska. 10. ČETRT EK. 40 mučencev. Ma* karij, škof. 11. PETEK. Kvatrnj. — Sofronij, škof. 12. SOBOTA. Kvatrna. — Gregor Včliki, papež, cerkveni učenik. Nje* ga štejemo med najodličnejše cer* kvene učenike in tudi krščansko ljudstvo gi ju imelo nekoč v veliki časti. Po njegovem imenu so nastali med Slovenci nešteti priimki v raz* nih oblikah: Gregor, Gregorec, Gre* gorčič, Grga, Grgič, Grgur, Gržina, Grželj, Gržetjč, Grgoc. — Pomlad zmaguje. »O sv. Gregorju se ptički ženijo«. dni Go eno desetletje od tedaj! DCaGo tajGa in usode -polna leta o jgodooini člooešfoa in Gectoe! (Ji.} XII. oodi ladjo, so. ^Petea oes čas med cajGucGanimi oalooi in Gesnimi oiGacji j močno coGo, jasnim pogledom in Go|jo močjo. Soet mu nudi ja plačilo Gcioico, topljenje in |alost. Si oendacfe Go jmaga njegona. 'Dl o n pcaeoalcGuntl Angleški katoličani Najnovejše statistike poroča-, jo, da se je število katoličanov j na Angleškem v preteklem letu j pomnožilo za 120.000, med temi i je 12.000 spreobrnjencev. Socialna šola Zadnjič smo govorili o šoli in vzgoji mladine in smo ugotovili, kake pravice in dolžnosti imajo v tem pogledu starši in pa cerkev. Danes si bomo še ogledali, kakšne so tozadevne pravice in dolžnosti države. žavljanov. Iz tega sledi, da mora skrbeti tudi za dobro vzgojo in izobrazbo državljanov, zlasti otrok in mladine. V šolskih zadevah ima država dolžnosti in pravice zaščite ter nadzorstva. Skrbeti mora zato, da bo šola ustrezala željam staršev. Ščititi in podpirati mora zasebno pobudo, to je predvsem zasebne šole, ki jih ustanavlja Cerkev ali kaka zasebna družba na družinsko pobudo. Ce teh šol ni dovolj ali če ne zadoščajo potrebi' po pouku in vzgoji, mora država ustanoviti lastne šole in vzgojne zavode. 5. Država in vzgoja. Naloga države ie Skrbeti za časno blaginjo in dobrobit dr- Država mora zahtevati od zasebnih šol, oziroma skrbeti v lastnih šolah, da bodo državljani poznali svoje državljanske in narodne dolžnosti ter dosegli določeno stopnjo umske, moralne ter telesne kulture, ki je v sedanjih okoliščinah neobhodno potrebna tako za vsakega posameznika kakor tudi za skupno blaginjo. Država pa bi šla preko svojih pravic in njen monopol, to je izključna pravica na izobrazbo ter vzgojo, bi bil krivičen in nezakonit, če bi s fizičnim ali moralnim pritiskom družine silila, da bi morale pošiljati svoje otroke v državno šolo, katere vzgoja bi nasprotovala krščanskim resnicam in krščanski vesti. Iz vsega, kar smo povedali zadnjič in danes, jasno sledi, da je neobhodno potrebno prijateljsko sodelovanje med vsemi ustanovami, ki imajo pravico do vzgoje. Te ustanove so: družina, Cerkev in država. Kakšno pa naj bo to sodelovanje? To sodelovanje mora biti takšno, da bodo lahko vse zakonite ustanove izpolnjevale s v o j e dolžnosti in pravice v vseh šolah, naj bodo zasebne, cerkvene ali državne. Z drugimi besedami to pomeni, da sme država nadzirati v verskih ali zasebnih šolah državljanski in strokovni pouk. Cerkev na sme po drugi strani nadzirati v državnih šolah verski pouk. V državah, v katerih je priznanih več veroizpovedi, naj državna oblast poskrbi, da bodo imeli po možnosti otroci iste veroizpovedi svoje šole, to je, da bodo n. pr. katoliški otroci lahko obiskovali katoliške šole, protestantovski protestantovske šole itd. Če pa to ne bi bilo mogoče in bi morali hoditi; otroci različnih veroizpovedi v skupne šole, je država dolžna poskrbeti, da verski pouk ne bo skupen, ampak ločen po veroizpovedi otrok. S tem smo končali poglavje o družini in vzgoji. V zvezi z družino, ki ima tako važno mesto v človeški družbi, nam preostane še dvoje stvari, ki jih tudi moramo omeniti, to je pravica družine do zasebne imo-vine in pa vprašanje o družini ter politiki. 6. Družina in zasebna lastnina. Družina ima pravico do zasebne lastnine. Potrebno bi bilo, da bi država s posebnimi zakoni olajšala družinam pridobivanje zasebne imovine, zlasti družinske hiše in pa vsaj nekaj zemlje za obdelovanje. Delavske in mestne dnižihe naj bi imele vsaj vrtiček, kmečke družine pa seveda večja zemljišča. Država naj olajšuje dedovanje družinske lastnine. Zato ne sme dediščOne preveč obdavčevati ali celo z zakoni predpisovati, da bi se morala imovina po smrti družinskega poglavarja prisilno razbiti in deliti med družinske člane. Družinskim poglavarjem mora družba zagotoviti delo in takšno plačo, da bo mogel dostojno vzdrževati svojo družino. Pri' davkih, socialnih zavarovanjih, podporah, dragilnjskih ir) drugih dokladah se država ne sme ozirati zgolj na posamez ni-ke, marveč v prvi vrsti na družine. 7. Družina in politično živ Uenje. Ker je družina najosnovnejša celica, na kateri posamezen na rod in družba kot celota stojj ali pade, bi moralo bilti tudi politično zastopstvo urejeno ta ko, da bi imeli družinski poglavarji posebne, to je večje pravf' ce kakor drugi ljudje, ki nimajo družin. Tako bi se bilo n. primi volitvah treba tudi na to ozirati. I< iL„ Acj te, Cn kt, ho )e •«c \ Občinske volitve v Trstu Zavezniška vojaška uprava je ob* iavjla ukaz št. 33 o vzpostavitvi uprave občin na podlagi volitev. Po tem iikazu mora imeti vsaka občina na področju ‘občinski svet. občinski odbor in župana. V Trstu bo imel občinski svet 60 članov, v občini Milje 30 članov, v občini Devin*Na* Tjrcžina in Dolina 20 članov, v ob? činah Zgonik in Repentabor 15 čla* ■nov. Občinski odbor oibstaja jz župana kot predsednika in iz različ* Bega števila odbornikov. Tako bo imtl v Trstu 12 odbornikov in 3 namestnike, v Miljah 4 odbornike in 2 namestnika, v občinah Devin; Nabrežina in Dolina tudi 4 odbor* nike in 2 namestnika, v občinah Zgonik in Repentabor pa dva od* bornika in dva namestnika. Pravico voliti imajo vse osebe, ki so vpisa* ne v volivne imenfke katere koli občine na področju, če hočejo biti Izvoljene, pa morajo še znati pisati j in e tati in poleg tega veljajo zanjo , še nekateri posebni pogoji. Zavez® j niška vojaška uprava določi dan v o* litev za vsako občino z ukazom Ta dan mora biti nedelja. Dan vo* litev mora razglasiti župan s poseb* nim letakom, ki mora biti izobešen 45 dni pred volitvami. Kandidatne liste mora predložiti v Trstu namanj 300 volivcev, v ob* čini Milje najmanj 100 volivcev, v občinah Devin*Nabrežina in Dolina 30 volivcev, v občinah Repentabor ki Zgonik pa 10 volivcev. Župan mara poskrbeti za to. da se dosta« vijo potrdila o vpisu v volivnem imeniku na stanovanje vsaikega po* edinega volivca najkasneje pet dni pred volitvami. To potrdilo bo vse* bovalo kupon, ki ga bo odtrgal predsednik sekcijskega votivnega u* rada, ko bo volivec glasoval. Vsak volivec mora glasovati osebno ter se predstaviti volivncmu uradu. Kje bodo ti volivni uradi, bo objavljeno. Volitve bodo menda v prvi polovici junija. Štandrež Pogreb našega ljubega dolgoletne* ga župnika gospoda Kosovela je pokazal, kako je bil med nami ljub* ljen in spoštovan, Takega števila udeležencev ni bil deležen še nrkdo izpod štandreškega zvona. Rajni župnik nam bo ostal v trajnem spominu. Z njim smo pokopali del starega Štandreža. Vaš list radi be* temo in kupujemo. Našemu polju grozi suša. Bog nam daj kaj kmalu dežja! Števerjan Tudi pri nas z veseljem prebira* mo vaš list. Novic pri nas ni po* sebnih. Lepo vreme, ki pa se že spreminja v sušo, nam je 'dalo prili* ko, da smo trte v glavnem že obrezali in povezali. Prejšnjo nede* Ijo smo imeli lepo uspel sestanek Slov. demokratske zveze. Udeležen* či so z zanimanjem poslušali izvaja* nja naših govornikov. Novice Dopisi iz Trsta in Gorice Trst ^SLOVENSKI VEČERl“ . Brez velikega hrupa in sklicevanja na zasluge prireja Krščansko socialna zveza v Trstu vsak drugi torek »slovenske večere«. Skoraj nihče ne piše o njih iu vendar so za Slovence v Trstu tako važni, da moramo o njih kratko poročati. Danes izredno radi izrabljajo narodnost, revščino, socialne krivice in še nešteto drugih stvari samo v politične namene. Marsikdo je že tega naveličan. Zato so nam postali »slovenski večeri« tako priljubljeni: na njih ni govora o kaki politiki, ampak so posvečeni izključno le kulturi. Najlepši so bili veče-Ti umetniško-literarnega značaja. Prvi tak večer je bil »Cankarjev večer«. Izredno toplo in lepo je zazvenela Cankarjeva beseda in njegova globoka misel. Ves večer je bil ena sama Peor zmerom končal tako. da so c otroci lepo »razmestili«, kot pra* V,jC) vojaki. Stvar pa je postala te* poživila dva pevca: nekaj Gre- j korčičevih pesmi je zapel prof.; Smrt Marijan Kos, nekaj pa sopranistka Marica Šifrerjeva. Ves večer je vladala prijetna domačnost. Tretji večer s tem značajem je bil Prešernov večer. Ker ie Krščansko socialna zveza prevzela večji del proslave v Ekcel-siorju, je bil Prešernov večer doma v manjšem obsegu. Vendar je bila tudi ta prireditev zelo lepa. Prejšnji torek pa je bil posvečen slovenski narodni pesmi. Po zelo zanimivem predavanju prof. Lenčka smo slišali stare, slovenske epske narodne pesmi. Kvintet od Sv. Ivana pa je zapel več prav lepih lirskih pesmi. Tudi ta večer je nudil mnogo prijetnih doživetij. Razen teh umetniško literarnih prireditev pa so bila vsak drugi torek predavanja s skiop-tičnimi slikami in filmi. »Slovenski večeri«, ki jih prireja Slovenska krščansko socialna zveza v Trstu so res lepe narodne prireditve. S kulturnega in narodnega stališča moramo to delo toplo pozdraviti. Udeležuje se jih vedno nad dve sto ljudi. Priporočamo vsem tržaškim Slovencem, da jih obiščejo tudi tisti, ki jih še niso. Prihodnji »slovenski večer« bo v torek 8. marca ob 19,15. Nekateri starejši Goričani se bo* do še spominjali poslednjega av* strijskega okrajnega glavarja v Go* rjci barona Bauma. Prejšnji teden je umrla v Gorici njegova vdova boronica Marija Baum rojena Ba* guer. Bila je dobra gospa in se je posebno izkazala v svoji dobrodel* nosti. Bog ji daj večni mir! Pivo in kava po novih cenah V gorjški prosti coni sta prišla v prodajo kava in pivo po novih ce* nah. Pivo je v prosti prodaji po 100 lir liter, kave pa dobi vsak potroš* nik po 250 gramov na mesec. Rado* vednj smo, kakšne bodo cene v kon* kurenci med trgovci. Nov denar Te dni pride v promet nov kovan denar za 1, 2. 5, in 10 lir. To je bila že skrajna potreba, ker papir* nati novci so bili do kraja obrab* ljeni. Oslavje Preteklo nedeljo smo pokopali ob veliki udeležbi bivšega znanega go* stilničarja in posestnika Franca Gravner. Bil je dober gospodar. — Ker je vreme lepo okopavamo trte, jih obrezujemo in vežemo. Tudi z ksom in steljo se šc nekateri pe Vojaški nabori bodo od dne 2. do 8. marca za Go* rico in Števerjan. Z a Doberdob bo* do v Tržiču od 15. do 21. marca, za Sovodnje pa od 23. do 25. v Gradiški. Brici pojdejo na nabor v Krmi n 28. in 29. marca. Vračajo se stari časi Slovensko planinsko društvo je priredilo ples v Marzinijevi dvorani. M> nismo zagovorniki plesov, .veri; dar pa moramo do skrajnosti obso* jati tiste Goričane italijanskega jezika, ki sO vrgli bombo na plesišče. Sovraštvo do Slovencev se začenja javljati na isti način kakor po prvi svetovni vojni. Žalostno je, da se čajo. Malo dežja bi bilo zelo na j noben italijanski list ne drzne obso* mestu. i diti takega’ početja. Veliko zborovanje kmetov v Ogleju Ital. katol. delavsko udruže-nje (ACLI) je priredilo 24. februarja veliko zborovanje katol. kmetske zveze v Ogleju. Zbralo se je 2 tisoč kmetov. Najprej jim je govoril nadškof v oglejski baziliki. Nato pa so nastopili razni govorniki, ki so prisotnim kmetom pojasnili razne zadeve, ki se tičejo kmeta v teh časih, zlasti zemljiSko reformo, ki se sedaj pripravlja. Smrt Tukajšnjemu profesorju v Malem semenišču dr. Rafaelu Tomizza, du* hovniku tržaške škofije, je pretekli teden umrla mati v Kopru. Preča* stitemu gospodu izrekamo naše sožalje! Najdena mrliška okostja Onkraj pevmskega mosta so našli dva vojna grobova. Kosti so bile j tam pokopane še v prvi svetovni i vojni. Prenesli so jih v monumen*; talno kostnico na Oslavje. Obsodba morilcev Razprava proti morilcem župnika don Pessina se jc zaključila v Pe* rngiji z obsodbo morilcev na 22 let ječe. i Dr.Janez Vodopivec profesor; Pred nedavnim je bil imenovan za profesorja na papeški univerzi »Propaganda Fide« v Rimu dr. Ja* nez Vodopivec, ki je znan tudi tr* žaškim vernikom, saj je leta 1947. pridigal sveti misijon pri Svetem ; Ivanu. Mlademu g. profesorju želi* j mo veliko uspeha. Trst in ogrski kardinal V nedeljo 20. februarja so se | verniki polnoštevilno udeležili sprav« ! nih pobožnosti po tržaških cerkvah za ogrskega kardinala. Ure molitve pri Sv. Justu se je udeležil tudi g. škof. Tako so tudi tržaški verniki po* kazali, da so enih misli z vsemj ka* toličani na svetu, zlasti z rimskimi verniki, ki so se jsti dan zbrali na trgu sv. Petra: v Rimu in poslušali besedo svetega očeta. Poštni promet med Trstom in Jugoslavijo Brali smo, da je bil sklenjen do* govor med Jugoslavijo in upravo Tržaškega ozemlja o poštnem pro* metu in telefonskim in telegrafskih zvezah med Jugoslavijo in cono A Tržaškega ozemlja. Čudimo se. da se nfso mogli do* govoriti, da bi ^ ,pclj.Ma .ned Ju* irt cono STO*ja notra* nja poštna tarifa. Ker ni prišlo do sporazuma, bodo prebivalci iz Femetičev poslali pi* smo v Pariz s 15 lirami (radi spora* zuma med Italijo in Francijo), v Orlek pa s 45 lirami. Dva duhovnika obsojena na smrt Preganjanje vere in duhovščine se neusmiljeno nadaljuje tudi v Titovi Jugoslaviji. Komunisti si seveda izmišljujejo najrazličnejše laži, ki jih naprtijo tistim duhovnikom in vernikom, katerih bi se radi znebPli. To pa danes za vse poštene ljudi ni več važno, kajti ves pošteni svet danes ve, da gre le za preganjanje vere in duhovnikov; Tako so si titovski' komunistični nasilniki izbrali nove nedolžne žrtve v Sloveniji jn dne 25. februarja v Črnomlju obsodili na smrt č. g. Viljema Sa-velliia, kaplana iz Starega trga ob Kolpi, in č. g. Alfonza Jarca, župnika v Dragatušu na Dolenjskem. Poleg omenjenih gospodov sta bila; obsojena na smrt tudi Pavel Cvetko in Marija Šmaljcelj. Ljubi Slovenci, ■molimo za svoje preganjane m trpeče brate ? ______________ i Gospodarski listek > Kmetje, pozor! BOJ proti škodljivcem koruze Znano je, da napada koruzno zrnje neki molj, ki ga tja proti poletju popolnoma izmozga. To delata dve živali/ci »Pyrausia nubilaris« in »Sesamia cretica«. Sedaj je zato izdalo ministrstvo za kmetijstvo posebno postavo, ki odloča zatiranje tega velikega škodljivca. Lastniki in najemniki koruznih nasadov morajo vsako leto do 30. aprila vso koruzno slamo, naj se nahaja že kjerkoli, porabiti za gnoj, ali jo spremeniti v umetni gnoj. Do tistega dne se slama lahko porabi kot hrana za živino; v nasprotnem primeru pa se mora zažgati, Do 30. aprila mora biti vsa slama ali porabljena za živež, spremenjena v gnoj, ali pa sežgana. Slama, ki se rabi v katerokoli svrho se pc tem dnevu mora biti uradno razkužena. Turščične slame se ne sme več rezati in ne puščati štorov po njivah; turščico bo treba teritj ali porezati pod vrhom zemlje, tako da štorov ne bo videti. Kdor do 30. aprila tega ne bo izvršil bo kaznovan m 0o deželno kmetijsko U&sltorstvo izvršilo to r«t račun lastnik^ Omejitev potrošnje električnega toka v Trstu Ker je letošnja zima izredno suha, so v Trstu uvedli strogo omejitev električnega toka, ki velja za industrije, reklamno razsvetljavo, tramvaj in sploh žavna, ko'so se začeli vmešavati starši, ki so drug proti drugemu poudarjali reči, ki nimajo z vero* ukom čisto nobenega stika, namreč svoje politično mišljenje ali boga* stvo. Ro je na primer gospa pl. lipouvantail, precej znana rojalisti* nja3, ali gospod Rcmontoir, navdal* šen bonapart'st\ ali gospa Talliput, žena ravnatelja Narodne banke, iz* vedela, da njen sin "ek uživa ravno uliko ugleda koi deca republjkan* skega ministra, pa četudi je pred* sednik Republike, je bil takoj ogenj v strehi. Tedaj se je zdel učencem verouk kot neko bojišče, odkoder se je župnik rešil s svojo potrpež* Ijivo filozofijo, ker take stvari ima* jc nekako notranjo nujo jn te/ijo naravnost proti svoji osi, čutudi :.a zunaj tega ne opazimo. Tisto leto ni bilo baš preveč šo* larjev in so se razlike med otroki raznih slojev, plemen ali vladarskih rodbin kmalu zabrisale. Župnik je ostal miren tildi takrat, ko mu je »gospodična« takoj prvi dan po šoli predstavila Dominika. Hotela je biti zadnja nalašč za to, da bi se lahko nemoteno pomenili »Gospodična« je bila plavolasa Bavarka in je govorila nemški, an* gleški Jn tudi francoski. Pohvalila je svojega učenca podobno kot že prej njegova mati. Medtem ko je ona govorila svoj pohvalni govor, je župnik sedel za pisalno mizo, ki se je dotikala cerkvenega zidu, in motril slavnega malega Dominika. Dečko mu je bi; še dosti všeč. Bil jc srednje postave in v temno* modri obleki z mornarskim ovrat* nikom. ki se mu je lepo podala. Oči je imel modri ko jasno nebo in močne pšenične lase. Videti je bilo, da je bistrega duha, dobro vzgojen jn zelo boječ. »Gospodična« jc šc vedno nada* ljevala svoje hvale polne besede, v katerih jc bilo mnogo pretiranega, župnik pa je natančneje opazoval dečka, ki ga je bjlo očividno sram, da ga tako poveličujejo. Lahko si mislimo, da bi se bil pač rajši igral kje v »Gozdu«. »Že dobro!« završi župnik, »sedaj poznam Dominika. Obetam vam, da ga bom imel posebe pred očmi in prizadeval si bom, da napravimo iz njega človeka, kakor me je zad* njič prosila njegova dobra mamica.« Tu je bil prvi sestanek. Ko sta odhajala, je župnik pogledal gospo* dično in Dominika. Bavarka je bila zastavno in dosti lepo dekle in se jc zavedala važnosti svojega poslan« stva, deček pa je bil plašen in se je bal, da se ne zapne ob stol ali naredi kake druge nerodnosti. Ho* d’l je po pretih — kakor zahteva i.ajnovejša moda — kot bi koaa stopala po jajcih. Ta prvi sestanek se je ponavljal skoraj dve leti vedno z istimi bese* dami in z enakimi zunanjimi cere* monijami, a župnik še vedno ni ve* del, kakšno delo prav za prav opravlja pod tem ogrinjalom — svetne naklonjenosti. Potem je prišlo prvo sv. obhajilo. Deček se je nanj dobro pripravil in si temeljito očistil dušo. Točno se je učil vsega, kar mu je bilo n a* ročeno, naloge je izvrtSeval vestno in skrbno, sploh jc bil v resnici zelo marljiv; zato ga je župnik imenoval za »nadzornika«. S tem ga sicer ni hotel posebe odlikovati, vendar ta« ka častna služba pri drugih vedno vzbuja zavist, in baš ta zavist je bila »nadzornikovi« materi v največ* je veselje. No. Dominik si je to po* za vse potrošnike električnega toka. Poleg tega bo celo področje razdeljeno na dva dela in vsako področje tri dni v tednu ne bo imelo toka od osmih zjutraj do šestili zvečer. Meja med tema deloma poteka od morja preko Trga svobode, u-lic in trgov Ghega, Roma, V. Veneto, Milano, Valdirivo, Zonta, Torrebianca, Carducci, Moretti, Crispi, Bellinzona, Slata-per, Tarabochia, Maurizfo, So-litario, Parini, Pascoli, Raffine-ria, Sonnilno, Foraggi, Ippodro-rno, Reška ulica. K temu delu spadajo še Nabrežina - Devin, Vel. Repen, Repentabor, Kon-tovel, Bane, Trebče, Gropada, Padriče in Bazovica. Vse to spada v severni del. V južni 'paš spada ves del mesta, ki leži južno od te črte in pa del Kailnarei Boršt, Jezero, Draga, Lonjer, Milje, Ricmanje, Bolju-nec, Kroglje. Omejitev električ-. nega toka je za severni del ob ponedeljkih, sredah in petkih, za južni del pa ob torkih, četrtkih in sobotah. Kulturni obzornik Izdaja Prešernovega Krsta Ob stoletnici smrti pesnika Pre* šcrna sta izdali Krščansko socialna zveza in Prosvetna matica v Trstu Krst pri Savici. Oprema knjižice (zamislil jo je inž. Simon Kregar), je zelo okusna. Na temnem ovoju jc pesnikova podoba, kakor jo je izdelal akademski kipar Gorše. Tu* dt tisk je lep. Posebno vrednost pa dajejo izdaji še linorezi kiparja Gor* šeta. Kipar je oblikoval najdrama* ftičnejše prizore v Krstu. Kratek, a stvaren uvod jc napisal prof. Jože Peterlin. V njem je označil namen izdaje, ko je zapisal: »Ob stoletnici Prešernove smrti izdajamo ponovno to njegovo ču* dovito delo. Edini • naš namen je, dati pesnitev v roke tržaškim Slo* vencem, da bi spoznali njeno lepoto in se bogatili ol^ njej. Krst pa smo izbrali predvsem za* to, da ga lahko bere Slovenec na skrajnem zapadnem koncu Slovenije v svobodi in brez vsiljivega mnenja kulturnih teoretikov in politikov. Mnogi namreč žele z muko in žila* vim prizadevanjem v dnevnem in revialnem tisku vsaj zastreti, če ne zatajiti glavno misel tega dela.« ... Knjižica je lepa in nam bo ostala kot lep- spomin na velik Prešernov jubilej. Mohorjeve knjige Mohorjevih knjig so letos naro* čili goriškj in tržaški Slovenci zelo veliko. O pomenu Mohorjeve druž* hc bomo še pisali. Opozarjamo pa, da je mogoče še dobiti nekaj knjig za nizko ceno 300 lir. Dobite' jih lahko v slovenskih knjigarnah ali pa tudi pri župnijskih poverjenikih. šteno zaslužil in je bil brez dvoma eden najboljših, če že ne najboljš’ otrok, kar jih je bilo pri krščan* skem nauku. Samo ob sebi se razu* mo, da so ga doma skoraj zagrnili z darovi, in ko je drug’ dan po onem velikem dogodku župnik prišel k njim — tako jc želela gospa Yholdy, Dominikova mati — so mu pokazal’ cel muzej razne ropotije. Deček je dobil vse od razpela do manšetnih gumbov; vmes je bil tudi krasen mornarski kronometer, k’ mu ga je podaril »gospod Anastazij«, kot so imenovali Dominikovega ujca. A videti je bilo, da Dominika zelo malo zanima vse to izobilje, katero mu je vzelo še ono radost, ki jo ro* de želje v otroški duši. Župniku so vstajale misli: otrok ima mater gospo Yholdy, ujca in vzgojiteljico; oče mu je umrl. Pri* ja tel jev ima sicer dosti, a so jim Založba Herder Ljubitelje dobrih katoliških knjig bo gotovo razveselila vest, da sc je stara katoliška založba Herder že debro postavila na noge. Podružnica na Dunaju je že izdala precej novih knjig, ki le malo zaostajajo za pred* vojnjmi izdajami. Založniško cen* tralo v Freiburgu, ki je med vojno zgubila vso zalogo knjig in vse stro* je in ki se je znašla v podrti hiši (ali v kaosu, kakor sami pravijo), sedaj obnavljajo. Kljub temu je tu* di ta izdala že precejšnje število knjig. Sedaj pripravljajo izdajo no* vega kratkega leksikona »Der neue Herder« (1700 strani). Cene vseh izdanih knjig so visoke, vsaj za na* še razmere. Herderjeve knjige ima v zalogi »Libreria Orbis Chatolicus«, Roma, Pjazza Montecjtorio, 117. Kako sem potoval (Ježe Gregor C. M. piie Iz Anerike) Kancem koncev sem ime! za le* tošnji oz. lanski Božič priliko vide* ti krasno pridigo o veličastnosti bo* žjega stvarstva. »Vulcania« je kolos, saj smo jo videvali v tržaškem pri* stanišču pred vojno. A ko jo oplazi rep ciklona, pa pleše kakor ribiška barka pod Prosekom. Če bi tega ne izkusil, bi ne mogel verjeti. A kako sladko se spi ob tem ziba* nju. Pravi nina * nana( Hvala Bogu za zdravje in mirne živce vse dni vožnje in vse lepe prizore. Kako je človeški jezik okorer), da bi to do* stojno izrazil in dopovedal. 27. december. Morje se je pomi* rilo, nebo je jasno, zrak pa čist kot ribje oko. Ljudje lezejo iz kabin kakor mravljinci spomladi. Nckate* ri niti ne najdejo svojih prostorov v obednici, ker jih ni bilo na spre* gled. Zvočniki že dajajo navodila glede izkrcavanja. Izvemo tudi to, da mo izgubili cn dan zaradi sluhc* ga vremena in da bomo prišli v Nc\v York šele 29. ob 8h. 28. decembra zvečer smo zavozili v izliv reke Hudson jn po nas so prišli amerikanski piloti; ko sem se zjutraj zbudil, sem zagledal, kako po broklvnskih ulicah švigajo avtomo* bjli in da vse pokriva sneg. Formalnosti na krovu so bile hitro opravljene in 29. decembra ob 9 u* ri sem segel v roke še na ladji svo* jemu sobratu, ki me je prišel čakat v Ncw York iz Perryville*a, nekaj minut za tem pa misijonarju s Kitajske g. Alojziju Ruparju. Šele pro* ti popoldnevu je bilo vso urejeno s kovčegi in zvečer smo sc sprehajali po krasno razsvetljenem New Yor» ku. Človek bi le gledal: reklame, krasno urejen promet, 15 m visoko božiibjo jVevo v parku vse v lučkah, med * in podcestna zUsz-nica, nebo* tičnikj. To je treba videti, povedati se ne da. Izreden vtis je name na* redila katedrala: red, snaga, lepe jaslice, okusna razsvetljava... Po* kleknil sem pred tabernakelj in za* hvalil Zveličarja za srečno pot. Čud* no se mi je zdelo, da se nič več ne vsi preveč tuji. In sredi teh ljudi se je zdel župniku deček tako osam* ljen in plašljiv, da je začutil, kako sc v njem budi sočutje, ki ga je v 'začetku skušal skoraj nekako za* treti. Župnik Firmin je bil sin trdnih delavskih staršev, vendar delavskih — oče jo delal v tvornjci vagonov neke železniške družbe — rocTil se je med ostružki. Vzgojili so ga z ve* liko resnostjo in z lastnim delom jc povsod dosegel prvo nagrado. Bil je, kot pravimo, »otrok svojih del«. Radi tega je imel že v krvi neko nagnjenje, da je bil strog z onimi svojimi farani, ki so se rodili na vrhuncu socialne lestvice. Od takih je zahteval neko ravnotežje med med njih socialnim delom in pre* mnogimi ugodnostmi, ki sf) jih našli že v svojih razkošnih zibelkah: ima* jo lagodno življenje, lahko se nauče zibljejo tla pod menoj. Naslednje jutro sem odšel v Cleveland, tam preživel novo leto in 3. januarja zve* čer ob 22.15 (v Trstu ste imeli že 4. januarja 4.15 zjutraj) sem pokleknil v kapelo naše hiše v Perrvv.jlle in prosil za blagoslov za nadaljnje dc* lo, kakšno, kje, kako dolgo... to vse je pa v božjih rokah. Hvala vsem -za vse. (Konec) Nekaj slovenskih družin v Severni Ameriki išče otroke - sirote, katere bi rade vzele za svoje. Za nadaljnje podatke se lahko obrnete na pisarno Dobrodelnega društva v Gorici. V Športni teden Pred 60.000 gledalci se je odigrala v Genovi mednarodna tekma: Italija* Portugalska : 4*1 (0*1) Italija: Bacigalupo — Ballarin, Ma* roso — Nnnovazzi, Tognon, Časti* gliano — Menti, Lojk, Baldini, Maz* zola, Carapcllcse. Portugalska: Barrigana — Virgiljo, Serafin — Canario, Fcliciano, Fer* rcira — Laurenco, Vasquez, Travas* sos, Albano. Sodnik: Sdcz (Francija). Prvi polčas: Gledalci prisostvuje* jo prvim lahkomiselnim naskokom italijanske enajstorice na portugal* sko mrežo. Vsi udari so brezuspešni. Mučna pozicija za italijanske bra* nilce nastane, ko bjje Travassos prosti strel. Bacigalupo sijajno bra* n! a ne obdrži žoge; Laurenzo jo plasira v mrežo: gol za Portugalsko. Drugi polčas: Italijani drvijo vra* tolomno proti portugalskemu gol* man*u. Napadi sc kopičijo: portu* galsko moštvo ne zmore zadovolji* ve obrambe. Počasi dozoreva ugod* no razvozlavanje igre v prid Itali* janom: zgoditke zadenejo Menti (12‘), Carapellese (221), Mazzola (30l) in Maroso (361). LOTERIJA Dne 26. t. m. izžrebane številke: GAGLIARI 80 34 75 20 MILAN 75 26 22 9 TURIN 34 38 88 69 BENETKE 29 11 75 20 NEAPELJ 89 52 78 72 FIRENCE 25 46 50 29 PALERMO 8 22 21 85 RIM 10 60 9 36 BARI f 48 24 40 19 GENOVA 23 68 45 47 Za naše ugankarje Rešitev uganke iz 3. številke: Led Eva Dan mnogih jezikov, deležcnj so svetne vzgoje jn visokošolske izobrazbe, lahko potujejo in vidijo prelepe kraje ter imajo moč, ki jo da denar in različne zveze------------- Kadar so njegovi mali župljani govorili o svoji bodoči odgovorno* sti in zlasti še, kadar so se nanjo pripravljali, je bil župnik z njimi zelo dober, kajti kdor hoče danes ali jutri voditi ljudstvo, mora biti pripravljen na trd in surov boj z raznimi prevejanci in odličnimi or* ganizatorji. Kadar pa so otroci sanjali samo o dobičku in uživanju in kadar jim slavno ime ali visok socialni položaj v njih vesti ni pomenil obenem tudi težjih dolžnosti tedaj jim je v njih lastno dobro in da prebudi v njih zaspalega človeka, glasno poudar* jal: »Vi ste kakor nekoristni okraski Dobili smo več pravilnih rešitev. Izžrebana je bila Žbogar Viktorija iz Gorice. Pri naši upravi dobi obljubljeno knjigo. UGANKE 1) Če čitaš me naprej, če bereš me nazaj, ti značim vedno isto. Kaj? 2) Ponoči bdi, po dnevi spi, svoja čreva je jn svojo kri pije. Kaj je to? 3) Svinja ima spredaj, pes pa zadaj. Kaj je to? Kdor bo prav rešil in bo izžreban, bo dobival en mesec naš list zastonj. Zanimivosti Semenišče~za ženske na Dunaju Na Dunaju so otvorili meseca sep* tembra lanskega leta posebno seme* njšče za ženske. To semenišče ima namen, vzgojiti ženske, ki naj bi podpirale župnike v njihovem delu, kot na pr. v župnijskih tajništvih, pri pouku kršč. nauka, pri mladin* skjh organizacijah, v župnijskih knjižnicah, v otroških vrtcih jn z obiskovanjem bolnikov. Gojenke, ki morajo imeti najmanj 18 let, živijo skupno tri leta v semenišču ter štu* djrajo stvari, ki so z njihovim poz* nejšim poklicem v zvezi. Program tega triletnega tečaja obsega študij teologije, dogmatike, moralke, litur* gije, cerkvene zgodovine, cerkvene* ga prava (posebno zakonsko pravo), ascetike, katehjstike, filozofije, la* tinskega jezika, kršč. umetnosti in literature. Poleg tega se učijo tudi družinskega vprašanja in socialnega skrbstva ter prejmejo tudi prakti* čen pouk o negi malih otrok. Va* dijo se nadalje v stenografiji in strojepisju, računoslovju jn knji* žničarstvu in gospodinjstvu kakor tudi v petju ter v igranju na har* monij oz. orgle. — Pogoj za ;vstop v to žensko semenišče je poleg piiporočila in zdravja srednjefol* ska matura oziroma posebna izkuš* nja. Obljubiti morajo obenem, da bodo po končanem semenišču delo* vale vsaj tri leta v službi Cerkve. Stoletnica smrti kardinala Mezzofantija Letos poteče sto let, odkar je umrl slavni poliglot kardinal Mezzo* fanti, ki je bil rojen v Bologni 1774. leta kot sin preproste družine. Postal jo duhovnik, profesor jezikov in pozneje kardinal. Imel je izreden spomin za jezike. Lahko rečemo, da je govoril več jezikov, kot jih štu* diranj ljudje po imenu poznajo. Kakih 40 jezikov je govoril prav dobro, kakih 30 jezikov je znal do* bro, pa jih ni govoril, ker ni imel prilike za to; kakih 'nadaljnjih 30 jezikov je znal nekoliko manj do* hro, poleg tega pa še polno itali jan* skih, španskih in drugih narečij. Vsega skupaj je poznal in tudi go* voril bolj ali manj dobro okoli 115 jezikov. Od slovanskih je poznal zelo dobro ruski, češki, in poljski in pretenko ošpičeni svinčniki, s ka* terimj domovina ne bo mogla pisati svoje slavne zgodovine!« Tudi Dominik jc bil deležen neka* terih podobnih pridevkov, ki pa so ga tako potrli, da se je župnik po* slej skrbno ogibal sličnih besed. In otrok mu je popolnoma odkrito po* jasnil svoj položaj: zavedal se je svoje dolžnosti, vedel je, da je zelo bogat in na žalost sin edinec, če* ravno bi bil tako rad imel še kake* ga brata in sestro ... Resno se je hotel pripraviti, da izvrši svojo na* logo, a se je čutil preslabega; v nravnosti je bil namreč ko brez hrbtenice. Iz njegovega otroškega pripovedo* vanja je župnik čital resnico ko v odprti knjigi. Zastonj se je spraše* val, kakšen je bil Dominikov oče, kakšnega značaja in kakšno dedno breme je naprtil svojemu sinu. O jezik. Umrl je kot kardinal dne 15. marca 1849. leta v Rimu, kjer poč;* va na Janikulu ne daleč od slavnega italijanskega pesnika Torkvata Tas* sa. ■ ■■■ . Za smeh in zabavo lv. Baloh V velikem navdušenju. — Pri otvoritvi živinorejske razstave je predsednik imel otvoritveni govor, v katerem je navdušeno vzklikal: »Že naši predniki so bili ponosni na svoje lope konje; tako velikih volov in tako lepih oslov kot pri nas ne. najdeš zlepa in svinjsko go* »podarstvo v naši deželi je daleč po svetu znano!« Brihten profesor. Star profesor je naročil v gostilni jetrca, pa ni bil zadovoljen, ker jih je bilo- tako malo. Zato pokliče* natakarja in ga nahruli: »Zakaj so jetrca tako majhna?« Natakar se’ nasmeje, sc hoče prikupiti profesor*-ju in zato mu pravi: »Jetrca so zato majhna, ker so od malega teleta saj ste tudi vi majhni, gospod pro* fesor«. Profesor osorno zakliče: »Pojdite-nazaj v kuhinjo in naročite za tnene-še ena jetrca, ampak jetrca od velikega teleta, kakor ste vi« Izšla je 6. številka „PASTIRČKA" V NEDELJO POP. OB 4.. SHOD SKALNICE PRI SV. IVANU. ZA TRŽAČANE USTNICA UPRAVE Ker nekateri tožijo, da lista no morejo kupiti že v sredo, opozarja* mo tržaške bralce, da se list tiska v sredo in pride v Trst v četrtek. Naročila, pritožbe radi pošiljk itd. naj se- pošiljajo na upravo lista in ne na uredništvo. Na uredništvo gredo zadeve, ki so nanašajo na vsebino lista. DAROVI Prijatelj lista. Trst 200: 3 druž* bcnice iz Trsta nabrale na delu 500; (zakasnelo) Prinčič Milan iz Belgije, z željo za čimprejšnjo vr< nitev in združitev vseh bratov v svobodno domovino, po kateri zelo koprnijo Koprivški fantje 500: Orel Marija 1000; iz Trsta (štiri številke) 12.014; Lutman Terezija, štandreŽ HO.— lir. Bog povrni! Za »Slov. sirot išče« Cen j. družina Tomšič iz Sovodenj 305; VI. 500; g. Ksist Hrovatin 1000; N. N. v Gorici za naše sirot' ne otroke 10.000; neka zbirka 53! Ivan Žvanut 100; ob priliki gpdo'" nega dne č. g. Petra Butkovjča na' brali v Sovodnjah 400 lir. Srčna hvala in zagotovilo hvs' težnosti in molitve! Odgovorni urednik : Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici ssJ, tem župnik ni vedel ničesar. Sic£f pa to tudi ni bilo tako važno, s®! jc dobro vedel, da se dečki vržeiL po materi, hčere pa po očetu sicer bi se moški preveč ločili ud žensk in bj s teni prenehala on11 medsebojna simpatija, ki jo je Boj ustvaril med možem in ženo. Dominik je bil izrezana mati. Nekega dne je župnik izvedel, d* jc gospa Yholdy kreolka.1 Otrok i1 bil torej dedno še bolj obremenje® kot je župnik mislil v začetku. Zat' si je tembolj želel, da dvigne dečk iz. takega stanja. Nadejal se je, J bo izklesal v njem krepko voljo ljubeznijo, s poukom in z otrokovi® sodelovanjem pri najrazličnejše® delu; od kraja bi mu pomagal P1 lahkem delu, pozneje pa tudi Pf težjem. (Nadaljevati