Slev. 156.
f LMfflt, ▼ STGflfc Sto 15. Tnfffa ws.
Poskrbim Storita sfote 2 MUDIL
—-
Naročnina
sa državo SHS: M ntHC ...... Din 90
M pol leta ..... .120
m celo leto .... . Ml
sa inozemstvo:
mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
T JegoelerlJt .... Din 00 T laosemstva.... . 80
prilogo Ilustrirani Slovenec
Cene InseraJom?
Enoatolpna petttM vrata malt oglasi po Din 1*90 ta Din 3*—, vočti oglasi nad 45 mn> višine po Din 2*90, veliki po Din 3 — tn 4 -, oglasi v uredniškem deln vnrHca po Din
Pri vt&jam naročilu pflpurt
izhaja vsak dan izvsemft ponedeljka in dneva po praznika ob 4. ari zjutraj
Poštnina plačam v uotoviH
Uredništvo je v Kopitarjevi nltd 6/m. Rokopisi •e ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, apravniStva 328.
Političen Sist za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.549 (za inserate) Sarajevo 7.5(53, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
OB DARITVI EDINOSTI. (Bratom od vzhoda in zapada.)
Devica verna, božja Porodnica! Kaj videla si v radostni Ljubljani, kaj videla si v stolnici prostrani? — Ciril Metodov videla sem rod, v svetišče skupno jih je vodil pot.
Gospodin, pomilui!
Devica sladka, božia Porodnica! Kaj slišala si v slavnostni daritvi, kgj slišala si v bratovski molitvi? Ciril Metodov slišala sem rod: Da?, v eni cerkvi združi nas, Gospod!
Gospodin, pomiluj!
A fi slovanski, verni rod slovanski, kaj ii si v duhu videl na višavi, kaj ti si v duhu videl v božji slavi? Odprto sem videl materno Srce: vsa srca 1< svojemu Solncu hite.
Gospodin, pomiluj!
A fi slovanski, mili rod slovanski, kaj ii si slišal v angelskem predglasju? — Skrivnostno pesem o pšeničnem klasju; usmiljeno je pelo jo Srce; od Matere k Sinu prošnje kipe.
Gospodin, pomiluj!
>0 sveti Oče« — božji Sin sc dvigne — ponavlja prošnjo v krvi porošeno: »Naj bodo eno, kot sva midva Eno!« Obok odmeva: Eno ves slovanski rod, *<ot sta bila v veri eno Ciril in Metod.
Gospodin, pomiluj!
Silvin Sardenko.^
Torek, 14. julija.
H. DOPOLDANSKO ZBOROVANJE V UNIONU.
Vžeraj, v lorek, dne 14. julija, dopoldne se je vršilo v Unionu drugo znanstveno zborovanj« kongresa. Udeležili so se ga kot v pondeljek vsi odlični gostje ter z velikim zanimanjem sledili izvajanjem predavateljev. Dopoldansko zborovanje je trajalo do pol 1 popoldne. Dva relerata sta se morala prelo-Bti na popoldan.
Prvd je nastopil P. R. Janin z referatom
• sedanjem stanju vzhodnih cerkva in obredov.
Najprej je podal splošen pregled o vseh vzhodnih cerkvah in jih porazdelil tako, kot Je razvidno iz spodaj stoječega pregleda. Po tem imamo ločiti 1. cerkve z bizantinskim obredom in 2. cerkve ostalih obredov, kamor sc prištevajo: ari.ienski, sirski, kaldejski, inaro-aiSki in koptiški obred. V vseh teh obredih Imamo ločiti tako zvane odpadniške cerkve in katoliške cerkve. Na teh cerkvah je treba Stndirati cerkveno organizacijo, število škofij, število vernikov, klerikov, redovnikov itd. Referent je točno označil sedanje stanje teh oerkva; nato je prešel k notranjemu življenju teh cerkva, navedel njihove stike med seboj, odnošaje, v katerih stoje do državnih oblasti; odnošaji do države so pogosto zelo zamotani, dasti v Rusiji, in morajo cerkve pretrpeti marsikatere težave. Zanimiva je nadalje ureditev klera in krščanskega ljudstva, življenje menihov po samostanih in še mnogo drugega.
Poleg cerkva z bizantinskim obredom, ki Šteje razmeroma največ članov (nad 151 milijonov) , ne smemo prezreti ostalih cerkva, od katerih ima vsaka svoj liturgični jezik in svoje obrede. Za nas sledi zlasti ta zahtevek, da moramo bolje kot doslej poznati vzhodne cerkve. Le tako bo mogoče uspešno delati za cbližanje Vzhoda in Zapada in za edinost rseh onih, ki verujejo v Kristusa.
Za praktično delo si je predavatelj zamislil tele smernice: da bi se bogoslovcem dajali čim obširnejši nauki o zgodovini, litur-jjiji in nauku vzhodnih cerkev. Da bi se za ljudstvo izdali popisi vzhodnih obredov in rzhodnih cerkva, in da bi se tudi širši krogi lainteresirall za sporna vnrašanja med Vzhodom in Zaoadom.
Drugi referat je imel O. Damian G h i u 1 o f f
o stanju sedanje, bolgarske cerkve in njenih odnošajih do katoliške cerkve.
Po pregledni statistiki o bolgarskih semeniščih, o teologiji Bolgarske in njeni dogmatiki je referent podal sliko o samostanih, verskih družbah, socialno-karitativnem delu, o duhovnem življenju v splošnem. Tuintam se slišijo žalostni in obupni glasovi, zlasti so težave v delu za prenovljenje družabnega življenja. v boju proti framazonstvu. Literarno in znanstveno delo ima pokazati marsikaj lepega in precejšnjih uspehov. Katoliški cerkvi javno mnenje in teologi niso naklonjeni, smatrajo se za člane prave cerkve. Zavedati se moramo zato velike odgovornosti, ki jo z delom za zbližanje s svojimi najbližjimi brati, vzamemo nase; uspeh našega dela bo v edinosti zapadnih in vzhodnih cerkva.
Kot tretji referent je predaval P. S. Sa-f a v i 1 e
o ceščenju sv. Evharistije na vzhodu.
Evliaristija je zakrament edinosti, prvič že po tem, ker vse kristjane druži po Kristusu Gospodu; kruh — telo Kristusovo je sredstvo, po katerem smo združeni v mistično telo Kristusovo. A sv. Evliaristija je še v drugem pomenu zakrament edinosti med Vzhodom in Zapadom. Po cerkvenem nauku in po ceščenju sv. Rešnjega Telesa vlada med vzhodnimi in zapadnimi cerkvami veliko soglasje in edinost.
To nam pokaže že zgodovina. Že v prvih stoletjih pred in po razkolu je bilo to soglasje očito. To se vidi, če pregledamo nauke in izreke svetih mož na vzhodu in zapadu. Vsi poudarjajo zlasti eno točko, važnost pogostega obhajila. Pa tudi praksa v obeh cerkvah potrjuje to; cerkvi sta v glavnem soglašale glede načina češčenja sv. Evharistije. — V zadnjih stoletjih pa je v vzhodnih cerkvah prodrl iz različnih razlogov rigorizem v praktičnem religioznem življenju; razširil se je neke vrste >janzenizeni«, ki v velikem obsegu ovira, da bi se sadovi češčenja presv. Evharistije razširili med verniki. A verski zakladi so ostali nedotaknjeni, treba jih je samo dvigniti in spraviti do življenja in z njimi se bodo spravili do uresničenja tudi vsi sadovi in nadnaravni učinki. Če hočemo torej delati za edinost cerkva, mora bili naša prva skrb in glavni poskus, da se na Vzhodu poživi češcenje sv. Evharistije tako kot je bilo v prejšnjih stoletjih.
Kot zgled in sredstvo za dosego tega cilja nam pa more služiti delo znamenitega in plemenitega bizantinskega teologa, ki je živel tri stoletja po velikem razkolu in tedaj užival velik ugled, Nikolaja Kabazile (f približno 1370). Zbral je in napisal zbirko premišljevanj
0	sv. Evharistiji, iz katerih je dvoje razvidno: njegovo globoko, pristno kaloliško č e š č e -nje sv. Evharistije, poleg tega pa njegovo globoko razmišljanje o Ceščenju sv. Srca Jezusovega.
Pa ne samo njegova, tudi druga podobna dela (ki jih je predavatelj našetl v dolgi vrsti) je treba med duhovniki in izobraženimi lajiki Širiti; Ln sicer med katoliškimi iu pravoslavnimi. Katoličani se imamo še mnogo naučiti; spoznati moramo zaklade češčenja sv. Evharistije, ki jih hranijo vzhodne cerkve, bolje kot doslej in jih vzljubiti; vzhodni kristjani pa se iz teh zakladov nauče lahko pravega >življenja v Kristusu živeli bodo v duhu edinosti; saj je sv. Evliaristija ona vez, ki druži vzhodno in zapadno cerkev.
Kot četrti referent je nastopil dr. J. K a -
1	a j. Predaval je
o grško- slovanski liturgiji — maši.
Označil je običaje, razširjanje liturgije ter liturgijski jezik. Podal je nadalje sliko o zgodovinskem razvoju ter podrobno analizo celotne liturgije; navedel je njene tri stopnje: pripravo, liturgijo katehunienov in liturgijo vernikov. Posamezna dela je obširno primerjal z rimsko liturgijo. Namen njegov je bi! pokazati. kako so starodnvuost, razširjenost, le-
pota grško-slov anske liturgije, ljubezen med brati, ki jo ta obred širi, dovolj močni razlogi, da to liturgijo spoznamo, častimo in ljubim >. Nikakor ni monotona in tuja življenju.
POPOLDANSKA LJUDSKA PREDAVANJA.
V torek popoldne je govoril v >Unionu«; dr. D. Njaradi, križevski škof
o evharistiji in cerkvenem edinstvo.
Jekus Kristus se pogosto nazivi je dobri pastir, ki skrbi za svoje ovce. V apostolih je čuval Kristus edinost, kajti ona je temelj vsaki skupnosti. Po Kristusu naj bi bila edinost najbolj jasni znak njegove Cerkve. Mi se v sv. Evharistiji zedinimo s Kristusom, z njim, ki je molil, da bi tvorili vsi eno nerazdeljeno kraljestvo. Kristus je nerazdeljiv in vsi, ki smo z njim, ne moremo biti razdeljeni. Notranji princip cerkvene edinosti je presv. Evharistija. Kako dobro so razumeli prvi kristjani pomen sv. Evharistije! Moč in edinost so našli v njej; lahko rečemo, da je sv. Evharistija rešila krščanstvo pred paganstvom, ona je tudi zadala smrten udarec paganstvu. Kako je cenil sv. Ivan Zlatoust sv. Evharistijo, vidimo iz ! -ga, da se je z vso odločnostjo uprl onim, ki ;*> trdili, da je dovolj biti dvakrat v tednu pri sv. obhajilu. Na zahodu pa je jelo češčenje sv. Evharistije pešati, verniki so opuščali prejemanje zakramenta sv. Rešnjega Telesa in zgodila se je največja nesreča za vse kristjane, prišel je razkol. Na zapadu pa je bilo boljše v tem času glede tega. Ko pa so v 13. stoletju tudi na zapadu pričeli skrivati Kristusa, je tudi sem prihitela poguba, nastale so verske zmešnjave, ki so jih porabili krivoverski agitatorji v svoje namene. Sv. Evharistija oživlja skupnost, ona je duša Cerkve. Še danes so krasni zgledi neomajene ljubezni do sv. Evharistije, pa naj bi bilo prestati radi tega tudi najhujše.
Ce danes stopimo v pravoslavno cerkev, vidimo marsikaj lepega, toda opaziti moramo, da manjka sv. Evharistije, ki je le delna. O notranji pripravi se pri prejemu sv. obhajila ne govori, zato je to še bolj čudno. Znani so mi slučaji, ko je deca prejela že sv. obhajilo, a ni bila še pri sv. spovedi. Sv. Evharistija je neobhodno potrebna vzgajajoči se mladini. Sv. Evharistija pa je tudi življenje Cerkve, kot sem rekel in najjačji temelj njenega edinstva.
Škof Njaradi je bil burno aklamiran za izredno lep in pomemben govor.
Sledil je referat P. Roka Rogošiča
o današnjem stanju vzhodne cerkve.
Nimam namena kritikovati ne obsojati razmer pravoslavne cerkve, anipak povedati le ono, kar Srbi sami pišejo o svoji pravoslavni cerkvL
Vzhodna pravoslavna cerkev je danes organizirana na principu federalizma. Lahko rečemo, kolikor je samostojnih držav, toliko je tudi samostojnih cerkva. Ko se ustanovi nova država, se ustanovi tudi nova avtokefalna cerkev. Danes obstoje sledeče slovanske avtoke-falne cerkve: Ruski patrijarhat, Srbski patri-jarhat, Bolgarski eksarhat, v najnovejšem času Ukrajinska cerkev, ruska nietropolija na Poljskem in v bližnji bodočnosti je možna češkoslovaška arhiepiskopija. Poleg slovanskih samostojnih cerkva imamo še grške, runiun-sko in albansko cerkev poleg treh starih patrl-arhij, tako da je v celoti 11—16 avtokefalnih vzhodnih cerkva.
Današnje stanje v vzhodnih cerkvah je precej kritično. V kakih razmerah je samo ruska cerkev! V programu vesoljnega pravoslavnega koncila je poleg revizije kodeksa tudi vprašanjo števila zakramentov itd. Danes so najboljše romunska, srbska, bolgarska in grška cerkev.
Govoriti hočem le o srbski praav oslavni cerkvi. Obnovljeni srbski patrijarhat ima danes med v/hodnimi cerkvami gotov primat. V resnici srbska cerkev po obsegu »voje juris-dikcije in številu članov ne zavzema prvega mesta med vzhodnimi cerkvami. Ona ima skupno 27 eparbij. Pod okriljem srbske patri-
arhije je še okoli 30 cerkev v Ameriki. Srh ska cerkev pa zavzema po svojih delegatih prvo mesto, kar se tiče odlokov na vesoljnen pravoslavnem kongresu v Carigradu.
Danes ima srbska cerkev teološko fakot teto v Belgradu, ki spada v kompetenco mini. strstva za prosveto. Poleg tega obstoje še bogoslovja v Sremskih Karlovcih, v Bitolju, < Cetinjali, v Prizrenu in Sarajevu. Sedaj so vsi ta bogoslovja državne šole, država jih usta navija in vzdržuje. Bogoslovja imajo 5 razre dov. Učitelje imenuje minister za vere.
Za vzgojo redovnikov skrbi samostan.-ka šola v samostanu Rakovici pri Belgradu. Ta sola pa je povsem cerkvena, šola traja 4 leta
Letos je vlada podelila jeruzalemski pa trijarhiji za vzdrževanje starih srbskih samo stanov v Palestini in S in a ju 147.000 Din.
Ženski samostani so pri Srbih propadli sedaj se trudijo za njih obnovo.
Srbska bogoslovna znanost ni velika. Drv bro je razvita domača cerkvena zgodovina. Sedaj Srbi tudi nimajo slrogo znanstvenega bogoslovnega časopisa. Imajo pa sledeče bogo slovne časopise: 1. >G1 a s n i k službeni list srbske pravoslavne patrijarhije, 2. >Vesn i k Srbske Cerkve?, organ svečeniškega udruženja, 3. »Hriščanski život«, 4 r-Crkva i životc, poučno-popularni raso pis, 5. »Pravoslavni Hriščanin m 6. >H r i š č a u s k a Z a j e d n i c ai.
Napram kat. Cerkvi so Srbi še dokaj pri jazni.
Med Srbi se danes mnogo širijo protestan-lovske sekte: nazareni, adventisti in drugi.
Pastirsko delovanje je zelo slabo. Vzrob temu je nesoglasje med mlajšimi in starejši.' mi svečeniki, posebno pa radi tega, ker sta vi-šji in nižji kler dva različna dela. Med njima ni edinosti.
Mnogo pričakujejo Srbi od bogomoljske ga pokreta. To je najvažnejši pojav v moder nem srbskem religioznem življenju. To re ligiozno gibanje je izšlo iz naroda samega Spoved in obhajilo Bogonioljci visoko cenijo Voditelji tega pokreta so navadni kmetje. — O Bogoinoljcih se pripovedujejo najbolj raz lične in zelo čudne stvari. Sv. Sinod je 1. 1923 odredil, da naj svečeniki napram temu giba nju zavzamejo stališče nevtralnosti ali še bolj? protektorata.
V današnji srbski cerkvi je mnogo pro blemov in mnogo reform na dnevnem redu Pred narodno skupščino v Belgradu je sedaj »Zakon o srbski Cerkvic, s katerim pa ne so glašajo popolnoma srbski škofje.
Srbska cerkev ni več državna cerkev, kol je bila to preje v kraljevini Srbiji in Črni gori Od zedinjenja srbske cerkve do danes se dela za organizacijo srbske zedinjene cerkve.
Nadejamo se lepših časov za srbsko pra voslavno cerkev, časov, o katerih so kot pri?? ostale ruševine starih srbskih samostanov.
Za krasno izvajanje je prejel govornik obilo priznanja.
PREGLED VZHODNIH CERKVA.
(Pojasnilo k predavanju P. R. Janina.)
1. Cerkve bizantinskega obreda.
'A. Pravoslavne cerkve;
I. Slovani (liturgični jezik: starosloven-
ski:
1.	Ruski patriarhat v Moskvi 110.000.000.
2.	Srbski patriarhat 3,602.227,
3.	Bolgarska cerkev 4,200.000,
4.	Poljska pravoslavna cerkev 2,800.000
5.	Estonska pravosl. cerkev 210.000,
6.	Litvanska pravosl. cerkev 138.000.
7.	Finska pravosl. cerkev 50.000,
8.	Češka narodna cerkev 525.332,
I). češka pravosl. cerkev 72.696.
FI. Romuni: Patriarhat v Bukarešti il mi lijonov 500.000.
III. Grki: 1. Carigrajski patriarha! 2 mi' lijona 300.000,
2.	Grška cerkev 3,700.000,
3.	Ciprski arhiepiskopat 250.000.
4.	Ameriški arhiepiskopat 200.00u,
5.	Avstralski arhiepiskopat 7.500.
6.	Kolonije 50.000.
%
SLOVENEC, cb* M>. pm m
Sle«. 1S&
TV, MeHrtU tUturgiCn! Serikt grSko-arab-skOc
i, 'Antiohijski patriarhat 150.000, (2. Jeruzalemski patriarhat 86.000, 3. Alekaandrijski patriarhat 110.000, SmajaJri aiihepiskopat 100, ,,> 5. Kolonije 15.000. N. Georgijci; Katolikat 2,500.000. rVI. Albanci: Albanska cerkev 180.000. Vseh pravoslavnih £44,595.855.
R. Katoliška cerkev bizantinskega obreda.
I. Grška cerkev v Carigradu in Grčiji 1.800.
1.	Melkitska cerkev v Antiohiji 165.000. III. Italo-grška cerkev 82.000.
T V. Rusinska (ukrajinska) cerkev: v Galiciji 3,550.000, na Češkem 552.638, v Bukovini, Ogrski, Bosni 109.471, v Ameriki 830.000.
V.	Srbi 31.660.
VI.	Bolgari 6.000.
Vil. Romuni in v Ameriki 1,450.000. jVIII. Ogrska cerkev 25.000. Vseh katoličanov 6,803.569, vseh kristjanov bizantinskega obreda: 481,399.424.
2.	Cerkve armenskega obreda (liturg. jezik: staroarmenski):
A. Gregorijanske cerkve 3,000.000, R. Katoliška cerkev 105.000.
8. Cerkve sirSkeg* obrdRa (liturg. jezik: staiio sirski):
[A. Jakobitska cerkev y 'Antiohiji 80.000, a" B. Katoliška cerkev v 'Antiohiji 45.000.
4.	Cerkve kaldejskega obreda (liturg. jezik: kaldejski):
Kaldejci: A. Nestorijanska cerkev 80.000, B. Katoliška cerkev 60.000; Malabarenzi: A. Nestorijanska, Jakobit-ska cerkev 360.000,
B. Katoliška cerkev 447.488.
5.	Cerkve maroniškega obreda (liturg. jezik: sirski in arabski):
Patriarhat v Antiohiji 350.000.
6.	Koptiški obred (liturg. jezik: koptiški in geziški):
Kopti: A. Pravoslavna cerkev v Aleksan-driji 750.000,
B. Katoliška cerkev v Aleksandriji 25.000. F.tiopi: A. Monofizitska cerkev 4,000.000, B. Katoliška cerkev 20.000.
>	Celotni pregled:
\ i.	bizantinski obred	151,399.424
2.	armenski obred	v	3,105.000
3.	sirski obred	;125.000
4.	kaldejski obred	947.488
5.	maroniški obred	350.000
6.	koptiški obred	4,795.000
Vse vzhodne cerkve 160,721.912 Od teh katoliških 7,855.976 (— 4-9%) shizmatičnih 152,865.945 (= 95-1%).
Poljubna gospodarska, oz. davčna politika vlade-
Posebno mišljenje Jugoslovanskega kluba.
Jugoslovanski klub je predložil narodni skupščini sledeče Posebno mišljenje:
Od sprejetja ustave do danes se je pri nas državno gospodarstvo vodilo večinoma na podlagi dvanajstim Odobrili so se le trije redni proračuni, dočim traja gospodarstvo na podlagi dvanajstin nad 3 leta. Tak način finansi-raiija moramo najodločnejše obsoditi, ker onemogoča uvaževanje stvarnih državnih potreb in ker otežkoča stvarno presojo državnih dohodkov. Osobito moramo obsojati, da se omejuje kontrolno pravo parlamenta s tem, da se parlament ne obvešča pravočasno in izčrpno o načelih finančne politike, o načelih davčne politike, zlasti ne o načelih valutne politike; parlamentu se onemogočuje kontrola budgeta s tem, da se ne predložijo kljub opetovanim zahtevam računski zaključki za pretekla proračunska leta, v prvi vrsti za leta po zedinje-nju, to je za leta 1919 do 1924-25.
Valutna politika se vodi brez ozira na celokupno naše gospodarstvo, vodi se le iz vidika koristi za mali krog ljudi. Nestalnost valute, previsok kurz dinarja, ki nima notranje kupovne moči, ubija naše gospodarstvo, favorizira uvoz, a onemogoča izvoz. Posledice so: omejitev obratovanja domače industrije, ki povzroča brezposelnost, gospodarska kriza v trgovini in obrti, zadolževanje kmečkega stanu, ki ne more vnovčiti svojih glavnih pridelkov. Dokler se ne povzdigne notranja kupovna moč dinarja, pomenja narastek dinarja za najširše gospodarske kroge gospodarsko zlo; nam je potrebna stabilizacija dinarja in se mora valutna politika voditi v tem pravcu.
V davčni politiki noče vlada zapustiti že tolikokrat grajane smeri, noče pričeti z izenačenjem davčnih bremen v celi državi v smislu čl. ;116 ustave. Ne le, da se preneha s staro, j popolnoma pogrešeno davčno politiko, temveč ' se celo dosedanji sistem še poslabšuje v ško- j do prečanskih krajev. V dokaz nekaj številk: j
Koliko plačuje Slovenija več nego more in mora?
V 1. 1924-25 je plačala Slovenija na neposrednih davkih 114.2 milijonov dinarjev, ako-ravno je bilo po proračunu predpisano le 74 milijonov dinarjev, plačala je torej za 40.2 milijona dinarjev več kot se zahteva po proračunu, medtem ko je štirikrat večja Srbija s Črno goro plačala le 197,6 milijonov dinarjev, niti dvakrat toliko ko Slovenija, a samo za 8 milijonov dinarjev več kot določa proračun. Plačilo Slovenije je za 55 odstotkov prekoračilo proračunsko vsoto, dočim v primeri s Slovenijo nedovoljno plačilo Srbije presega proračun le za 5 odstotkov.
Takozvane začasne 500 odstotne in 30 odstotne doklade na zemljiški davek, odnoicno ostale neposredne davke, je plačala Slovenija meseca marca 1925 4 milijone dinarjev, Srbija pa le 4.6 milijonov dinarjev, za mesece januar, februar, marc 1925 je plačala Slovenija J2.4, Srbija pa le 9.2 milijonov dinarjev.
Po proračunu za 1.1924-25 odpade na Slovenijo dohodnine z vsemi dokladami vred 33 milijonov dinarjev, predpisalo se je pa na podlagi izkaza delegacije ministrstva financ v Ljubljani 62.3 milijone dinarjev ali za 90 odstotkov več kot določa proračun.
Hišna najmarina je neznosno breme za hišne posestnike, znaša v Srbiji 9.88, v drugih pokrajinah 26.52, v Sloveniji pa 41.60 odstotkov čiste najemnine 1 Bremena so neznosna radi visokih avtonomnih doklad, ki znašajo v večini občin v Sloveniji okrog 500 odstotkov, v več kot 500 občinah pa celo od 500—1000 odstotkov.
Zahteve slovenskih gospodarskih krogov.
Neenaka, pretirana in za vse sloje v Sloveniji neznosna davčna bremena so privedla gospodarske kroge do tega, da prirejajo protestne shode proti pretiranemu obdavčenju.
.Taki sbodi so se vržili v Žaku (26. aprila), y Slov. Gradcu (7. junija), v Ljubljani (21. junija) io v Celju (23. junija). Teh protestnih shodov so se udeležili zastopniki vseh strank in so bile soglasno sprejete predložene resolucije. V teh resolucijah se zahteva:
1.	glede dohodnine: povišanje ekslstenč. minima na 20.000 Din, sprememba lestvice za odmero dohodnine in kronske v dinarsko veljavo, kot podlaga za odmero dohodnine naj služi triletni prerez dohodkov, izdajanje plačilnih nalogov, ukinjenje plačila invalid, davita in komorskega davka od dohodnine!
2.	glede hišne najmarine: ta davek naj se izenači s hišno najemninskim davkom v Srbiji, naj se ukine 30% doklade od deželnih doklad;
3.	ukinjenje 2% davka za ročne delavce;
4.	revizija zakona o taksah;
5.	predpis davka v prvi polovici davčnega leta, in ne šele potem, ko je dohodek že
porabljen;
6.	milješe postopanje pri iztirjevanju davkov;
7.	izenačenje davkov . celi državi.
Ti protestni shodi so glasen ia jasen opc-j min vladi, da naj preneha s pe^ubno davčno j politiko, so klic obip"-- a in plačila nezmož-' nih davkoplačevalcev v Sloveniji. Karakteri-! stična zadnja točka resolucije protestnega 'hoda v Ljubljani, ki se glasi:
>Pozivljamo vse poslance iz Slovenije, da odločno nastopijo v naro.' -i skupščini in pri g. finančnem ministru, da se zgoraj navedena davčna bremena v Sloveniji, že v dvanajsti-nah, ki so v razpravi za tekoče leto, odpravijo, oziroma ublaže. Če vlada noče uvideti našega položaja in zmanjšati naših bremen, zahtevamo, da noben poslanec ic Slovenije ne glasuje in ne podpiše dvanajstin, ki so sedaj v razpravi in podvzamejo vse korake v dosego naših zahtev. Apeliramo na narodno skupščino v celoti, da uvidi davčno preobremenitev Slovenije, ki ji grozi gospodarska propast.
Protestni shodi zoper davke se vrše tudi v bogati Vojvodini.
Kako vlada »štedi«.
Dne 25. maja je gospod finančni minister poslal finančnemu odboru pismo, v katerem ga poziva k sodelovanju v cilju štedenja. V tem pismu je treba podčrtati dve izjavi g. ministra; prva, da so davčna bremena dosegla vrhunec in da se ne more misliti na povišanje starih, od. uvedbo novih davkov, doldad itd. in druga, da se zelo težko pokrivajo i odobreni krediti. Pričakovali bi, da bo g. minister z ozirom na ti dve izjavi v predloženih dvanajstinah pričel z zmanjševanjem davčnih bremen in z zmanjševanjem drž. izdatkov, vidimo pa ravno nasprotno! Uvedel je spet dve novi bremeni: povečal je ceno na sol, katero povečanje bo dalo 60 milijonov dinarjev novih dohodkov (5 Din letno na prebivalca) in z novim carinskim tarifom povišal uvozne carine. G. minister je ostal zvest svoji davčni politiki, ki obstoji v tem, da pridobiva večino državnih dohodkov državni blagajni potem posrednih davkov (neposredni davki znašajo le 1jln vseh državnih dohodkov), ostal zvest metodi, da naj večino državnih izdatkov pokrivajo najširši sloji ljudstva, pokrivajo oni, ki žive v najbednejših razmerah in se bore za obstanek. Posledica teh povišanj bo naraščanje draginje, posledica bo, da bodo življenjski pogoji srednjega stanu, osobito pa delavskega stanu še težavnejši. Kakor se povečavajo bremena, ravnotako se povečavajo i krediti. Obsojati moramo povečanje kredita za dnevnice poslancev od 3 milijonov, v dvanajstinah za mesec april-julij, na 14 milijonov dinarjev v sedanjih dvanajstinah in to v času, ko vlada trdi, da nima sred-
stev za uradnike, bedne penzijomste, invaU de itd., t času, ko se, kakor pozneje navajam^ ne izplačujejo honorarji, prispevki it<L, katq re bi morala vlada po zakonu izplačevati, J času, ko vlada ne izpolnjuje danih obljub, ti katere obstoji moralna obveza vlade, v času ko se n. pr. rudarjem v Velenju akordne pd stavke znižujejo za 30%. Povečujejo se pre tirano visoki krediti za vojaštvo, ki znašaj* po proračunu 1956 milijonov dinarjev, da s» ponovno dovoljuje za nabavo vojaške hram 42 milijonov dinarjev, za nabavo oblek 4 mi lijone dinarjev in to v času, ko se dviga vred nost dinarja in bi bilo pričakovati, da bod< krediti dovoljeni po budžetu ne samo zada stovali, nego bodo znatni zneski še preostali Povečujejo se krediti za oboroženje, za izpo polnitev orožarne v Kragujevcu; za te namen« se odobrava preko 30 milijonov dinarjev, zt potrebe ljudstva, za potrebe bednih slojev — nema para. Pretirano visoki dispozični fondi ki znašajo po budžetu 146 milijonov dinarjev A) se povišali v dvanajstinah za mesece april julij in se povišujejo tudi v teh dvanajstinah ,V prejšnjih dvanajstinah se je povišal dispo žični fond ministr. predsednika za 1 milijo« dinarjev, dispozični fond ministra notranji! zadev za 1 mil. dinarjev, dispozični fond mi nistra zunanjih zadev za 2.75 mil. dinarjev) budžetskih rezervnih kreditov za 20 mil. dv narjev. V sedanjih dvanajstinah se. ponovn« zvišuje dispozični fond ministr. predsednik« za 1 mil. dinarjev, ministrstva notranjih za. dev za 'J mil. dinarjev, ministrstva zunanjih zadev za 3.333 mil. dinarjev. V celem bo vlada potrošila do konca novembra brez kontrol« parlamenta, brez odobrenja Glavne kontrok 176 milijonov dinarjev.
Leteči dolgovi
Sedanji finančni minister sa vedno hvali, da je prenehal z zadolževanjem pri Narodm banki in da vodi mnogo boljšo finančno poli« tiko kakor so jo vodili njegovi predniki. Resnica je, da on ne dela več dolgov pri Narodni banki, zato pa ne vrši izplačil, katere bi moral vršiti v smislu zakonov, zato dela dolgove, katere imenuje leteče dolgove doma in v inozemstvu. Koliko znašajo ti leteči dolgovi, ne ve nikdo, niti sam finančni minister ne, ker se vsak trenutek pojavljajo novi dolgovi. Komaj se zamaši ena luknja, komaj se po mnogokratnem dreganju izplača kak star dolg, se pojavi že nov in tako gre naprej od meseca do meseca. G. finančni minister je poslal dne 13. maja vsem ministrstvom in vsem državnim ustanovam poziv, da mu predložijo sezname vseh dolgov; ali je dobil te sezname, koliko znašajo ti dolgovi, g. fin. minister ne pove. Dolžnost finančnega ministra bi bila perijodično, recimo vsako četrtletje predložiti finančnemu odboru seznam vseh še obstoječih dolgov, da bi se moglo kontrolirati, ali in v katerem znesku obstoje ti dolgovi. Za izplačilo starih dolgov služi v budžetu postavka pod označbo »Državne obveze iz prejšnjih let« v znesku 60 milijonov dinarjev, nadalje kredit v dvanajstinah za april-julij v znesku 50 mil. dinarjev in kredit v dvanajstinah za avgust-november v znesku 40 mil. dinarjev. Ti zneski so z ozirom na izjave prejšnjih finančnih in resornih ministrstev mnogo prenizki, četudi sedanji minister trdi, da ni večjih dolgov, da le obstoje spori radi nekih nabavk ministrstva vojne in javnih zgradb.
Vlada noče izplačati uradništvu dolžne razlike.
V čem obstoje ti dolgovi, ki se cenijo na okroglo A-Vi milijarde dinarjev? V prvi vrsti v terjatvah raznih tovarn na Ogrskem, v Avstriji in na Češkem za popravljene lokomotive in vagone, v terjatvah inozemstva, katerih izplačilo neprestano urgirajo zastopniki orne-
Dr. Joža Glonar:
Onstran šmarne gore.
>The Platanes«, 5. julija Drugi tisočak! Tokrat pa dobre mere in vage<, tako da se mi ni treba opravičevati pred uredništvom dn upravo! Odmerjen celo
tako obilno, d* ne em, kako bi ga potrati 1 v ozkem ok'iru pn^ga samega, podlistka, Pn-ikiisimo!
Za MiLflcimtiom hitimo pieko plodne ba-aroke visoke planote in se počasi dvigamo na Švabsko alpo. V vlaku te preseneti opozorilo na tatove prtljage in obljuba nagrade 50 mark, če pomagaš katerega zalotiti, preseneti te iz redna čistost oken, pni katerih moraš prej poskusiti s prstom, predno riskiraš, da si razbiješ nos; tako so prozorna. Sreča nas je združila s prijetno družbo; pomenek vodi zgovoren inžener Saksonec, ki je prebrodil mnogo sveta, tudi Rusijo, in ki pozna kraje, skozi katere voaiimo. Tako je v našem oddelku kmalu rivahno; v sosednjem absolvirajo obligatni potniški pomenek s formalno ceremonijoznostjo in pusto dostojanstvenostjo, kakor kaki upravni svetniki kake banke ali kak ministrski svet kje na — zapadu. Pokrajina je rodovitna, mestoma sicer močvirna, povsod! pa vzorno oskrbovana.
Pri Ulmu vidim prvič Donavo! Posebno spreten nisem, toda zdi se mi, da bi z lahkoto ......t i..,.,.r,., npn!..(i tiio l7it Dimom (rrpmn
pOgn.ll IWllllL.ll [JICIVV .ijC. ..£1 V.IUIVIII ^1^7111.7
-kozi dva tunela. »Oklopi nekdanje trdnjave, I oda že davno neporabne,* razlaga inžener. Resi Na drugi strani teh okopov se pase ~ji>da kakih sto ovac aH še več, prva, ki jo
na tej poti vidim. Počasi prihajamo v vviirtem-berški »L&ndle«, pokrajino, ki s svojim sadnim drevjem močno spominja na Slov. gorice, samo da je sadno drevje tod skrbno negovano in ni med njim z mahom in linioin porastlih starcev ali pokvek in invalidov. Tod se prideluje mnogo sadjevca, ljudje so — kakor Gornjeavstrijoi — znani po svojih trdih bučah. ■ Svako aelo jedna varoš!«
Plochiagen! Srce se Ti razveseli ob imenu in kraju — od sadjevca preidemo k vinu; tukaj vidiš, odkar si zapustil Slovenijo, prve vinograde, skrbno obdelane in zgrajene na terasah, kakor v našem Primorju. Enako veselje te čaka onstran Vogezov šele v Epernayu, toda ta kraj je bolj znan, saj že ob imenu samem zamlaskaš z jezikom.
Stuttgart! Mesto s prekrasno lego, ki nas silno miče, miče tudi z drugim simbolom današnjega nomštva, s svojim sDeutsehes Haus«, ki je enako kakor »Deutsches Museum< v Miinchenu, simbol današnjega nemštva potisnjen na jug! Ne moremo se ustaviti, tudi v Karlsruhe ne, naš vlak in naše hrepenenje sili naprej.
Baden — Baden- Ob vlaku, ki hiti z ne verjetno brzino, kakor da poganja pričakovanje naših src in lakota naših oči, igrajo lonnis. Samo nasmehnemo se —• na Angleško gremo in tam bomo videli te igre dovolj. V Appenvveieru presedemo na stransko progo, ki nas počasi vleče proti francoski meji. Francoska carina — uljudna in natančna. Prvič nam done francoski glasovi na uho; težav ne bo, to čujemo in čutimo.
Slrasbourg! Mesto s iM>polnoiya frauco-
skim licem, toda ogovori tega ali onega, celo vojaka, pa ti bo vedel odgovoriti po nemško. Po večini seveda v svojem narečju, ki ti pa ne dela težav; brez posebnega filološkega znanja uganeš, kaj je »Zitungc ali pa ;Scliwin-rippie mit Surkruk. Daleč na okoli se razteza nemška pokrajina. Vkljub cenenemu življenju se v mestu ne počutiš dobro; zdi se ti, da leži nad njim nekak dušeč oblak, v katerem se lomijo energije stoletij in ti« katerega bo zdaj zdaj treščilo. Minister ie pozdravlja j svojim vitkim, v nebo iztegnjenim kazalcem že od daleč, od blizu te naravnost prevzame. Po gumnejša prijatelja se vzpneta na stolp, toda na višini 106 metrov jima zmanjka poguma za zadnjih 36; meni je upadel že pred por' talom. Temelj pod stolpom se je začel udajatl, zidovje pokati; zato so zaplankali ves kor in delajo nov fundament. Silne podpornje in deske ti jemljejo pogled na okno nad portalom od znotraj; za njimi čuješ samo brnenje strojev, ki mešajo cement in vrtajo kamen. Vkljub temu prideš na zrak s pijanimi očmii.
Posebnost mesta so mačke; v največji ulici ti sedi v vratih trgovine in si ogleduje pasante iu promet. Sicer pa je v Parizu prav taka in tudi tukaj v Londonu ni nič drugače. Sinoči je v obednici Strand Palače Hotela ob naši mizi legel prekrasen maček, 6e iztegnil po preprogi kakor utrujen kosec v travi, taktiral k godbi z repom in s svojimii žoltozelenimi očmi mežikal zdaj v bleščeče lustre, zdaj v nas sumljive tujce. Natakarice so se mu morale izogibati ali previdno stopati preko njega, dokler se mu ni /.ljubilo vstati in si poiskati ležišče ob dugi mizi. '
Za Strassbourgom prihajamo v vedno bolj žalostne kraje. Saverne nas spomni »Hoje na plavž« in utilitaristične nemške politike v Al-zaciji, ki je v zvezi z nemško obliko tega imena — »Zabern«. Redka naselja, kar jih je, so pusta in neprijazna; človeka bi bilo strah stanovati v tej pokrajini, ki kaže enako lice vse do Pariza. Deloma je tega kriva suša, deloma ostanki vojne, ki se še vidijo; naj-žalostnejši so pač goli vrhovi dreves in ožgani-., od sranat ali cd česa okleščene veje, ki kričijo v nebo svoj nemi, toda nič manj pretresljivi »J'acousek Toda tudi sicer se zdi, da tod ljudje niso veseli življenja. Kolikor je ob kaki hiši plota ali zidu, oklepa samo zelenjavo, samo golo življensko potrebo; osamele lilije so nizke in nebogljene, kakor da jih je v tej soseščini naravnost strah! Cele lebe divjega maka ob progi razodevajo, da so med vojsko bila tod skladišča slame. Luneville — Nancy — Bar le Duc —- Cludons sur Mame itd. — koliko je ta zemlja popila krvi v stoletjih, ki jih pomnimo! Ali je pokrajina zato tako žalostna? Ali pa mori življenje in veselje do življenja industrijski dim, ki se vleče prek« vse pokrajine?
Človeku naravnost odleže, ko ga Epemay in Cliateau Thierry opomnita, da se bliža Pariz. Celo vlak sam pohiti. Na kolodvoru sprejme ljubezniv rojak tri »rodoljube z dežele«, zleze z njimi pod zemljo in jih pod Parizom in Seino privede v Quartier Latin.
Pariz! Kolikokrat sem sanjal o njem, toda tokrat je zame samo prehod"" postaja, na kateri počijem za nadaljno pot. Prijatelja se s svojima dolgim nogama pozen da na Eiflela
Stev. 188)
SLOVENEC, dri© 15. julija 192Š.
Sfcran &
njenih držav. Nadalje dolguje država lastnim
državljanom, osobito tvrdkain, ki so izvršile kake stavbe, gradilo ceste in železnice, ki so dobavljale vojaštvu obleko, obutev, živež, krmo itd., ki so dobavljale bolnicam zdravila, živila itd. G. minister je priznal, da dolguje ministrstvo prometa 292 mil. dinarjev, ministrstvo vojne 252 mil. dinarjev. Poleg teh večjih dolgov pa še obstoji cela vrsta raznih manjših dolgov in obveznosti, ki znašajo skupno precej milijonov znatno več, ko znašajo po trditvi ministra financ vsi leteči dolgovi. V prvi vrsti treba omeniti izplačilo razlike uradnikom, za katero izplačilo se že dolgo bori i organizacija uradništva i narodni poslanci, ki pripadajo opoziciji. Ker je vlada omalovaževalo ta boj, ker se ni brigala za izplačilo te po zakonu uradništvu pripadajoče razlike, je uradništvo potom > G lavnega saveza državnih službenikac dne 10. junija 1925 poslalo vsem narodnim poslancem spomenico, v kateri ugotavlja, da je vlada v zmislu člana 249. uradniškega zakona dolžna izplačati to razliko, ki maša približno 210 milijonov dinarjev. V tej spomenici se ugotavlja, da sta bila v dvanaj-
za mesec oktober-december 1923 in ja-nnar-marc 1924 odobrena 2 kredita po 200 milijonov dinarjev, v celem 400 milijonov dinarjev. da pa je vlada od teh kreditov dala uradništvu le 100 milijonov dinarjev, dočim je drugih 300 milijonov dinarjev porabila v druge svrhe. Velepomembna je konstatacija te spomenice, da so častniki in uradniki konzularne stroke dobili vse, kar jim gre, izplačano, in da so gg. ministri sprejeli predujme v taki višini, da so gotovo popolnoma izplačani. V svojem obupu izjavlja »glavni savezc kot glasnik vsega uradništva: Nadaljnje odlašanje izplačila bo dalo povod, da se poiščejo za dosego cilja boljša sredstva. Žalostno, ako mora uradništvo skoraj dve leti čakati na izplačilo tega, kar mu gre! A kaj pravi g. finančni minister? Prej je vedno trdil, da treba to vprašanje še proučiti, a v narodni skupščini dne '20. jun. je ob priliki predloga g. poslanca dr. Bazala izjavil, da se naj ta predlog odkaže finančnemu odboru. Finančni odbor nima prav nobenega posla z izplačilom, ki je po zakonu utemeljeno, edino finančni minister ima dolžnost, da preskrbi sredstva in likvidira to vprašanje, ki ni baš v čast ugledu naše države. To vprašanje je tembolj žalostno, če se pomisli, da je g. finančni minister na kongresu uradništva v Ljubljani dal izjaviti, da bo v najkrajšem času izvršil izplačilo razlike uradništvu. V seji finančnega odbora dne 27. junija je finančni minister šel celo tako daleč, da je proglasil to po zakonu utemeljeno zahtevo uradništva kot sporno.
Fin. minister dolguje cestnim odborom več-milijonsko vsoto.
Cestna mreža v Sloveniji znaša 4190 km, ttradno ugotovljeni stroški za vzdrževanje teh cest znašajo 18.5 milijonov dinarjev. Po zakonu bi morala prispevati država za vzdrževanje teh cest 12.2 milijona dinarjev, a dala je po proračunu za 1. 1924/25 le 1.5 milijona dinarjev, dolguje torej še okrog 10 mil. dinarjev, razun tega pa še za 1. L1922 in 1923 3.8 mil. dinarjev. Kljub temu, da plačujejo davkoplačevalci autonomne doklade od 400 do 600%, ni dovolj sredstev za vzdrževanje eest in mostov; ceste, ki so bile prej v dobrem stanju, propadajo, za ceste ob severni meji ni sredstev, ni sredstev za ceste, ki so V lanskem in letošnjem letu radi povodnji, vsled hudournikov itd. močno trpele.
Dolgujo nagrado verončiteijem.
Po določbah zakona poučujejo veronauk na šolah v Sloveniji duhovniki, kateri dobe zato malo, po zali on u določeno nagrado. Prosvetni oddelek v Ljubljani je predlagal za te nagrade 2.2 milijona dinarjev, a finančni mi-
nister je zmanjšal to nagrado na T mil. dinarjev, iz katerega kredita se pa se izplačujejo učiteljice ročnih del in učitelji na ekskurend-nih šolah. Posledica reduciranja predlagaue-ga kredita je, da ni dobilo 365 duhovuikov nagrade za januar, februar, marc 1924, 560 za september do december 1921, 660 za januar do marc 1925.
Izplačila po zakonu določenih skromnih pol-nin pa niso dosegli veroučitelji od 1. julija 1923, torej za 2 leti.
Kako naj živi veroučitelj? Mogoče od dra-ginjskih doklad, ki znašajo za katoliško duhovščino v Sloveniji — celih 3360 Din na mesec? Socialni čut veleva, da se čimprej odpravi nezaslišana krivica in izplača verouči-teljem nagrada ter povišajo draginjske doklade duhovščini, za katere sta se zavzela i zastopnika radikalne ter samostojne demokratske stranke v finančnem odboru.
Dolguje 200 milijonov invalidom.
Država dolguje znatne zneske, in sicer 200 milijonov dinarjev invalidom; vse prošnje in pritožbe so zaman, v ministrstvu socialne politike leži okrog dvestotisoč aktov nerešenih.
Ne izplačujejo so penzije upokojenim cestarjem, ne južnim železničarjem, ne briga se za obupen položaj kronskih penzijonistov, ne za vpokojene rudarje in uslužbence tobačnih tovarn, provizijonistov in miloščinarjev v raznih panogah državne uprave.
Kaj je z 20% boni?
Vlada je nadalje moralično obvezana, da izpolni obljube, dane svojim državljanom. Ob priliki markiranja kron se je odtegnilo 20% in je vlada dala za ta odtegljaj bone z obljubo, da bo te bone realizirala. Dočim so prejšnji ministri v svrho izplačila teh Bonov stav-ljali v budžet gotove zneske — v budžet za 1. 1922/23 25 milijonov dinarjev —, je sedanji minister kratkomalo ta kredit črtal in ne misli na izpolnitev vladne obljube. S takim postopanjem se ubija zaupanje do vlade in ustvarja razpoloženje ljudstva, ki ne bo v prilog države.
Vlada noče pomagati posojilnicam.
Ob priliki razprave o konvenciji z Avstrijo smo opozorili vlado na težke posledice, ki ogrožajo obsloj kreditnih zadrug in pupilarnih občekoristnih hranilnic v Sloveniji, ki so bile pred vojno primorane nalagati svoj odvečen denar v Gradcu, na Dunaju itd.; vsled določbe konvencije, da izplača Avstrija za 100 predvojnih zlatih kron le 8 dinarjev, zgube le-te ®/s svojega naloženega denarja. Ob tej priliki je dal v imenu vlade g. minister zunanjih zadev dr. Ninčič izjavo, da bo vlada tem denarnim zavodom dala podporo. Minulo je več ko dve leti, a vlada se prav nič ne briga za slovesno v narodni skupščini dano obljubo. Kaj je posledica tega? Vlagatelji skušajo sodnij-skim potom od teh nesrečnih zavodov doseči izplačilo vlog, mnogi teh zavodov se bore za obstanek, posojilnica na Velki, tik ob avstrijski meji pri Cmureku, je prišla v konkurz, ker ne more izpolniti svojih obvez. Pribiti treba, da je naša vlada s konvencijo znafno pripomogla k sanaciji Avstrije, da pa je upro-pastila naše denarne zavode in to baš kreditne zadruge ob — meji Avstrije.
Ne pomaga prizadetim po elementarnih nezgodah.
Vsaka država priskoči na pomoč državljanom, ki so po elementarnih nezgodah, zlasti toči in povodnji, težko oškodovani. Davi-dovičeva vlada je v kratki dobi svojega obstanka dovolila primerne podpore za v letu 1924 po toči poškodovane kmete, je v to svrho preskrbela i potrebne kredite, a po njenem padcu se sedanja vlada ni brigala, da bi izpolnila obveze prejšnje vlade.
in bogvedi kam še, jaz sedim ob križišču dveh bulvarov v kavarni in se udajam opajajoeemu ritmu velikega mesta. Ali pa prav po francosko »flaniranK ob knjigarnah in b ukini stih ter se s težavo držim sklepa, da me ne bo nobena knjiga premotila, da bi jo kupil. Slo venska kolonija se za sveže novice iz Ljubljane revanšira z mentorstvom in pojasnili. Ko se poslovimo od nje, je — po starodavni slovenski navadi — polnoč seseda že davno minila.
V zadnjem delu naše poti nas vleče vlak proti severu skozi pokrajino, ki postaja vedno bolj prijazna,, čimbolj se oddaljujemo od Pariza. Puščoba pokrajine in kolodvorov ponehava, peron v St. Justu je zasajen celo z rožami in skoro tako prijazen kakor v Stični. Verton nas pozdravi s prvimi mlini na veter, Etaples s prvimi jadrenicami in prvo sltnjo Etaples s prvimi jadrenicami in prvo slutnjo inorja.
Calais Ville! Ob morju smo, toda predno pridemo nanj, je potrebna še cela vrsta formalnosti — tako se zaveš morja prav šele tedaj, ko se ladja že giblje. Zavit v plašč tn s čepico, stisnjeno na lase, stojiš razkrečenih nog na krovu in si na tihem priznaš, da je morje vendarle nekaj več ko samo silna množina vode, nekaka, ogromna mlaim. Vse drugače Ti bije srce in dihajo pljuča, fco se zamisliš v obe sledi, ki jih pušča ladja za seboj: visoko v zraku umaran- ~ črnikastega dima, ki postaja \e<	-t, čim dalje smo od nje, v vodi sa agdno-zelena brazda, ki nas veže om.
V Dovru nam Angleži ne pregledajo samo potnih listov in prtljage, ampak preiščejo tudi srca in obisti. Kam potujemo? Po kaj? Čemu? Kako dolgo bomo tam? Kje bomo sta novali? Ai limamo dovolj denarja? Toda niti meni, ki sem e brki in brado v angleških očeh pravi tip ruskega komunista in nevarnega petrolerja, se ne zgedi nič hudega; vsa mučna operacija se izvrši s presenetljivo preciznostjo in brzino. Zato pa nas odškodujejo z brzovlakom, ki nas v tretjem razredu začudi z mehkimi blazinami in nas v eni sapi potegne teh več ko 100 km do Londona.
Vlctoria Station! V strahu in skrbeh iztezamo vratove in napenjamo oči! Hvalabogu! Tam je! Naš britanski prijatelj nas čaka, uboge ovčice, da se kje ne zgubimo. In ž njim je celo njegova ljubezniva sestrica; po prvih besedah ti je odkrito žal, ko izveš, da se bo čez tri ure odpeljala na počitnice v Norma-čez tri ure odpeljala na počitnice v Normandijo. Avtomobil nas potegne preko polovice Londona v zavetje ki nam ga je naklonila alma mater Londinensis v svojem prijaznem Col-legeu. T am se naselim v dijaški sobici, ki je prazna, ker je nje dosedanji lastnik na počitnicah, in sem po dolgem, dolgem času brc« A-seh skrbi. Poleg vsega drugega sta zame pripravljena celo avtomobil in šofer, ki je moj hišni gospodar in tolmač, pred vsem pa moj dragi prijatelj. In če bom vsega sit in presit, lahko sedem na vrtu pod šumeče platano ali pa se zleknem v travi, kakor pred davnimi časi nekdaj doma v Slovenskih goricah
Dueica, kaj hočeš še več?
štedenje na škodo nujnih potreb prebivalstva.
G. finančni minister jc podal svoj ekspo-ze, kateri je bil, kakor običajno, zelo optimističen in se je odlikoval [*> tem, da kakor običajno tii dal pojasnil o najvažnejših finančnih vprašanjih, ni točno označil vseh letečih dolgov. Ako bi bilo finančno stanje res tako ugodno, kakor trdi niiuister v svojem eks-pozeju, potem bi bilo brezpomembno pismo od 25. maja, v katerem finančni minister tako odločno poziva k — štedenju. V ekspozeju se g. finančni minister hvali, da se mu je posrečilo doseči zmanjšanje budžeta za 1. 1925/26 za 219 milijonov dinarjev. Gotovo je hvalevredno vsako zmanjšanje budžeta, ako je realno, ako se tiče kreditov, ki so pretirano visoki ali pa nepotrebni. Če pa si ogledamo ta zmanjšanja, vidimo, da se zmanjšujejo krediti, ki so namenjeni za občekoristno s"rhe. kakor za podpore siromašnim občinam za zgradbo šol, za ozdravljenje invalidov, za autonomne telefonske centrale v Ljubljani in Mariboru, za zatiranje kužnih bolezni, za regulacijo voda, za osiguranje od povodnji itd.; bati se je, da zmanjšani krediti ne bodo za-I dostovali, da bodo potrebni naknadni krediti in da ta zmanjševanja niso trajne vrednosti.
Zvišanje izdatkov je nepokrito. — Nesocialni davek na ročne delavce.
Najvažnejše vprašanje pri budžetu, kakor tud' pri 'višanih dvanajstinah,- je vprašanje pokritja povišanih izdatkov. Kakor pri dva-najstinah za april-julij nam tudi sedaj g. finančni minister ni navedel točnega pokritja za povišane izdatke. Vsa za pokritje navedena sredstva, kakor »uštede«, s-viškovi prihoda : in nova bremena (povišan invalidski davek, komorska doklada, 2% davek za ročne delavce, povišanje cene soli, povišane uvozne carine) niso v stanu pokriti 1.600 milijonov dinarjev, za katero vsoto presegajo dvanajstine proračun. Omeniti treba povrh, da so pod imenom »uštede«, ^viškovi prihoda« označena sredstva za pokritje zelo problematične narave in da od njih ni pričakovati trajnih rezultatov. Kar se tiče novih, oziroma povišanih davkov, ni treba pričakovati znatnega finančnega efekta in je jasno, da v predloženih dvanajstinah ni pokritja za približno 1000 milijonov dinarjev. Še enkrat moramo pri tej priliki označiti naše stališče napram skrajno nesocialnemu 2% davku za ročne delavce, ki je na novo uveden v čl. 56. dvanajstin za mesece april-julij. Ta član je kratek, ne pove prav za prav nič, temveč so, kakor je pri nas navadil, vse podrobne določbe prepuščene samovolji ministra, ki je v obliki >Uputstva za razrez i naplatu poreza od 12. majav izdal obširen zakon, kateri vsebuje odredbe, ki ne odgovarjajo besedilu čl. 56. dvanajstin. V tem navodilu se ugotavlja med drugim, da so temu davku podvrženi vsi kmečki dninarji, hlapci, služkinje, celo obrtni učenci, torej delavne moči, ki nimajo stalnega zaslužka, oziroma tako neznaten zaslužek, da jedva žive. Ugotavlja se nadalje, da morajo vsi navedeni novi davčni obvezanci, ki do sedaj niso plačevali nobenih davkov, poleg 2% davka plačevati invalidski davek, komorsko doklado, 30% izredno državno doklado in povrh še visoke samoupravne doklade (občinske in pa okraj). Ta davek bo z ozirom na visoke samoupravne doklade v Sloveniji znašal sedem do 10 odstotkov zaslužka teh ročnih delavcev. Opravičena je bojazen, da bodo ta davek, kakor davek na vojne dobičke in davek na poslovni promet, skoraj izključno plačevali pre-čani, osobito Slovenija, ker v drugih pokrajinah davčna administracija — ni na mestu. Pri odmeri davka se upošteva ne samo zaslužek v denarju, temveč tudi dajatve v naravi (hrana stanovanje, obleka), a v »uputstvuc ni navodil, kako naj zaračunavajo davčne oblasti te dajatve. Vsak davek uvažuje gospodarsko najšibkejše in določa nek eksistenčni minimum; v »uputsl pogrešamo tozadevne odredbe, kakor tudi odredbe o delavcih, ki niso stalno zaposleni, ki le tu in tam pridejo do dela. Po zakonu so izvzeti delavci, ki sprejemajo zaslužek od države, a mi vidimo, da se kljub temu predpisuje n. pr. rudarjem v drž. rudniku Velenje ta davek. Kljub spomenicam rudarskih podjetij, kljub spomenicam delavskih organizacij, kljub obljubi v generalni direkciji neposrednih davkov, da se bo to vprašanje rešilo, ostane le-to v >uputstvu-' — nerešeno. Mišljenje vseh socialno čutečih ljudi je, da treba ta nesocialni davek ukiniti, osobito radi tega, ker so vsled splošne gospodarske krize razmere delavstva obupne, kei radi omejitve obrata delavci ne delajo vse delavne dni in ker se jim celo zmanjšuje dosedanji zaslužek.
Predlogi Jugoslovanskega kluba.
Ob priliki specijalne razprave smo stavili celo vrsto predlogov in siccr smo predlagali:
da se izplača po zakonu določena podpora ccstnim odborom in okr. zastopom t Sloveniji za vzdrževanje cest;
da se izplača dolžna nagrada in potnina veroučiteljem v Sloveniji;
da sc izplača dolžna razlika uradništvu;
da se izplačajo dolžne penzijo cestarjem, uslužbencem južne žcleznice, bivšim notarjem v Prekmurju;
da se zboljšajo penzije rudarjem in tobačnim delavcem, provizionisfom in miloSri-narjem;
<la se kronske Dcnzijc prevedejo v dinarske;
da se izplava obljubljena državna podpora posojilnicam, bivšim članom Verbanda r Gradcu;
da so poveča kredit za podporo v slučaju elementarnih nezgod;
da sc poveča kredit za regulacijo hudournikov;
da se zmanjša dohodnina, oziroma olajša plačilo, da se ukinejo vsi novi, oziroma zvišani davki, osobito 2% davek za ročne delavce,
da se izenači hišna najmarina v celi državi in ukine 30% prihitek na hišno nnjma-rino in ua deželne doklade;
da se izvrši revizija takšne ga zakona; da se zopet upeljejo plačilni nalogi za vse vrste davkov, kakor obstoje v Hrvatski in Slavoniji;
da se v interesu kmetskega stanu ukinejo izvozna carine, ki onemogočajo vnovče-njc kmet. pridelkov.
Zahtevali smo zvišanje dravinjskih doklad za duhovščino.
Predlagali srno v pokritje teh novih izdatkov, katerih ni v dvanajstinah:
znatno zmanjšanje povišanih kreditov »a dnevnice poslancev in slroškc narodne skupščine;
zmanjšanje kreditov za oboroževanje, izpopolnitev orožarne v Kragujevcu ter drugih vojaških kreditov;
zmanjšanje pretirano visokih dispozicnih fondov, zmanjšanje selilnih stroškov vslsdf premeščanja režimu neljubih uradnikov, zmanjšanje nepotrebnih stroškov za penzio-niranje sposobnega uradništva, ki se izvrši iz politično-strankarskih nagibov.
Kaj pa je storila vlada? Vlada se za večino teh naših predlogov ni zmenila, vlada mirno trpi, da se je z naknadnimi krediti budžet povečal za 1.300 milijonov dinarjev, z dvanajstinami za april-julij za 600 milijonov dinarjev, z dvanajstinami za avgust-novernber za 500 milijonov dinarjev, v celem za 2.400 milijonov dinarjev, a od teh povečanih kreditov ne odpade niti para na Slovenijo za izplačilo dolžnih kreditov in izpolnitev državnih obvez, na kak novi kredit za Slovenijo niti ne smeino misliti.
Naš budžet, ki bo s povečanimi krediti v dvanajstinah znašal nad 12 milijard dinarjev ali izraženo v zlatih dinarjih, nad 1 milijardo zlatih dinarjev,,je z ozirom na naše gospodarske razmere in na plačilno zmožnost uašega prebivalstva nmogo prevelik. Na enega prebivalca pride 75 zlatih dinarjev, dočim je v predvojni Srbiji prišlo na prebivalca 30 zlatih dinarjev, a v drugih državah pride 35 do 50 zlatih dinarjev. Z ozirom na to dejstvo, z ozirom na zvišano vrednost dinarja — v zadnjih 2 in pol letih je vrednost povišana za 60% —, z ozirom ua preobremenitev najširših slojev ljudstva, osobito z ozirom na nujno potrebo, da se začne z zmanjševanjem neznosne draginje — je skrajni čas, da se reducira budžet od 12 milijard ua 9 milijard dinarjev in v bodoče leto za letom zmanjšuje, a ne povišuje budžet.
Finančni minister zatrjuje, da bo v najkrajšem času izenačil neposredne davke v naši državi iti da bo do konca tega meseca gotov nov zakon o neposrednih davkih. Izdeluje se že 4. načrt zakona o neposrednih dav kih, neštetokrat smo slišali iste izjave, a ostalo je vse po starem — za izenačenje davkov ne zadostuje samo enoten zakon, temveč Ire-ba ustvariti vse predpogoje za pravilen predpis in točno plačilo davkov in to je ustvarjenje katastra za celo državo in uvedbo dobre, enotne davčne administracije.
Z ozirom na vse navedene razloge izjavljamo da bomo glasovali proti predloženim dvanajstinam.
Za izvestilca določamo g. .VI. Pušenjaka. Belgrad, 2. julija 1925.
Dr. Fr. Kulovec, Vlad. Pušenjak.
kupite n a i b o 11 e in najcenešje pri tvrdki
Jfm	palača »Ljubljanske kre-
■	dilne bankc,< in Gospo-
svetska cesta 14. Vsi DELI, OPREMA in PNEVMATIKA na zalogi!
Dijaški vestnik.
Vsem onim, ki so se prijavili za tečaj v .Stični Tečaj se vrši od 9. do 13. avgusta. V nedeljo 9. avgusta se odpeljemo vsi tisti, ki gremo preko Ljubljane, z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 13.20 in pridemo v Stično ob 15. To popoldne bo prvi referat. Nasleduje dni bosta po 2 predavanji dopoldne in po 1 pop. Poleg tega pa še vsak dan po 1 liturgično predavanje, ki ga bodo imeli čestiti očetje Cistercijanci iz Stičenskega samostana. Natančen dnevni red dobi vsak udeležnik ob tečaju. Polovična vožnja je dovoljena za posameznike do Ljubljane in nazaj. Iz Ljubljane se vozimo za četrtinsko ceno, ker nas bo veliko. Tudi se lahko že do Ljubljane vozite za četrtinsko ceno, če potujete vsaj 3 skupno. Prehraua bo stala dnevno 12 Din. Po možnosti se bo ubožnejšim tovarišem nekaj znižalo. — Pridite na tečaj z glasbenimi instrumenti. — Tudi je, primemo, da ima vsak s seboj pelerino ali kaj podobnega. Prenočevali bomo na senu. Oni tovariši srednješolci, ki sc. doslej sc niso prijavili za tečaj v Stični radi uavodii SSS. se lahko še prijavijo do 25. julija na naslov: Akademska zveza, Ljubljana, Miklošičeva c. 5

SLOVENEC, <iu» JC. joBja tm
Ste«. 3B&,
DKolf sestave nove vlade.
Belgrad, 14. julija. (Izv.) Glede sestave nove vlade se danes ni ničesar spremenilo in se tudi ne bo, dokler se kralj ne vrne z Bleda. Kidcor čujemo iz vladnih krogov, lx> kralj prispel v Belgrad že jutri. (Kakor poročamo ua drugem mestu, je kralj snoči ob 8. odpotoval iz Ljubljane v Belgrad. Op. ur.) Ni še gotovo, ali se lx) takoj sestavila in zaprisegla nova vlada, ko poda stara demisijo, ali pa se bo še preje pričelo konzultiranje vodilnih politikov. Tudi če hi ne bilo konzultiranja, se dvomi, da li bi mogla nova vlada biti takoj potrjena, ker se v radikalnih krogih uporno
trdi, da bo treba nekaterih sprememb. Tako se govori, da je dr. Stojadinovičevo stališče omajano in da je zelo dvomljivo, če ga bo nova vlada sprejela v kabinet. Po parlamentarnih običajih bi se morala nova vlada predstaviti parlamentu s posebno deklaracijo. Glede tega smo zvedeli iz radikalnih krogov, da še niso popolnoma odločeni. Vlada bi pred počitnicami dala deklaracijo, ako jo sploh sestavi, sprejela dvanajstine, tiskovni zakon in zakon o Pantheonu. Ko bi se to delo končalo, bi se zbornica odgodila do 20. oktobra.
.Glasovanje n Radičevi politiki v parlamentarnem

53 POSLANCEV ZA
G PROTI.
Belgrad, 14. julija. (Izv.) Med radičevci in zajedničarji je prišlo danes da defunitivnega razčiščenja. Danes se je vršila seja kluba HSS, na kateri je Pavle Radič nastopil tako brutalno iu s takimi diktatorskimi gestami, kakor šili h se ni mogoče zamisliti. Sploh se smatra, da poslanci ne smejo zvedeti o tem, kar dela, ampak, da se morajo slepo pokoravati in mu slediti na nelojalnih potih.
O tej seji so izdali zajedničarji sledeče poročilo:
Seji je prisostvovalo 59 poslancev. Predsednik Pavle Radič jo je otvoril z govorom, v katerem ni nič povedal o rezultatih pogajanj za sporazum, niti o sestavi nove vlade, temveč je takoj postavil vprašanje razčiščenja odnosa jev v klubu iu to radi tega, češ da je nekaj poslancev, ki niso zadovoljni s politiko, osnovano na njegovi izjavi 29. marca t. 1. V tej smeri je posebno naglašal protest dr. Trum biča in dr. Lorkovičn. Potem je čital nekatere odstavke iz pisma Stjepana Radiča, v katerih se govori o njegovih razgovorih v nedeljo pop. s Trumbičeni, ki mu je izjavil, da se ne more angažirati /a politiko, ki temelji na vidov-danski ustavi brez zahteve revizije ustave. Nato je izjavil Pavle Radič, da gre za zaupanje Stjepanu Radiču in za politiko, ki jo vodi Stje-pan Radič po Pavlu Radiču na temelju izjave 27. marca t. 1. Dr. Trumbič je zahteval be>H?do, da odgovori na opcf nbo, in je zahteval, da se klubu predloži rezultat pogajanj z radikalnim klubom in da se o tem razpravlja. Pavle Radič pa je izjavil, da sploh ne da besede iu da ne dopušča nobene razprave, temveč, da se mora takoj glasovati o zaupanju ianu Radiču in o politiki, ki jo vodi. Dr. Trumbič je energično protestiral proti takemu postopanju. Enako je zahteval besedo dr. L o r k o v i t, toda predsednik niu je ni hotel dati. To postopauje klubovega
predsednika je izzvalo ogorčenje in medsebojne razprave, med katerimi se je izvršilo poimensko glasovanje o vprašanju zaupanju Stjepanu Radiču in njegovi sedanji politiki. Nekateri člani kluba so protestirali proti takemu postavljanju vprašanj.
Za predlog je glasovalo 53 poslancev. Proti predlogu so glasovali dr. B a z a 1 a , L o r k o v i č , Trumbič, Ž a n i č in Ma le Jagatič iu izjavili pri glasovanju, da so proli politiki, osnovani ua vidovdanski ustavi, iu brez revizije ustave. Čim je bilo glasovanje končano, je predsednik pozval vse tiste ki so glasovali proti, da se takoj odstranijo iz kluba. Dr. Lorkovič je vprašal, ali pomeni to izključitev, nakar ni dobil jasnega odgovora. Dr. Trumbič je naglasil, da so oni, ki so glasovali proti, ostali verni politiki, za katero se je hrvatski narod izrekel pri volitvah. Nato je šest poslancev zapustilo klubske prostore. Kakor se čtije, se l>odo zajedniičarjem pridružili tudi še nekateri drugi Radičevi poslanci. Dosedaj se je pridružil Jagatič, ugleden član Radičevega kluba, ki ne odobrava sedanje politike 111, kakor se govori, se jim bo pridružilo se več poslancev, med njimi Stjepan Uroič, Ivo Trajanovič, Miklavžu; in Ivo Lorkovič. Misli se, da se bo pozneje še več tistih poslancev, ki so glasovali za zaupanje, izjavilo proti politiki Pavla Radiča.
Belgrad, 14. julija. (Izv.) Izključeni zajedničarji bodo za prihodnje dni sklicali vodstvo stranke, kateremu bodo poročali o zadnjih dogodkih ter si zasnovali smernice za bodoče delo. Nihče od izključenih ne misli odložiti mandata, ker se niso izneverili programu, kakor večina poslancev hrvatskega kluba. Ostali so verni obljubam, ki so jih dali svojim "olivcem iu bodo to politiko nada-ljevalu
k!i?b za koalicijo z radičevci.
114 POSLANCEV ZA - SAMO 1 PROTI.
Belgrad, 14. julija. Izv.) Radikalni klub Je imel dopoldne in popoldne sejo, na kateri je razpravljal o vprašanju koalicije z radičevci. Sejo je otvoril predsednik Živkovič. Obvestil je klub o Pašičevem mišljenju, nato pa je obvestil poslance o poteku pogajanj. Tekom seje so se vsi poslanci izjavili za koalicijo z radičevci iu proli samostojnim demokratom. Samo poslanec Dragovič je bil mnenja, da bi bilo potrebno ohraniti samostojne demokrate v vladi. Številni govorniki so iz-
razili svoje mueuje in zvečer ob 8. je bila seja zaključena. Pri glasovanju aii se sprejmejo radičevci v vlado pod pogoji, ki so v protokolih, je glasovalo 1.15 poslancev in sicer 114 za, eden proti. Proti je glasoval dalmatinski poslanec Marko Komenovič.
Na ta način sta se oba kluba izrekla za sporazum iu nobene ovire ni več, da ne bi mogli biti radičevci sprejeti v vlado. Za jutri se pričakuje ostavka vlade, nakar se pričakuje sestava nove vlade.
Bebacle samostojne demokratske stranke.
Belgrad, 14. julija. (Izv.) Samostojni demokrati so -o ž*, popolnoma udali v svojo žalostno usodo. Danes vodijo samo sila veliko kampanjo za moralo r - politiki, češ da je nemoralno, da so jih radikali tako zapustili, čeprav so lojalno izvrševali, za kar so se obvezali. Y njihovih vrstah je veliko razoča-
ranje. Številni njihovi pristaši trumoma stopajo v druge stranke in zapuščajo svoje voditelje. Dasiravno posamezni voditelji samostojnih demokratov izjavljajo, da je njihov«, stranka kompaktna, še vedno krožijo vesti, da bo njihov klub ob prvi priliki razpadel.
izjava poslancev Hrvatske zajednice.
Belgrad, 14. julija. (Izv.) Zajedničarji so danes izdali sledečo izjavo: .
>Po dogodkih na današnji seji hrvatskega eeljačkega kluba smatramo za svojo dolžnost, da javnost obvestimo o sledečem:
»Na seji 23. decembra 1. 1924. je vodstvo Hrvatske zajednice sklenilo, da Hrvatska zajednica ne bo postavila za volitve 8. februarja lastnih kandidatnih list, temveč da bo z vsemi silami delovala in glasovala za HRSS kot zastopnico hrvatskega naroda. Tega sklepa se Ije hrvatska zajednica držala iu z vsemi silami sodelovala v volivni borbi.
HRSS nas je pozvala, da pristanemo na skupno kandidaturo, čemur smo se s pooblastilom vodstva HZ tudi radi odzvali, smatrajoč, da s tem izvršujemo dolžnost napram hrvatskemu narodu. Radi smo sprejeli obveznosti, da bomo v parlamentu delali kot narodni poslanci iu se držali načel, ki jih je zastopala HRSS. Tako je šla HZ v volivno borbo skupno t HRSS, z isto politiko in kandidati, držeč enotno borbeno fronto hrvatskega naroda. Na ta način je hrvatski narod izvojeval zmago in te volitve, katere so bile izpeljane z nenavadnim navdušenjem, 90 dale v težkih razmerah plebiscitaren uspeh. Bili smo tudi iz volioui i-irer Triunhič v Znurebu in varaž-
dinskem okraju in kot kandidat v volivnem okraju mesta Osijek. Dr. Polič kot nositelj liste v Varaždinu in vinkovškem okraju. Lorkovič v Splitu, Bazala v Gradiški, Zanič v Djakovem.
Ko je bila v začetku tekočega leta na Hrvatskem proglašena obznana in vodstvo HRSS zaprto, ko je bilo hrvatsko ljudstvo izpostavljeno hišnim preiskavam, mučenjem, zaporom, batinain, zlostavljenjem vsake vrste, ko so se uradniki, profesorji, učitelji, drž. uslužbenci odpuščali in preganjali, tedaj je Hrvatska zajednica sprejela borbo in stala v prvi vrsti, ne boječ se posledic. Hrvatska zajednica je delovala nato, da se vzdržijo duhovi na višini dn da vodi borbo na tleh zakonitosti in čuva enono moralno fronto hrvatskega naroda.
Uspeh borbe je bil ogromen in izreden, kljub takim razmeram. Hrvatsko narodno zastopstvo je složno kot en človek šlo v parlament, da se tam bori proti krivici in za pravice hrvatekega naroda.
V parlamentu smo delali ob vsaki priliki, kamor nas je poklicala dolžnost in kolikor smo megli, verni obljubam, ki smo jih dali svojemu narodu pri volitvah.
Ob priliki verifikacije smo pobijali zakonitost obzuane in postavljanje HRSS izven za-
kona in razveljavi jenje hrvatskih mandatov.
Odločno smo zavračali razliko, ki ao jo nasprotniki s slabim namenom hoteli postaviti med hrvatske poslance, ki so pristaši HZ in onimi, ki so pristaši HRSS, in izjavljali svojo popolno solidarnost z njimi. Ko je 27. marca Pavle Radič v parlamentu govoril, se je izjavil za sprejetje temeljnih načel politike PP-vlade. To izjavo so sprejeli vladni člani in njena večina na znanje. Smatrali so, da je HRSS s tem zapustila vsa načela svoje politike in sprejela drugo novo politiko.
Izjava Pavla Radiča, ki jo je dal kot predsednik HSS kluba in v njegovem imenu, se v tem klubu ni odobrila, kajti klub je zanjo zvedel s presenečenjem šele v skupščini, ko je bila izrečena. Tega presenečenja nismo takoj v skupščini prejudicirali, ker bi s tem preju-dieoin bilo otežkočeno vprašanje verifikacije. Takoj nato so Lorkovič, Polič in Trumbič Pavlu Radiču izrazili svoje nezadovoljstvo in se zavarovali proti takemu nepooblaščenemu menjavanju temeljue politike hrvatskega naroda. Izjavili smo mu, da ne moremo sprejeti nove politike na temelju vidovdanske ustave brez revizije v hrvatskem smislu.
Dr. Lorkovič je šel še dalje. Pri razpravi o dvanajstinah je porabil prvo priliko, ki se je nudila za politično debato in naglasil, da hrvatski narod ne more odstopiti od zahteve po hrvatskem saboru in vlade v Zagrebu in od zahteve gospodarske in fin. samostojnosti Hrvatske in dosedanje svoje hrvatske federalistične politike.
Povodom omenjene dolilr.r;_nje Pavla Radiča so se takoj zečeli razgovori ined ,'jimi in njegovimi prijatelji in posameznimi poslanci radikalnega kluba - ' ;lju sporr.iaima med obema kluboma. V /»".^"jrmi času so se ti razgovori spremenili v oficielna pogajanja med poslanci radikalnega kluba na eni slriuii in dr. Nikičem, Pavlom Radičem ter Šuperiao na drugi strani. Kakor se čuje, so ta pogajanja končana s pozitivnimi rezultati. V komunikejih, ki so bili izdani o teh pogajanjih, se navaja, da se vodijo ta pogajanja med NRS in HSS. HSS klub ni nikdar imenoval katerikolih delegatov, niti ni bil obveščen, na kakšnih temeljih iu v kateri smeri se pogajanja vodijo. Izgleda, da ne gre za kak narodni sporazum med Srbi in Hrvati in za vprašanje ureditve države, ampak za parlamentaren arangement za sestavo nove vlade.
Hrvatsko narodno zastopstvo je imelo 9. julija sejo v Zagrebu. Namesto, da bi se bili poslanci obvestili o poteku pogajanj, kakor bi se moglo po vseh pravilih pričakovati, je pa Pavle Radič postavil vprašanje osebnega zaupanja napram njemu, ki vodi pogajanja z ra-
dikalnimi delegati. Vprašanje takega zaupanja smo smatrali za neumestno. Zahtevali! smo, da Pavle Radič obvesti poslance o poteka pogajanj, pa se tej zahtevi ni hotel odzvati.
Na današnji seji HSS kluba je P .Radifi kot predsednik po neutemeljenih in drznih osebnih napadih, ki sicer nimajo nobene zveze s političnimi vprašanji, o katerih se sedaj razpravlja, zahteval, da se brez razprave o zaupanju S. Radiču in politiki, ki jo sedaj vodi HSS po njem, glasuje, ne da bi prej dal nam ali komu drugemu besedo. Kljub naši ponovni zahtevi, da se o zaupanju ne more glasovati brez poznanja rezultata pogajanj, je P. Radič odklonil vsak odgovor in primoral klub v na-aprotju z vsakim razumnim mišljenjem, pravilom in običajem in omejivši svobodo mišljenja narodnih poslancev, da glasuje o njegovem) predlogu.
Mi za tak predlog nismo mogli glasovati, Mi smo narodni poslanci, ki po svojem razo-mu ocenjujemo razmere, sklepamo in nosimo odgovornost pred ljudstvom, ki nam je dala zaupanje. Na predsednikovo zahtevo smo biK primorani se odstraniti.
S takim po^iopaiijem predsednika P. Radiča je oslabljen klub in se žalibog slabi enotna borbena fronta, katero po našem mnenju hrvatski narod danes najbolj potrebuje. Vidov-danska ustava pomeni politični, gospodarski, kulturni in prosvetni centralizem. Kakšen je rezultat tega centralističnega sistema vladnega dela, je vsakomur znano. Hrvatski narod je na treh volitvah javno in nedvoumno izjavil, da ne mara centralistične politike. Državne ureditve po vidovdanski ustavi ne smatramo niti za dobro niti za koristno, ne za sebe, kakor tudi ne za državno celoto. V skladu z razumevanjem, kakor ga je hrvatski narod izrazil v vseh svojih javnih manifestacijah, smatramo, da se mora vidovdanska ustava spremeniti. V sporazumu z zakonitimi zastopniki Srbov, Hrvatov in Slovencev se mora najti nov ustaven temelj, na katerem se bo ta država lahko razvijala in napredovala in v njej hrvatski narod.
Nujna potreba je, da pride do bratskega sporazuma v seli državnih vprašanjih. Toda tak sporazum se ne sme zamenjati z navadnim arangementom med dvema kluboma, ki gre za tem, da se obdrži vidovdanska ustava in stanje, ustvarjeno z njo. O tem vsem bomo obvestili vodstvo HZ in počakali njegove odločitve.«
Belgrad, 14. julija 1925.
Narodni poslanci dr. Bazala, dr. Lorkovič, dr. Polič, dr. Trumbič, dr. Zanič.
Seja bloka narodnega sporazim
kiiD
Belgrad, 14. julija. (Izv.) Za danes popoldne je bila sklicana seja širšega odbora bloka narodnega sporazuma. Seji so prisostvovali vsi razen Pavla Radiča. O tej seji je bil izdan sledeč komunike:
»Popoldne ob 5. je bila sklicana seja širšega odbora bloka narodnega sporazuma radi informacij o novem političnem položaju. Čeprav je g. Pavle Radič bil povabljen ponovno in je pristal na to, da bo prišel, se do 6. ure zvečer ni javil.«
V vrstah bloka se misli, da je Pavle Radič zapustil blok. Zelo se obsoja, da ni imel toliko takta in olike, da bi se vsaj opravičil,
češ da ne more priti ali da noče priti. Da bi se zahvalil, da je blok ščitil radičevce v najbolj kritičnih časih, tega v bloku sploh ni nihče pričakoval, odkar to družbo bolje poznajo. Jutri se bodo predsedniki okrnjenega bloka sestali in dalje (»svetovali o nadaljnih korakih. Bržkone ne bodo ničesar končnove-ljavnega sklenili, dokler izključeni člani HSS kluba ne bodo dobili od svojih volivcev, ozir. organizacij navodil za svojo nadaljno zadržanje. Med tem bodo ostale stranke v bloku konzultirale svoje klube in vodstva, kak program in kakšne oblike naj dobe nove formacije.
SEMENSKA AJDA ZA PO TOČI POŠKODOVANE.
Belgrad, 14. julija. (Izv.) Kmetijsko ministrstvo je danes obvestilo poslanca Zebo-t a, da ima Kmetijska družba v Ljubljani na razpolago semenske ajde za tiste, katerim je toča pobila semenske pridelke. Domače ajde iina na razpolago 10.000 kg po 4.20 Din brutto-netto Ljubljana. Nadalje fine francoske ajde 5000 kg po 5.50 Din. Ker je za setev poslednji čas, naj občine naročijo potrebno ajdo pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Fin. minister do sedaj še ni dal nobene podpore po toči poškodovanim. O tem bo razpravljal fin. odbor.
Francosko-španska ofenziva v Maroku.
Pariz, 14. julija. (Izv.) V Tangeru so se danes pričela posvetovanja med francosko in špansko delegacijo glede skupnih vojnih operacij.
Pariz, 14. julija (Izv.) Zadnje dni se je položaj ua maroški fronti znatno zboljšal. Francoske čete so izvršile na več mestih uspešne napade in zadale sovražniku težke izgube.	___
KITAJSKA SE BO ZAČELA POGAJATI.
Peking, 14. julija. (Izv.) Odsek za zunanje zadeve je sklenil, naj se kitajska vlada začne pogajali z vsemi v pošte v prihajajočimi velesilami.
NEMŠKI ZUNANJI MINISTER STRESEMANN OSTANE.
Berlin, 14. julija. (Izv.) Vesti, da bo odstopil zunanji minister dr. Streseniann, ki ga napadajo nemški nacionalisti radi njegove politike v vprašanju garancijskega pakta, se z uradne strani odločno demontirajo.
PONAREJENI 5OO-DOLARSKI BANKOVCI.
Budimpešta, 14. julija. (Izv.) Tukajšnja policija je ua zahtevo belgrajske policije are-
tirala agenta Herzoga in Breuerja, ki sta na sumu, da sta nakupovala blago s ponarejenim 500-dolarskim bankovcem. Priznala sta, da sla res prejela in spravila v promet nekaj takih bankovcev, ki so bili narejeni v Beču. Ponarejevalec teh bankovcev pa se po njunem zatrdilu nahaja na poti v Ameriko.
FRANCOSKI PRORAČUN.
Pariz, 14. julija (Izv.) Po sprejetem proračunu bo dohodkov 33.150 milijcnov frankov, izdatkov pa 33.137 milijonov, tako da bo prihrankov 13 milijonov frankov.
MUSSOLINI - KRALJEV GOST.
Rim, 14. julija. (Izv.) Kralj Vittorio Ema-nuele je pisal ministrskemu predsedniku Mus-soliniju pismo, v katerem ga prosi, naj si privošči malo odpočitka in naj pride kot gost kraljeve rodbine v St. Rossore na daljši dopust.
ANGLIJA IN RUSIJA.
London, 14. julija. (Izv.) Ruski sovjetski
veleposlanik Rakowskj je imel razgovor z zunanjim ministrom Chamberlainom. O rezultatu tega razgovora se je izjavil napram časnikarjem zelo zadovoljnim.
ŠTRAJK V ANGLEŠKIH PREMOGOVNIKIH.
London, 114. julija. (Izv.) V premogovnikih v južnem Walesu je izbruhnil štrajk, na katerem je udeleženih okoli 20.000 delavcev. Povod štrajku je dalo trdo postopanje inženirjev z delavci. Upati pa je, da se bo stvar kmalu poravnala.
SILNA VROČINA V AMERIKI.
Newyork, 14. julija. (Izv.) Vzhodni del Združenih držav je zopet zajel val vročine, ki je trajal dva dneva. Čez 60 oseb je pomrlo od solnčarice, 26 pa utonilo pri kopanju.
P0V0DENJ NA KOREJI.
Tokio, tl4. julija. (Izv.) Silna povodenj na Koreji je napravila ogromno Škodo. Mnogo oseb je utonilo.
Slev.m
SLOVENEC, čna itK. JnllJa UMRL
StMrtU/
Proslava 25 letnice Slomškove zveze.
Proslava 25 letnice »Slomškove zveze c »e je bila pričela že 9. julija s tem, da se je udeležilo večje število članov in članic »Slomškove zveze« I. občnega zbora »Krščanske šole«, bratskega ji društva in se je nadaljevala isti dan zvečer na družabnem sestanku v restavracijskih prostorih »Unlona«. Že na večer smo videli, da bo drugi dan lepa udeležba tako od strani učiteljstva kakor od strani ostalega odličnega občinstva. Dne 10. julija ;1925 se je udeležilo učiteljstvo sv. maše v frančiškanski cerkvi. P. katehet M o d e s t je imel prav lep govor, v katerem nam je posebno poudarjal, da v naših vrstah ne more biti kompromisov; kajti samo dve poti sta v življenju: krščanska iu antikrščanska. Značaji hodijo po prvi. »Slomškovi zvezi« je častita!, ker ima v svoji sredi take značaje, ki ne poznajo v načelih kompromisov. Pri sveti maši je prav lepo pel ad hoc sestavljeni učiteljski pevski zbor.
Takoj po sv. maši se je napolnila dvorana akademskega doma do zadnjega kotička. Predsednik Štrukelj je uvodoma v kratkih besedah pojasnil postanek »Slomškove zveze« pred 25 leti. »Slomškova zveza je bila ustanovljena v približno enakih razmerah, kakoršne vladajo sedaj. Tedaj so se pehali za takozvano »naprednostjo«, zdaj pa gonijo »državotvornost«. In kakor sedaj, tako je bilo tudi takrat učiteljstvo po ogromni večini v nam nasprotnem taboru. Zaslombe v ljudstvu pa ni imelo, kakor je še danes nima. In dotlej že enotno stanovsko učiteljsko organizacijo je postavilo v službo tedanji liberalni stranki, a tovariše, ki so bili sledili povabilu gospoda škofa in se udeležili duhovnih vaj, so na prav nečasten način izključili iz organizacije. S tem pa so seveda na najjasnejši način dokumentirali, da so stanovsko organizacijo ponižali za filijalko tedanje politične stranke, da so zavrgli prvotni nje namen. Značajnim tovarišem in tovarišicam ni preostajalo nič drugega kakor to, da ?o se ob priliki, ko so Slovenci praznovali 100 letnico rojstva velikega Slomška, združili in ustanovili novo učiteljsko društvo s krščanskim in stanovskim programom. Za geslo so si izbrali reklo: veri, vzgoji, pouku! Nato se je predsednik spominjal vseh onih tovarišev, ki jih je Bog ohranil še pri življenju ter je vsakega, ki je bil navzoč, prisrčno pozdravljal, naštevajoč njegove vrline in zasluge .na različnih poljih narodnega dela, a zborovalci so vsakega posameznika, ki že 25 let vztraja v »Slomškovi zvezi«, burno pozdravljali. Tudi so bili navzočni 25 letni člani na prav prisrčen način dekorirani z lepimi šopki. Kot prvega predsednika se je predsednik spominjal tovariša Jakliča, dalje odbornika Josipa Novaka, Janka B a j c a , Fr. T o m a ž i č a , Pavle K r u š i č e v e , Antonije Štupce, Rudolfa Vižintina. Kot prvega odbornika iz duhovskih vrst kateheta Fr. O s w a 1 d a. Od prvih članov in članica Julija S 1 a p š a k a, Apolonije F a t u r j e -v e, Marije Štupčeve, Karola S i m o -n a, ravnateljice Z e m m e t o v e, Rez. K o -v a č i č e v e , Minke Odlaskove, Tercz. Š k u 1 j e v e , M. W o h i n č e v e , Pavle S c h u b e r t o v e, ge. B a b n i k - R a j e r -j e v e , M. T o m č e v e , M. D e t e 1 o v e , K r a t n e r Minke, Janka Nep. Jegliča ; iz duhovskih vrst je najprej pozdravil pre-vzvišenega gospoda škofa dr. A. B. J e g 1 i č a, ki so mu zborovalci prirejali frenetične ovacije; od še živih ustanovnikov poleg prevzvi-šenega gospoda knezoškofa še dr. Josipa Lesarja, stolnega kanonika, čigar lepo pozdravno pismo je predsednik tudi prebral, dalje čast. kanonika in dekana Lavrenčič 'Ivana iz Kamnika, prof. dr. Pernata, čast. p. lazarisla Birka ; od častnih članov se je spominjal provizoričnega škofa Jegliča, dr. Lesarja, dr. Š u s t e r š i č a. Kot zelo zaslužna za >Slomškovo zvezo« je pozdravil navzoča gg. duhov, svetnika A. Č a d e ž a in stol. dekana in častnega kanonika lngn. N a -d r a h a. Izmed še živečih gospodov profesorjev, ki so se za ustanovitev »Slomškove zvezes: zanimali in delali, je navedel Bogu-mila Remca in Evgena Jarca. Od že umrlih prvih odbornikov je navedel: Jerneja čenčiča, Holainger pL Weidlich, čast. kanonika Ant. Kržiča in dr. Grudna, dalje se je spominjal vseh umrlih ustanovnikov, kakor: dr. Gruden, msgr. Zupančič, prošt S a j o v i c, dekan S c h w e i -g e r, župnikov K iS n i g a in Trpina; od že umrlih častnih članov: kan. Kržiča, dr. Ev. L a m p e t a , dr. G r u d n a ; izmed mnogih umrlih prijateljev »Slomškove zveze« se je predsednik spominjal: prof. Izidorja Modi c a , dr. E. K r e k a, dr. K. V r s t o v š k a, dr. M e d v e d a ; izmed odličnejših voditeljev je navedel: M. Ranta, Iv. Vogelnika, N. Stano-nika, Jos. Levičnika, Štef. Primožiča, Josipa Bregar, Fr. Fabnica; iz vrst tovarišic: Amalije Tomčeve, Berthold Kristine, M. Vidrove, Angele Rottove, Julije Jakličeve; pozabil tudi ni spominjati se na velikega našega češkega tovariša Kadlčuka, Zborovalci so v spomin in počaščenje vseh teh in Še drugih vstali ter saklicali: Slava jim! Spomnil se je končno tudi onih tovarišic, ki so zapustile svetne učiteljske vrsto ter odšle v samostan, da v njih nadaljujejo nemotene po svetnem hrupu vzvišeni učiteljski poklic. Nalo jc pozdravil vse 'a-
stopnike zasličnih stanov in organizacij, ki s« prihiteli k proslavi 25 letnice »Slomškova zveze«. Tako: dr. K. Capudra kot zastopnika »Orlovstva«, dr. J. Mohoriča kot zastopnika »Prosvetne zveze«, gdč. Cilko Krekovo kot zastopnico »Slov. kršč. ženske zveze«, ravnatelja Jegliča kot zastopnika »Županske zveze«:, g. ministra na razp. Gostinčarja, kot zastopnika »Jugoslov. strokovne zveze ', g. kanonika Stroja kot zastopnika Društva rokod. pomočnikov, prof. Dolenca kot zastopn. prof. odseka starešinstva, prof. Bajuka kot zastopn. »Pevske zveze«, gosp. duh. svetnika A. Ča-deža kot zastopnika »Katol. tisk. društva«, gosp. Duš. Serneca kot zastopnika Jugoslov. kluba«, gosp. prof. Prijatelja kot zastopnika štaj. društva »Prerod« in končno dve častiti sestri iz Celja ter vse, zlasti mlajše tovariše in tovarišice.
Navedel je tudi pismene pozdrave, ki so jih poslali nastopni tovariši in tovarišice: Karel Simon, Silvester Franc, Slavko Černigoj, Anica Ojstriševa, Merala Poldi, Marija Stupca, Ela Campa, p. Kopatin, Anton Lomšek. Temu so sledili pozdravni govori. (Dalje sledi.)
Za slovensko višjo pedagoško šolo v Ljubljani.
Vprašanje narodnega poslanca Antona Sušnika na gospoda ministra prosvete Sveto-zara Pribičeviča.
Z reformo osnovnega in meščanskega šolstva je te^no zvezana tudi reforma učiteljske izobrazbe. Brez slednje si ni mogoče misliti uspešne reforme vzgoje in izobrazbe v šoli in izven šole. Višjo izobrazbo učiteljstvu nudijo višje pedagoške šole. Za Slovence obstoji sedaj vitju pedagoška šola v Zagrebu. Toda to šolo more obiskovati le omejeno število učiteljev iz Slovenije, tako da je veliki večini slovenskega učiteljstva onemogočen dostop na višjo pedagoško šolo. Vrh tega pa se na ti šoli v Zagrebu ne poučuje slovenščina, tako da absolventi višje pedagoške šole, ko se vrnejo v Slovenijo, ne obvladajo več slovenskega jezika v tisti meri, kakor je potrebna za usposobljenost učiteljev in vzgojiteljev slovenskih otrok.
Vse to so uvideli tudi učitelji, ki so pristaši SDS. Zbrani na svoji letni pokrajinski skupščini v Šoštanju so med drugim sklenili tudi resolucijo, da naj se ustanovi višja pedagoška šola tudi pri univerzi v Ljubljani, da bo imelo vse slovensko učiteljstvo priliko za nadaljno izobrazbo.
Vprašam Vas lorej gospod minister:
il1. Ali hočete upoštevati sklep Vašega učiteljstva in ukreniti takoj vse potrebno, da se že v proračunu za L 1925-26 vstavi potrebna svota za slovensko višjo p e d a g o -j ško šolo v Ljubljani?
2. Ali ste voljni, dokler se ne ustanovi v Ljubljani slovenska višja pedagoška šola, nemudoma zaukazati, da se na višji pedagoški šoli v Zagrebu poučuje tudi slovenščin a ?
Prosim, da mi odgovorite čimprej.
Belgrad, 11. julija 1925.
Anton Sušnik, narodni poslanec.
J ie pri manjših šolah' znaša letna blizu 80.000 i dinarjev. Vsa državna podpora za zasebni dekliški šoli v Ljubljani pa je znašala borih 28.000 dinarjev mesečno.
Zatvoritev privatnih dekliških šol v Ljub-liani iu Mariboru bi bilo tore.i samo na kvar državnemu gospodarstvu in v veliko škodo ljudske prosvete. Ker je država dolžna brigati se za izobrazbo svojih državljanov, mora v polni meri podpirati tudi privatne šole. To načelo velja v vseh modernih in res demokratičnih državah, n. pr. v Belgiji, Holandiji, Angliji i. dr.
Zato si dovoljujem vprašati iVas gospod
minister:
1'. Kateri razlogi so .Vas vodili, da ste od« tegnili omenjenim privatnim šolam državno podporo?
2. Ali hočete vpostaviti takoj zopet prejšnje stanje ter tako za bodoče šolsko leto omogočiti zopet pouk na privatnih dekliških šo« lah v Ljubljani in Mariboru?
Prosim za odgovor na seji narodne skupščine.
Belgrad, 10. julija 1925.
Anton Sušnik, narodni poslanec.
Vprašanje narodnega poslanca Antona Sušnika na gospoda ministra prosvete Svetozarja Pribičeviča.
Gospod minister! S 30. junijem t. 1. ste ustavili vsako državno podporo uršuliuskim šolam v Ljubljani in v Mariboru in Lichten-turnovemu zavodu v Ljubljani. Ker v Ljubljani manjka dekliških osnovnih šol — imamo samo tri dekliške osnovne šole in 6 deških — omenjeni zasebni šoli nadomeščata ta nedo-statek.
Obe šoli sta nujno potrebni, to dokazuje najbolj število učenk. Pri uršulinkah je v zadnjem šolskem letu hodilo v šolo 859 deklic, v Lichtenturnovem zavodu pa 617. Na obeh zavodih so bile učenke skoro same mestne yde-klice. Za prihodnje leto pa je pričakovati, da se bo število učenk šo povečalo. Ravno tako je potrebna tudi dekliška šola v Mariboru. Kar se tiče uspehov, so na teh Šolah po izjavi drž. šolskih nadzornikov naravnost sijajni. Zato za Vaše dejanje, gospod minister, ne vidim nobenega pravega razloga.
Če ministrstvo prosvete omenjenim zasebnim šolam odvzame vsako podporo ter na ta način onemogoči pouk, bo samo v Ljubljani na stotine deklic izključenih od šolskega pouka, ker ne bodo mogle biti sprejete na že itak prenapolnjene ostale tri dekliške Šole.
Na mesto privatnih dekliških šol v Ljubljani, bi bilo treba sezidati 4 ali celo 5 novih šol, katerih vsaka bi stala najmanj 10 milijonov dinarjev. Da bi država sama v dogled-nem času mogla zidati nova šolska poslopja, mislim, da je popolnoma izključeno. Mesto samo pa tudi ne prenese tolikih stroškov. Svoj-čas je že ljubljanski občinski svet vse pripravil, da sezida dve novi Šoli, in zahteval od vlade odobrenje kredita. Toda vlada kredita ni dovolila, češ da bi bilo mesto s leni preveč obremenjeno. Zraven stroškov za zidavo pa pridejo šo stroški za vzdrževanje šol, za učila in knjifie, za kurivo, vodo in drueo, kar
Kongres za proučevanje vzhodnega bogoslovja.
PROGRAM DANAŠNJIH PRIREDITEV:
Od 9—12 dop. v Unionu predavanje o vzhodnem meništvu in vzhodni cerkveni disciplini:
Meniški in duhovniški vzor grškega vzhoda do IX. stoletja. (P. M. Miller)
O meniški disciplini pri Grkih in Slovanih po IX. stoletju (P. de Meester).
O današnji meniški disciplini prt katoliških Grkih iu Slovanih (P. Višoševič).
Praktična vprašanja o katoliških grško-slovanskih menihih. Od 3—4 pop. v Unionu predavanje za širšo javnost:
Delovanje in organizacija Apostolstva sv. Cirila in Metoda (Dr. Janko Oberški, dr. Snoj, msgr. Rafael Kozak, František Pechuška). Na ta predavanja posebno opozarjamo naše duhovništvo in ob einstvo.
Od 4 pol do 6 znanstveni pora/govori. Ob 6 pol zvečer v stolnici cerkven govor. (Prevzv. g. škof dr. Andrej Karlin).
Te deurn in zaključek.
* * *
Povratek kralja v Belgrad. Snoči se je pripeljal kralj Aleksander z Bleda v avtomobilu v Ljubljano in od tod z dvornim vlakom v Belgrad.
Slovenci iz Amerike v domovini. Kakor smo že poročali, se je večje število ameriških Slovencev udeležilo svetole-tnega romanja v Rim. Iz Rima so obiskali tudi svojo staro domovino. Včeraj so obiskali naše uredništvo Rev. p. Kazimir Z a k r a j š e k , Rev. Janez O in a n, didiovni vodja KSKJ in predsednik KSKJ g. Anton G r di n a z gospo soprogo. V domovini ostanejo več tednov. Nastanili so se: p. Kazimir Zakrajšek v frančiškanskem samostanu v Ljubljani, Rev. Janez Oman v škofijskih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano, g. Grdina pa v Ljubljani, Novi Vodmat 3. Navedenim kakor tudi vsem ostalim rojakom liz Amerike želimo, da bi preživeli med nami prav prijetne dneve in odnesli nazaj v Ameriko najboljše spomine na svojo staro domovino.
Peklenska zloba. G. Josip Vider, učitelj v Tržiču na Gorenjskem, kjer službuje že 13 let z najboljšo oceno, je premeščen na Korinj v Suhi krajini. Demonom ni bilo dovolj, da so ga oropali upraviteljskega mesta v Tržiču in ga degradirali za učitelja, vzeli so mu tudi vodstvo obrtno nadaljevalne šole — in sedaj stremijo, kakor kaže ta prestava na Korinj, za tem, da bi ga tudi materielno popolnoma uničili. Brezsrčneži ne mislijo prav nič na to, da ima tov. Vider ženo in 5 otrok, ki jih na Korinju ne more spraviti v tako stanova nje,ld zadostuje kvečjemu za sanica ali samico; prav nič 6e ne ozirajo, da na Korinju ne bodo mogli njegovi otroci, od katerih sta dva že v šolski obveznosti — obiskovati primerne šole ,ker korinjska je le ekspozitura kraške; prav nič se ne ozirajo na to,da nimajo na Korinju ne mesarja, ne trgovin in da je do ceste 2 uri pešlioda, do železniške postaje pa 4 ure itd. itd. Vse to kaže, da so namenoma iskali tak kraj, kamor ne bo mogel vzeti družine s seboj, dasi vedo, da je v Tržiču vsled pomanjkanja stanovanj tudi ne bo mogel pustiti, še manj seveda v Ljubljani ali kod drugod. Tako nesmiselno in obenem krivično postopanje vpije do neba. Takega režima bi se moral vsak učitelj sramovati v dno svoje duše in še se doibijo taM elementi, ki ga podpirajo, nozavedajoči se, da s tera ponižujejo ugled vsega učiteljskega stanu da ga bolj ne morejo. Vzdramite se vendar, pa okrcajte tiste nesrečne prste, ki davijo posameznike in one-čaščajo s svojim grdim ravnanjem ves učiteljski stan, ki toliko trpi na ugledu kot še nikdar doslej! Za tistega pa, ki je glavni krivec, oziroma glavno orodje, tega režima, mora priti ekseniplarična kazen!
»Jutro« poroča, da je bil pokojni Stare, lii so ga našli mrtvega v tunelu blizu Šmarja, pokopan brez zvoneuja in duhovnika, vsi pa vemo, da je bil pokopan z zvonenjem in duhovnikom. »Jntro« je res lep zgled lažnjivega lista.
Predpis, ki se ne da izvršiti. Iz sprevod-niških krogov smo prejeli: Prometni minister je izdal okrožnico, ki odreja, da morajo biti na vsoh brzovlaki h pri napravi za umivanje (v straniščih) tudi obrisača in milo. Za oboje nosi odgovornost seveda sprevodnik. Ta od redba je enostavno neizvedljiva, kajti potem noben sprevodnik ne zasluži toliko na mesec, da bi Biogol ola&rti obrieačc iu milo, ki bi
mu jih pobrali praktični potniki na eni sami vožnji. Ali pa bi moral sprevodnik pustiti službo v nemar >in neprestano stražiti obri-sače in milo. Pripetilo se je, da je »prevodnik na odhodni postaji obesil na določeno mesto obrisačo iu položil milo, a je do prve prihodnje postaje že oboje izginilo. Železniška oblast naj torej neizvršljivost gornje odredbe upošteva in jo ukine. Pošteno občinstvo pa, ki na vlakih ne najde vse, kar bi zahtevala hi-gijena, naj ne krivi železniške uprave, marveč ljudi, ki niso dovolj vzgojeni, da bi bili varni pred njimi celo taki malenkostni predmeti.
Odlikovanja. Odlikovani so: Z redom sv. Save V. vrste Rudolf B a d i u r a , referent za turistiko ministrstva za trgovino in dndusrijo pri velikem županu ljubljanske oblasti; z redom sv. Save IV. vrste Evgen L a h, višji magistratni svetnik v p. v Ljubljani; Ferdi> nand Polak, trgovec v Kranju; z redom sv. Save V. vrste: Fran Kavčič, gostilničar in posestnik, načelnik ljubljanske gostil-ničarske zadruge in predsednik zveze gostil* ničarskih zadrug v Ljubljani; z zlato svetinjo za civilne zasluge: Anton Pintar, tajnik gostilni Carske zadruge v Ljublani; Nikola Večer in, okoliški nadzornik policijske straže I. razr. v p. v Ljubljani; Jurij A i c liki t z, tajnik okrajnega odbora v Mariboru; Alojzij Pod m eni k, podporni član in častni načelnik prostovoljnega gasilnega društva pri Sv. Lenartu pri Hrastniku; s srebrno svetinjo za civilne zasluge: Andrej Rode, posestnik na Rodici št. 9; Josip Janežič, posestnik in mesar v Domžalah.
Iz gozdarske službe. Premeščena sta: za upravitelja v 8. I. šumske uprave na Bledu Fran Miklavič in za upravitelja v 8. I. šumska uprave na Bohinjski Bistrici Alojzij Rus. Za uradnika v 1. III. pri gozdarskem ravnatelja stvu v Ljubljani je imenovan Srečko Zalokar, bivši nadzornik drž. skladišča v Trstu.
Na akademiji v fast sv. Cirilu in Metodu ob otvoritvi kongresa za proučavanje vzhod-nega bogoslovja je bil med konzularnim korpusom navzoč tudi konzul avstrijske republike, gospod Troll, kojeg aime je našemu poročevalcu ob redakciji poročila v naglici či. sto nehotoma izpadlo.
Izžrebane številke loterije Ljudskega doma v Št. Vidu priobčimo v petek dne 17. julija.
Dan planincev na Triglavu. Kakor smo izvedeli, se udeleži izleta 19. in 20. t. m. na nas Triglav približno 60 hrvatskih turistov, okoli 15 srbskih in 4 iz Sarajeva. V Ljubljano bodo prispeli člani bratskih planinskih društev s popoldanskim vlakom ter bodo šli naprej z večernim do Mojstrane, odkoder se podajo po raznih potih na Triglav. Tudi med našimi planinci vlada veliko zanimanje za ta dau,
Nova jama nad Bohinjskim jezerom. Svo-ječasno smo poročali, da se bo nadaljevalo z raziskovanjem nove jame Zlatice pod Studor vrhom nad Bohinjskim jezerom. V nedeljo, 12. t. m. je skupina članov Jamskega društva pod vodstvom g. dr. Kenka pričela iznova raziskovati to jamo samo in obenem tudi njeno okolico. Pri tej priliki so naleteli jamski raziskovalci na dosedaj popolnoma neznano votlino — jamo Vodic, iz katere bruhajo ob večjih nalivih ogromne množine vode. Ta nova jama je sikio zanimiva in poučna. Raziskovanje je zelo težavno.'Posluževali so se 12 m dolge vrvne lestve. Kot vodnika sta služila Janko Dobravec oskrbnik hotela Zlatorog SPI) ter Ivan Zvan, katera sta sama raziskovala letošnjo zimo jamo Zlatico.
Orlovski dan v Št. Vidu. Prva leta po vojni smo bili navajeni na vsaki lokalni prireditvi videti pri nastopu telovadce iz vseh delov Slovenije. Takrat je bila vsaka prireditev močno obiskana in je na prvi pogled opazovalca naravnost zadivila. Domačinov pa seveda taka prireditev ni mogla varati, ker so bili med nastopajočimi samo tuji obrazi. Zadnja leta, ko je organizacija omejila število prireditev in dovolila nastopati samo članom iz gotovega okoliša, se je na zunaj čutilo ne življenje ampak životarenje orlovske organi: zacije. — Orlovski dan v Št. Vidu pa je pokazal, da more tudi posamezna edinica z zgolj svojimi močmi prirediti dan, ki je vreden organizacije, dan, ki je z vso svojo privlačno in občudovanja vredno silo za d m! in presenetil tako prijatelje Orlovstva, kakor tudi njegove nasprotnike. Vsaka posamezna točka j« v splošnem, da skoraj do najmanjših podroi> nosi pokazala no samo zunanjo moč, ampak tudi notranji napredek nastopajočih, pa naj lx to vstop na vlak v Šiški, ali sprevod ali sv. maša ah zborovanje ali popoldanski nastop Povsod napredek nasproti vsem prejšnjim pri. reditvam, ponekod naravnost nepričakovan Prav posebno bi bilo treba povdariti globok« zasnovan dr. Rozmanov uovor o uoalaostvi
«E0 VENEC, daer-15.vJo!ifa£F02R
<$tran R
,.«<■'" •---- -'.M.	i IMMBBHMMMMMMMMBMMMMMMMBMM,
Orla v današnjih dneh, drugi del sprevoda, ki
je pokazal res pravo pestrost organizacije v narodnem duhu in ne zgolj enolične vojaške formi ranosti. Pri popoldanskem nastopu je omenili rajalni pohod, precizno orodno telovadbo in nastop šentviške orlovske družine. Nad vse pa je zanimal občinstvo štafetni tek. Ves nastop je pokazal, da proste vaje kljub !e(pi izvedbi nimajo v splošnean tiste privlačne sile, kakor jo imajo orodne vaje, zlasti pa lahka atletika. Manj posrečen je bil nastop članic, in tudi več točnosti bi bilo želeti pri načet k u telovadbe. Nastopilo je članstvo zgolj Ska župa, ki ima trikrat tolikšen obseg, mlade obraze) in sicer v sprevodu 158 članov, 107 članic in 53 naraščaja (samo iz Š. Vida) v krojih; pni telovadbi pa 178 članov, 92 članic in šentviški naraščaj. (Cela Gorenjska sokol-yadcev.)ska župa, kii ima trikrat tolikšen obje postavila letos v Škofji Loki po >Jutru« •109 telovadcev.) Občinstva je bilo nad 1500. iVsa prireditev ni pokazala zgolj dobre priprave od strani voditeljev, ampak dzredno visoko stopnjo, na katero se je pospelo vse članstvo ljubljanskega orlovskega okrožja. Prireditev zasluži priznanje, voditelji pohvalo! Le še več takih orlovskih dnevov!
Organisti, pozor! V torek t. j. 21. t. m. je Sestanek organdstov na Leskovcu pri Krškem pri g. Lavrinšku ob 10 dopoldne. Sestanek je eeJo važen, ker se bodo obravnavale za orga-liiste jaiko važne zadeve. Poročal bo poslanec od Društva organistov iz Celja. Pridite v obilnem številu dn pripeljite s seboj svoje ko iege!
Umrla je v Trbovljah dne 14. julija t. 1. ga. Marija K a d u n c v starosti 60 let. Našli €90 jo zjutraj mrtvo v postelji, najzbrže jo je aadela kap. Pokojna je bila vzorna krščanska Mati. Pogreb bo v četrtek dne 16. julija 1925 job 8 dopoldne. — Naj v miru počiva! Preostalim naše iskreno sožalje.
>0dvada», krožek za odpravo tujk. V Grlincih v Prekmurju se je ustanovil krožek ea odpravo tujk >Odvada«. Za vsako izgovorjeno tujko plačajo člani krožka 25 par na korist Jugoslovanske Matice. Prilikom sestanka dne 5. t. m. se je nabral znesek 145.50 Din in nakazal Jugoslovanski Matici. Namen krožka je vse hvale vreden in želeti bi bilo, da se v vseh večjih krajtiJti ustanove enaki krožki.
Razpis. Prejeli smo: Razpisujem službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Sevnica pri Krškem z letno plačo 2000 Din in pripadajočimi draginjskimi dokladami. Prošnje, opremljene s potrebnimi svedočballi .po 61. 12 zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih naj se vlože do dne J. avgusta 1925 pri velikem županu ljubljanske oblastL — V Ljubljani, dne 13. julija 1925. — Veliki župan: dr. Baltič s. r.
Hrastniški pralni prašek tako brzo pere, fla gospodinja hvali ga čez vse mere.
— Bluze najnovejše priporoča tvrdka Krištofič-Bučar, Ljubljana, Stari trg-. 1447
Za konserviranje lesa (pleskanje ograj itd.) se priporoča terovo olje tvrdke C h e m o-techna, Ljubljana, Mest ni trg 10.
4469 (3)
GR!TZNER in FENIKS KOLESA
fei šivalni stroji edino elegantni, najtrpežnejši, zato tudi najcenejši samo pri
JO S. PETELINCfU,
poleg PreSernovega spomenika, Ljubljana.
Iz Ljubljane.
Visok gost. Včeraj popoldne je prišel iz Rima v Ljubljano vrhovni poglavar frančiškanskega reda prečastiit dr. P. Bernardin Kluraper, da predseduje kapitelju tukajšnje slovenske frančiškanske provincije. Visokega gosta spoštljivo pozdravljamo!
Vojni minister v Ljubljani. Minister vojne in mornarice general Dušan Trifunovič je bil zadnje dni na Bledu, kjer ga je sprejel kralj v daljši avdijenci. V pondeljek je prišel general Trifunovič s svojim adjutantom v Ljubljano. Posetil je komandanta Dravske di-vizijske oblasti generala Stojanoviča in je pregledal v njegovem spremstvu nekatere urade ljubljanske garnizije, nakar je odpotoval z br-eovlakom zopet v Belgrad.	. .
Umrl je včeraj g. Valentin L o ž a r, oče g. Jerneja Ložarja, svetnika trg. in obrt. zbornice. Dosegel je visoko starost. Pogreb bo \ četrtek popoldne iz hiše žalosti Rečna ulica %t. 6 na pokopališče pri Sv. Križu. Blag mu spomin! Preostalim naše iskreno sožalje!
Avtomatska telefonska centrala je prispela včeraj, 14. t. m. dopoldne iz Nemčije v Ljubljano. Telefonsko centralo smo prejeli na račun nemških reparacij. Tako bo končno pereča 7.adeva cele Ljublane likvidirana. Kakor se 6uje, bo inštalacija te telefonske centrale trajala do 1. septembra.
Orlovski odsek Krakovo-Trnovo priredi dne 2. avgusta odsekovno javno telovadbo na tetueni telovadišču Korunova ulica št. 19 (g. Pogačnik). Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo tel. orodja, prosimo, da nas vsi prijatelji orlovstva podprejo z obilno udeležbo. Bog živil
Dr. Volavšek zopet ordinira. 4575
Umrli so v Ljubljani: Ivan Sieberer, že-iem. strojevodja v pok., 82 let — Leopold Puhar, posestnikov novorojenček, 2 turi. — Ivana Balis. zasebni««. 66 let. Mflriia Do-
brovo) j ec, služkinja, 41 let. — Fran Jenko, delavec, 54 let. — Jara Gaberšek, tudi Gabrov-šek, bivša branjevka, 86 let.
Vandalizem. Neznani zlikovci ali razboriti ponočnjaki so zopet razbili in polomili več klopi v >Zvezdi«. Per so se v zadnjem času taki slučaji začeli zelo množiti, bo posvečala javna straZa javni in napravam večjo pozornost, da zasledi družbo teh sirovežev, ki na tak vandalski način kažejo svoje junaštvo in svojo izobrazbo.
Težka aretacija. — Boj z vlomilcem. V Pokopališki ulici v Mostah je ustavil stražnik .Vinko Jazbec 19 letnega delavca Vinka Horvata. Zasledovala je Horvata policija že nekaj časa kot nevarnega človeka, ki je bil tudi osumljen, da je vlomil v skladišče Simona Praprotnika v Jenkovi ulici št. 7, o katerem vlomu smo že svoječasno poročali. Ko je stražnik zahteval od fanta, da se legitimira, se je Horvat stražniku uprl. Sunil ga je z vso silo v brado in mu je hotel iztrgati iz torbice službeni samokres, kar se mu pa ni posrečilo. Med ruvanjem je prišla Horvatu na pomoč njegova teta Brigita Dolinarjeva, ki je navalila na stražnika in hotela oprostiti svojega nečaka. Skoro bi bil stražnik obema podlegel, da mu ni prišel na pomoč slučajno došli delavec Alojzij Frčnik, ki mu je pomagal ukrotiti hudo teto in nečaka. Stražnik je nato po dolgem naporu Horvata uklenil in ga odpeljal na stražnico. Tam je Horvat po dolgem zasliševanju priznal vlom v skladišče Praprotniko-vo in je izdal tudi svoja dva pomagača in sicer 19 letnega Ant. Šibica in nekega 13 letnega Viktorja, katerega pozna baje samo po krstnem imneu. Povedal je tudi, da so prodali pri Praprotniku ukradeno blago v raznih trgovinah kot staro medenino. Horvata in Šibica je izročila policija sodišču odnosno državnemu pravdništvu, mladoletni njihov pomočnik pa pride v poboljševalnico. Huda teta Brigita pa se bo tudi zagovarjala pred sodiščem radi vmešavanja v uradne posle in osebnega napada na stražnika.
Razne tatvine. S stavbišča poštnega urada za pokopališčem pri Sv. Križu je bilo ukradeno zidarju Andreju Briclju par čevljev, vrednih 250 Din. Ravno tam je bilo ukradeno tudi nekaj orodja. — V kavarni Vošpernik je zalotil gost Pavlovič delavca Antona Drvina, ravno ko mu je hotel odnesti iz kavarne zavoj perila in obleke, katerega je on tam pozabil. — V Pelčevi gostilni v Koleziji je ukradla neka znana Ivanka kos gnjati, vreden 40 Din. Ivanko so zalotili in jo oddali policiji. — Na Marijinem trgu je bil ukraden ročni mlekarski voziček last Marije Štrukelj, vreden 750 Din. Voziček je temno pleskan in ima na stranicah označbo M. Š. — Neznan tat je vlomil pri posestniku Janezu Mehletu na Rudniku. Odnesel je 1400 Din gotovine, hranilno knjižico z vložkom 9508 Din in nekaj obleke in perila. Vlomilcu je policija že na sledu.
SssspšSe ssajcencje j = Prt = j
Josip Popil® — LgoMlana | Iz štajerske.
Orlovska prireditev v Laškem. Dne 12. julija se je v Laškem, nekdanjem nemškutar-skem sedaj demokratskem trgu vršila krasna orlovska prireditev. Z naraščajem vred se je zbralo nad 300 krojev, ki so zjuiraj s svojo konjenico in godbo opravili lep sprevod po trgu in kjer jih je mnogobrojno občinstvo sprejelo in pozdravljalo z navdušenjem in cvetlicami. Pred sv. mašo se je vršil javni ljudski tabor, na katerem so govorili mnogoštevilni množici g. dr. Ogrizek, posestnik Hrastnik iz Sv. Krištofa in g. Deželak. Zadnja dva sta pozdravila naše Orle v imenu domačega ljudstva, med tem ko je dr. Ogrizek navzočim kmteskim slojem orisal pomen orlovstva, v katerem so oži-votvorjeni najlepši vzori krščanstva. V vznesenem in ognjevitem govoru je vzpodbujal našo mladino k vztrajnemu zasledovanju lepih vzorov, kojih nositelj je naša mladina. Pri sveti maši, ki je sledila taboru, je pozdravil iz svetega mesta naše Orle domači g. dekan. Popoldanske prireditve, ki je pričela ob 4. uri, se je udeležilo nad 2000 ljudi. Človek ni niti mogel verjeti, da se bo zbralo v Laškem, tem zagrizeno nasprotnem trgu, toliko našega ljudstva. Prireditev sama na sebi je izpadla v največjo zadovoljnost. Člani in članice, kakor tudi naraščaj, vsi so izvršili svojo nalogo vzorno. Posebno pohvalno moramo omeniti vrsti na bradlji in drogu, ki je gledalcem kar sapo zajemala. Starim očetom in materam je rastel pogum in ponos, ko so videli svoje domače fante >letati po zraku kot ptiči«, kakor se je izrazil v navdušenosti navadni kmečki oče. Po nastopu se je ob zvokih godbe in pevanju pevskih zborov razvila vzorna zabava, ki je trajala do odhoda večernega vlaka. Prireditev je v vsakem oziru izpadla kar najlepše. K temu so poleg drugih činiteljev v prvi vrsti pripomogle naše gospe posebno dr. 0 g r i z e -kova, ki so že dneve preje pripravljale in se trudile kot čebelice, da so preskrbele vsebino raznovrstnim šotorom in tam občinstvu stregle s požrtvovalnostjo med celo prireditvijo.
»Jutro < bodejo nase orlovske prireditve »lo v oči in iz umliive zavisti Drav rado pri-
naša i dežele napade na naše Orle. Tako piše list v št. 156. z dne 8. t. ni. o prireditvi savinjskega okrožja na Polzeli. Vse od prve do zadnje besedice do pičice neresnično in izmišljeno. Dopisnika prav dobro poznamo in zato smo radovedni, ali se bo odgovorni urednik s Jutra;: moral sam zagovarjati pred sodiščem. Kar se pa tiče g. patra moramo izrecno pristaviti, da nisino slišali še nobenega nasprotnika govoriti tako krasno in lepo o domovini kot na ta dan pridigarja v naši cerkvi. Radovedni pa smo res, pred katero pristojno oblast bo dopisnik >Jutra« postavil g. patra.
Zahvala. Prostovoljno gasilno društvo v Rajhenburgu se vsem udeležencem gasilske proslave dne 5. t. m. prav lepo zahvaljuje. Posebno prijetno nas je iznenadilo gasilno društvo Gaberje-Celje s svojo lepo društveno zastavo, potem oddaljena društva Zagreb, Bled, Škofja Loka, Račje s podaritvijo srebrnega žeblja. Gospoda opat trapistov in domači župnik sta nam blagoslovila naš novi prapor, za katerega je občina podarila lep trak. Gospema kumicama Leskovšekovi in Vranetičevi za njune zasluge, a gg. govornikom za njihove lepe govore. Posebno lepo se zahvaljujemo tudi darovalcem žebljičkov in drugih daril. Vsa društva, posebno oddaljena, so nam izkazala pravo bratsko ljubav; tista, ki se niso mogla odzvati vabilu, so se opravičila. Domače ljudstvo je tekmovalo, da pokaže svojo hvaležnost do društva. Vsa domača društva, podjetja in uradništvo z načelnikom domače postaje so nam bila v vsakem oziru v pomoč. Vsem skupaj in vsakemu posebej, kdor je kakorkoli podpiral našo prireditev, izrekamo najiskre-nejšo zahvalo. Zahvaljujemo se tudi tvrdki J. Neškudla v Ljubljani za lepo izdelavo prapora. Hvala in priznanje društveni godbi Krško in novoustanovljeni domači, ki sta sodelovali na naši proslavi. Trg Rajhenburg in Posavje se bosta lepega dne, ko se je blagoslovil prvi gasilski prapor, vedno hvaležno in s ponosom i spominjala. V pomoč in slavo!
IZ MARIBORA.
SEJA OBČINSKEGA SVETA.
Maribor, 14. julija.
Za današnjo sejo občinskega sveta je vla-I dalo od vseh strani veliko zanimanje. V mar-| sičem je bila seja res zanimiva, ker je opo-; zicija (socialisti) poskušala razrahljati enotnost narodnega bloka in njegovo trdnost pre-; izkusiti z raznimi premišljenimi predlogi in j vprašanji. Najprvo je stavil klub NSS na župana predlog, da se sprejme resolucija radi pervisoke uvozne carine: nadalje, da se pobriga za poslovanje tržnega nadzorstva proti draginji po zgledu Ljubljane in Zagreba. Pri tej točki preide razgovor na obrtni referat, ki ga veliko županstvo dosedaj še ni vrnilo. Dr. L i p o 1 d opozarja, da bo referat gotovo čimprej vrnjen, ker je veliki župan že dobil oddelek ministrstva za trgovino. Radi resolucije se sklene, da se odda odseku, ker ni bila sprejeta nujnost predloga. Socialist 01 š a k stavi na velikega župana vprašanje, kako more občinski in mestni svetnik Rogilč sodelovati pri predlogih, ki se tičejo njega kot najemnika mestne občine pri mestnem kinu. Nadalje, zakaj se pogodba mestne občine z Rogličem ne predloži občinskemu svetu. Zupan pojasni, da je občinski svet dal pooblastilo mestnemu svetu, da pa pogodba še ni sklenjena, oziroma podpisana. Nadalje stavi vprašanje, kako more mestni svet v mestnem električnem podjetju nastaviti uradnika kljub jasnim določbam mestnega statuta, da je to stvar občinskega sveta. Vpraša tudi, s kako pravico nosi isti uradnik naslov magistrat-nega tajnika in komercialnega ravnatelja mestnega električnega podjetja, Zupan pojasni, da je zadevo sklenil občinski svet že s tem, da je ustanovil mesto jurista pri so-cialno-političnem uradu. Svoj naslov ima uradnik po novi službeni pragmatlki. Ker je postajala debata vedno bolj ostra, izjavi župan, da mora zahtevati vprašanja pismeno, če ne bo mogoče o njih vsled nemira na seji razpravljati. Olšak vpraša nadalje g. župana glede zadeve rezervoarja za bencin na trgu pred frančiškansko cerkvijo in Zadružno gospodarsko banko. Vpraša, kako da ni prišla zadeva pred občinski svet, ker gre za najem občinskega zemljišča. Zupan odgovarja, da je prostor, kjer je ta naprava postavljena, javen prostor in ne la6t mestne občine, da torej ne gre za najemodajo, ampak le za uporabo javnega prostora. Mestni svet je to uporabo dovolil, ker ne vidi pri tej stvari nobene nevarnosti in so tudi v velikih mestih dovoljene take naprave. Ker vsebuje rezervoar več kot 1000 1, mora dati dovoljenje za to tudi okrajno glavarstvo, ki je to dovoljenje tudi dalo. Tudi trg vsled tega nič ne trpi na svoji lepoti. — Občinski svetnik Olšak pravi dalje, da je že dolgo časa opažati, da župan ne postopa po predpisih. Nastavil da je n. pr. v klavnici delavca, ki je neizučen in se šele uči kljub temu, da so bili za to mesto na razpolago delavci, ki so že izučeni. Nadalje pravi, da g. župan ni storil ničesar v sporu med najemniki in stanodajalci radi odmere najemnin, oziroma radi občinskih doklad k istim. Hišni posestniki Še zmeraj vračuna v a jo občinske doklade od nove najemnine in ne od stare iz 1. 1923., kakor je to predpisano. Zupan odgovarja, da je popolnoma pravilno, da je delavca v klavnici nastavil mestni svet. Ni res, da se dotični šele uči, ker je že izučen ključavničar. Glede spora med najemniki in hišnimi sosnodatii no-
158»
jasni župan, da so se pod njegovim vodstvoip vršila med obema strankama pogajanja, ki so privedla do sklepa, da občina po L 11926. n« bo pobirala od najemnin več doklad kot 20 odstotkov. Socialisti se z odgovorom niso zadovoljili in so predlagali g. županu grajo ter ter so zahtevali zato poimeDsko glasovanje; (Občinski svetniki NRS in nekaj svet. JDS zapusti pri tem predlogu posvetovalnico.) Ker se je ugotovilo v slovenskem prevodu nem-j škega mestnega statuta, da je treba za to glasovanje posebnega sklepa, je dal g. podžupan predlog na glasovanje. Predlog socialistov pa ni bil sprejet. (Socialisti kriče, da je to nepravilnost, da nemški statut določa drugače, da je slovenski prevod slab in da še ni potrjen.)
Ves nastop socialistov je bil popolnoma demagoški in preračunan samo za galerijo) katero so za to sejo socialisti napolnili s svoji-> i mi pristaši in je drugače prazna. Vsa vpraša-j nja, ki so jih socialisti stavili na župana, so bila neosnovana in zato Narodni blok nanje ni reagiral ter je zaupnica župana jasno pokazala, da tudi v bodoče socialistični napadi, ki govore le skozi okno in so preračunjeni na zbolj-šanje njihovih pozicij med volivci, ne bodo omajali trdnosti narodnega bloka. Za socialno-politični urad se urede prostori pri mestnem upraviteljstvu. Za ureditev tega urada se nastavi posebna moč. — V poslopju Dečjega doma sklene občinski svet popraviti 6treho, kar : bo stalo 35.000 Din, kateri znesek se bo kril z izrednimi dohodki. Socialist Bahun predlaga, da se to popravilo krije z veseličnim davkom, ki ga je plačal cirkus Kludsky v znesku 32.000 Din. Občinski svet sklene nadalje, da se ljudska kuhinja namesti v mestni ubož-nici. Prostori se preurede tako, da bo za oboje skupna kuhinja, pri čemer se bodo pridobili novi prostori za 20 ubožcev. Stroške 17 tisoč dinarjev bodo pokrili iz izrednih dohod-j kov. — Pravila zavoda > Vesna« se odobre. — ! V Mariboru se je osnovala nova Avtoomnibus-j družba za promet po mestu in za promet mesta z bližnjo okolico. Po 30 letih naj bi premoženje prešlo v brezplačno oblast mestne občine. Mestni občinski svet se načeloma izjavi za ta načrt, podrobnosti glede izvedbe in pogojev pa se bodo obravnavali pri prihodnji občinski seji. — Na predlog četrtega odseka se sklenejo izvesti popravila v mestnem gledališču. Znesek 138.000 Din, ki ga bo občina izdala za to, bo občina najela po 12% pri Mestni hranilnici. Pri tej priliki opomni občinski svetnik G1 a s e r, da je občina izdala za gledališče tekom letošnjega leta že znesek 860.000 Din. — Predlog za centralizacijo občinskih telefonov se odkloni. — Za prihodnje leto se vstavi v proračun 250.000 Din, da se nabavi nova avtomobilna cestna škropilnica. — Plača mestnim delavcem za sedemurno nočno delo se zviša na 50 Din. Miloščino se dvema ubožcema na njih prošnjo zviša začasno na 30 Din. Občinski svetnik Štabe j predla« ga pri tej priliki, da se do prihodnje seje iz-, dela načrt, kako bi se miloščina mestnim | ubožcem zvišala na času primerne zneske. — j Prošnja policijskega komisarijata za prenovitev poslopja se odloži, dokler se ne uredi najemnina po novem stanovanjskem zakonu. Na predlog g. župana se nakloni studijski knjižnici 10.000 Din izrednega proračuna — Nadalje se razpravlja o zahtevi branjevcev, da občina okoličanom ne dovoli prodajati sadja v popoldanskih urah, ker s tem trpijo sami škodo. Kmetijska podružnica v Mariboru protestira proti temu, ker je v splošnem interesu, da prodajajo na trgu okoličani tudi popoldne. Za-j hteva se zato zavrne. — Po tržnem redu sme-j jo špeharji prodajati na trgu le do 11. ure. Na I intervencijo g. župana se jim dovoljenje za | prodajo podaljša do 3 popoldne. Zahtevi velikega župana, da se prostori za obrtno šolo dovolijo v zavodu > Vesna«, se ugodi, če ne bo pri tem trpel zavod. — Kaldrmina za mestno občino v znesku 4 milijonov dinarjev se uporabi za tlakovanje cest v Meljskem predmestju.
I V tajni seji je razpravljal občinski svet o pogodbi z električno družbo Falo, radi cen električnemu toku, radi nakupa dragonske
vojašnice in o disciplinarnih zadevah. • • •
Osebna vest. G. D i t z, finančni svetnik pn fin. okraj, ravnat, v Mariboru je imenovan za finančnega nadsvetnika in pomaknjen iz VI. v V. skupino.
Operni pevec zagrebške opere g. Ernest vitez Camerotta, znan po svojih gostovanjih v | Mariboru, se mudi te dni na oddihu v Bistrici I pri Mariboru.
Imenovanja pri mariborski oblasti. Pri mariborski oblasti sta imenovani: za referenta v 7. I. Kata Boškovie in za pisarico v 3. III. Marija Pfefferer.
Težka nesreča na glavni pošti. V soboto 11. t m. popoldne so sprejeli na mariborski glavni pošti več novih blagajn tvrdke Wert-keim. Pri prenosu teh blagajn je spcdrsnilG enemu izmed nosačev in je pri tem blagajna padla na nogo poštnega tehničnega uradnika ! Franca Zmazeka, našega občinskega svetnika | v Mariboru. Težko poškodovanega na spodnjem delu noge so prepeljali takoj v bolnico, kjer se mu je nudila prva zdravniška pomč
Državna borza dela v Mariboru. (Teden-i sko poročilo.) V času od 5. do 11. julija 1925 je bilo prijavljenih 96 razpoložljivih mest brezposelnih 312, uspešnih posredovanj se je izvršilo 46, odpotovalo je 15 oseb. Od 1. jnn. do 11. iuliia 1925 ca ie bilo prijavljenih 3756
Stene. UBfc
prostih mest, 5467 jih je iskalo dela, 1529 Je bilo uspeSnih nakazil dela in 391 oeeb je odpotovalo,
IZ CELJA.
Glasbena Matica v Celju razglaša, da prične vpisovanje gojencev dne 1. septembra in konča dne 15. septembra. Glede izbire učitelja kakor tudi vpoštevanja posebnih želj dajo ravnateljstvo informacije od 15. avgusta dalje.
IZ MEŽIŠKE DOLINE.
Črna. Dne 5. julija smo imeli po dolgem času zopet dan, ki ga je pripravil Gospod. Novo mašo je daroval naš domačin g. D r v o -del, ki je študiral gimnazijo v Celovcu in Mariboru, bogoslovje pa je dovršil v Mariboru. Zadnjo novo mašo je pri nas daroval g. Rupert Rotter, ki je žalibog prezgodaj umrl kot župnik v Kotmari vasi pri Celovcu, predzadnjo pa g. Božič, župnik v Št Danijelu nad Prevaljami. Tudi tokrat je bila slovesnost lepa, neštevilno svatov je počastilo g. novomaš-nika. Pridigoval mu je g. Šenk, župnik v Št. Jakobu v Rožu. Za zabavo pri popoldanski izven cerkveni slavnosti je skrbel besednik, neki godec ix slovenjgraške okolice in drugi ljudje.
Kotlje. Naša mlada požarna bramba si je nabavila brizgalnioo, ki so jo v nedeljo 12. julija slovesno blagoslovil. Nato se je vršila ljudska zabava.
Koroško orlovsko okrožje je imelo dne 14. julija pri Fari na Prevaljah lepo prireditev. Cerkveni govor je imel mladinski organizator g. dr. Jeraj, popoldne pa je navdušeno govoril g. Čampa. Telovadni nastopi Orlov in Orlic so bili dobri. Omeniti moramo tudi lepo petje moških pevskih zborov iz Šmartna in Starega trga pri Slovenjem GTadcu.
Na BrdiHje pri Guštanju sta prišli k neki kmetici, katere mož je padel v svetovni vojni, dve »posvetni« ženski in sta ji pripovedovali, da mož leži bolan v bolnici v Sarajevu ter ne more domov, ker nima denarja. Kmetica jima je postregla z moštom, medtem pa sta ji izmaknili uro in še drugih stvari, v vrednosti okoli 600 Din. Kakor se nam poroča, so ti dve šenski že prijeli v Ljubljani, kjer sta priznali goljufijo.
Iz ostale Jugoslavije.
II. obrtao-industrijska in I. kmetijska razstava v Sremski Mitrovici se otvori dne 16. avgusta t 1. in traja do 23. avgusta. Razstava bo izredno obsežna in bo obsegala volnenine, domače čevljarske izdelke, tapetniška dela, rez-barske, mizarske in kolarske izdelke; bogato in zanimivo bodo zastopane betonska, opekarska in usnjarska industrija; dalje bo razstavljeno razno praktično poljedelsko orodje in pridelki. Zadnji dan, t. j. 23. avgusta se priredi tudi razstava živine in konjska dirka. Razstavljalci in obiskovalci razstave imajo na železnicah 50 odstotni popust.
Smrtna obsodba proti dvema orožnikoma. Pred zagrebškim divizijskim sodiščem se je vršila te dni že druga obravnava proti orožni-., koma Momirju Radovičeviču in Vidosavu Stamenkoviču, ki sta lani v vasi Hrženik pri Jaški v pijanosti brez razloga ustrelila vaškega starešino Štefana Krvariča in orožni-škega desetnika Jeleniča. Stamenkoviča je sodišče sedaj obsodilo na smrt, Radičeviča pa na 20 let težke ječe.
Ugoden nakup Klf^ifi::
platna ter raznih podlog za moške obleke in dam-ske kostume iz prvovrstnih čeških in angi. tovarn je mogoč edino le v špec. razpošiljalnici JOSIP rVANČIČ, Ljubljana, Miklošičeva c. 4 (naspr. frančiškanske cerkve). Vslcd dviga dinarja na vse blago 10% popust. - Ne zamudite prilike! Prepričajte e e I Dobavlja tudi na obroke po originalnih prodajnih cenah!	3979

Prosvetni tečaj na gori UP One 16., 17. in - 18. julija 1925.
(Pod okriljem Prosvetne Zveae v Mariboru.) VODITELJ TEČAJA DR. A. KOROŠEC. Spored:
I.	dan 16. julija (četrtek).
Dopoldne: Ob 7: Sv. maša.
Od 8—9: Nove smeri v katoliški pobož-nostoi. Ref. prof. I. Bogovič.
Od 9—10: Umetniško ustvarjanje in genialnost Ref. dr. Fr. Štele.
Od 10—11: Najnovejše slovensko leposlovje. Ref. Ft. Finžgar.
Popoldne:
2—3:	Filozofija Maksa Schelerja in sko-lastika. Ref. dr. Fr. Kovačič.
3—4:	Ciril-metodijska ideja. Ref. Šedivf.
4—6:	Dijaški referati.
II.	dan, 17. julija (petek).
Dopoldne: Ob 7: Sv. maša.
Od 8—9: Organiono pojmovanje ljudske države. Ref. tajnik M. Kranjc.
Od 9—10: Gospodarska Jugoslavija. Ref. Iv. Vesenjak.
Od 10—11: Zadružništvo in občestve-nost Ref. VI. Pušenjaik.
Popoldne:
Od 2—3: Idejni temelji svetovno-poli-tičoega razvoja. Ref. dr. Ant. Korošec.
Od 3—4: 0 obnovitvi stanovske kulture. Ref. dr. Jos. Jeraj.
Od 4—6: Dijaški referati.
III.	dan, 18. julija (sobota).
Dopoldne: Ob 7: Sv. maša.
Od 8—9: O kulturni politiki države. Ref. dr. Jos. Hohnjec. -
Od 9—10: Pomen slovensko-hrvatskega katoliškega pokreta. Ref. dr. Ljubomir Ma-rakovič.
Od 10—11: Pomen liturgičnega gibanja. Ref. dr. Mero.
Popoldne:
Od 2—3: Romantika in njena načela. Ref. dT. Jos. Puntar.
Vič. (Javna občinska s'eja). Pretekli teden bo je vršila javna občinska seja. Na dnevnem redu je bila poleg drugega tudi prošnja stavbene zadruge »Stan in donu za jamstvo posojila. Občinski odbor je v imenu občine prevzel jamstvo za Din 500.000. Razveseljivo dejstvo je, da tudi naša občina podpira akcijo za zidanje novih delavskih stanovanjskih hiš. Klub SLS je predlagal, da naj se v novih zadružnih hišah rezervirajo i, ali 3 stanovanja za občinske reveže, kateri pa naj se eventuelno zamenjajo za stara izpraznjena stanovanja. Klub SLS je na vsak način hotel doseči, da se občinski ubogi spravijo iz podstrešij in podov v stanovanja. Delavski klub in napredna stranka sta ta predlog odbila z motivacijo, da bi bila stanovanja za reveže predraga! Sprejel se je nato predlog, da se stopi v stik s Stan in domom radi zidanja ubožne hiše. Potreba po lastni ubožnlcl je vsak dan večja in v kratkem bo nekaj občinskih revežev popolnoma na cesti. Mi smo mnenja, da se občinska ubožnica toliko časa ne bo zidala, dokler občinski odbor ne bo imel resne volje, zato predlagamo, da si občinski odbor ogleda stanovanja občinskih revežev. ter smo prepričani, da bi takoj dobili resno voljo do zidanja, čeprav se občinska ubožnica ne bo obrestovala. Ce občinski odbor ostalim občanom skuša nuditi vse ugodnosti meščana, je tudi njegova sveta dolžnost, da tudi občinskim revežem preskrbi vsaj človeška stanovanja, kar ne bi bilo neizvedljivo, ker bi bilo za enkrat s 4—5 stanovanji oz. sobami vprašanje nbožnice rešeno. Dobro pa vsakdo ve, da se občinska ubožnica še ni nikdar obrestovala. Delavski klub pa prosimo, da to akcijo podpira tudi takrat, če bo stalo občino nekoliko tisočakov, kateri 9e bo-
do dati na drugi strani prihraniti. — (B a »vi* je sokolskega prapora-) V sobotnem »Slovenskem narodu« beremo, da bo luvttjs prapora v najbolj ogroženem predmestju Ljubljane, sokot-skega namreč. Da pa bi to ogroženo predmestje izgledalo š« bolj aokolako ko je ▼ resnici, bo pošiljali pismena in ustmena vabila bi&mm posestnikom, tudi svojim nasprotnikom, da naj izobesijo zastave ter v soboto zvečer razsvetlijo okna. Večin« naših pristašev se temu vabilu naravno nd odzvala, razen par obrtnikov. Toda to nas ne inte-resira toliko kakor to, da je visela na čast sokol-ski veseliti zastava tudi na občinskem, in kar naa je še bolj izuenadilo, na šolskem poslopju. Vprašamo gosp. župana, zakaj je ukazal izobesiti zastavo na poslopju, ki je last cele občine in ker dobro ve, da občani s tem ne bodo zadovoljni? Prepričani pa smo, da gosp. župan v bodoče tega ne bo več storil. Gosp. šolskega vodjo pa opozarjamo, da je tudi šola last vseh občanov, ni pa nikaka podružnica sokolskega doma ter naj v bodoče ne izobeša zastave. Upamo, da si bo gosp. vodja to zapomnil ter si bo na ta način pridobil zaupanje in spoštovanje občanov. Svobodno je vsakemu društvu, da se razvija in napreduje, doovljeno p« ni, da si na račun drugih deta reklamo in javno mnenje. Prepričate le pa lahko, da je to mnenje večine občanov.
Orlovski vestnik.
Orlovski odsek t Hrušioi obvešča p. n. občinstvo, da se napovedana prireditev (t. j. proslava petna jsle.tnice) za dne 2. avgusta preloži na 9, avgusta 1925 z istim sporedom. — Odbor.
Orlovski zlet v Šibeniku. Hrv. orlov, zveza priredi dne 8. in 9. avgusta t. 1. zlet v Šibeniku. Program je obsežen in priprave so v polnem teku. Vdeleženci imajo polovične vozne listke na železnicah in parobrodih Jadranske plovitbe. Legitimacija, ki daje obenem pravico do stojišča na vseh prireditvah, stane 10 Din; naroča se pri HOS v Zagrebu ali pri zletnem odboru v šibeniku (don An-te Radie, šibenik). Kdor reflektira na stanovanje in hrano, naj javi to pred 1. avgustom in označi, za koliko dni želi oboje.
Orlovski koledar. Hrvatski »Orlovski kalen-dar za 1926c v krasni vezavi, bo te dni dotiskan. Stane 10 Din se naroča pri Hrv. od. sav. v Zagrebu.
Orlovski nastopi po deželi. Hrvatski Orli priredili v zadnjem času po mnogih krajih na deželi izredno lepo uspele nastope, taiko v Djakovu, Našieah, Makarski itd. Orlovska organizacija se širi in pridobiva vsepovsod prijatelje.
Po svetu.
Naznanila.
Izredni občni zbor Doma. >Donu, stavbna zadruga državnih namečencev in vpokojencev r. z. z o. j. v Ljubljani razglaša, da se bo 'no 19. julija 1926 ob 9. uri v dvorani Mestnega doma v Ljubljani vršil izredni občni zbor zadruge z naslednjim dnevnim redom: 1. Volitev načelstva in nadzorstva, 2. določitev poslovnega pravilnika, 3. slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti se bo vršil čez pol ure na istem mesrtu in z istim redom izredni občni zbor zadruge ob vsakem številu navzočih zadružnikov. Na dan izrednega zbora se bodo sprejemali tudi novi člani. — Načelstvo.
Knjige in revije.
Pravni vestnik. List za pravoslovje in pravosodje. Izhaja enkrat na mesec v Trstu. Izšel je 6. številka, ki prinaša sledečo vsebino: Dr. M. Protner (Trst), o odškodnini za razlaščene nepremičnine, o določitvi in plačilu te odškodnine v razlastitvenem postopanju. — Dr. F. Goršič (Ljubljana), O ometanju iu ometnih zemljiščih. — Dr. S. T., Sodne določbe. — Osebne vesti. Odloki in zakoni. Književne vesti.
Cerkveni glasnik. Glasilo r.ecilijinega društva v Ljubljani. Izšla je 7-8. številka, ki prinaša naslednjo vsebino: Fr. Forjančič, Lotimo se novih koralnih intonacij in napevov. — —r, Cerkvena glasba in duhovnik. — Novo orglarsko podjetje. — Kako in kje sem nabiral slovenske narodne pesmi. — Poročila. — Priloga.
Našim malini. Spisal Fr. Ivs. M e š k o. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena trdo vezani knjigi 15 Din. — V elegantno vezani obliki je izšla priročna knijžica ki jo bo mladina z veseljem sprejela in posebno rada čitala, ker obsega 25 kratkih a mičnih dele. Meško je znan našemu mlademu svetu, zato je že pisatelj priporočilo za delce samo. Zbirka obsega sledeča dela: Domovini — mladost — pomlad — otrok pod cvetočo jablano — sreča — polček in Mirko — ne bom ga pil — olrok in metuljček — luna in žabice — otroci in ujeti čmrl itd. še vse polno tem enakih, ki jih otroci kaj radi slišijo in čilajo. Priporočamo knjigo posebno mladinskim knjižnicam in tudi posameznikom, ker je zelo prikladna za darilce mladini.
2&AČHA ZVEZA MOSKVA—PHKDKi-
Peking, 14. Julija. (lev.) Sled Petekogota
in Moskvo je otvorjana redna zračna 3VC3& Prva letala bo prispela iz Moskve v Peking v pondeljek. Prispela so samo tri, tri ao a** ostala na potu.
PREVRAT NA PORTUGALSKEM.
Lizbona, 18. julija. (Izv.) Ker se je bed
državnega prevrata, je vlada vojsko, mornarico in policijo alarmirala, vendar je neda^jr ska noč bila mirna.
BREZPOSELNOST NA OGRSKEM.
Budimpešta, 14. julija (Izv.) Od 224 ttoftŽ organiziranih delavcev je 34 tisoč hrezposelr ni h. Število brezposelnih je meseca junija za
0.42 odst večje kot maja.
• • •
Požigalci v graški okolici prijeti. Kakor
smo že poročali, je bilo v zadnjem času v graški okolici mnogo po zločinski roki povzroča ni h požigov. Požigalci so pošiljali kmetom iz-siljevalna pisma. Vsega prebivalstva se je hfl polastil strah. Sedaj so glavne krivce že izsledili in zaprli. Glavni zločinec je 60 letni Lukas iz Lieberaua, Ia je celo izsiljevalno akcijo xa-mislil in vodil. Izvrševalca pa sta bila v prvi vrsti 13 letni Trattner in 16 letni Weiss iz Wagersbacha. Vsi trije so krivdo že priznali. Lukas je star zločinec, ki je bil že neštetokrat kaznovan in dvakrat zaradi suma umora v preiskavi.
Novi uspehi v radiotelefoniji. Med telefonsko štacijo parnika »Columbus«, ki se jc nahajal na morju in obrežno nemško štacijo Nordlich so delali nove radioposkuse. Rešili so problem takozvanega protigovorilnega obrata in neprestanega medsebojnega pogovora med potniki na ladji in obmorsko frta-cijo. Nemška vlada bo uvedla na svojih pre-komorskih parnikih deset takih protigovoril-nih štacij.
Važno umetnostno odkritje v Benetkah.
V cerkvi S. Salvatore v Benetkah so pod be-ležetn odkrili freske, ki jih je najbrž slikal Francesco Veccellio, brat Tizianov.
Proti tuberkulozi. V Neapolu je zboroval kongres za boj proti tuberkulozi. Udcležnikov je bilo okoli 4000, med njimi državni podtaj-nik Teruzzi, kardinal Ascalesi in zastopniki vseh oblasti. Obenem je bila otvorjena tozadevna razstava.
Padanje naseljevanja v Združenih državah. Glasom uradnih podatkov se je od julija 1924 do aprila 1925 doselilo v Združene države 27.908 navadnih (nekvalificiranih) delavcev, izselilo pa 44.750, torej za 16.842 več. Leto prej se je bilo doselilo 97.886 navadnih do lavcev. Na splošno se je doseljevanje vseh ra»-redov od julija 1924 do aprila 1925 zmanjšalo za 74 % nasproti istemu razdobju v prejšnjem letu.
Reforma stanovanjskega zakona v Avstriji. V avstrijski republiki se vrši med vladnimi strankami in opozicijo trdovraten boj zaradi reforme stanovanjskega zakona. Zaenkrat je zdaj vlada predložila narodnemu svetu zakonski načrt, glasom katerega se oproste najemninarske zaščite vsi prostori — tudi v starih hišah —, ki dosedaj še niso bile v najemu odnosno podnajemu. S tem hočejo ugoditi hišnim gospodarjem in najemnikom.
Svetovni rekord v kajenju. V Liverpoolu se bosta za svetovno mojstrstvo v kajenju skušala 79 letni Amerikanec Robbins in 62 letni Anglež Kelly. Robbins kadi od 12. leta naprej, vsak dan 25 cigar, v 67 letih torej 611.375 cigar. Kelly pa kadi šele 42 let, vsak dan »samo« 15 cigar, vsega skupaj doslej okoli 230.000, Več tednov se bosta dajala in tisti bo zmaga? ki bo dalj časa kadil.
Otroka kapitana Grank
22
(Potovanje okoli sveta.)
Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B.
—	Obiščemo tudi Port-Famine!
—	Kaj, Port-Famine, se je razvnel Francoz, stiskan od vseh strani, ta pristan, ki je slavrioznan v i-godbah zemljepiscev!
—	Pomislite tudi, gospod Paganel, da boste pri našem podjetju imeli priliko proslaviti Francijo, ga je nagovarjala lady Helena.
—	Že res.
—	Zemljepisca bo naše podjetje zelo potrebovalo; ali si morete misliti kaj vzvišenejšega kot znanost v službi dobrodelnosti?
—	Lepo ste povedali, gospa!
—	Verjemite mi, najbolje bo, da se prepustite usodi, to se pravi Previdnosti. Posnemajte nas I Poslala nam je listine in — odrinili smo. Zanesla vas je na J) u n c a nov krov, ostanite torej 1
—	Ali hočete, da vam nekaj zaupam, dragi moji? je zašepetal Paganel; ali ni res, da bi me radi pridržali?
—	In vi, mu je istotako prišepnil Glenarvan, ali ni res, da bi radi ostali?
—I seveda! se je zasmejal učeni geograf, samo bal sem se, da vam bom v nadlego!
Deveto poglavje.
M a g e 11 a n o v a ožina.
Ko so na krovu zvedeli za Paganelovo odločitev, jc zavladalo veliko veselje. Mladi Robert ga je objel tako ognjevito, da se je spoštovani tajnik skoro Dre-
vrnil. »Presneti paglavček, čakaj, učil te bom zemlje-pisja!«
Ker je torej John Mangles prevzel nalogo, da napravi iz njega dobrega mornarja, Glenarvan junaka, major hladnokrvnega moža, lady Helena dobrega in plemenitega človeka, Marv Grantova pa hvaležnega učenca takih učiteljev, je Robort moral postati dovršen gentleman.
D u n c a n je kmalu obnovil zalogo premoga, nato je zapustil te žalostne kraje in dospel do brazilskega obrežnega toka. Dne 7. novembra je z izbornim severnim vetrom prekoračil polutnik in zajadral po vodah južne polute.
Prekmorska vožnja je šla torej brez truda. Vsi so bili polni najlepših nad. Reševalci kapitana Gran-ta so bili vsak dan bolj uverjeni, da dosežejo cilj. Eden izmed najbolj prepričanih je bil kapitan. Njegova uverjenost pa je izhajala največ iz srčne želje, da bi videl gospodično Mary srečno in potolaženo. Kapitan John Mangles se je v resnici zelo, zelo zanimal za dekle. Vendar pa je znal to svoje nagnenje tako izvrstno skrivati, da so jc na D u n c a n o v e m krovu zapazili vsi razen gospodične Grantove in njega samega.
v Kar zadeva zemljepisca, je bil brez dvoma najsrečnejši človek na Južni poluti; ves dan je prečepel pri zemljevidih, ki jih je bil nagromadil na mizi v »vežic; odtod vsak dan prepiri z gospodom Olbi-nettom, ki ni mogel pogrnili mize za obed. Toda Paganel je imel na svoji strani ves goste, če izvzamemo morda majorja, ki so ga zemljepisna vprašanja presneto malo zanimala, najmanj pa, kadar je bilo čas jesti, še več, Paganel je odkril v podpoveljniko-vem kovčku celo skladovnico najrazličnejših knjig in med njimi tudi nekaj španskih del. Odločil se ie
takoj, da se nauči Cervantes-ovega jezika, ki ga ni znal nihče na krovu. To jim olajša iskanje po čilskem primorju. Ker je bil nenavadno nadarjen za jezike, je upal, da bo govoril gladko ta novi jezik, ko dospejo v Concepcion. Učil se je torej z vso vnemo, venomer so ga culi mrmrati čudne besede.
V prostem času seveda ni zamudil, da ne bi poučeval mladega Roberta o zgodovini obale, ki se ji je D u n c a n brzo bližal.
Tistega dne, to je 10. septembra, so /.merili »daljo in nebesno stran« ter našli, da se nahajajo pri 5° 53' južne širine in 31" 15' zapadne dolžine. Tedaj je Robert izvedel nekaj, česar večkrat izobraženi ljudje ne vedo. Paganel je pripovedoval zgodovino odkritja Amerike, in da bi prišel do »velikih mornarjeve, ki so rezali valove na D u n c a n u , je začel pri Krištofu Kolumbu. Sklenil je z besedami, da slavni Genovcžan do svoje smrti ni vedel, da je odkril nov svet.
Poslušalci so nejeverno zmajevali z glavo, Paganel pa je le še odločneje nadaljeval:
Nič ni bolj gotovega kot lo. Nočem zmanjševati Kolumbove slave, kar je res, je pa res. Proti koncu petnajstega stoletja jc rojila ljudem ena sama misel po glavi: kako bi si utrli lepšo pot v Azijo, kako bi prišli na vzhod preko zapada, kako bi prišli hitreje v obljubljeno deželo dišav. Tudi Kolumb je stremel le za tem. Naredil je štiri potovanja; pristal je v Ameriki na obalah dežel, ki jih poznamo danes pod imenom Cumana, Honduras, Mosquitas, Niearagua. Veragua, Costa-Rica, Panama, vse pa je imel za Japonsko ali Kitajsko. Umrl je, ne da bi se zavedal, da je na svetu še ena volika celina, ki ji seveda tudi ni dal imena.
(Dali« slcdi.l

N o
"-> U5
d !>
T3
5 I
o
■<£*< 2-i ._• C c C 2 1 Rt .s
- »O ~
O ® 3
3g
za
>	'«?.$ W
?J3 /. t,
9 ° O
S ® 2 O
S ^ -«
>N > H t •«-* o 77, >5
'i!
£5 o &cv<
> cM «
>	5 O
vm o t_< ^
Js 8 2 <-> * -
* CB ."5
S o P in
Stran 8.
SLOVENEC, dne 15. julija 1928.
Stenr. 150.
Gospodarstvo.
Konknrzi. Razglašeni so konknrzi: 1. o imovini Rudolfa Pevca, trgovca v Mozirju; 2. o imovini Franceta Bornika, trgovca v Gabr-ekem, Trbovlje II. in 3. o imovini Ludovika Petroviča, trgovca z mešanim blagom v Ptuju.
Konec poravnalnega postopanja. Poravnalno postopanje Viktorja Petana, trgovca v Brežicah je končano, ker se je dolžnik z upniki poravnal.
Odprava konkurza. Ivonkurz, ki je bil razglašen o imovini Frančiške Skal je, trgovke na Igu je odpravljen, ker so pritrdili vsi Upniki
Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne tvrdke: Franc Hrastnik, lesna trgovina v Konjicah; Jos. Cavec, trgovina z le-eom v Lasenem (Loke); Brata Stenovec, lesna trgovina v Št. Lovrencu pri Št. Pavlu pri Preboldu.
Občni zbori (likvidacija). Hydra d. d. za
fralvanične elemente in elektrotehniko v Ljub-jani ima občni zbor (sklepanje o likvidaciji) jtoe 27. t. m.
Vino. V zadnjih 14 dneh so se izgledi »a dobro trgatev zelo poslabšali. V Baranji ter v nekaterih krajih Srema je toča uničila irinograde. V Dalmaciji in Hercegovini se pritožujejo na peronosporo. V Sloveniji zlasti v ptujskem in ljutomerskem okraju je perono-ppora prizadela 30—40 odstot. škode. Sedaj cenijo, da bo trgatev srednja. Če se bo nadaljevalo deževno vreme, bo trgatev še slabša. (Trgovina z vinom je živa, zaloge bodo kmalu izčrpane.
Karteii lesne produkcije. Kakor poroča graška »Tagespost«, bi se morala v kratkem jsršiti posvetovanja zastopnikov vodilnih skupin lesnih producentov nasledstvenih držav, Bvice in južne Srbije. Pri teh konferencah bo-jdo obravnavali vprašanje ustvaritve interna-
cionalnega kartela, ki bi imel nalogo voditi evidenco lesnih tržišč in valorizacijo zalog. V zadnjem času se opaža močnejše oživlje-njo lesne trgovine. Izvoz je v Italijo, Nemčijo in Švico narastel, vendar trpi lesna industrija na pomanjkanju kapitala.
Sejm za pivovarniški ječmen. Bratislavska borza organizira v prostorih Mednarodnega donavskega semnja v Bratislavi sejm za pivovarniški ječmen. Semenj se bo vršil od 25. do 30. avgusta t. 1. Posetniki semnja bodo imeli iste ugodnosti, kakor so dovoljene za posetnike donavskega semnja: znižanje železniških tarif, brezplačni vizumi, pomoč pri iskanju stanovanj itd.
Semenj v Solunu. V Solunu se otvori mednarodni semenj dne 18. oktobra t. 1. Toč-nejši podatki se dobijo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Pasivnost ruske zunanje trgovine. V me-sccu maju t. 1. je dosegel uvoz v Rusijo 88 milijonov zlatih rubljev, izvoz pa 39 milijonov zlatih rubljev, tako da je bila bilanca ruske zunanje trgovine v omenjenem mesecu pasivna za 49 milijonov zlatih rubljev napram 31 milijonom v aprilu 1925.
BORZA.
Dne 14. julija 1925.
DENAR.
Zagreb. Berlin. 13.4750—13.6250 (13.4950 — 13.6450), Italija 2.0880—2.11S0 (2.1275—2.1575), London 275.45—278.45 (275.25—278.25), Newyork 56.43—57.23 (56.48—57.28), Pariz 2.6950—2.7450 Praga 1.6795-1.7035 (1.6775—1.7015), Dunaj 7.9650 —8.0850 (7.9550—8.0750), Curih 11.0250—11.1250 (11.0050—11.1050).
Curih. Belgrad 9.05 (9.05), Pešta 0.007250 (o. 007250), Berlin 1.2260 (1.2260), Italija 18.95 (19.3750), London 25.0450 (25.0450), Newyork 515.25 (515.20). Pariz 24.1750 (24.25), Praga 15.25 (15.25), Dunaj 72.55 (72.50), Bukarešt 2.4250 (2.50), Sofija 3.75 (3.7250).
Trst. London 131.75—182, Pari« 127.25 do
127.50, Newyork 27—27.20, Curih 525—527.50, Zagreb 4785-4805, Dunai 380-385, Praga 80—80.50.
Milan. Dunaj 389, Pariš 12765, Newyork 2726, Praga 81, London 13210. Amsterdam 1085, Brtisse! 12710, Kopenhagen 54175. Berlin 682, Curih 529.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odstot invest. posoj. 65.50—-67, Celjska posoj. 200—204, Ljubi i. kreditna 225—265, Merkantilna zaklj. 101. Praštedionn 800—808, Kreditni zavod 175—185. Strojne tovarne 104—132, Trbovlje 320—330. Vevče 100 den., Stavbna družba 165—181), 4 in pol odstot. zastavni listi 20 den., 4 in pol odstot. kom. zadolžnioe 20 den.
Dunaj. Belgrad 12.47 — 12.51, Budimpešta 14.580—14.620, Kodanj —, London 34.4950—5950, Milan 26.02 — 14, Newyork 70.935 — 1185, Pariz 33.2850—33.4450, Varšava 13.525—13.625. — Valute: dolarji 70.570—1, angleški funt 34.42, francoski frank 33.25, lira —, dinar 12.46, češkoslovaška krona 21.0025.
Praga. Lira 123.8725, Zagreb 59.375, Pariz 158.50, London 164.10, Newyork 33.75.
Zagreb. Hrv. eskomptna 105—105.50, Kreditna, Zagreb 104—108, Hipotekama, Zagreb 56—58, Jugobanka 97—98, Prnštediona 805—810, Slavenska 69—70, Ljublj. kreditna 225—250, Eksploatacija 30, Šečerana 505—520, Gutman 455—465, Slavonija 4055—50, Trbovlje 342—350, Vevče 100—105, 7 on-stot. drž. invest. pos. 68, Vojna odškodnina 239— 240.
Dunaj. Živnostenska 61.1, Alpine 33.1, Gret-nitz 15.5, Kranjska industrijska 49.5, Trbovlje 45.9, Hrvatska eskomptna 13.0, Leykam 18.0, Jugobanka 12.2, Hipobanka 70, Avstrijske tvornice za dušik 17.507, Gutmann 64.0, Mundus 95.0, Slavex 20.0, Slavonija 61.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Zaboji za slive, 22 in pol, fco nakladalna postaja 5.25 bi., zaboji za slive, 25, teo nakladalna postaja 7.25 bi., zaboji za slive, 30, ico nakladalna postaja 10.75 bi., zaboji za slive, 33, fco nakladalna postaja 11 bi., deske, 20, 25 nun, monte, fco meja 500 bi., bukova drva, 1 m dolž., fco Skoplje 2 vag. zaklj. 30. — Žito in poljski pridelki: pšenica Harchvinter II., fco Postojna trans. 405 bi., rž, nova, lombardska, 75 kg, gar., fco Postojna trans. 4 vag. zaklj. 340, koruza, slavon., fco slav. postaja 2 vag. 200, krompir, novi, fco štajerska postaja 95 bi. zaklj._
Karofoite ,Slovanca* 2
Proti odebelosti deluje s kolosalnim vspehom samo Vilfano-v CaJ.
Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaja Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb,! lica 204
Izpred sodišča.
Nesreča na Karlovski cesti. Dne 15. jan. se je ponesrečila na Karlovski cesti posestnikova žena Marija Hren jz Perovega pri Ljubljani. Pripeljala sta z možem v mesto prešiča. Na Karlovski cesti je hotela vstopiti žena iz voza, da obišče svoje sorodnike. V tem ko je žena stopala raz voz, je pripeljal nasproti voznik Ciril Terlep. Kljub temu, da je imel še dosti prostora za svoj voz, je zadel po njegovi navedbi vsled plašljivosti konja v Hrenov voz in ga prevrnil. Pri tem pa je padla žena Hrenova pod njegov voz, ki jo je povozil. Kljub temu, da je Terlep opazil nesrečo, je pognal konja in hotel pobegniti. Vendar pa so ga končno prijeli in zaprli. Bil je zaprt par dni, nakar so ga izpustili, obravnava pa se je vršila šele čeraj. Ponesrečeno Marijo Hrenovo so peljali takrat takoj v bolnico, kjer so ugotovili zdravniki prelom desne stegnenice, nalom leve skočne kosti in pa notranje poškodbe vsled padca. Zena je bila nekaj časa v bolnici, odkodeT so jo vzeli domači na lastno odgovornost. To pa je bilo za ženo usodno, bolezen se ji je poslabšala in Hrenova je ravno mesec dni po nesreči vsled teh poškodb umrla. Hlapec Ciril Terlep se je zagovarjal, da je padla ežna pod njegov voz vsled lastne neprevidnosti, ker je lezla raz voz rani o takrat, ko se je njegov konj plašil pred avtomobilom, ki je nasproti stal. Njegov zagovor pa so priče ovrgle in ugotovile, da je mož vozil po napačni strani in je res sam zakrivil nesrečo. Posebno nerodno je bilo zanj tudi dejstvo, da so mu dajali znamenja, da naj ustavi, katerih pa mož ni hotel uvaževati. Obsojen je bil na 6 tednov zajiora in bo moral plačati skoro 2400 Din za prevoz, bolnišnico in za pogreb in pa še takso za sodbo.
Poizvedovanja.
Dotični gospod, Id je v potek zvečer prejel napačen zavitek s perilom (samo 2 srajci), naj se takoj javi v pralnici Šimenc, Kolodvorska ul. 8.
Dežnik se je našel v soboto v Zvezdi. Dobi se pri Ivan Hrovat, Taučerjeva ul. 1.
MALI
Vsoka drobna vrstica Din 1'50 eli vseka beseda 50 par. Najmanjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
Iščem mesto blagajničarke
p]i pomočnice v špecer. ali taanufakt. trgovino. Ponudbe ■upravi pod: »Blagajničarka«.
Kovaški POMOČNIK
Izkušen, z dobrimi spričevali, večletno prakso in prost vo-
Jaščine, želi dobiti mesta v ;aki kovačnici. Ponudbe na upravo lista pod Stev. 4574.
PRIKROJEVALKO,
direktrice za izdelovalnico perila, ženskega in moškega (samo prvovrstno moč), se išče. - Ponudbe na upravo lista pod: »Perilo« št. 4094.
' NAMEŠČENCI
Vseh strok morejo dobiti v najkrajšem času nameščenje v Sloveniji, Hrvatski in drugod, ako se takoj pismeno obrnejo na Oglasno-name-fcčevalni odsek »DELTA— STAN«, Zagreb, Hica 3t. 7.
VEZALKA
Ar. z o. z., mehanična ple-fllnica trakov v Kamniku,
naznanja cenj. svojim odjemalcem, da izdeluje slejko-prej vse vrste v njeno stroko spadajočih predmetov. — Točna in solidna postrežba.
~ Vajence
n kleparsko obrt sprejme tvrdka L. M. Ecker, sinova, Ljubljana, Dunajska cesta 9.
IŠRlač^^
ge spreime, zmožen kalkulacije. Mlajši vpokojenci imajo prednost. - Ponudbe pod »Zanesljiv« na upravo lista.
* Učenca
n pleskarsko obrt sprejme
IVAN GENUSSI, Ljubljana, Sv. Petra cesta 61. 4578
Prodajalka
starejša, samostojna moč, se sprejme v večjo trgovino v Savinjski dolini. Nastop do 1. septembra. - Ponudbe s prepisi spričeval na upravo lista pod Poštenost št. 4548.
Soba
z 2 posteljama in poseb. vhodom se takoj odda. - Naslov pove uprava lista pod štev. 4536.
Naprodaj imam dva dobro ohranjena
stroja za izdelovanje glavnikov
Natančnejša pojasnila se dobe pri Vinko Pinteriču, trgovec v Slovenjgradcu.
Najnovejšo mM
Brez kvarjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek
ANTON BOC, LJUBLJANA
Šelenburgova ul. 6/1. Glince-Viž 48
čevlje
Večja trgovina v mestu na dež. sprejme takoj in pozneje
4 agil. pomočnike
tneš. stroke, začetnike, ki so servirali v večjih trgovinah na deželi in so perfektni v računstvu. Istotam se sprejme dobra KUHARICA sred. let, marljiva in snažna, ter SLUŽKINJA za vse. Ozira se le na pridne delavne moči. - Ponudbe pod »Belakra-|ina« štev. 4553 na upravo.
Orva.
100 Tstfonov lepih in suhih šabruvih drv naprodaj. - . a-
Ulove na TOMO VELDIN -Središče ob Dravi. 4591
NA OBROKE
dobite proti jamstvu pri
tvrdki M. TREBAR
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.
NAJBOLJŠA
REKLAMA
so oglasi v »Slovencu«.
modroce, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, divanc in druge tapetniške izdelke, dobite najcenejše pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku — Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega doraal.	4525
Salojdin, Sulikol, Hiper-mangan SO preizkušena sredstva proti oidiju, itd. natrti. Znavodilomvred
se dobi v drogeriji »SANITAS«, Celje.
SPECERIST1, POZOR!
V petek, 17. t. m. ob treh popoldne se razprodaja na Emonski cesti štev. 10 na JAVNI DRAŽBI preostanek zaloge iz konkurzne mase. obsoječ iz spccer. in galant. blaga vsled sklepa upniškega odbora. - Ne zamudite!
Losol katranov preparat proti mrčesu in drugim škodljivcem na sadnem drevju se dobi v drogeriji »SANITAS«, Celje.
SUHE GOBE
rast 1925
zdravilna zelišča
kakor lapuh, jelenov jezik, srčno moč (korenine), lipovo cvetje, arnika cvetje, spo-dleskovo seme, beladona perje itd. kupuje
H. Roiirmann
Ljubljana, Sv. Petra nasip 27
(za vodo).
Cenj. občinstvu sc najtoplejše pripor, brivski sajon
5TAHHG HELŠiH
LML3HNR, Kopitarjeva 1.
nasproti Jugoslov. tiskarne
VRB
PJ!
PriSln naravni
MALIN OVEC
z najboljšim sladkorjem vku-han v steklenicah in sodčkih
na drobno in veliko
nndi lekarna dr. G. PICCOLI
Ljubljana
iz železne pločevine. Velik prihranek na kurjavi! Dnevno se porabi samo za 1 Din kurjave! — Za i Din gori 6—3 ur. Naročajte tako peč pri DRAGOTIN KOROŠEC, Rečica ob Paki, ter priložite 2 Din za odgovor in pojasnilo. Peč je interesentom na vpogled.	2960
P. n. ban in
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
Knjigoveznica SC. T. D. v
Kopitarjeva uiica 6/5!.

1HHH
siva
lepo semensko blago in
inkarnat deteljo
nudi najceneje SEVER & Komp., Ljubljana.
Proti škodljivcem na
hmelju je Tobačni izvleček z mazavim milom. Z navodilom vred se dobi v drogeriji »SANITAS«, Celje.
Vila v Ljubljani
se vzame v najem s 4 ali več sobami ter vsemi priti-klinami vred. - Ponudbe pod »Vila« štev. 4569 na upravo,

Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčno ljubljeni oče, stari oče, ded, brat in stric, gespod
Valentin Ložar
zasebnik
dne 14. julija 1925, po dolgi in raukepolni bolezni, previden s tolažili svete vere boguvdano preminul.
Pogreb blagega pokojnika se vrši v četrtek, dne 16. juh|a 1925, ob štirih popoldne iz hiše žalosti, Rečna ulica 6, na pokopališče k Sv. Križu, Ljubljana, dne 15. julija 1925.
Mestni pogrebni zavod.
Si
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
Brez posebnega obvestila.
Hiša naprodaj
z drvarnico ter lepim sadnim vrtom, - Naslov pove uprava lista pod štev. 4577.
Zahvala.
Povodom bridke izgube naše predrage mamice in stare mamice, gospe
Marije Svet roj. Cepuder
se zahvaljujemo vsem, ki so blagopokojno spremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, kakor tudi onim, ki so nam ustno in pismeno izrazili sočutje in sožalje.
Ljubljana, dne 14. julija 1925.
ŽALUJOČI OSTALI.
m&iA
, Božidar Fajdiga - Kranj
ne ordinira do 7,
z dolgimi rokavi . w . * Din 113. — , 99.— s kratkimi rokavi .	Din 89.—
volnene „ , . -. ......Din 58,—
nudi
Ljubljana, Mestni trg štev. 17. Svetnik stola sedmorice odd. B v p,
: m w rt1
g
y
je pričel poslovati kot
Svojo pisarno ima v Ljubljani, Wol-fova ulica št, 5, skupno s svojim svakom gospodom odvetnikom
dr.
TRGOVINA ODOK K0UTNY
LJUBLJANA
je zopet otvorjena ter se priporoča vsem svojim cenjenim odjemalcem
Uprava konkurzne mase tvrdke Odon Koutny, Ljubljana
Skoro zastonj se proda veliko pOSGStVO, 1 uro od železniške postaje Trbovlje, na Dobovcu, nova enonadstropna hiša z eternitom krita, 14 metrov dolga, 9 metrov široka, hlev za 20 glav živine, kozole 7 stantov, svinjaki zidani, zraven še stara hiša s kletmi, 25 johov smrekovega in bukovega gozda, debelost srednja, najlepša rast, 20 johov travnikov, 15 johov njiv, velik sadonosnik z več sto drevesi, poln kozolec sena. 1 mlatllnlca, 1 leBena brana, več sodov t«, ea-1 mUn xa sadje, 2 pluga,	djovec.,
3 61stUnlcl,	več vosov,	vel. močna preia,
1 slamorezntca, rajllčno orodje, in povrli Se 7 glav 3 leleine brane,	lepe gov. ilvlne.
vse skupaj samo za Din 2SO.OOO'-, ali se zamenja za hišo v kakem mestu.
Vprala naj se v Ljubljani »TEXTILIA«, Krekov »rg 10, ali v Celiu, Glavni trg 10.
Izdaja konzorcij >Slovenca<.
Odgovorni urednik: Viktor Ccnčič.
Jugoslovanska tiskarna v Liubliani.