Lea Jen ster le1, Pri mož Potoč nik2, Patri cia Blat nik3, Benja min Biz jan4
Elektronske klinične poti po sve tu in pri nas
Electronic Clinical Path ways in Slo ve nia and Glo bally
IZvLEČEK
KLJUČNE BESEDE: kli nič ne poti, elek tron ske kli nič ne poti
Čla nek opi še pojem kli nič nih poti in elek tron skih kli nič nih poti ter izpo sta vi pred no sti,
ki jih pri na ša vpe lja va le-teh v bol ni šnič ne pro ce se. Uved ba kli nič nih poti je pove za na
s šte vil ni mi pred nost mi – zmanj ša nje zaple tov v ča su zdrav lje nja v bol ni šni ci, izbolj šanje
doku men ta ci je, skraj ša nje ležal ne dobe, bolj še vode nje pro ce sov in s tem zmanj ša nje bol -
ni šnič nih stroš kov. Elek tron ske kli nič ne poti ima jo v pri mer ja vi s pa pir na ti mi še dru ge
dodat ne pred no sti – laž je pre gle do va nje, obvla do va nje in pri la ga ja nje kli nič nih pro ce sov
ter omo go ča nje zbi ra nja in ana li ze podat kov. Čla nek pred sta vi upo ra bo kli nič nih poti po
sve tu in izpo sta vi pre cejš njo raz drob lje nost poj mov in defi ni cij. Na kon cu je pred stavljeno
sta nje upo ra be kli nič nih poti v Slo ve ni ji. Četu di se je uved ba kli nič nih poti pri nas urad -
no zače la že z le tom 2006 in Področ nim dogo vo rom za bol ni šni ce ter so kli nič ne poti vklju -
če ne tudi v se da njo Nacio nal no stra te gi jo kako vo sti in var no sti v zdravs tvu, sled nje še
niso zares zaži ve le ter posta le sestav ni del bol ni šnič nih pro ce sov.
aBSTRaCT
KEY WORDS: clinical pathways, electronic clinical pathways
The paper describes the concept of clinical pathways and electronic clinical pathways, and
highlights the benefits brought about by the introduction of pathways in the hospital process-
es. The introduction of clinical pathways is associated with many advantages: reduction in
number of complications during hospital stays, improvement of documentation, reduction
of inpatient length of stay, better process control, and thereby reduced hospital costs. In com-
parison to paper ones, electronic clinical pathways have additional advantages: easier review,
management and adaptation of clinical processes, and facilitation of data collection and analy-
sis. The article briefly reviews the use of clinical pathways around the world and highlights
a considerable fragmentation of terms and definitions. We conclude by presenting the use
of clinical pathways in Slovenia. Even though the introduction of clinical pathways offi-
cially began in 2006 with »A Sector Agreement for the Hospitals« and clinical pathways
are included in the present National Strategy of Quality and Safety in Health Care, they have
not really come to life yet and have not become an integral part of hospital processes.
1 Dr. Lea Jen ster le, univ. dipl. teol., Inšti tut Andrej Maru šič, Uni ver za na Pri mor skem, Muzej ski trg 2, 6000 Ko per;
lea.jen ster le@upr.si
2 Prof. dr. Pri mož Potoč nik, dipl. ing.mat., Inšti tut Andrej Maru šič, Uni ver za na Pri mor skem, Muzej ski trg 2, 6000 Ko per
3 Mag. Pa tri cia Blat nik, univ. dipl. ekon., Abe lium, d. o. o., Kaju ho va uli ca 90, 1000 Ljub lja na
4 Dr. Be nja min Biz jan, univ. dipl. ing. str., Abe lium, d. o. o., Kaju ho va uli ca 90, 1000 Ljub lja na
Pri ču jo če razi sko val no delo je bilo del no finan ci ra no v ok vi ru pro jek ta L1-4292 »Od kri va nje nepra vil no sti in golju fij pri
finan ci ra nju jav nih zdravs tve nih sto ri tev« s stra ni Agen ci je za razi sko val no dejav nost Repub li ke Slo ve ni je.
13Med Razgl. 2016; 55 (1): 13–21  •  Pregledni članek
UvOD
Kli nič ne poti posta ja jo v ok vi ru zdravs tve -
nih siste mov že povsem uve ljav ljen pojem,
ki je čeda lje pogo ste je uvrš čen tudi na
dnev ni red Evrop ske uni je (EU). Med na rod -
ne izkuš nje namreč kaže jo, da ima uved ba
kako vost nih kli nič nih poti ključ no vlo go pri
izbolj ša nju kako vo sti pro ce sa zdrav lje nja in
obrav na ve bol ni ka v smi slu bolj ših zdrav -
s tve nih izi dov brez dodat nih finanč nih obre -
me ni tev za izva jal ce. To naslav lja dve naj -
po memb nej ši vodi li sodob nih zdravs tve nih
siste mov – niža nje stroš kov in izbolj ša nje
kako vo sti zdrav lje nja, s tem pa pove ča nje
učin ko vi to sti delo va nja bol ni šnic in osta -
lih zdravs tve nih usta nov, kjer se upo rab lja -
jo. Kli nič ne poti se nasla nja jo na kli nič ne
doka ze oz. kli nič ne smer ni ce.
DEFINICIJa
O de fi ni ci ji kli nič nih poti še ni dose že ne -
ga popol ne ga soglas ja (1–3). Danes lah ko za
mero daj no vza me mo defi ni ci jo Evrop ske -
ga zdru že nja za kli nič ne poti (angl. Eu ro pean
Path way Asso cia tion) (4): »Kli nič na pot je
kom plek sno posre do va nje za sku pin sko odlo -
ča nje in orga ni za ci jo pro ce sov nege za dobro
defi ni ra no sku pi no bol ni kov zno traj dobro
defi ni ra ne ga obdob ja. Zna čil no sti, ki opre -
de lju je jo kli nič ne poti, vklju ču je jo (5):
• eks pli cit no dolo či tev ciljev in ključ nih ele -
men tov nege, ki slo ni jo na doka zih, dobrih
prak sah ter bol ni ko vih pri ča ko va njih in
karak te ri sti kah,
• olaj ša nje komu ni ka ci je zno traj čla nov sku -
pi ne in z bol ni ki ter nji ho vi mi dru ži nami,
• koor di na ci ja pro ce sov nege s koor di na -
ci jo vlog in dolo ča nja zapo red ja dejav -
nosti več dis ci pli nar ne ga oskr bo val ne ga
tima, bol ni kov in nji ho vih sorod ni kov,
• doku men ti ra nje, sprem lja nje in oce nje va -
nje odsto panj in rezul ta tov ter
• iden ti fi ka ci ja pri mer nih virov.«
V Slo ve ni ji je Mini strs tvo za zdrav je poda -
lo nasled nji opis kli nič ne poti: »Kli nič ne poti
so orod je, s po moč jo kate re ga inte gri ra mo
raz lič ne vidi ke obrav na ve bol ni ka, obe nem
pa z nji mi kon kre ti zi ra mo kli nične smer ni -
ce v plan oskr be posa mez ne ga bol ni ka (5).«
Cilj kli nič ne poti je pove ča ti kako vost
pre ko kon ti nui ra ne ga oz. celost ne ga pro cesa
obrav na ve z iz bolj ša njem bol ni ko vih izi dov,
pri la go je nih tve ga njem, pro mo ci jo bol ni ko -
ve var no sti, pove ča njem bol ni ko ve ga zado -
voljs tva in opti mi za ci ja pora be virov (6).
Po leg izra za kli nič na pot (angl. cli ni cal
path way) se v tu ji ni upo rab lja jo tudi dru gi
izra zi (angl. care path way, care map, cri ti cal
path way in inte gra ted care path way). Podrob -
ne je so poi me no va nja našte ta še spo daj.
PREDNOSTI
Kot pri ka zu je jo nedav ne štu di je, je uved -
ba kli nič nih poti pove za na s šte vil ni mi
pred nost mi, izmed kate rih lah ko izpo sta -
vi mo pred vsem zmanj ša nje zaple tov v času
zdrav lje nja v bol ni šni ci, izbolj ša nje doku -
men ta ci je, skraj ša nje ležal ne dobe in nema -
lo krat tudi bolj še vode nje pro ce sov ter
s tem zmanj ša nje bol ni šnič nih stroš kov.
Z bolj orga ni zi ra nim pri sto pom do obrav -
na ve bol ni ka se namreč zmanj šu je jo pod -
va ja nja in nepo treb ni kora ki ali sto ri tve
v ča su zdrav lje nja (7–9). Kli nič ne poti
spod bu ja jo bolj inte gri ra no in kako vost no
obrav na vo ter so ena glav nih meto do lo gij
za orga ni za ci jo in koor di na ci jo pro ce sov
oskr be (10).
Ro nel len fitsch s so de lav ci je pre gle dal
30 štu dij o kli nič nih poteh v ZDA, Kore ji,
Sin ga pur ju, Špa ni ji, Kana di in na Japon -
skem. Štu di je so poka za le, da vpe lja va kli -
nič nih poti vodi do občut ne ga zni ža nja
stroš kov za šte vil ne postop ke, med dru gimi
tudi za šte vil ne kirurš ke pose ge. Ome nje -
no zni ža nje stroš kov je bilo dose že no s skraj -
ša njem ležal ne dobe, zmanj ša njem šte vi la
diag no stič nih pose gov (la bo ra to rij ski pre -
gle di in sli kov ne prei ska ve) ter koli či ne in
spre men lji vo sti porab lje ne ga mate ria la.
Dru gi, pomemb nej ši, vidik je izbolj ša nje
kako vo sti oskr be. Ronel len fitsch s so de lav -
ci nava ja kon kret ne rezul ta te, ki so pove zani
14 Lea Jen ster le, Pri mož Potoč nik, Patri cia Blat nik, Benja min Biz jan    Elektronske kli nič ne poti po sve tu …
z zmanj ša no obo lev nost jo (npr. pljuč ni ca in
sla bost pri bol ni kih po ope ra ci jah na srcu);
zmanj šal se je tudi odsto tek okužb in dru -
gih zaple tov pri pose gih led vič nih pre sa di -
tev (pri pre jem ni kih). Četu di gre za dokaj
sub jek tiv no meri lo, pre gled štu dij zaključu -
je, da se je z vpe lja vo kli nič nih poti izbolj -
ša lo zado voljs tvo bol ni kov in zdravs tve nih
delav cev. Nada lje je uved ba kli ničnih poti
pri ne sla trans pa ren ten pre gled oskr be bol -
ni kom, ki so dobi li pre gled nad pote kom
last ne ga zdrav lje nja (6).
Müller se je s so de lav ci v svo ji štu di ji
osre do to čil na vpliv kli nič nih poti na stroš -
ke, delež zaple tov in dejav no sti zdravs -
tvene nege. Štu di ja je zaje ma la bol ni ke, ki
so pre sta li lapa ro skop sko hole ci stek to mi -
jo, odpr to ope ra ci jo kile in želodč ni obvod.
Rezul ta ti pri ka zu je jo, da so kli nič ne poti
zmanj ša le poo pe ra tiv no hos pi ta li za ci jo za
28 %, med tem ko je delež ponov ne ga spre -
je ma v 30 dneh od pose ga ostal nes pre -
menjen. Skup ni pov preč ni stroš ki so se
zmanj ša li za 25 %, stroš ki za diag no stič ne
prei ska ve pa za 33 %. Šte vi lo ur bol ni -
šnične oskr be se je zmanj ša lo, s či mer so
se stroš ki zmanj ša li za 24 %. Opaz no je bilo
tudi zmanj ša nje poo pe ra tiv nih zaple tov
pri sku pi ni bol ni kov, ki so bili na kli nič ni
poti (11).
Ob se žen Coc hra nov pre gled je zaob jel
27 štu dij, ki so vklju če va le 11.398 prei -
skovan cev. Od tega je 20 štu dij pri mer ja lo
samo stoj ne kli nič ne poti z obi čaj no nego.
Naka za le so zmanj ša nje zno traj bol ni šnič -
nih zaple tov in izbolj ša nje doku men ta ci je,
niso pa uspe le poka za ti raz lik v po nov nih
spre je mih v bol ni šni co in zno traj bol nišnič -
ni smrt no sti. Nada lje so štu di je poka za le
občut no skraj ša nje časa hos pi ta li za ci je in
zni ža nje bol ni šnič nih stroš kov (12).
O skraj ša nju časa hos pi ta li za ci je poro -
ča tudi štu di ja avtor ja Min Zhang, ki poleg
tega nava ja še zmanj ša nje dele žev bol ni -
šnič nih okužb in poo pe ra tiv nih zaple tov ter
celo zmanj ša nje smrt no sti, pove za ne z do -
lo če no bolez ni jo (7).
ZGODOvINa KLINIČNIH POTI IN
NJIHOva PREvLaDa PO SvETU
DaNES
Kli nič ne poti izvi ra jo iz indu strij skih pro -
ce sov in so bile v zdravs tvo v ZDA prvič vpe -
lja ne v zgod njih 80. le tih 20. sto let ja. Prvič
so bile siste ma tič no upo rab lje ne med leto -
ma 1985 in 1987 v zdravs tve nem cen tru
New England Medi cal Cen ter v Bo sto nu
zara di uved be sku pin pri mer lji vih pri me -
rov (angl. diag no sis rela ted groups). V poznih
90. le tih je več kot 80 % bol ni šnic v ZDA
upo rab lja lo vsaj nekaj poti, v Ve li ki Bri ta -
ni ji pa so bile kli nič ne poti vpe lja ne v zgod -
njih 90. le tih (13). Med ZDA in Veli ko Bri -
ta ni jo se kaže raz li ka v na či nu raz vo ja
kli nič nih poti. Med tem ko je bil v prvi kon -
cept kli nič nih poti upo rab ljen kot okvir za
urav no te že nje stroš kov in kako vo sti (kot
odgo vor na naraš ča jo če stroš ke zdravs tve -
ne oskr be), pa v Ve li ki Bri ta ni ji kli nič ne poti
vidi jo kot način dose ga nja nepre ki nje no sti
oskr be po zdravs tve nih oko ljih. V 90. le tih
so se nego val ne kli nič ne poti raz vi le v in -
te gral ne kli nič ne poti, ki vklju ču je jo vse
vidi ke bol ni ko ve oskr be (14).
Do danes so se kli nič ne poti raz ši ri le že
po celem sve tu, čeprav nji ho va vlo ga še ni
dobi la povsem pra ve ga mesta. Bol ni šni ce
jih izva ja jo kot meto do za sprem lja nje in
reor ga ni za ci jo pro ce sov, pri mar no z na -
me nom izbolj ša nja učin ko vi to sti in hkrat -
ne ga pove ča nja kako vo sti oskr be. Z nji ho vo
vpe lja vo se kon kre ti zi ra kon cept oskr be, ki
se osre do to ča na bol ni ka, kar je danes eno
glav nih vodil sodob nih zdravs tve nih usta -
nov (15). Na voljo so šte vil ni član ki, ki ponu -
ja jo infor ma ci je o kon kret nih dobrih prak sah
in rezul ta tih, ki jih je pri ne sla vpe lja va dolo -
če nih kli nič nih poti v po sa mez nih bol ni šni -
cah v raz lič nih delih sve ta (15–19).
Evrop sko zdru že nje za kli nič ne poti
(angl. Eu ro pean Path way Asso cia tion) je
leta 2006 izved lo razi ska vo o raz šir je no sti
in upo ra bi kli nič nih poti po sve tu, v ka te -
ri je sode lo va lo 23 dr žav s ce le ga sve ta.
Zani mi vo je, da se v 23 dr ža vah, ki jih je
15Med Razgl. 2016; 55 (1):
zaob je la razi ska va, upo rab lja kar 14 raz lič -
nih poi me no vanj za kli nič no pot: angl. care
map, care path way, cli ni cal path way, cli ni cal
pro to col, col la bo ra ti ve care plan, cri ti cal path -
way, disea se mana ge ment, inte gra ted care
path way, model of integrated patient path way,
patient path way, patient’s jour nes, stan dard
ope ra ting pro ce du res, stan da ri zed order set.
Poleg tega pa je bilo naj de nih kar 67 raz -
lič nih defi ni cij. Tako veli ko šte vi lo raz lič -
nih poi me no vanj in defi ni cij seve da vodi do
dolo če ne zme de.
Ra zi ska va je ugo to vi la, da so kli nič ne
poti veči no ma upo rab lje ne kot več dis ci pli -
nar no orod je za izbolj ša vo kako vo sti in
učin ko vi to sti ter kot komu ni ka cij sko orod -
je med stro kov nja ki za uprav lja nje in stan -
dar di za ci jo v cilj usmer je ne nege. Niso pa
toli ko upo rab lje ne kot orod je za zbi ra nje
podat kov ali izo bra že va nje bol ni kov. Veči -
na kli nič nih poti je papir na tih, so pa v mno -
gih drža vah že ime li izkuš nje z in for ma cij -
sko inte gra ci jo. Razi ska va je prav tako
poka za la, da so v ve či ni držav kli nič ne poti
upo rab lje ne za dolo če ne sku pi ne bol ni kov,
cilj pa je bil, da bi se v pe tih letih šte vi lo
bol ni kov na dolo če ni poti pod vo ji lo (če je
bil ta cilj uspe šen, ni zna no).
Gle de upo ra be kli nič nih poti so v ok vi -
ru razi ska ve raz de li li vpra šal nik o upo ra bi
kli nič nih poti. Tabe la 1 pri ka zu je rezul ta -
te razi ska ve na vpra ša nje o de jan ski upo -
ra bi, mož ni upo ra bi in pred vi de ni upo ra bi
kli nič nih poti. Odstot ni dele ži pome ni jo
16 Lea Jen ster le, Pri mož Potoč nik, Patri cia Blat nik, Benja min Biz jan    Elektronske kli nič ne poti po sve tu …
Ta be la 1.Rezul ta ti razi ska ve Evrop ske ga zdru že nja za kli nič ne poti (angl.Eu ro pean Path way Asso cia tion) (4).
Upo rab lja jo kli nič ne poti Bi lah ko upo ra bi li kli nič ne poti Bodo upo rab lja li kli nič ne
poti v na sled njih petih letih
81–100%
61–80% Av stra li ja, Kana da, Esto ni ja, Es to ni ja, Zdru že ni Arab ski
Savd ska Ara bi ja, Škot ska, Emi ra ti
Angli ja, Wales, ZDA
41–60% Av stri ja, Bel gi ja, Nem či ja, Av stra li ja, Kana da, Savd ska
Nizo zem ska, Sin ga pur, Švi ca, Ara bi ja, Sin ga pur, Wales, ZDA
Zdru že ni Arab ski Emi ra ti
21–40% Es to ni ja, Sin ga pur, ZDA Nem či ja, Indi ja, Ita li ja, Špa ni ja Av stri ja, Nem či ja, Nizo zem ska,
Škot ska, Slo ve ni ja, Švi ca,
Angli ja
16–20% Ki taj ska, Dan ska, Nova Zelan di ja, Bel gi ja, Kitaj ska, Dan ska,
Slo ve ni ja Guern sey, Ita li ja, Nova Zelan di ja
11–15% Av stra li ja, Kana da, Angli ja
6–10% Av stri ja, Savd ska Ara bi ja,
Škot ska, Wales
1–5% Bel gi ja, Kitaj ska, Dan ska, In di ja, Špa ni ja
Nem či ja, Guern sey, Ita li ja,
Nizo zem ska, Nova Zelan di ja,
Slo ve ni ja, Špa ni ja, Švi ca
0% In di ja, Zdru že ni Arab ski Emi ra ti
Delež bolnišnic
in drugih
zdravstvenih
organizacij
delež bol ni šnic in dru gih zdravs tve nih orga -
ni za cij, ki so na vpra ša nje odgo vo ri le pri -
tr dil no.
Gle de na rezul ta te razi ska ve se je izka -
za lo, da je tre ba opra vi ti še veli ko dela, da
bi lah ko natanč no opre de li li, kaj kli nič na pot
toč no je, in da bi se izog ni li zme di zara di
raz lič nih poi me no vanj. Pove ča ti je tre ba šte -
vi lo kli nič nih poti, ki so v upo ra bi; vklju -
či ti je tre ba vse stro ke zno traj orga ni za ci je
in izven meja orga ni za ci je, same bol ni ke (pri
obli ko va nju kli nič nih poti) ter prak tič no
zna nje viš je ga vods tva (4).
Iz sled ki so prav tako poka za li, da se kli -
nič ne poti upo rab lja jo veči no ma v uč nih
bol ni šni cah in bol ni šni cah, ki zdra vi jo akut -
na bole zen ska sta nja in poš kod be, ter da
zgolj peš či ca kli nič nih poti preč ka meje
dolo če ne orga ni za ci je. Veči no ma so pri
dolo če ni kli nič ni poti vklju če ni pred vsem
posa mez ni zdrav ni ki in zdravs tve ni teh ni -
ki brez več je ga sode lo va nja vods tva bol ni -
šni ce. Izka za lo se je, da zgolj 43 % držav, ki
so sode lo va le v ra zi ska vi, upo rab lja siste -
ma ti čen pri stop za raz voj, izva ja nje in oce -
nje va nje kli nič nih poti. Ker je bila to prva
tovrst na razi ska va, avtor ji pou dar ja jo, da
mora mo biti pri inter pre ta ci ji rezul ta tov
paz lji vi, saj vzo rec sode lu jo čih bol ni šnic ni
nuj no repre zen ta ti ven vzo rec vseh bol ni -
šnic, ki upo rab lja jo kli nič ne poti (20).
Če tu di so kli nič ne poti z glo bal ne ga
vidi ka posta le že dokaj uve ljav lje na prak -
sa po sve tu, je nji ho va vlo ga v mar si ka te -
rih drža vah še zme raj pre cej skrom na, sploh
ob dejs tvu, da naj bi bilo 60–80 % bol ni kov
v splo šnih bol ni šni cah pri mer nih za oskr -
bo po kli nič ni poti (15). Kljub splo šne mu
spre jet ju kli nič nih poti je do nji ho ve pra ve
uve lja vi tve še dol ga pot.
ELEKTRONSKE KLINIČNE POTI
Kli nič ne poti so v bol ni šni cah spr va uva -
ja li v pa pir na ti obli ki, v zad njem času pa
posta ja vse bolj v os pred ju potre ba po infor -
ma ti zi ra ni pod po ri ključ nim (naj po go stej -
šim) kli nič nim pro ce som (e-kli nič ne poti),
17Med Razgl. 2016; 55 (1):
ki ima jo v pri mer ja vi s pa pir na ti mi šte vil -
ne pred no sti.
Pa pir na ta obli ka kli nič nih poti ne more
biti pri la go je na posa mez nim bol ni kom in
po svo ji nara vi ni prož na, zato je z njo tež -
ko obvla do va ti potek nege bol ni ka, ki ima
kom plek sen pri mer bolez ni ali več dodat -
nih diag noz. Dostop ne so zgolj ene mu upo -
rab ni ku naen krat, kar lah ko več krat pov zro ča
teža ve. Prob le ma tič no je tudi zbi ra nje in
obde la va podat kov, vključ no z od sto pa nji.
Nada lje papir na ta obli ka kli nič nih poti
ne omo go ča pove če va nja (angl. zoo ming)
pomemb nej ših podat kov in eno stav ne ga
pre vo da podat kov v elek tron sko obli ko (2).
Elek tron ske kli nič ne poti v prvi vrsti
omo go ča jo upo rab ni ku pri ja zen, ure jen
doku men ta cij ski sistem, ki ne zah te va pre -
pi so va nja podat kov, potreb nih za izva ja nje
pro ce sa (npr. zgo do vin skih podat kov, podat -
kov za more bit ne ana li ze ali pri mer ja ve),
v elek tron sko obli ko. E-kli nič ne poti namreč
teme lji jo na podat kih, ki so že zbra ni v in -
for ma cij skem siste mu bol ni šni ce, hkra ti
pa omo go ča jo čim hitrej še, v ve li ki meri
avto ma ti zi ra no, dopol nje va nje z no vi mi
dejs tvi. Na ta način zmanj ša mo tako čas kot
tudi šte vi lo napak pri vno su, hkra ti pa pri -
do bi mo moč na orod ja – iska nje, ure ja nje ter
pre gle do va nje podat kov nepo sred no v pro -
ce su obrav na ve bol ni ka (2).
Tako na mikro- (bol ni šni ca) kot na
makro- (na cio nal nem) nivo ju je seve da naj -
bolj zani miv pozi ti ven vpliv zmanj ša nja
napak pri vno su podat kov o obrav na vi,
kar ob upo ra bi ana li tič nih oro dij in oro dij
poslov ne inte li gen ce vodi v ta kojš nja poro -
či la o iz va ja nju obrav nav in dejan skih stroš -
kih ter upo rab lje nih virih, potreb nih za
nji ho vo izva ja nje. Kakr šna koli opti mi za cija
zdravs tve nih in dru gih pod por nih pro cesov
(npr. raz po re ja nje oseb ja, upo ra ba pro storov
in opre me, opti mi za ci ja naku pov opreme,
načr to va nje zapo sli tev idr.) ter dolo ča nje
vred no sti povra či la stroš kov za posa mez no
obrav na vo so seve da smi sel ni le, če temelji -
jo na dejan skih podat kih. S pra vi mi orod ji
za infor ma ti za ci jo kli nič nih poti lah ko omo -
go či mo prož nost pri uprav lja nju s pro ce si,
saj je mogo če posa mez ne e-kli nič ne poti
eno stav no spre mi nja ti gle de na pri la go jene
kli nič ne pro ce se, ne da bi se pri tem izgubi -
li že vne se ni podat ki iz obsto je čih obrav nav.
V zad njih letih je teh no loš ki raz voj na
področ ju infor ma cij sko-ko mu ni ka cij skih
teh no lo gij (IKT) dose gel raz voj no stop njo,
ko je zago tov lje na zelo kako vost na omrež -
na infra struk tu ra (splet, mobil na in brez žič -
na omrež ja), omo go čen je najem ogrom nih
račun skih in spo min skih kapa ci tet, na trg
pa so priš le tudi tab lič ne mobil ne napra ve,
ki omo go ča jo mobil ni dostop do podat kov.
V zad njem času se je raz vi lo raču nal niš -
tvo v ob la ku (angl. cloud com pu ting), pri
kate rem upo rab ni ki dosto pa jo do raču nal -
niš kih sto ri tev »v ob la ku« prek sve tov ne ga
sple ta, kar z upo ra bo brskal ni ka ali nepo -
sred no iz a pli ka ci je na mobil ni napra vi; naj -
po go ste je govo ri mo o mo de lu »pro gram ska
opre ma kot sto ri tev« (angl. soft wa re as a ser -
vi ce). Pred no sti upo ra be take ga pri sto pa je
veli ko, pred vsem pa ta, da upo rab ni kom teh
sto ri tev ni tre ba več skr be ti za pogo je (stroj -
na in pro gram ska opre ma, kom pa ti bil nost,
stan dar di, nad grad nje, var nost, teh no lo gi -
je, pod po ra ter ela stič nost siste ma), ki so
potreb ni za pod po ro takih sto ri tev.
Se man tič ni splet (Splet 3.0) kot nad -
grad nja Sple ta 2.0, ki je v upo ra bi danes,
pred vi de va pre hod teh no lo gij in kon cep tov
za stre že nje nestruk tu ri ra nih in del no struk -
tu ri ra nih vse bin v »splet vse bin«. Teme lji
na ide ji skup ne ga ogrod ja za delje nje vse -
bin med raz lič ni mi upo rab ni ki, sto ri tva mi
in pamet ni mi agen ti. Tukaj je poleg inte -
ro pe ra bil no sti pomemb na pred vsem pod -
po ra pamet ne mu delje nju podat kov, ki ga
lah ko nepo sred no izva ja jo stro ji (av to ma -
ti zi ra ne sto ri tve iz obla ka). Raz voj splet nih
a pli ka cij se na teh nič nem področ ju spre mi -
nja in gre v sme ri pamet nih sto ri tev, pod -
pr tih z ob la kom, kjer so vse bi ne in sto ri tve
opi sa ne na način, da jih je mogo če upo ra -
bi ti v pod po ri pro ce sov iz real ne ga živ lje -
nja. Pro ce si pod pi ra jo pri kaz več pred stav -
nost ne vse bi ne, inte rak ci jo upo rab ni ka (vnos
v obraz ce) ter avto ma ti zi ra ne akci je, ki jih
ob spre mem bi sta nja posa mez ne ga zapi sa
v ozad ju spro ži a pli ka cij ski strež nik (opozo -
ri lo, akti va ci ja skrip te ipd.). Splet ne strani
oz. splet ne a pli ka ci je, kot jih poz na mo danes,
niso pri mer ne za pod po ro pro ce som, saj so
pogo sto »za pe če ne« in jih brez pose gov
v pro gram sko kodo ni mogo če dovolj prožno
pri la ga ja ti; pod po ra spre mem bi pro cesa
danes sko raj ved no pome ni tudi nad grad -
njo spe ci fič ne a pli ka ci je.
Pri raz vo ju vse bin je tre ba raz miš lja ti
o vse bi nah, ki so pod pr te z ogrod jem za pro -
ce sno pod pr to gene ri ra nje vse bin iz obla -
ka in jih je mogo če upo rab lja ti v po ve za vi
s pa met ni mi sen zor ji na mobil nih napra vah,
ki jih ima jo upo rab ni ki ved no pri roki. Infor -
ma ti zi ran zapis in upo ra ba e-kli nič nih poti
ob pod po ri sto ri tev raču nal niš tva v ob la ku
omo go či upo rab ni kom (zdravs tve ne mu
oseb ju) pre gle do va nje zabe le že nih kli nič -
nih poti z raz lič nih loka cij in naprav, sode -
lo val ni način dela ter delje nje infor ma cij
raz lič nim upo rab ni kom. Kon kret no lah ko
elek tron ska obli ka kli nič nih poti vse bu je
šte vil ne funk cio nal no sti, od kate rih so neka -
te re osnov ne ga pome na, dru ge pa izbir ne
gle de na lokal ne potre be dolo če ne zdravs -
tve ne usta no ve. Waka mi ya in Yamauc hi
v svo ji razi ska vi nava ja ta 17 stan dard nih
funk cio nal no sti e-kli nič nih poti, ki se nana -
ša jo na pri kaz, zapi so va nje, naro ča nje, ure -
ja nje, zapi so va nje odsto panj in sta ti sti -
ko (21). Ugo tav lja ta, da na splo šno gle de
pomemb nih stan dard nih funk cij, ki bi jih
mora la vse bo va ti vsa ka elek tron ska klinič -
na pot, še ni dose že ne ga popol ne ga soglasja,
ven dar le pa iden ti fi ci ra ta tri nepo greš lji ve
funk ci je – ure ja nje sez na mov za bol ni ke,
pre ver ja nje poja va odsto panj in zbi ra nje sta -
ti stič nih podat kov.
Gle de same obli ke velja pred vsem, da
naj bi bila elek tron ska kli nič na pot pre gled -
na in zlah ka obvla dlji va, kar je v pa pir na ti
obli ki več krat tež ko izve dlji vo, saj je listanje
18 Lea Jen ster le, Pri mož Potoč nik, Patri cia Blat nik, Benja min Biz jan    Elektronske kli nič ne poti po sve tu …
po doku men ta ci ji dol go traj nej še in manj
pre gled no kot sama inte rak ci ja (npr. s tab -
lič no napra vo) in izbi ra nje iz sez na ma.
V elek tron ski obli ki lah ko manj pogo ste
pod pro ce se ali infor ma ci je skri je mo v po -
goj no izva ja nje, ki se izve de ob inte rak ci ji
upo rab ni ka (npr. ob pri ti sku na gumb) ali
pa se izve de avto mat sko (če je izpol njen
pogoj) gle de na vne se ne podat ke o bol ni -
ku na tej kli nič ni poti). Dolo či mo lah ko deni -
mo tudi dolo če ne pogo je in tako zago to vi -
mo, da se izpol ni jo vsa pomemb na polja; če
dolo če na polja niso izpol nje na, ne more mo
poto va ti naprej po e-kli nič ni poti. Cilj upo -
rab niš ke ga vme sni ka elek tron ske kli nič ne
poti mora biti pod po ra naj bolj pogo stim
nalo gam, med tem ko izje me rešu je mo opcij -
sko. Po sve tu zdravs tve ne usta no ve že uva -
ja jo oz. upo rab lja jo elek tron sko obli ko kli -
nič nih poti (21, 22).
STaNJE KLINIČNIH POTI
v SLOvENIJI
V Slo ve ni ji smo kli nič ne poti zače li raz vi -
ja ti leta 2002. Uva ja nje pa je posta lo obvez -
no z le tom 2006, ko je teda nji Področ ni
dogo vor za bol ni šni ce v 29. čle nu vpe ljal
obve zo, da mora jo izva jal ci v letu 2006
zago to vi ti vpe lja vo naj manj dveh kli nič nih
poti (23). Leta 2006 so bila prvič izda na
Meto do loš ka pri po ro či la za obli ko va nje in
uva ja nje kli nič nih poti, v letu 2009 pa je bil
pri prav ljen Pri roč nik za obli ko va nje kli nič -
nih poti.
Kli nič ne poti danes osta ja jo pomemb -
no vodi lo, ki bi mu mora le sle di ti slo ven -
ske bol ni šni ce. Nacio nal na stra te gi ja kako -
vo sti in var no sti v zdravs tvu (2010–2015)
v ok vi ru prve ga stra teš ke ga cilja (Raz voj
siste ma tič ne ga vode nja kako vo sti in var no -
sti) med dru gim pred vi de va dejav no sti, ki
obse ga jo izbolj še va nje zdravs tve ne prak se,
k če mur spa da tudi izva ja nje zdravs tve ne
oskr be s po moč jo kli nič nih smer nic, kli nič -
nih poti in stan dar dov. Prav tako se kli nič -
ne poti ome nja v ok vi ru četr te ga stra teš kega
cilja (Raz voj siste mov za izbolj ša nje uspe -
šno sti in učin ko vi to sti zdravs tve ne oskr be),
kjer naj bi k ure sni či tvi cilja vodi la tudi vpe -
lja va inte gri ra nih kli nič nih poti (24).
Kljub vse mu pa dejan ska upo ra ba kli -
nič nih poti v bol ni šni cah še ni prav zaži ve -
la. Doku ment Vode nje kako vo sti v slo ven -
skih bol ni šni cah (Ugo to vi tve na pod la gi
let nih poro čil bol ni šnic za leto 2011 na
področ ju kako vo sti in var no sti) ugo tav lja,
da so let na poro či la bol ni šnic zelo sko pa
z in for ma ci ja mi gle de kli nič nih poti. V bol -
ni šni cah se namreč sre ču je jo s splo šnim
odpo rom pred bele že njem kora kov in s teža -
vo hete ro ge no sti pote ka obrav na ve zdravs -
tve nih stanj. Gle de upo ra be kli nič nih poti
neko li ko izsto pa zgolj Splo šna bol ni šni ca
Jese ni ce, kjer so z upo ra bo kli nič nih poti
zelo zado volj ni, sicer pa se kaže potre ba po
več jem zna nju in infor ma ci jah o mož no sti
obde la ve kli nič nih poti za pri do bi tev korist -
nih infor ma cij o pro ce su oskr be in kako vo -
sti obrav na ve. Vide ti je, da je tre ba spre je -
ti ukre pe, ki bodo omo go ča li šir šo upo ra bo
kli nič nih poti in se zno traj posa mez ne bol -
ni šni ce dogo vo ri ti o na či nu nji ho ve upo ra -
be v prak si. Pozor nost pa je tre ba name niti
tudi upo ra bi in ana li zi podat kov, pri dob lje -
nih na pod la gi upo ra be kli nič ne poti, tako
da bodo zdravs tve ni delav ci in vods tvo
pri do bi li korist ne infor ma ci je in pre poz na -
li smi sel nost tovrst ne dejav no sti. Doku ment
poda pri po ro či lo, da naj »bol ni šni ce sprožijo
notra njo raz pra vo o pred no stih in pomanj -
klji vo stih, pri lož no stih in grož njah upo ra -
be kli nič nih poti na uve ljav ljen ali nov, dru -
ga čen način (25).«
Ob li ko va ne kli nič ne poti slo ven skih bol -
ni šnic so dostop ne na splet nih stra neh bol -
ni šnic in zbra ne tudi na stra ni Zavo da za
zdravs tve no zava ro va nje (ZZZS) (26). Glede
na last ne razi ska ve in komu ni ka ci jo z bolni -
šni ca mi avtor ji ugo tav lja mo, da žal mnoge
od kli nič nih poti ne živi jo v prak si, ampak
pred vsem na papir ju. Glav ni vzrok leži v or -
ga ni za cij ski kul tu ri in pomanj ka nju komu -
ni ka ci je med raz lič ni mi akter ji zno traj tima
kot tudi zno traj bol ni šni ce.
19Med Razgl. 2016; 55 (1):
Z vi di ka infor ma cij ske pod po re zdravs -
tve nim pro ce som pa lah ko ugo to vi mo, da
je pokri va nje poslo va nja zdravs tve nih sub -
jek tov z a pli ka ci ja mi IKT dokaj obsež no,
podrob nej ša sli ka pa kaže neka te re kri tič -
ne zna čil no sti:
• izva jal ci zdravs tve nih dejav no sti lah ko
izbi ra jo med a pli ka ci ja mi raz lič nih ponud -
ni kov pro gram ske opre me, ki pokri va jo
veči no podro čij zdravs tve ne dejav no sti,
ven dar le-te v teh no loš kem pogle du zao -
sta ja jo za tren di,
• pokri tost izva jal cev zdravs tve ne dejav no -
sti z IKT-re ši tva mi je zelo nee na ko merna;
to velja tako za a pli ka tiv no kot tudi za
sistem sko in stroj no opre mo,
• gle da no raz voj no, teh no loš ko, po virih in
inve sti ci jah je v na sko ku ZZZS, ki je pre -
no vi la sistem kar ti ce zdravs tve ne ga zava -
ro va nja (vstop na toč ka in kar ti ce),
• a pli ka ci je izva jal cev zdravs tve ne dejav -
no sti med seboj niso uskla je ne in pove -
za ne, pač pa veči no ma delu je jo kot črne
škat le, ki med seboj zelo skrom no komu -
ni ci ra jo ter ne izko riš ča jo vseh mož no sti
sodob nih IKT,
• eden od pogo jev za učin ko vi to izme nja -
vo podat kov so na nacio nal nem nivo ju
dogo vor je ni in upo rab lje ni stan dar di, ki
pa v Slo ve ni ji še niso popol no ma vzpo -
stav lje ni,
• omrež je za var no, zanes lji vo in učin ko vi -
to komu ni ci ra nje je v na sta ja nju ter
• zave da nje izva jal cev zdravs tve ne dejav -
no sti o mož no stih in potreb no sti IKT je
dose glo nivo, ki opo gum lja in ter ja nadalj -
nje uva ja nje sodob nih reši tev.
ZaKLJUČEK
Kli nič ne poti so pomemb no vodi lo v sve -
tu, ki bodo v bliž nji pri hod no sti posta le nuj -
nost v vsa ki zdravs tve ni usta no vi. Nji ho ve
pred no sti so se poka za le tako s štu di ja mi
kot tudi v prak si, še pose bej pa so očit ne
pred no sti elek tron skih kli nič nih poti, ki
razbre me nju je jo oko ste ne lo papir na to biro -
kraci jo in omo go ča jo sle de nje in ana li zo
pro ce sov. V Slo ve ni ji kljub dolo či lom kli nič -
ne poti žal osta ja jo še pre cej sla bo spre je -
te in malo upo rab lje ne, nee na ko mer na pa
je tudi pokri tost z IKT-re ši tva mi, kar deloma
ovi ra izva ja nje e-kli nič nih poti. To sicer kaže
na glob ljo prob le ma ti ko raz drob lje nosti
naše ga zdravs tve ne ga siste ma in pomanj -
ka nja krov ne ga pre gle da in usmer ja nja.
20 Lea Jen ster le, Pri mož Potoč nik, Patri cia Blat nik, Benja min Biz jan    Elektronske kli nič ne poti po sve tu …
LITERaTURa
1. De Ble ser L, Deprei te re R, De Wae le K, et al. Defi ning path ways. J Nurs Manag. 2006; 14 (7): 553–63.
2. De Luc K, Todd J. E-path ways: Com pu ters and the patient’s jour ney through care. UK: Radc lif fe Medi cal
Press; 2003.
3. Kin sman L, Rot ter T, James E, et al. What is a cli ni cal path way? Deve lop ment of a de fi ni tion to inform the
deba te. BMC Medi ci ne. 2010; 8: 31–3.
4. EPA.  EPA,  Euro pean  Path way  Asso cia tion,  Research  [in ter net].  [ci ti ra no  2014  Mar  13]  Doseg lji vo  na:
http://e-p-a.org/re search/
5. Ma ru šič D, Sim čič B. Pri roč nik za obli ko va nje kli nič nih poti. Ljub lja na: Mini strs tvo za zdrav je; 2009.
6. Ro nel len fitsch U, Rössner E, Jakob J, et al. Cli ni cal Path ways in sur gery: should we intro du ce them into cli ni cal
rou ti ne? Lan gen becks Arch Surg. 2008; 393 (4): 449–57.
7. Zhang M. The appli ca tion and prac ti ce of the elec tro nic cli ni cal path way. J Transl Med. 2012; 10 (Suppl 2): A57.
8. Rot ter T, Kugler J, Koch R, et al. A syste ma tic review and meta-analy sis of the effects of cli ni cal path ways
on length of stay, hos pi tal costs and patient out co mes. BMC Health Ser vi ces Research. 2008; 8: 265–79.
9. Gra šič K, Fer ko R. Opti mi za ci ja pro ce sov in stroš kov na učin ko vi tost v zdravs tvu. In: Herič ko M, Kous K, eds.
Sodob ne teh no lo gi je in sto ri tve: OTS 2012: zbor nik sedem naj ste kon fe ren ce, Mari bor, 13. in 14. ju nij 2012. Maribor:
Fakul te ta za elek tro teh ni ko, raču nal niš tvo in infor ma ti ko, Inšti tut za infor ma ti ko; 2012. p. 131–40.
10. Van haecht K, De Wit te K, Ser meus W. The impact of cli ni cal path ways on the orga ni sa tion of care processes
[doktorsko delo]. Leu ven: Kat ho lie ke Uni ver si teit Leu ven; 2007.
11. Müller MK, Dedes KJ, Din do D, etal. Impact of cli ni cal path ways in sur gery. Lan gen becks Arch Surg. 2009; 394 (1): 31–9.
12. Rot ter T, Kin sman L, James EL, et al. Cli ni cal path ways: effects on pro fes sio nal prac ti ce, patient, out co mes,
length of stay and hos pi tal costs (Re view). Coc hra ne Data ba se of Syste ma tic Reviews. 2010; 3: CD006632.
13. Van haecht K, Panel la M, van Zelm R, et al. An over view on the history and con cept of care path ways as complex
inter ven tions. Int J Care Path ways. 2012; 14 (3): 117–23.
14. Zan der K. Nur sing case mana ge ment: stra te gic mana ge ment of cost and qua lity out co mes. J Nurs Adm. 1988;
18 (5): 23–30.
15. Hind le D, Yaz beck AM. Cli ni cal path ways in 17 Eu ro pean Union coun tries: a pur po si ve sur vey; Aust Health Rev.
2005; 29 (1): 94–104.
16. Kin sman L, Buykx P. A clu ster ran do mi sed trial to assess the impact of cli ni cal path ways on AMI mana ge -
ment in rural Austra lian emer gency depart ments. BMC Health Ser vi ces Research. 2009; 9: 83.
17. Pe ter sen SØ, Kind seth O. Cli ni cal path ways at Nor we gian hos pi tals 2003–2007. A ge ne ral over view and special
focus on cere bral infarc tion. BMC Health Ser vi ces Research. 2008; 8 (Suppl 1): A3.
18. Al ju nid SM, Ismail A, Sulong S. Can Cli ni cal Path ways enhan ce the imple men ta tion of a Ca se mix system?
A case study in a teac hing hos pi tal in Malays. BMC Health Ser vi ces Research. 2011; 11 (Suppl 1): A6.
19. Pa nel la M, Marc hi sio S, Bram bil la R, et al. A clu ster ran do mi zed trial to assess the effect of cli ni cal path ways
for patients with stro ke: results of the cli ni cal path ways for effec ti ve and appro pria te care study. BMC Medicine.
2012; 10 (1): 71–83.
20. Van haecht K, Boll mann M, Bower K, et al. Pre va len ce and use of cli ni cal path ways in 23 coun tries – an interna -
tio nal sur vey by the Euro pean Path way Asso cia tion. Int J Care Coord. 2006; 10 (1): 28–34.
21. Wa ka mi ya S, Yamauc hi K. What are the stan dard func tions of elec tro nic cli ni cal path way? Int J Med Inform.
2009; 78 (8): 543–50.
22. Clar ke A. Imple men ting elec tro nic inte gra ted care path ways: lear ning from expe rien ce. Nur sing Mana ge ment.
2005; 12 (2): 28–31.
23. Po droč ni dogo vor za zdravs tve ne domo ve in zaseb no zdrav niš ko dejav nost za pogod be no leto 2006. Ljubljana:
Mini strs tvo za zdrav je, Zdrav niš ka zbor ni ca Slo ve ni je, Zdru že nje zdravs tve nih zavo dov Slo ve ni je, Zavod za
zdravs tve no zava ro va nje Slo ve ni je; 2006.
24. Sim čič B. Nacio nal na stra te gi ja kako vo sti in var no sti v zdravs tvu. Ljub lja na: Mini strs tvo za zdrav je; 2010.
25. Sim čič B, Pol dru go vac M. Vode nje kako vo sti v slo ven skih bol ni šni cah. Ljub lja na: Mini strs tvo za zdrav je; 2013.
26. Kli nič ne poti izva jal cev spe cia li stič ne ambu lant ne in bol ni šnič ne dejav no sti [in ter net]. 2008 [ci ti ra no 2014Mar 13]
Doseg lji vo na: http://www.zzzs.si/ZZZS/info/egra di va.nsf/o/C80F2AE1EBAE2B99C12572F2003DD8A4?Open
Do cu ment
Pris pe lo 23. 6. 2014
21Med Razgl. 2016; 55 (1):