Ameriška Domovi ima
' • //o3> AM€RICAM IM. KMUST
-^ZACM9UM IM IAMIUIAAA 4f\
1%
&SI6N sm lAMOiiAO« QMS	National ani fsteraatlanal Circclatkm
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 24, 1970
,$t6V£N!AM
sesanim© m€w*s>ai^
NASA je prenehala gradili velike rakete
Velike rakete Saturn, ki so ponesle amer iške astronavte na Luno in nazaj, je NASA prenehala graditi.
Večina pri tem zaposlenih je izgubila delo.
WASHINGTON, D.C. — Polet na Luno in uspešna vrnitev od tam pomenita višek ameriškega vesoljskega napora. Cilj zanj je postavil še predsednik J. F. Kennedy, ko je objavil, da' ob noga Amerikanca, prvega človeka, stopila na Luno še pred koncem desetletja. Cilj je bil dosežen, ZDA so zmagale “v tekmi na Luno” z Rusijo, o kateri je ves svet toliko vedel in ji z zanimanjem sledil vse do kraja.
Od zmage v “tekmi na Luno” je vesoljski program ZDA postal negotov, negotovi so cilji, negotovo pa je tudi razpoloženje javnosti, ali naj ZDA odločno nadaljujejo napore v vesolju, naj skušajo doseči Mars in druge planete, sežejo dlje v vesolje ali nqj se drže bolj neposredne okolice Zemlje in gledajo, da bodo tu vsaj ohranile ravnotežje z Rusi, če že ne bodo vodile. Precejšen del javnosti dvomi o potrebi in koristnosti prodiranja v vesolje, prepričan je, da bi lahko denar, ki ga dajemo za raziskave vesolja, veliko boljše porabili na Zemlji sami.
Pri takem stanju ni čudno, da je NASA omejila svoje delovanje. Gradnja velikih Saturn raket, ki so ponesle ameriške a-stronavte na Luno, je v glavnem zaključena. Znanstveno in tehnično osobje, ki je bilo udeleženo pri tej gradnji, je v nekaterih krajih že do 80% odpuščeno. Program, ki so ga začeli pred 11 leti in je stal ZDA 9.3 bilijone dolarjev, je pri kraju; zadnja od 37 Saturn raket, med njimi 15 velikank Saturn V., bo skoro dograjena. Od 125.000 ljudi, ki so bili nekdaj zaposleni pri izvajanju tega programa, jih je ostalo le 10,000. Ti bodo skrbeli za 7 raket Saturn V in njihove polete v naslednjih par letih.
NASA nima namena graditi več Saturn raket, gradila bo novo vrsto vesoljskih vozil, ki bodo sposobna poleteti v vesolje in se od tam vrniti, kot delajo letala v ozračju. Te vrste vesoljska vozila so šele v načrtih in lih ne bodo začeli dejansko graditi pred sredino tega desetletja.	;
Narodna garda dobiva nove M16 brzostrelke
WASHINGTON, D.C. — O-brambno tajništvo je potrdilo, da armada že nekaj časa opremlja enote Narodne garde in rezerve z M16 brzostrelkami. Te bodo v kratkem nadomestile stare Ml puške in M14 avtomatične puške. ,	| , ,
prerok

pravi: *
Večinoma sončno in milo. Najvišja temperatura okoli 75.
Novi grobovi
John Vidmar
V	petek je umrl v Euclid General bolnišnici 74 let stari John Vidmar s 15628 School Avenue, rojen v Zagorici pri Dobrepolju, od koder je prišel 1. 1912, do svoje upokojitve zaposlen nad 30 let pri Towne, Yale Eaton Co., mož Julie, roj. Bole, oče Julie Smrekar, Johna F. in pok. Donalda, 2-krat stari oče, brat Alojzija in Pavla (Oba v Jug.). Pokojnik je bil član KSKJ št. 169, The Macab-bees No. 1288 in Društva Najsv. Imena pri Mariji Vnebovzeti. Pogreb bo jutri, v torek, ob 8.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na All Souls pokopališče.
Vera M. Sands
V	četrtek je umrla v Huron Rd. bolnišnici 59 let stara Vera M. Sands s 1189 Belrose Rd., Mayfield Heights, roj. Skully v Clevelandu, vdova pok. Johna V., mati Paula Koppitch, Mili-cent Lewis in Johna C. Sands, 9-krat stara mati, sestra Ann Herman, Charlesa, Vide Lane, Jean LaConte, Mildred Fran-china, Williama in pok. Caroline Fox. Pokojna je bila zaposlena pri Park-View Golf Course kot blagajničarka. Bila je članica ABZ št. 37. Pogreb je danes dopoldne ob 9. iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Pretekli mesec manjši porast cen potrebščin
Pretekli mesec so cene živ-Ijenskih potrebščin porast-le za 0.4%, enako kot v juniju, pa veliko manj kot v prejšnjih mesecih. WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo je objavilo, da so cene življenjskih potrebščin v juliju porastle za 0.4%, enako kot v juniju. To je važno v toliko, ker so ugibali, če ni junijsko zmanjšanje le “slučajno”. Enako zmanjšanje v juliju kaže že na splošno manjšanje porasta cen, ki bi bil v letnem povprečju nekaj pod 4%, med tem ko je bil v zadnji zimi v povprečju 7%.
Številčni porast 0.4% je, ko ga prilagodimo običajnemu porastu letne dobe, dejansko le 0.3%, isto kot je bil v juniju. V kolikor bo pri tem ostalo tudi v tekočem mesecu, je to gotovo znak, da je inflacija popustila po enem letu in pol uradnega boja Nixonove vlade proti njej. Letno so 4% porasta cen še vedno previsoki, posebno, če se spomnimo stalnosti cen v času Eisenhowerjeve in Kennedy-jeve dobe.
V 10 letih so stroški vsakdanjega življenja v naši deželi porasti povprečno od 100 na 134.4, to se pravi, kar je stalo pred 10 leti $100, stane sedaj $134.4! To povprečje velja za vso deželo, krajevno je vendar lahko precej razlike.
Hanoi pripravlja ljudi “še na več let vojne”!
SAIGON, J. Viet. — Armadno glavno glasilo je objavilo za obletnico začetka upora proti Franciji 19. avgusta 1945 članek;, v katerem opozarja narod, da mora računati na še več let vojskovanja in mora še dva ili tri ducate let posvetiti izgrajevanju socializma.
Podobno je pisalo tudi glavno glasilo vlade, le da je to navajalo za neposredno nalogo “osredotočiti naše sile na razvoj poljedelstva, potrošnikovih potreb, nakopa premoga in mehanične industrije’'.
SifT" SPIRO T. AGNEW UTRJUJE
ZAVEZNIKE ZDA V AZIJI
PRAGA, ČSR. — Uradniki kambodžanskega poslaništva v Pragi so se po zadnji kambod-žanski revoluciji priključili novi revolucionarni vladi, kar so priznale, tudi upravne oblasti v Pragi. Zadnji teden so se našli nekateri pristaši princa Sihanu-ka, vdrli v poslaništvo in od tam izgnali ‘legalno’ upravo poslaništva, ki obstoja iz poslanika in treh uradnikov. Tako tam zopet vlada Sihanukov režim.
SEOUL, J. Kor. — Podpredsednik ZDA Spiro T. Agnew je preko otoka Guama priletel sem in zagotovil vlado Južne Kore-
0 A .	..	,	, „ je, da bodo Združene države o-
S tako revolucijo” sredi Pra-jstale zveste svojim obve2am in
ge ni bna zadovoljna praska po-j obljubam. Ker bodo v b]ižnji
hcija, Ki je onemogočila dostop! bodočnosti umaknile z Južne
v poslaništvo Sihanukovim pristašem in rdečim kitajskim diplomatom.
Peipinška vlada je nato protestirala pri praškem režimu, ki se je pa zaenkrat postavil na
stališče, da revolucija Sihanu- J ških oboroženih sil. Na poti sem kovih pristašev ni legalna in da‘je na otoku Guamu podpredsed-ima pravico do poslopja in u- nik ZDA poudaril poseben po-radov le zastopstvo kambodžan- men Kambodže za varnost Juž-
Resnica v oči bode!
KAIRO, Z AR. — Predsednik Naser je bil zadnjič tako razje-zen, ko je slišal izjavo britanskega zunanjega ministra Alec Douglas-Home, da je Egipt “pod sovjetskim gospodstvom”, da je hotel prekiniti odnose z Londonom. Na prigovarjanje sodelavcev je to opustil, vendar pa Londonu izjave ni pozabil.
Ko je zadnjič dal izjavo o sprejemu premirja, je strogo naročil, naj njegovega pisma z njo Angležem ne dajo. Ko so ga ti vprašali zakaj to, so dobili odgovor: Nai gredo po prepis k A-merikancem!
Podpredsednik ZDA je v soboto odletel v Azijo, kjer bo tekom 9 dni obiskal Južno Korejo, Fonnozo, Tajsko, Južni Vietnam in morda tudi Kambodžo. Cilj njegove poti je zagotoviti zaveznike ZD4, da jih te ne bodo pustile na cedilu.
Koreje okoli 20,000 svojih vojakov, bodo dale Južni Koreji modema letala in drugo orožje, da bodo domače južnokorejske sile dovolj močne za obrambo tudi ob manjšem sodelovanju ameri-
ške vlade iz Phnom Penha. Vlada ČSR je zašla v sledeči precep: rada bi dala prav sedanjemu režimu v Phnom Penhu, obenem pa bila v dobrih odnosih s Peipingom. Pravi “nasvet” bo najbrže dobila iz — Moskve!
nega Vietnama.
Peipingom. Kot znano je Sedma flota še lani omejila svoje pati uljiranje v Formozanskih vratih. ZDA so Čangkajšku svetovale, naj svoje oborožene sile zmanjša, kar je ta tudi storil. Pri vsem hočejo ZDA vlado Nacionalne Kitajske na Formo-zi zagotoviti, da jo bodo podpirale tudi v bodoče, seveda ne pri kakem poskusu “osvobajanja” celinske Kitajske.
Agnew bo obiskal Tajsko in Južni Vietnam, pa morda tudi Kambodžo, četudi ta uradno ni na programu njegovega potovanja. Tajska je nejevoljna, ker Washington noče kriti stroškov njenih čet, ki naj bi šle na po-
Več policajev v parkih
CLEVELAND, O. —- Varnost v naših parkih in plavalnih bazenih hitro propada. Zmeraj več divjakov skuša napraviti v njih čim več škode. Varnost je padla skoraj na ničlo. Kdor je še pred 10 leti hodil na sprehode po parkih, danes ne gre več tja na sprehod, ker se ne čuti osebno varnega. Tako so naši parki, kamor je bilo investiranega toliko denarja, obsojeni na samotarjenje.
Sedaj je mestna uprava sklenila, da bo vpeljala več osebne varnosti v parkih in bazenih, pomnožila bo straže. Upa, da bo po tej poti vsaj deloma ukroti-!la razbijaške strasti naših mla-
dih divjakov in razgrajačev, ki _______________„	______ ,
bodo oo cenitvi policijskih or- je vlada Nacionalne Kitajske v ganov samo do konca leta na- skrbeh zaradi poskusov Wash-pravili še vsaj $100,000 škode. 1 ingtona za izboljšanje odnosov s
Agnew je dejal, da ZDA ni-j1110^ vladi Lon Nola v Kambod-majo nobenih obveznosti na-!žo v njenem boju z rdečimi, pram Kambodži, da pa je ta tako važna za varnost Južnega Vietnama, da bodo storile vse, kar morejo, v podporo vladi Lon Nola. če bi padla Kambodža pod oblast rdečih, bi to zavrlo vietnamizacijo vojskovanja v Južnem Vietnamu, če jo ne bi sploh ustavilo.
Senat ZDA je zelo nasproten vsaki večji pomoči Kambodži, ker se boji, da bi bile ZDA na ta način potegnjene v tamkajšnje vojskovanje, ko se hočejo izvleči iz Južnega Vietnama.
Agnew je potolažil zaveznike v Aziji, da bo vlada ZDA že našla pot, da jih podpre za njihovo sodelovanje v vojskovanju v Vietnamu, Laosu in Kambodži, četudi bi Kongres neposredno finančno podporo v ta namen zaprl. Agnew je pripomnil, da ne verjame, da bi Predstavniški dom odobril zadevni predlog Senata.
Podpredsednik bo odletel iz Južne Koreje na Formozo, kjer
Tudi letošnja guvernerska konferenca podobna zvonenju po toči
CLEVELAND, O. — Naša dežela je federacija posebne vrste. Na videz je to republika, kjer imajo lokalne obla-’ ati, guvernerji in mestni župani velike pravice in pristojnosti. Toda te pravice in pristojnosti jim malo pomagajo, ker nimajo primernih proračunov. To se pravi, lahko b’ jih imeli, ako bi hoteli nalagati več davkov. Tega nočejo, čakajo zmeraj, kdaj bodo kaj odščipnili od federacije. Ta svojih dohodkov noče deliti z nikomur, ako-ravno ne manjka zagovornikov stališča, da bi bilo to res potrebno.
Tako se dogaja vsako leto na g u v e merskih konferencah, da je tam veliko več govora o davkih kot o mejah političnih pristojnosti. To se je godilo tudi letos. Nekaj spremembe je bilo morda le v tem, da nihče ni odkritosrčno verjel, da guvernerji resno mislijo, kar govorijo.
Najlepši dokaz za ta sedaj že tradicionalen pojav je nudila debata guvernerjev na njihovi zadnji k o n f e renči. Guvernerji so predlagali, naj bi de1 dohodkov iz narodnega
cestnega fonda, ki z njim u-pravlja federacija, prešel v njihovo pristojnost. Dobili naj bi obenem pravico, da del tega denarja, ki bi ga dobili od federacije, porabijo tudi v take prometne namene, ki jih sedanji zakon o rabi fonda ne navaja. Guvernerska konferenca je sprva o tem predlogu debatirala in sklenila, da se za tako idejo ne more o-greti. Federalni tajnik za promet Volpe je takoj izjavil, da ne razume, kako bi mogel pregovoriti Kongres, da naj odstopi del cestnega fonda v take dodatne namene, ako guvernerji sami omahujejo, kaj naj napravijo. Guvernerji so si končno vendarle premislili in sprejeli stališče, da naj jim federacija dodeli novo kvoto federalnega cestnega fonda. Iz vsega tega se je rodila medla resolucija, ki je nihče ne bo vpošteval, najmanj pa federacija v Wa-shingtonu.
Kar manjka našemu upravnemu sistemu, je solidarnost me guvernerji. Solidarnost se ne da dekredetirati z zakonom, solidarnost ustvarja le skupnost interesov, take
skupnosti pa ni. Vsak guverner se namreč v Washingto-nu po svoje bori za svoje predloge in želje. Kakor je pač kdo napisan pri administraciji, toliko pa tudi doseže. Administraciji v Washingto-nu je to zelo všeč, kajti nobena stvar bi ji ne bila bolj neprijetna kot solidaren nastop vseh guvernerjev. Posledica takega stanja je pa:	guver-i
nerji so mogočni politiki, kadar sedijo v svojih uradih in svojih državah, njihov vpliv in pritisk na federacijo pa pojema s politično sposobnostjo vsakega posameznega guvernerja. Tupatam nekaj zaleže še politična moč, toda navadni le pri velikih državah, kot so New York, Kalifornija, Texas, Ohio itd.
Zato je tudi letos spomin na konferenco zbledel, kakor hitro so se guvernerji razkropili po svojih državah. Tako ni njihova konferenca pustila za seboj niti toliko vpliva in pomena kot na primer konference vodilnih naših podjetnikov v Hot Springsu.
Značilno je namreč, da se tudi naša javnost malo bri-
ga, kaj se godi v glavnih mestih posameznih držav. Saj večina ameriških volivcev na primer niti ne ve, kje uradujejo njihovi guvernerji.
Tak političen razvoj je slab, to priznajo vsi razgledani politični opazovalci v naši deželi. Pomanjkljiva vloga guvernerjev omogoča namreč naši federalni upravi, da grabi zmeraj več oblasti v svoje roke. Ker jl federacija tista uprava, ki deli denar, državne adminstracije pa tiste u-prave, ki so na federalno podpiranje navezane, je lahko razumeti, zakaj je Washington povsod poznan, glavna mesto posameznih držav pa le slučajno. Neko pozvedova-nje, ki se je vršilo pred par leti v New Yorku, je na primer dognalo, da večina prebivalcev v New Yorku niti ne ve, da njujorška državna u-prava posluje v Albany in ne v New Yorku. Mislimo, da je podobno stanje v naši državi. Kdor nima ali ni imel pošlo s Columbusom, se ne zaveda, kaj naj pomeni Columbus za našo državo. Ni to lepo, ampak je resnično.
ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII
Iz Clevelanda in oholice
Rojstni dan—
Dolgoletna in zvesta naročnica našega lista Mrs. Mary Urbas, 835 E. 156 St. je preteklo soboto na tihem praznovala svoj 92. rojstni dan. Kljub visoki starosti si še vedno redno skuha, opravi gospodinjska dela in se zanima za novice. V Ameriki je od leta 1905, doma je pa iz Planine pri Rakeku. Mož John ji je umrl leta 1947. Ima eno hčerko in tri sinove ter nad 30 vnukov in pravnukov, ki ji delajo kratek čas. Čestitkam domačih se pridružuje tudi Ameriška Domovina in želi Mrs. Urbas še mnogo zdravih, veselih in zadovoljnih let!
Posebna razprodaja—
V Sam’s Discount Hardware, 6812 St. Clair Avenue imajo naprodaj sode do 50 galonov, drobilce grozdja in razne vrste kozarcev za konserviranje ali vlaganje sadja in sočivja. —Več v oglasu!
Telefonska številka—
Baragov dom in Slovenska pisarna imata tel. št. 361-9504. V petek objavljena telefonska številka BD in SP nam je bila napačno sporočena.
Zlata poroka—
Pretekli petek sta v sreči in zadovoljstvu praznovala 50-let-nico poroke poznana Henry in
Zadnje vesti
PHNOM PENH, Kamb. — Sodelavec tednika Time Robert S. Anson se je vrnil v nedeljo sem iz ujetništva rdečih v istem avtu, s katerim se je vozil, ko so ga ti 3. avgusta zajeli. Na tiskovni konferenci T	„
je dejal, da so rdeči postopali ...	’	“
z njim “čudovito”.	[Poročila sta se v Clevelandu, v
TOKIO, Jap. — Iz objavljenega zapisnika zasedanja senatnega pododbora za zunanje zadeva je razvidno, da ge bo morala Japonska v slučaju napada z običajnim orožjem braniti sama, ZDA jo bodo varovale
cerkvi , Marije Vnebovzete. Slavljencema, ki sta zvesta, dolgoletna naročnika Ameriške Domovine k njunemu lepemu jubileju iskrene čestitke in najlepše želje za še dolgo srečno skupno življenje!
Hrana se v Clevelandu
le pred atomskim napadom m draži hitrcjie_ ji priskočile na pomoč, če bi j Cene hrane se v zadnjih me-do tega prišlo.	secih v Clevelandu in okolici
LONDON, Vel. Brit. — Kolera, ki je zajela del južne Rusije,
višajo hitrejše kot drugod v naši
__„_____ „ , deželi, vendar so še vedno nekaj
južno Azijo in Srednji vzhod, pod povprečjem ZDA. To, kar je je začela groziti tudi zahodni! stalo pred 10 leti $10, je stalo v Evropi. Tam so izdali vrsto! juliju 1970 $13.21, povprečno v ukrepov, ki naj preprečijo ZDA pa $13.40. Cena hrane je njeno širjenje. Sirija je poz- od junija do julija porastla letos vala za četrtek zdravstvene v našem mestu za 0.7% , od lan-ministre arabskih držav na skega do letošnjega julija pa za
skupno 7.1%, med tem ko je povprečno po vsej deželi norastla v istem času za le 5.3%.
Asesmcnt—
Tajnica Društva’ sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala jutri, v torek, od 5.30 do 8. zvečer v šoli sv. Vida ases-ment.
Cela družina ubita v avtni nesreči—
Ko se je včeraj družina Pedra L. Colon, 23 let starega priseljenca s Portorika, ki je živela na 1340 E. 68 St., vračala s piknika v Madison, Ohio, je prišlo do avtne nesreče, v kateri je bila vsa družina, starši in trije otroci v starosti od 3 do 1 leta, ubita. Prav tako je bil ubit njihov znanec in sosed 33 let stari Jose Azala. Ubita je bila tudi voznica drugega avtomobila Mrs. Carol Locke, 1742 Green Road, Madison. Njen mož in 4 otroci so bili ranjeni. P. L. Colon je na U.S. 20 hotel prehitevati, pa je na poti proti Clevelandu zavil preko sredine ceste in pri tem treščil naravnost v avto Lockovih, ki so vozili proti vzhodu.
posvet o ukrepih, ki naj preprečijo širjenje kolere v arabskih deželah.
SAIGON, J. Viet. —- Letala B-52 so napadla rdeča zbirališča v severnem delu Južnega Vietnama tik južno od Demilitarizirane cone vzdolž meje Laosa.
JERUZALEM, Izr. — Vlada je imenovala zunanjega ministra Abba Ebana za svojega zastopnika pri razgovorih za pomiritev Srednjega vzhoda, vendar ta ne bo sodeloval pri njih začetku v New Yorku, ki je predviden za ta teden. Zastopal ga bo fam poslanik Izraela pri ZN Tekoah, ker sta tudi Egipt in Jordanija imenovala za svoje zastopnike poslanike pri ZN. Izrael je hotel imeti razgovore na ravni zunanjih ministrov in v švicarski Ženevi ali na Cipru, pa je pristal na arabsko stališče za razgovore na ravni poslanikov pri ZN in na New York. Kasneje naj bi prišlo do veljave izraelsko stališče.
KAIRO, Z AR. — Včeraj je bil končan tridnevni posvet Naserja in Huseina o razgovorih v ZN o pomiritvi Srednjega vzhoda in o težavah, ki jih imata zaradi tega oba v arabskem svetu.
Večja vlečna moč
Povprečna železniška lokomotiva v ZDA ima danes za 25% več vlečne moči kot pred 10 leti.
Ameriška Domovima
l Ui Vi'H fr # j k,dEli3cmJA3LUSSgBg£i&^
8117 ot. Cliix Avtnu« — 431-0028 — Cleveland. Ohio 44101
National and International Circulation
^blishc-i daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
_ NAaoCN1NA.
t># Združene države:
116.00 na leto; $8.00 M pol leta; $5.00 za S Kanado in dežele izven Združenih držav:
•v $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.60 za 8 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
_______________
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 months panada and Foreign Countries:
v $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for S months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 162 Monday, Aug. 24, 1970
Sporne točke med Izraelom in Arabci
Cel kup jih je, ni pa to nevarno. Nevarnost tiči nekje drugje:	Da bodo namreč Izraelci in Arabci poudarjali
vsak svoje točke kot najvažnejše in debatirali o tem v nedogled. Nekaj olajšave bo v tem, da se je že do sedaj dvignilo nekaj vprašanj na prvo mesto, ne da bi temu ugovarjala ena ali druga stran. Skušali jih bomo podati v kratkem pregledu, kar je nekaj vredno radi tega, ker bodo ravno ta vprašanja od sedaj naprej stalno na dnevnem redu dolge mesece, morda tudi leta.
I.
Na prvo mesto spada vprašanje o spornih ozemljih. To vprašanje je poenostavljeno radi tega, ker nekaj zahtevajo le Arabci, ničesar pa Izrael, ker je svoje cilje že o-kupiral. Poleg tega bodo v debati v glavnem le zahtevki Egipta, Jordanije in Sirije. Vsi zahtevajo vse, kar so zgubili v junijski vojni 1967.
Egipt zahteva največ, ker je v sedanji vojni tudi največ zgubil. Zahteva nekdanje meje ves Sinaj s skrajnim južnim koncem Sharm el Sheikh, ki obvladuje Tiransko o-žino in s tem tudi dohod do izraelske luke Elath. Morda bo Izrael zahteval ob tej priliki tudi cesto med Elathom in Sharm el Shekhom, ki jo je zgradil šele po tej vojni.
Diplomatski boj za postojanko Sharm El Sheikh bo spadal med najtežje. Izrael je namreč med sedanjo vojno močno povečal in moderniziral luko Elath. Zgradil je naftovod med Elathom in Sredozemljem, torej tipično gospodarsko konkurenco Sueškemu kanalu. Ne bo torej hotel pod nobenim pogojem vrniti Sharm el Sheikha Egiptu.
Egipt bo hotel nazaj tudi področje Gaze. To vprašanje samo po sebi ne bo delalo preglavic, ako bo med tem rešeno vprašanje 1.4 milijona arabskih beguncev. Vojno-političnega pomena ta košček sveta nima, da se pa gospodarsko dobro izrabiti.
To bodo verjetno glavne egiptovske ozemeljske zahteve.
Zahtevki Jordanije so sicer po obsežnosti manjši, toda politično veliko važnejši in kočljivejši.
Jordanija bo najprej zahtevala nazaj stari Jeruzalem, Izrael se bo temu upiral. S čisto gospodarsko prometnega stališča ima Izrael prav. Stanje v “predvojnem” Jeruzalemu je namreč močno podobno stanju med Reko in Suša-kom med 1918 in 1941. Meja med Reko in Sušakom je bila pred drugo svetovno vojno tip gospodarsko nesmiselne meje. Jeruzalem sicer nima takega gospodarskega pomena kot Reka, pa vendar je pregrada siedi mesta ravno tako nesmisel kot sedaj v Berlinu ali nekdaj na Reki.
Izrael se bo vsaki spremembi sedanjega stanja upiral, ker vidi v Jeruzalemu simbol svoje zmage nad Arabci. Politični simboli imajo v arabskem svetu čisto drugo veljavo kot na primer pri nas, pa še pri nas ni ravno majhna.
Jordanija bo dalje zahtevala vrtiieev zahodnega brega Jordana. To je del Palestine, ki ga je kralj Abdulah leta 3948 zasedel in vključil v Jordanijo. Po pameti bi spadal v izraelsko republiko. Ko so v junijski vojni 1967 izraelske čete zasedle jordanijsko obrežje, je od tam odrinilo največ Arabcev v begunstvo, ker niso hoteli prenašati izraelske vojaške okupacije. Ti begunci imajo sedaj glavno besedo v raznih begunskih organizacijah, tudi v gverilskih. Jordanijska vlada je politično preslaba, da bi jih mogla krotiti, kar Izrael dobro ve. Kako bi se dal rešiti ta sporni del arabsko-izraelskega ozemlja, o tem je bilo do sedaj narejenih žfe dosti načrtov. Vsi temeljijo na zdravi in hladni pameti, ne pa na pregretih nacionalizmih, ki pie-vladujejo vsaj na arabski strani. Zato bo obravnavanje tega vprašanja spadalo med najtežje v mirovnih pogajanjih.
Sirija zahteva nazaj Golanske višave. Izraelci so jih zasedli, ker so hoteli imeti mir pred sirijskimi napadi. Kdor ima namreč v rokah te višave, lahko zmeraj rasi red in mir ob meji med Izraelom in Sirijo. Vprašanje je torej vojaško-političnega značaja. Višave same niso za Sirijo posebnega pomena ne gospodarsko ne politično.
II.
So še druge sporne točke, ki se ne bodo dale hitro rešiti. Tu je na primer vprašanje 1,400,000 palestinskih beguncev. Poznavalci tega vprašanja trdijo že dolgo, da bi bilo že davno rešeno, ako se ga ne bi bili polastili arabski politični demagepji, ki zidajo na usodi beguncev svojo bodočnost. Tudi sedaj trdijo, da bi komaj 10% beguncev želelo iti nazaj v svoja stara bivališča. Vsi drugi ne zanikajo načelno možnosti nove naselitve, ki bi jim dala boljše življenjske pogoje, kot so sedanji. Tu je tudi vprašanje investicij za preseljevanje. Denar za to akcijo je bil že parkrat na razpolago, pa so ga arabski nacionalisti odklonili. To se sliši čudno, pa je treba pomisliti, dr je bil denar priprav- ]
Ijen že ob času rojstva izraelske republike. Arabci so živeli v prepričanju, da se bodo kmalu vrnili domov, niso hoteli priznati svojega poraza v prvi vojni z Izraelom. Od tedaj je minilo že nad 22 let.
m.
Motil bi se, kdor bi mislil, da postopek pri pogajanjih ne bi mogel postati velika ovira pri pogajanjih. Pri tem ne bi prišli do veljave le pogledi obeh nasprotnikov, ampak tudi posredovalcev, posebno Washingtona in Moskve. Ta dva pripisujeta postopku manj pomena kot v Tel Avivu in v arabskih glavnih mestih. Res je, da bodo pogajanja odmaknjena od izraelskega in arabskega sveta in bodo verjetno pri Združenih narodih v New Yorku, toda stala bodo pa vendarle pod vplivom dnevne izraelske, posebno pa a-rabske politike, kar bo sprožilo dosti kriz.
IV.
Zato bo kmalu postalo važno tudi vprašanje, kako brez težav podaljševati sedanje premirje. Če nihče drugi, bodo arabski gverilci hoteli porabiti njegov konec za svoje gverilske akcije.
BESEDA IZ NARODA
Pismo
Vrhenškega
Tineta
Waukegan, 111.	— Posebnih
novic med nami Slovenci ni. Vozimo naprej, kakor vemo in znamo. Za nas Slovence so najvažnejša naša slovenska društva, naša župnija in druge u-stanove, v katere smo vložili m ogo truda in časa. Vse to skušamo vzdržati, dokler najdalj se bo dalo.
Časi se zelo hitro spreminjajo. Ko v premišljevanjih včasih gledam nazaj v preteklost, se mi zdi, kakor bi bilo včeraj. Yes, včeraj še mladi, hodili po-koncu, bili delavni vsepovsod, za to in ono. Zdaj pa je nas starejše čas postavil malo v ozadje, med stare strice in tete — dasi to neradi priznamo. Kdo pa rad sliši to, da mu""F<Jo:;pripove-duje, da je postal star — ko si pa še tu in tam domišljujemo, da znamo še pokoncu in po prstih hoditi. Star ni nihče rad. Čas in leta, ki se množijo na naših hrbtih, nam seveda drugače povedo. Ti pa nam po svoje šušljajo: Možički in tetke, privadite se časom, v katerih ste. Ne gre drugače. To so postave časa in narave. Naši predniki so se jim morali pokoriti — pa tudi za nas in izjeme. Privaditi se je treba — pa bo šlo ...
Well, bo res tako, ker nikjer ni izhoda, pa tudi ne take “prodajalne”, kjer bi lahko prodali komu mlada leta. Take prodajalne ni na nobenem oglu. Če bi pa bila kje taka “projalna”, bi bilo pa naj hrže v njej in o-krog ne toliko kupcev, da bi človek še zraven ne mogel.
Zato naprej z našimi leti, naj nas vodijo in nosijo po svetu, dokler jim “potenti” to dopuščajo.
— Pred par dnevi smo se pogovarjali v našem narodnem hramu na Deseti cesti o letošnjem poletju. Par dni smo imeli toplih, drugače pa bolj hladno. Sosed Frank s Park avenije prerokuje. da bomo imeli najbrže tudi mrzlo zimo. Lani je bila ostra, pa bo tudi prihodnja, tako napoveduje. No, bomo videli, če jo bomo dočakali.
Nekateri p r e r o kujejo tudi druge težave, kakor da bo pomanjkanje kurilnega olja za gretje domov, celo o naravnem plinu se govori tako. Upajmo, da se motijo, lahko se pa vse dogodi.
Tudi drugih sitnosti letos ni manjkalo in jih še ni konec. Stavkali so šoferji busov. Tudi železnice so nekatere čas vlakov spremenile. Vse to je bilo sitno za tiste, ki se vozijo na delo v Chicago in njegovo predmestje. Sitno za družbe, podjetja in delavce. Slednji, ki so plačani od ur, so nekateri prizadeti.
Severno od nas naprej, vse v Wisconsin, v Racine, Milwau-
kee in po okolici marsikje čutijo, da razne industrije niso več tako aktivne kakor pred par leti nazaj. Precej brezposelnosti je marsikje. Obljubljajo, da bo v tej drugi polovici leta več dela in zaposlenosti. Če ga bo, je vprašanje. * *
Doli v velikem Chicagu pa beremo dan za dnem in na televiziji opazujemo, kake sitnosti imajo s temnimi “brati”. Slednji imajo vse razne tajne klube z vsemi imeni raznih nevarnih živali. Za čuditi se je, da oblasti vse dopuste. Streljajo policaje in druge.
Glede streljanja in orožja je v našem Illinoisu čudno tudi to, kako da vsak frkolin lahko pride do pušk, samokresov, bomb |itd. Saj je vendar uveljavljena ! postava, da mora vsak strelno orožje prijaviti in imeti dovoljenje zanj. Pa se bere dan za dnem v listih, da tam in tam, ko kak frkolin koga ustreli, najdejo pri njem po več pušk ali pa samokresov. Kakšna kontrola pa je to? Take nepokorne iz-zivače bi morali ostro kaznovati, kakor tudi tiste, ki jim orožje orodajajo. V tem oziru so naše oblasti res podobne brezbrižni materi, ki se ne briga, kaj njeni otroci počenjajo. Po svetu delamo mir, doma ga pa ne znamo. Dan za dnem se dogodi več raznih zločinov, ko pa dobijo zločince, namesto, da bi jih kaznovali tako, da bi čutili, se pa izgovarjajo, da za mladoletne ni zadostnih postav in da mladoletne ne morejo tako kaznovati, kakor bi kdo mislil, ker so pač mladoletni. Če so dosti stari, da zločin napravijo, so tudi dosti stari, da bi se jim dalo čutiti palico kazni. S takimi izgovori se jim le daje potuho in pa še druge zapeljuje k slabemu.
* PA SE PAR VRSTIC za kratek čas:
— Dva dobrovoljčka v avtobusu. — Dva možička, ki sta ga rada cukala, sta srečno sedla v avtobus. Ko se nekaj časa peljeta, pomoli eden od njiju nasproti sedečemu gospodu v uniformi denar za voznino:	“Go-
spod kondukter, tu je denar za vožnjo.”
Gospod v uniformi je ostal le nekaj časa miren, ko pa dobro-voljček, ki ga je imel precej pod kapo, le ni odnehal, plane pokonci:	“Slišite, nikar se ne
norčujte iz mene! Jaz nisem ni-kak kondukter, ampak mornariški kapetan!’
Tedaj se nažehtani dobrovolj-ček obrne k svojemu tovarišu: “Tako pijan pa že dolgo nisem bil kot danes, da bi prišel namesto v avtobus na ladjo!”
e
— Primitivno. — Na klopi v zelenem parku sta sedela dva potepuha. Prvi čita drugemu pismo,, drugi mu pa z rokama tišči ušesa.
“Kaj pa počenjate?” vpraša mimoidoči gospod.
“Bere mi pismo moje prijateljice, ker sam ne znam brati.”
“Zakaj :n čemu pa potem tako krčevito ušesa tiščite?”
I
“Ker nočem, da bi slišal in vedel, kaj je v pismu napisanega-’’
•
— Strah pred psi. — Zakaj se pa tako bojite psov, kaj ne veste, da pes, ki laja, ne grize,” je ogovoril vaščan neko damo, ki se je tresla pred lajajočim psom.
“Da, to vem. Le tega ne vem, ali tudi pes to ve,” mu je odgovorila dama.
Dovolj za danes, drugič pa o čem drugem. Vse čitatelje lepo pozdravlja
Vrhenšk Tine
------o------
Cerkev sv. Rožnega venca v Denverju so prenovili
DENVER, Colo. — Počitnice so tukaj, pa hitro beže; predno se bomo zavedli, bo šolsko leto nazaj. Upam, da ste vsi imeli prijetno poletje in da ste nekateri tudi lahko obiskali lepi Kolorado.
Tudi mi se nismo dogločasili v brezdelju, večina nas je imela priliko vsaj nekaj časa prebiti v naših prelepih planinah.
Vsi smo se razveselili novice, da se je Father Mihelioh odločil ' dobiti gospodinjo za župnišče in si privoščiti nekaj počitnic. V začetku junija je prevzela gospodinjsko skrb za župnišče ga. Frances Pavlakovich. Njena navzočnost se , je takoj poznala v nanovo preurejenem' župnišču. Želimo ji mnogo zadovoljnih in zdravih let pri njenem novem delu. Prva skrb Fr. Miheliča je bila, da si dobi dobrega namestnika za svojo odsotnost. Tega je našel v osebi Rev. dr. Franca Blatnika, SDB. Father Blatnik se je takoj udomačil pri nas; vsak je bil srečen, da je lahko z njim spregovoril nekaj besed; škoda, da njegovo bivanje v Denverju ni bilo daljše, da bi lahko več časa tudi posvetil našim planinam.
Med odsotnostjo Fr. Miheliča se je pridno delalo v cerkvi sv. Rožnega venca za notranjo obnovitev cerkve in njeno presli-kanje. Poleg pleskarjev in slikarjev so pridno tudi delali farani pod vodstvom Johna Pav-lakovicha. Skoraj en mesec se je vršila služba božja v šolski dvorani, ki je bila spremenjena med tem časom v pravo moderno cerkev.
Tudi dekla smrt ni počivala med tem časom:	zgubili smo
med tem: Mary Krasovich, Michael Ulaski in Johna Klaricha.
Ga. Krasovich je dočakala 94 let; najstarejša faranka. Njo o-menja tudi knjiga ge. Prisland: From Slovenia to America (str. 73-74). Father John Canjar je v pridigi omenjal, da so taki ljudje kakor ga. Krasovich prinesli vero v Ameriko, so jo o-hranili in še vedno dajejo pobude mlademu rodu. Naj bo ljubi Bog njen bogat plačnik.
Slovenci — majhen narod z velikimi darovi in z velikimi možmi. Naj omenim samo Fr. Trunka, ki je mene krstil v Leadville, Colorado, in ki je bil 22 let župnik tam. Ako Bog da, bo 1. septembra 1970 spolnil 100 let svoje življenjske poti. Duhovnik, vzgojitelj, pisatelj, prevajatelj, umetnik-silkar. Father Trunk, prosim, blagovolite sprejeti naša najboljša in prisrčna voščila za Vaš rojstni dan, ki bo že nosil številko 101. Še na vec let pri zdravju in čilosti duha. Dvanajst zvezkov “Amerika in Amerikanci” izpod peresa Fr. Trunka je zgodovinsko pomemben dokument, ki opisuje življenje slovenskih naseljencev v zgodnjih letih naselitve c novi domovini — Ameriki. Napisal je tudi več drugih knjig ter prevedel v angleščino: Knjigo o Bogu, ki jo je napisal ljubljanski univerzitetni profesor dr. France Veber; angleški naslov knjige je: “There is a God”. Knjiga je bila tiska-
Vrtoglava politika: SR Hrvatska na pol Finske
Dasi v današnji konstelaciji meddržavnih odnosov kaže, kakor da so meje posameznih držav, začrtane po drugi svetovni vojni, ustaljene in da se Evropa kot celota nahaja pred dolgo dobo političnega ravnovesja med sovjetskim in svobodnim svetom, pa mnoga, včasih skrita dogajanja dokazujejo, da se med velikimi silami neprestano bije boj političnih, gospodarskih in vojaških interesov na posameznih z a o k roženih geografskih področjih. Eno takih področij je Balkan in na tem področju posebej Titova Jugoslavija.
V Jalti je bilo to področje prepuščeno Sovjetom, z izjemo Grčije. Na jugoslovanskem ozemlju naj bi si Sovjeti in Zahod delili vpliv, s čemer je bilo leto, kdor pozna Sovjete, že odpisano samo njihovemu gospodarjenju.
Ko se je Tito sprl s Stalinom, so v to prostor znova vskočile ZDA. Titova “nevezana” politika je vsa leta ohranjala njegovo državo na videz sredi med obema blokoma. Toda Sovjet: se niso nikdar odrekli totalnemu gospodstvu nad jugoslovanskim ozemljem, čez katero vodi pot na Jardan in v Sredozemlje mimo vedno ogrožane in lahko nadzorovane dardanelske ožine
Ker se bliža naraven konec Titovemu gospodstvu v Jugoslaviji, v kateri ostajajo prav vsled komunističnega sistema nerešena tudi nacionalna vprašanja, Kremelj v zadnjih letih in še posebej nekaj mesecev nazaj znova steguje roko v Jugoslavijo. V tej politiki Kremlja igrajo, kakor izgleda, svojo žalostno vlogo tudi nekateri “emigranti”.
Zadnji razvoj kaže, da ostaja vprašanje hrvatske sovjetske republike na dnevnem redu kremeljske politike na Balkanu, kar posnemamo iz novih poročil, ki so prišla v roke tudi izdajateljem “Hrvatske revije”.
Kakor je znano, dr. Jelič, izdajatelj berlinske “Hrvatske države”, propagira ustvaritev hrvatske sovjetske republike. V' zadnji številki svojega lista je objavil tri članke:	Rdeči tele-
fon, Po Jalti in Odkrita beseda, v katerih brez ovinkov nakazuje linijo sovjetizacije bodoče
na in izdana 1. 1942. Ako kdo želi to knjigo, jo lahko naroči pri Oltarnem društvu v Lead-villu, Colorado, od 1. 1924 do 1946. Faro je prevzel kmalu potem, ko je bila cerkev pozidana po strašnem požaru, ki je cerkev uničil na predvečer praznika sv. Jožefa 1. 1923. Nova cerkev je iz opeke. Fr. Trunk se je zelo zavzel, da bi cerkev znotraj primerno poslikali. Po poročilu sedanjega župnika Fr. Špeharja je proračun za slikanje takrat znašal $6,000. Opustil je to idejo in se lotil dela sam — s? $79, ki jih je porabil za barve, je sam osebno poslikal cerkev z velikim artističnim darom in tako ustvaril zgodovinski in kulturni spomenik, ki vzbuja pozornost po vsej A.meriki. Pridite, pa boste videli. Leta 1946 je Father Trunk odšel na obisk k Fr. Vitalu Vodušku v San Francisco, California; iz tistega obiska je nastalo pri gostoljubnem Fr. Vodušku za Fr. Trunka stalno bivanje.
Cerkev sv. Jožefa v Leadvillu se lepo razvija pod spretnim vodstvom Fr. Špeharja. Mnogo se je prenavljalo v cerkvi in župnišču; zadnje tedne so delali na restavriranju umetnin Fr. Trunka v cerkvi; zdaj zgleda vse tako sveže in novo. Celo tretja in četrta generacija faranov se trudi, da ohrani slovensko tradicijo živo in trdno. Letos je cerkveni zbor izdal dve plošči cerkvenih pesmi — velik uspeh za malo naselbino.
Joan Birsa
hrvatske republike, za ceno razbitja Jugoslavije.
V	članku Rdeči telefon med drugim piše o svojem nedavnem telefonskem razgovoru iz Berlina z neko Nedo (Krmpo-tič — op. ur.) v Zagrebu, tole: ‘Rečem ti, že jutri se bodo naši in ruski mornarji bratili v Jadranu.” Na istem mestu objavlja sliko zagrebške cerkve sv. Marka in Kremlja, zraven pa sliko vrhovnega poveljnika maršala Grečka, s podpisom: ‘Popuk ren pri množicah”.
Zatem nadaljuje v članku: ‘Na drugi strani smo zvedeli, da so na sestanku v Sofiji govorili
0	nekih strateških točkah, ki se
nahajajo v Hrvatski. Mi smo jasno povedali odgovornim krogom, da bo Hrvatska znala ceniti pomoč ... Hrvatska bi bila pripravljena dati SEVu (Come-conu — op. ur.) svobodno trgovsko cono na Reki, ker je to tudi naš gospodarski interes, nakar bi se zgradila solidna mreža avtomobilskih cest:	Vzhodna —
srednja Evropa — Jadran. Prav tako izkoriščanje dokov v Pulju... Hrvatska je pripravljena dati, toda to, kar odgovarja našim narodnim interesom. Mostar je Tito Sovjetom za podobne zadeve ob spopadu na Bližnjem vzhodu svoječasno odsto-oil, ne da bi za to vprašal kogar koli. In nihče ni niti črhnil. Zato imamo čisto vest...”
Dr. Jelič zatem razpravlja o ‘finlandizaciji” Hrvatske, se pravi hrvatske republike, ki bi živela ob Sovjetski zvezi, kakor živi Finska in nadaljuje: “Sovjetska doktrina o finlandizaciji Hrvatske je ustvarila mnoga nova strateška, politična in gospodarska vprašanja ... Procesi desintegracije, ki karektizirajo današnjo Jugoslavijo, nosijo s seboj nove nevarnosti za mir v Evropi. Tega se morajo zavedati v Bernu in na Dunaju. Njihove meje se bodo v bodočnosti dotikale novega fenomena nevtralnosti Hrvatske. Jasno, finski model bo moral na temperamentnem političnem področju Balkana izgledati nekoliko drugače, kakor na mrzlem severu Baltika... Mi sprejemamo tako formulirani status, ker gre tokrat za našo možnost preživetja ... Na to bodo morali naši bodoči nevtralni partnerji mi * 1
sliti, da bodo mogli pravilno razumeti naš izhodni položaj ... Nova sovjetska koncepcija se neposredno tiče naših obeh nev-talnih srednjeevropskih partnerjev: Avstrije in Švice. Že sedaj bi ti dve državi morali računati s to novo koncepcijo ...”
V	članku “Odkrite besede” dr. Jelič med drugim trdi: “Naša smer hrvatske aktivne politike, ki smo jo začrtali, je naletela na razne reakcije. Za nas je važno,, da so hrvatske množice sprejele to pot... Medtem so se našli d e m a g ogi, ki... napadajo .. . celo vodstvo HNO (Hrvatskega Narodnega Odbora — op. ur.) in mene, vsled procesa, ki je v teku.”
V	istem članku zatem nakaže
čudno podpiranje, ki ga dobiva; za svojo propagando:	“Ničesar
doslej nismo dali, a dobili smo že veliko.” V to zvezo je mogoče spraviti dr. Jeličevo objavo v isti številki “Hrvatske dr-ižave”, da je “ta številka izšla v ! večjem formatu. Menimo, da j bomo lahko bolj vsebinski, ker j (naš list) pripravljamo kot bodoči tednik za domovino in emigracijo. Tehnično bomo skušali
1	izboljšati obraz lista in priloge,
! za kar imamo odlične možnosti.”
Jure Petričevič, eden od sodelavcev “Hrvatske revije”, ki razgalja zgornje sovjetske akcije v nekaterimi hrvatskimi e-migranti, samo da bi dosegli razbitje Jugoslavije, objavljf tudi ime enega od “hrvatskih svojetskih agentov” v inozem-(Dalje na 3. strani)

ZADNJA PRAVDA
J. S. BAAR

se^NaBMniia
Martin bi se bil rad menil, zgovoril se o vseh vtisih, zopet' in zopet bi pripovedoval, kako-je opravil v mestu. Toda po ve-^erji prime Manca že spečega Martinka, in kakor vselej, tako gre tudi danes spat v čumnato in — Martin ostane popolnoma sam v hiši. Dolgčas mu je, po ‘drevescu” mu je dolgčas. Mesto v posteljo — gre in se plazi iz hiše prvič zopet po smrti Man-činih staršev. In čez nekaj časa že razlaga za zeleno mizo pri vrčku piva, kako je podkuril Adamu v mestu, kako je ž njim ~-z Martinom — lepo ravnal advokat, kako ga je imenoval “gospoda Porazila” ... Danes Mariin ne pije na jezo, ampak na Veselje. Zato se je premagoval in šel o pravem času krog desetih domov, kakor bi bil šel samo kam v vas. Ne boji se Adama, ne boji se župana, nikogar na svetu se ne boji, toda boji se Mance in njenega vpitja, jeze in prepira se boji. Kakor maček se plazi in ima pripravljen izgovor, če ga bo Manca vprašala: “Kje pa si hodil? — “H kovaču sem šel malo v vas,” ji bo odgovoril.
Po Klenči si drugi dan zopet Pripovedujejo, da je Martin tožil Adama, v mestu da ga je tožil; in ljudje ne lažejo...
Preteklo je komaj teden dni. Zunaj je vreme, o katerem pri nas pravijo, “da se hudiči ženijo”- Veter zavija in piska kakor besen, gozdi šume kot naliv Voda, iz Hanzlikovega kota od Pelov se valijo sneženi in ledeni oblaki — včasih bije dež s snegom v okna, včasih bobnajo drobna zrnca na steklo. Zima se s fanfarami poslavlja. Komur ni sile, ne pomoli niti nosa iz hiše.
Spodnji Porazil sedi s svojim sinkom Martinom za mizo. Manca sedi že od zjutraj pri kolovratu in ne govori: če pa spregovori, gode le kakor njen kolovrat. Morda je huda radi Marti-novega pohajanja zvečer, a on se ne meni za to. Martin pripoveduje dečku o mizi, kakor je njemu pripovedoval rajni oče. Miza je snežnobela, javorjeva, z Veliko miznico pod zgornjo ploščo. V miznici ima mama spravljeno šivanje, koledar, jermenske za cepce, stare gumbe, trakove in vrvice. Vse to je v miznici. Na robu plošče je odmerjen in z zarezo označen dolgi in kratki vatel, plošča sama je gladka in ravna, zlepljena iz treh desk, in vsaka deska ima v sebi rjavo grčico. “V teh grčah” —-pripoveduje oče, — “vidi vsak, kdor se pozorno zagleda vanje, jasno podobo človeka. Vidiš, tukaj je Jezus s krono, tu podoba Device Marije in tu svetega Jožeta. Vsa božja družina je tu.— Zato ne smeš na mizo niti sedati, niti tekati po njej.” Še bi pripovedoval otroku o močnih hrasto-vil nogah, širokem bukovem podnožju, o tem, da danes niti ne rastejo več tak mekleni in javorji, da bi dali pol sežnja široko desko za tako mizo. Rekel bi sinku, naj že razume vse ali ne, da ta miza stoji tu v kotu pod križem, ki se sklanja od stropa, kakor bi se nagibal k hiizi, že od prastarih časov; njih pra-pradedek jo je menda sam naredil, na njej je počivalo sv. Kešnje Telo o Telovem, dokler se niso bili sprli z zgornjim stricem. Če je kateri Porazilovih hmiral, se je na njej izplačevala dota. Tedaj je njegovo živahno, razlago nenadoma prekinila Manca:
“Daj no že mir s to neumnostjo! Nekdo gre k nam.” Pod oknom so se oglasili koraki. Martin je obrnil glavo k oknu, toda ni zagledal nikogar. Celo okno je bilo zasneženo, kakor bi ga bil s papirjem prevlekel. Gost je že otepaval in otresal v Veži sneg in slednjič stopil v
sobo. Niso mogli takoj spoznati, kdo je. Kose ledu je imel na bradi in laseh in sneg se je držal obleke, kako bi bil prilepljen. Gotovo je to tuj človek, ker ima palico. “Stopite bliže, človek božji, in sedite, če hočete, kar k peči,” je povabila Manca in mu napravila prostor na leseni klopi.
“Pa da ste šli v takem vremenu na pot,” se je čudil gospodar.
“Saj človek mora, služba; tako vreme, psa bi ne gnal iz hiše, a jaz moram, če hočem ali nočem,” je tožil neznanec, in Porazilovi so takoj spoznali po govoru, da je to človek iz mesta. Kaj neki hoče tukaj? Kaj prinaša? so se vprašali.
“Prinesel sem vam vabilo k sodniji,” je spregovoril sel in odpel suknjo. Potegnil je usnjato listnico, nataknil naočnike, pripravil posodico s črnilom in pero in pokazal prav pri mizi: ‘Tukaj mi potrdite, da sem vam povabilo v redu dostavil.”
Martinu se je vendarle tresla roka, ko se je podpisal.
“In kje stanuje Adam Porazil?” je vprašal sodnijski sluga. Bil je v tem koncu trga danes prvič in se ni spoznal.
“Takoj nasproti,” je odgovoril f?idevolje Martin.
“Pa ima številko skoraj za stotino višjo kakor Vi, mislil sem, da st'anuje nekje nad baj-:ami—”	i	i '
“I, kje neki; tu zraven nas stanuje. Ali nesete tudi njemu kaj?”
“Isto kakor vam,” je jezno zagodrnjal sluga in začel spravljati svoje papirje in pisalno orodje.
“Dvajsetico dobim,” je še ukazal in sedel h kruhu in kepici masla.—
Tisti čas je bil Adam izrezal lesenega konja in ga nesel k zibelki. Dvignil je iz perila sinčka in mu pokazal igračo rekoč:
“Poglej, Adamek, ihahaha! Ata ti je naredil konjička, da se boš imel s čim igrati in ne boš nagajal.”
“Ata, poplavite mi sanke,” je v tem poprosila mala Dodlička.
“Molči mi, porednica, o sankah, ali misliš, da ne bo zime konec? Kakor hitro zagleda to dekle sneg, je že zunaj na drsališču,” se je hudovala mati.
“I, jih pa popravim. Kje jih imaš? Prinesi jih!”—se je smehljal dobrodušno oče. Hčerka, kakor ribica sveža, je potegnila izpod postelje razmajane otroške sanke. “Spodnjih Maltinek mi jih je polomil, vozila sva se sku-paj,” je gostolela v svoji otroški govorici.
“Martinček se je vozil s teboj?” je vprašal dobrosrčno Adam in se veselil, da se imata vsaj otroka rada, če že stari nimajo pameti. Srečna, zadovoljna je sedela družina Zgornjega Porazila krog mize. Zunaj je razsajala vihra, veter s snegom je stresal okna, a v gorko sobo je silil zaman... Lepo se je tam sedelo Adamu. Dodli in otrokom, — ko so se nenadoma odprla vrata nastežaj in se je med njimi pojavil uradni sluga z vabilom v roki.
Pri Zgornjih so se ustrašili. “Poglejmo! Torej oie vendar toži, in sicer pri pravem sodišču,” se je čudil Adam, ko je vzel v roke vabilo. Mislil je, da se bo spor vendarle po domače poravnal, toda glej — iz oblačka se je zgostil — oblak.
“Podpisati se morate.”
“I, podpišem se že, zakaj pa ne,” je prikimal gospodar, sedel za mizo in pisal. — Težka mu je sicer roka in nerodna:	Adam
Porazil.” Niti vprašati mu m bilo treba, kje je povsod hodil sluga, ker je čital nad svojim imenom bratovo ime malone še mokro...	, __ ,
VRTOGLAVA POLITIKA: SR HRVATSKA NA POT FINSKE
(Nadaljevanje r 2. »tranll
stvu. Je to neki Velimir Tomu-lič, ki je z jugoslovanskim potnim listom in švicarsko štipendijo pred nekaj leti prišel v Basel “na študij”. Ta Tomulič je bil že leta 1967 stopil v stik s Petričevičem in mu predložil podoben načrt o sovjetski hr-vatski republiki, kakor ga sedaj zagovarja “Hrvatska država”. Petričevič in izdajatelj “Hrvat-ske revije” Nikolič sta Tomuli-čeve ponudbe zavrnila. V pismu, ki ga je Tomulič pisal 6. novembra 1967 Petričeviču, ta pravi med drugim naslednje: “Mislim, da vam je položaj v domovini dobro znan in da na splošno vzeto smemo biti zadovoljni s splošnim tokom družbeno (politično)-gospodarskih premikov v hrvatskih krajih. Videli bomo, kako se bo položaj razvijal po bližnjem plenumu CK ZKJ. Širše gledano pa je pričakovati spopad večjih sil v Sredozemlju, kjer Amerikanci hočejo, po najnovejših informacijah, za vsako ceno, če že ne u-stvariti spopad, pa vsaj področje permanentne krize. Politični forumi pri nas so prepričani, da bo začetek prih o d njega leta prinesel velike rešitve in splošne preobrate. Kaže, da že resno mislijo na državno obliko federacije.
Vsekakor gre za kvalitetno nov intermezzo v pričakovanju' sprememb, ki prihajajo in ta predih ne smemo dočakati prekrižanih rok.
Ena od temeljnih komponent priprav za nove rešitve je vztrajanje na sovjetski prisotnosti v hrvatskih krajih, zlasti v Zagrebu. V tem smislu bom po kanalih, ki jih imam na razpolago, poslal sovjetski vladi pismo z zahtevo za večjim angažiranjem Rusov pri nas. Eden od predna-črtov takega pisma je že deponiran v sovjetskem ministrstvu za zunanje zadeve. V njem se poudarja želja, da naj Sovjeti izvršijo na beograjsko vlado pritisk, da bi ta pristala na odprtje generalnega konzulata v Zagrebu, (de facto v rangu veleposlaništva za vse hrvatsko o-
posebne politične teže in jih moramo vzeti v poštev, da nam bo mogoče pravilno sondirati položaj hrvatsk ega vprašanja na mednarodnem polju ... Končno menim, da bi bilo treba misliti na redakcijo memoranduma, ki bi ga v zrelem trenutku (ta bo morda že kmalu napočil vsled zunanjega razvoja) dostavili po diplomatskih kanalih dvema velesilama kakor tudi večini evropskih sil...”
“Hrvatska revija” je, kakor piše Petričevič, te predloge odbila, Tomulič pa je bil leta 1969 iz Švice izgnan. Od tam je odšel v Rim in dobil službo na vatikanskem radiu. Kmalu je bil vsled potrjene sumnje, da je komunistični agent, iz Vatikana odpuščen, nakar je odpotoval v Berlin, kjer sedaj, kakor piše Petričevič, “skupno z Jeličem o-srečuje hrvatski narod z novo smerjo aktivne hrvatske politike.”
(Svobodna Slovenija, 13. 7. 70.)
Organizacija afriike edinosti zopet zboruje
ADDIS ABEBA,, Abes. — Organizacija afriške edinosti (OAE) je bila ustanovljena leta 1963, ima 41 članic in glavni sedež v Addis Abebi v Abesiniji. Njeno delo je omejeno, ker se mora pečati z večnimi krizami v lastnih vrstah. Nesporno je e-dino središče organizacije v Addis Abebi iz preprostega razloga, ker plačuje vse stroške za centralno upravo abesinski cesar Haile Selasie. OAE je zadnja leta bolj životarila kot poslovala. Morila jo je znana nigerijska državjanska vojna, v katero so se kot na tekočem traku vpletale domače revolucije v posameznih afriških državah.
Sele sedaj se je stanje v Afriki toliko umirilo, da je mogoče računati, da se članice OAE med seboj vsaj prenašajo. Toda še ne popolnoma.
Letos bo namreč prvo leto, ko se bo na sejah pokazala tudi nigerijska delegacija. Do sedaj ni hodila cela leta na seje, ker so se sej udeleževale Zambija, Tanzanija, Gabon in Slonokoščena obala, ki so svoj čas vse priznale neodvisno državo Bi-afro in se radi tega sprle z Ni-
Sedanje zasedanje se bo zategnilo preko 1. septembra. Najprej e je začel zasedati Odbor za osvobojen j e zasužnjene Afrike. Ko bo končal svoje delo, bodo sledile seje zunanjih ministrov OAE, nakar se bodo zbrali šefi držav in odobrili pripravljene resolucije. Do sedaj je prijavilo 25 šefov držav svojo udeležbo. Ob tej priliki bodo seveda obravnavali tudi vprašanje skupnega nastopa na rednem jesenskem zasedanju ZN, kamor bo po končanih sejah v Addis Abebi odpotovala večina afriških zunanjih ministrov.
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
trupla izjavili, da je smrt zakrivila prevelika količina zaužitih Manj opazno snemanje pomirjevalnih sredstev. Stavros
GTS grozi finančni polom
CLEVELAND, O. — Kontrolor CTS je izjavil, da se CTS bliža nevarnosti, da pride v finančni polom že v prihodnjih treh mesecih. Dohodki CTS so
je izjavil, da so praske na glavi, vratu in prsih pokojne od njegovih poskusov, da bi jo oživel.
Stavros Niarchos je po objavi predloga javnega tožilca znova zanikal vsako krivdo in izjavil,
da je žena umrla zaradi preve- kar pognalo v novo d’ivjanje
I . 1	I 1 • . . . v.	i-. . . r. . T l	n Y-\ I 1 L.	_
LONDON, Vel. Brit. — V naši javnosti je bilo veliko nejevolje nad snemanjem nemirov za televizijo in njihov takojšnji prenos Kritika je trdila, da je prav to neposredno snemanje' nemire še povečalo, če ne že
like količine zaužitih spal nih sredstev.
Ideja malih mestnih parkov hitro dobiva prijatelje
CLEVELAND, O. — Z malo-katero idejo je imela mestna u-prava toliko sreče kot z idejo o
namreč zadnjega pol leta Padli majjh mestnih parkih, ki so ta-
za $481,000, do konca meseca bodo predvidoma še za $600,000. Vseh neporavnanih dolgov bo koncem avgusta okoli $2 milijona. Ako primerjamo dohodke po tedanjih, moramo ugotoviti,: da so letos padali tedensko za 18-27% napram istim tednom v lanskem letu. Primanjkljaji so postali posebno kočljivi po koncu zadnjega štrajka.
V upravi ni prave sloge, kaj je treba napraviti. Povišati tarife? To je bila prva misel. U-govor je bil tudi takoj pri rokah: nove višje tarife bodo zopet odgnale nekaj stalnih potnikov in primanjkljaj bo sčasoma postal še večji.
Take težave imajo tud mestna cesta podjetja v drugih velikih mestih, tudi v New Yorku. Poznavalci položaja se bojijo, da vse mestne transportne sisteme čaka ista usoda kot železniško mrežo. Sedanji transportni stroški so previsoki v primeri stroški z avtomobili. Kako premostiti ta prepad, pa ne ve nihče.
Stavros Niarchos pred sodiščem radi smrti
zemlje), vzporedno z njim pa še gerijo. Od neodvisne Biafre
ruski kulturni center.
Z demonstracijo takšne poli-tično-kulturne prisotnosti bi bila narejena osnova za sondira* nje hrvatskega vprašanja na mednarodnem polju in garancija, da bodo Sovjeti prisiljeni p o dp ir ati ustvaritev (kakršne koli oblike!) hrvatske državnosti, ker bodo sicer čutili direktno ogroženost svojih življenjskih interesov. Kar se tiče nekih “ideoloških tveganj” v zvezi s tako ureditvijo, le-ti nimajo sti.
ostal le še spomin, toda ta spomin je grenek. Abesinski cesar je osebno prevzel nalogo, da gornje države pomiri med seboj na letošnjem sestanku OAE. To je med drugim tudi glavni cilj sedanjega zased anja. Seveda bodo na seji obravnavali stare bolne točke: politiko Južne A-frike, položaj v portugalskih kolonijah Mozambik in Angola, dalje Rodezijo, francosko Soma-|lijo in podobne obrobne napeto-
žene?
ko potrebni mladini in ostarelim. Že pred Clevelandom se je načrt hitro obnesel tudi v New Yorku.
Ideja ima le eno negativno stran: je zelo draga, pa tudi vzdrževanje takih parkov ni cenena stvar, ako pomislimo, kaj vse počenjajo že sedaj domači huligani v nočnih urah na naših trgih in ulicah. Upajmo, da načrt ne bo zaspal v mestni birokraciji.
ATENE. Gr. v Pireju, ki je 3 in pol meseca preiskoval okoliščine smrti 44 let stare Eugenie Niarchos, tretje žene znanega grškega brodarskega mogočnika Stavrosa Niarchosa, je predložil kazenskemu svetu (nekaj sličnega naši veliki poroti) gradivo in zaključke preiskave ter obtožbo Stavrosa kot krivca smrti.
Obtožnica trdi, da je Stavros svojo ženo težko poškodoval v njuni vili na njunem otoku Spetsopoula v Egejskem morju 4. maja letos. Na posledicah teh poškodb naj bi bila tudi umrla. Najprej so objavili, da je Eugenia umrla zaradi srčne kapi, potem so na temelju preiskave
Fordovo darilo Nader ju
NEW YORK, NY. — Ralph Nader je zadnjic dobil od General Motors korporacije $425,000 v okviru poravnave, ko je GMC tožil za več milijonov, ker je najela agente, ki so ga stalno za-sedovali in nagajali, ker je opozoril javnost na premalo varne avtomobile GMC izdelka. Nader je izjavd, da bo večino tega denarja porabil za nadaljevanje svojega napora v korist javnosti.
Fordova ustanova hoče pokazati svoje priznanje Naderje-vim naporom s tem, da mu bo poklonila, kot trdijo vesti, v bližnji bodočnosti $385,000. To bo doslej naj večje darilo, ki ga je kdaj dobil. Z njim bo mogel
Javni tožilec ^riti stroške za svoje pomočnike za nekako 18 mesecev.
SPECIAL SALE
Whisky barrels from 5 to 50 gallons, also wax barrels, grape crushers, all sizes of crocks and fruit jars.
Lowest prices in the city.
SAM’S DISCOUNT HARDWARE
6812 St. Clair Ave. 361-1635
PREPOLNO — Čoln ob čolnu je privezan v marini v Port Washingtonu, N.Y. Pri hudi vročini preteklega meseca'je hitelo vse iskat hladu na morje.
Britski televizijski snemalci so zadnje nemire v Ulster ju snemali s posebno vojaško kamero z ‘nočno’ lečo. Čeprav se je snemanje vršilo ob mesečni svetlobi brez vsake umetne razsvet-Ijave,. so slike ciste in dovolj jasne. S takimi kamerami bo mogoče snemati kritične dogodke manj opazno in se na ta način tudi izogniti vplivu na njih potek.
Ženske dobijo delo
DELO DOBITA
Gostinska strežnica in pomivalka posode. Starost ne igra vloge. Oglasite se osebno v
FANNY’S RESTAURANT 353 E. 156 St. od 7 -8. zvečer
-(166)
mali oglasi
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja 6-sobno hišo. 3 spalnice, v fari Marije Vne-bovzete; preproge, 1% garaža. Kličite po 6. uri pop. 268-3589.
(163)
Hiše naprodaj
Dvodružinska, Grovewood okolica, 5 zgoraj, 5 spodaj. Dohodninska dvodružinska hiša v Euclidu. $18.900.
Bungalow v Euclidu, 3 spalnice, zgotovljena rekreacijska soba, in prostor zgoraj za razširjenje; blizu cerkve in trgovin. $26,900. Willoughby — Dohodninsko posestvo, pročelje 260 čev. pri Lake Shore Blvd. Dohodek $295 mesečno. Zmerna cena v nižjih 30th.
PERME REALTOR 731-4300	960 E. 185 St.
(162)
Stanovanje išče
Slovenska 3-članska družina išče 4 ali 5 sobno stanovanje v Collinwoodu, Nottinghamu ali v okolici 185 ceste. Kličite po 7. uri zvečer 268-1976.
(162)
V najem
Enodružinska 5-sobna hiša s kopalnico v fari sv. Vida se odda v najem 2 ali 3 odraslim. Kličite FA 1-9317 ali FA 1-3204.
(165)
Prijafel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St.; 361-4112
V najem
Oddamo 3 velike opremljene sobe, elektrika, plin, kurjava, za $65 mesečno, (brez pralnice), starejši dvojici ali ženski srednje starosti. Kličite po 4. pop. 391-5484
-(163)
V NAJEM
Prvovrstno 5-sobno stanovanje, spodaj, z vsemi udobnostmi, se odda samo odraslim na 454 E. 143 St. pri Lake Shore Blvd. Oglasite se osebno!
—(163)
Hiša naprodaj
Lepa, čista enodružinska 5-sobna hiša, zgoraj zgotovljeno, v kleti rekreacijska soba, je naprodaj v bližini cerkve sv. Kristine. Kličite 531-9688.
(163)
kupim hišo
1-družinsko zidano, podkleteno, z 2 ali 3 spalnicami, garažo. V Euclidu, Wickliffu ali Willo-wicku. Kličite 731-2973, pc 5. uri popoldne.
24,28 avg)
LUIS GOLOMA:
MALENKOSTI
____________________________________________________________I
— Sredi vse te lepote pa se je dvigal kip svetega Ignacija, vzvišen nad vse zemeljsko, nad bogate in revne, nad veselje in žalost, vesel, miren, ko da moli in blagoslavlja ...
!
V samostanu je zapel zvonček in potnikom se je ponudil prizor, vsakdanji za Loyolo, njim pa tuj in nov. Iz odprtih vrat so se usuli na izprehod novici, trije in trije skupaj, rožni venec ob pasu, s povešenimi očmi, dostojno, mirno, jasnega lica in veseli. Pred svetim Ignacijem so se odkrili, spoštljivo, kakor se pozdravlja oče, in so se razdelili po
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
2-Flat ircome property, North Park, 8 & 5 rooms, by owner. First floor completely air conditioned, newly remodeled cabinet kitchen. 4 bedrooms, 2 full baths. Cypress-paneled family room. Unbelievable closet space both flats. 3 vestibules. Full basement. Heated garage, radio-control door. Schools, transportation, shopping. Many other extras. Mid $40’s. Call 267-1494.
različnih potih in cestah.
Currita in njeni spremljevav-ci so delali svoje opazke kot pristni velikomestni, moderni ljudje. Jakob je jezno godel:
“To je bila prva neumnost, katero je napravila prenovljena vlada, da je odprla vrata tej drhali. Da se nam tukaj redijo spletkarji, hinavci in prekucu-hi!”
Vnel se je živahen razgovor o jezuitih; nazadnje pa so vsi sklenili, da si po obedu skupno ogledajo svetišče in kolegij.
Diogen je molčal.
Ko so ga vprašali za mnenje, je izjavil, da ne pojde z njimi, cer nima navade hoditi v kraje, katerih bi ga po vsej pravici ven vrgli; in ako so ti častiti gospodje pametni, bodo to v resnici tudi storili z njimi, s Currito in njenim spremstvom, če res mislijo udreti v notranje prostore kolegija ...
Vsi so se vrgli na starca in ga s psovkami obdelovali. Branil se je in otepal na levo in desno s
AVGUST
-‘Cpo
mBi
E
TliolTi
ra
BffllS
wim
mm*
ARLINGTON HEIGHTS —
BY OWNER
Immed. occup. superior colon. 4 bdrm., 214 baths, fin. bsmt., fam. rm. w-frplc., kitch. w-built ins, walk to park, schls., churches, R.R. Upper $50’s. For appt. CL 3-0682. Open Sat. & Sun. 1-5. 816 W. George St.	(163)
DOG FANCIER — 50 minutes from loop, 4 bdrm., 214 baths, frplc., 2 story majestic house, Ige. lot overlooking field. 2 cedar lined dog kenpels, w-cyclone fence concrete runsc $44,700. 879-7031 By Owner.
GRAYSLAKE — BY OWNER 5 room brick home. 3 bdrms., mod. kitch. & bath., full bsmt., 2 car garage. Walking dist. to beach. Beaut, country liv. 376-5182 anytime.
INDIANA—Corner lot 61x58x16x69 ft. on Cass Lake. Private boat landing. Just off Indiana tollway. $3,500. Call 354-6794.
MOBILE HOME
1968 BROADLANE 2 bdrm., 114 baths, fully carpeted Take over payment $136.90 — 52 payments left or $5,500 cash. Must be moved.	546-4243
(163)
svojimi robatimi in kosmatimi j tukaj izpovedala svojih grehov I nilo k tlom. Tisti trije novici, ki odgovori, ki so pa dobro zade- in prosila Boga odpuščanja za so se iz ljubezni ponižali do rev-vali v cilj. — Currita je s pono- svoje zmote, ji ni treba določati ne beračice, so ji s svojim vede-som užaljene kraljice poklicala [nobenega časa, ker vsak je do- njem pojasnili skrivnost, kako Fritza in mu dala naročilo, naj [brodošel... Ce pa samo prihaja, j se je mogel ustaviti njej, ponos-sporoči superiorju, da pride se- da bi bili ti ‘posvečeni zidovi nora kondesa de Albornoz ob priča njenega pohujšljivega ži-dveh obiskat kolegij in svetišče, vljenja, jo pa prosimo, naj nas Bled, razburjen in jezen je ne sili, da bi ji morali vrata zagovoril Diogen, kakor vselej, preti. Vdani in ponižni služab-kadar je vzel kako stvar za res- nik v Kristusu Pedro Fernandez no.	D. J.”
Nagloma se je dvignil in odšel | Nepremično je obstala Currita skozi vrata, ki so vodila v hle- in držala v roki usodni papir, ve ...	Zamišljeno je gledala petelina:
Črez nekaj časa so ga videli dvignil je nogo, nagnil glavo in smrtnobledega vračati se. Brez upiral v njo svoje plamteče oko, moči se je zgrudil na železno kakor bi ji za slučaj potrebe vi-klop. Ves potan in v velikih teški ponujal svojo pomoč... naporih je izbljuval v kotu hle-1 Se enkrat je brala pismo in va vse, kar je bil pojedel.	sedaj je razumela — razumela
Gorito in Leopoldina sta se eno stvar, ki se ji je pa zd<-la , _ Piknik v iesenskem zatonu mu sočutno bližala. Bati se je pko nemogoča, da jo je izprele-1 ^ si«,,*,*,*!,; ^ic+oiri bilo, da padec le ni ostal brez tavala jeza, brezup, srd "i”' — — oosledic. Leopoldina mu je re- da 50 se prvikrat v življenju kla;	pred njo zaprla vrata in da je
“Glej, Diogen, bolan si! Treba 1° storil nepoznan človek, ubog bo zdravnika.”	redovnik, Pedro Fernandez.
“Zdravnika?” je jecljal Dio-p^udende^ je žuborel po trati, gen z izbuljenimi očmi. “Svoje zdel se ji je> l*0 da se ji smeje žive dni ga nisem rabil. Ozdravil ves sve*> vide^'> da j° je ponižal se bom sam.”	premagal ta Pedro Fernandez..
Jakobov glas jo je zdramil in naglo je skrila nesrečni papir v žep. — Jakob je zbiral svojo čredo: bilo je že poldveh in ako
ni grandinji, tisti Pedro Fernandez — neustrašeni učitelj svoje dolžnosti.
(Dalje prihodnjič)
------o------
KOLEDAR
društvenih
prireditev
AVGUST
| 30. — DSPB Tabor priredi piknik na {Slovenski pristavi.
SEPTEMBER 16. — Piknik Slovenske pristave.
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
DRAFTSMAN — STRUCTURAL STEEL
Expanding Company — Good Benefits, Steady Work.
JONES and BROWN CO.
568 Winthrop, Addison, 111.
543-4710	(163)
PORTER FOR RESTAURANT Free Meals—retired or Semi-retired : persons acceptable.
McDonalds
6960 W. Ogden Berwyn, 111.
(163)
FEMALE HELP
GIRL or woman for lite bakery work in fine pastry shop. North side.
525-5700
(163)
HELP WANTED
SHORT ORDER COOK i Hrs. 9:00- A.M. to 3:30 P.M. Steady work. Apply in person. MEYER BROS. DEPT. STORE 4805 So. Ashland Avenue
(163)
SEWING MACHINE OPERATORS
STEADY
Exp. on gowns. Air Cond. One block from Union Station.
269-5978
HELP WANTED
“Pa ti pošljemo po živino-zdravnika ...” je pristavil Gorito.
Ta bi bil šele drag! Ti so še . v bolj učeni. Niti besedice ne vpra- h se z	J Loyoh zl,mu-
šajo bolnika, pa ga vendar 0J de, bi utegnil, v Zumarrago pre-
zdravijo. No, pa tudi tega ni tre- Pozno Pntl
ba! Se bom že sam pozdravil!” C“rn‘a ““ J? aIa Pocasl "a‘ Zahteval je steklenico žganja P™«* “ mu 1° slaba v°'Je 1rekla: in je pil čašo za čašo ter deval “V<*. ŽP mi dobro; bolje bi ^	,	.	. • , i j bilo, da tisti obisk opustimo,
namesto dveh po tri kose slad- 7.	..	*7 . ,. ,
Vsi so 11 veneli, zakaj bleda
korja vanj.	,	J .	.
he bila in vsa izpremenjena.
Marija'Valdivieso je med tem sklenili so' torej takoj potovati
tožila svojemu prijatelju Pacu dalje v Zumarrago in v hotelu
Velez, da se celo jutro zanjo ni|na kolodvoru počakati eno uro
nič brigal in le zase skrbel. Ja- do vlaka. Diogenu je bilo dalo
cob in stric Frasquito sta nekam Uganje novih moči in pomagal
izginila. Currita pa je metala [•je Tomu vpregati konje.
truhove drobtinice ponosnemu
petelinu, ki se je izprehajal po. .	,	.	, . T 1 u 1
travniku v spremstvu nekaterih	sedaJ Jakob vzel
vdanih kur.
Skromen človek se je približal Curriti ter jo brez uvoda vprašal, če je ona kondesa de
na Slovenski pristavi.
13. — Večerja z nad žarom pečenimi piškami in ples v SDD na Recher Avenue.
13. — Zelena dolina priredi na svojih prostorih “Vinsko trgatev”.
20. — Trgatev na Slovenski pristavi.
20. —- Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v žarni dvorani. Od 11.30 do 2. pop.
20. — SND na Maple Heights priredi letni banket in ples. Pričetek ob 4. popoldne.
27. — Podružnica št. 14 SŽZ priredi kartno zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
27. — Društvo SPB Cleveland priredi letno romanje v Frank, Ohio
OKTOBER 3. — DSPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Za ples in zabavo bodo
vajeti v roke.
Ko so se peljali mimo kipa sv. Ignacija, se je Diogen pobožno odkril ter je glasno in pri-
,	.	, .	.	. .srčno zaklical sv. Ignaciju v po-
Albornoz. Lahno je pokima a in zdrav besede) ki jih tako pogosto neznanec ji je izročil papir, ki*
ga je nosil v roki, ter se je takoj vrnil v zavod nazaj.
Osupla je brala Currita: “Ako prihaja senora kondesa de Albornoz v Loyolo, da bi se
CHICAGO, ILL
HOUSEHOLD HELP
MOTHERS HELPER — To live in Chgo. sub. home by lake. 2 children. Lite housekeeping, some cooking. Own rm., TV. Exc. salary, other benefits. Refs. req.
Call 251-8997
CHILD CARE Lite housework 5 days Tues. - Sun. j ustavljajočega
rabi pobožno baskiško ljudstvo: “Aita San ■ Ignacio ... agur!” (Baskiški: “Oče' Ignacij, z Bogom!”
Cesta je pustila za seboj prijazno dolinico loyolsko in zavila v ozko sotesko. Strmo hribovje se je vzpenjalo nad cesto, gosto, neprodirno grmovje je rastlo po njem, divji potok je bobnel in se penil črez skale ob cesti, krajina je bila samotna, otožna.
Tudi Currita je bila otožna, zamišljena...
Misli so ji uhajale k pismu iz Loyole: Pedro Fernandez, pisec žaljivih besed, je stopal bolj in bolj ,v ozadje in se ji je zdel čimdalje bolj le kot zastopnik, kot orodje mogočnejšega bitja, se njeni ošabni
Potrebujete ameriško vozniško dovoljenje?
Mi Vas bomo naučili voziti in Vam pomagali dobiti Vaše ameriško vozniškd dbVoljenje. Nizke cene. Pridemo brezplačno po Vas na dom. Kličite sedaj za vsa pojasnila o cenah in lekcijah ali se oglasite na 4229 Fulton. Rd., v Memphis-Fulton nakupovalnem centru.
Telefon 351-8786
ACE Driving School
igrali “Veseli Slovenci”.
4. —Kulturna društva v Euclidu
priredijo koncert v SDD na Recher Avenue.
10. — “Noč v Sloveniji” v Slov.
nar. domu na St. Clair Ave.
10. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu.
18. — Klub Ljubljana priredi
večerjo in ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 5. uri pop.
18. — Občni zbor Slovenske pri stave na Slovenski pristavi. Začetek ob 3. popoldne.
31. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi Card Party v šolski dvorani. Pričetek ob 7. zvečer.
NOVEMBER 1. — Glasbena Matica poda svo; jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. pop.
7. — Martinovanje Štajerskega kluba v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo veseli Slovenci.
7.	— Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. pop.
8.	— LILIJA poda igro v Slovenskem Domu na Holmes Ave-
14. — Slov. kulturno društvo
TRIGLAV v Milwaukee ju priredi proslavo 20-letnice svojega obstoja v dvorani sv. Janeza na 84. in Cold Springs.
14.	— Belokranjski klub priredi v Slov. domu na Holmes Avenue martinovanje. Igrajo “Veseli Slovenci”.
15.	— Dawn Choral Club SŽZ
priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue.
22. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 2. pop. do 9. zvečer.
■ 28. — Slov. telovadna zveza priredi praznovanje 20-letnice
obstoja s telovadnim nastopom, večerjo in s plesom v avditoriju pri Sv. Vidu.
29. — Pevski zbor Slovan poda
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop.
DECEMBER
6.	— Pevski zbor Planina poda koncert v SND na Maple Heights, Ohio. Začetek ob 4. uri popoldne.
JANUAR 23. — Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo Veseli Slovenci.
FEBRUAR 6 — “Roaring 20’s” v Slov. nar. domu na St- Clair Ave.
7.	— Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje priredi večerjo in ples v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
MAREC
— Večerja in ples kluba
upokojencev na Waterloo Rd.
28.— Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.

V BLAG SPOMIN
OB PETI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE IN STARI OČE
Joseph Kern
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 24. avgusta 1965
Nihče odvzeti nam ne more ljubezni vroče, ki gori za Te, nihče spominov dragih, ki vedno v naših srcih tie!
Žalujoči:
soproga FRANCES, hči JOAN, por. COTTON, zet ROBERT COTTON, vnukinji HEATHER, LAURIE in OSTALO SORODSTVO
Cleveland, O. 24. avg. 1970.

Care of 2 small children. Stay or go. Vic. Belmont - Ashland. Prefer pensioner. 935-0728.
v	EXCELLENT OPPORTUNITY!
REGISTERED PHYSICAL THERAPIST
Department supervisor in 222-bed Extended Care Facility, to work with medical and paramedical team which includes: An Occupational Therapist, Medical Social Worker, Professional Nursing Staff, Medical Director, Speech Therapist, Staff Psychiatrist, Pharmacist and Bionalyst. Benefits include: Compe-tetive salary, two weeks vacation, sick leave, 11 paid holidays, longevity compensation, retirement program, $300,000 personal liability and malpractice insurance, Blue Cross, Blue Shield, M.V.F.l- coverage with O.B. and master medical riders and $7,000 life insurance.
Martha T. Berry Memorial Medical Care Facility
43533 ELIZABETH ROAD MOUNT CLEMENS, MICH. 48043	’	1
Phone (313) 465-1922 — Extension 250
IY
tW'l
CHILD CARE—General housework. Live in-fun loving family. Own room, board, TV and good salary. Prefer pleasant efficient person. Recent refs. 432-6814.
duši in morajočega jo, da naj se same sebe sramuje, se poniža... molči...
Cesta je zavila krog hriba. V j strmini onstran potoka je zagledala Currita tri novice iz Lo-! yole.
Niso bili sami. Poleg njih je stala starka, ki si je nakladala na hrbet butaro drv, katero je bila odložila, da bi si počila in oddahnila. Novici so ji pomagali. Pa butara je bila pretežka
CHILD CARE — Lite housekeeping.
Live in North side home. Own room, board + salary. $50 week. Care of > ^ njene rame, in komaj je nare-
' dila par korakov, že je omagala, in butara se je zvrnila spet na tla.	i
Zajavkala je ubožica. Novici so izpregovorili par besed med ] seboj in najmočnejši med njimi je zadel drva na svoj hrbet ter lezel po strmcu navzgor proti razdrti koči, ki je kakor ptičje | gnezdo čepela v gori.
Leopoldina je kriknila... Ti | mali brezstidneži da so angeli z nebes, je gUisno zatrjevala, svetniki, ki jih je treba častiti, in takoj, ko se vrne domov, bo poslala vsakemu par nogavic, j katere bo sama spletla, in iz najboljšega blaga.
Vsi so se smejali) Currita pa
new born boy. Mrs. Dragg.
342-0162
CHILD CARE — General housekeeping. 5 day week. 7:30-4 p.m. Stay or go. Lincoln Park area. Care of 14 month old child. Good salary. 327-8942
> >	(163)
HOUSEKEEPER — CHILD CARE Mature experienced woman. Live in North side home. Own room, board and good salary. Care of 5 school age children.	772-5925
CHILD CARE —
LITE HOUSEKEEPING day week. Mon-Fri. 8-4 P.M.
Care of 2 year old girl. Rogers Park, I	Cutila je neko ganje-
$25 week-_________________338~8814 nje, katero jo je poniževalo, klo-
PRILJUBLJENO LETOVIŠČE — Z brega Karelije v Sovjetski zvezi, nedaleč od /inske meje, je fotograf skozi bor ujel v soncu se lesketajoče morje in ribiče v čolnu na njem. Slika sama pove, zakaj je ta predel tako priljubljen za poletni počitek.
lA* - '
L