II šteilika.
V Milini, i poindiilik, 3. "dinarji ms.
XIII. lito
,Slovensk^ Narod1* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto......»K 24 —
pol leta •••••••   » 12*—
Četrt leta......• fina mesec   ••••••  » 2r—
v upravniStvu prejeman: celo leto.  ......  K 22*—
pol leta » 11*—
Četrt leta • . # . . . # » 5*50 na mesec » 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Enaflova nllca št 5 (v pritličju levo,) telefon št 34.
Izhaja vsak dan svečer izvcemšl nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari.
—— Posamezna številka velfa 10 vinarjev, —_
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št 85.
,Slovenski Narod" velja po pcšti:
za Avstro-Ogrsko
celo leto . pol leta . Četrt leta na mesec
K 25-. 13-, 6-50 . 2-20
za Nemčijo •
celo leto K 30*—
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto ..... K 35,—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlštro (spodaj, dvorišče levo), Enaflova nllca št 5, telefon št 85«
gana
Ilevorncsf je minula.
Ob istem času, ko so bila pretr-mirovna pogajanja v Londonu, rakorekoc na predvečer nove vojske med balkanskimi državami in med Turčijo, je dunajska vlada uradno razglasila, da je cesar Franc Jožef pisal ruskemu carju lastnoročno pismo, katero ponese princ Hohcnlohe, zet nadvojvode Friderika v Petro-grad.
Samo suho dejstvo je vlada razglasila,  nobene besede o vsebini
cga pisma, vendar je vsa javnost sprejela to naznanilo z veliko radostjo, zakaj brez dvoma je, da je to pismo znamenje, da se je razmerje med dunajskim in petrogradskim dvorom temeljito premenilo in da je minula velika nevarnost, ki je pretila več tednov, nevarnost avstrijsko-ruske vojske.
Nasprotje med Avstrijo in med Rusijo je staro nad pol stoletja. Leta '848. je Rusija rešila Avstrijo in zaLi madžarsko revolucijo. Kmalu na to je knez Sch\varzenberg, takrat najmogočnejši mož v celi monarhiji ;zustil historične besede »Svet bo še strmel nad našo nehvaležnostjo« in »*es je svet strmel nad avstrijsko ne-
> aležnostjo, ko se je Avstrija leta :^4. pridružila   zapadnim državam
* Turčiji ter posegla v krimsko voj-o. Sam Bismarck je o postopanju sije v letu 18-48. dejal, da svetov-
i zcrodovina ne pozna nobenega slučaja enake dinastične nesebičnosti — kaj čuda torej, da je postopanje Avstrije v letu 1S54. vzbudilo v Vnsiji čustva in razpoloženja, iz katerih ie nastalo pravo tradicijonalno sovraštvo.
Odkar vlada cesar Franc Jožef -.ad   avstro-ogrsko monarhijo  je že
* krat pretila nevarnost,  da pride »Jo vrine med Rusijo in med Avstri-n. Največja je bila ta nevarnost leta •ons. in pa sedaj. Zaradi Balkana je \vstrija   1. 1854. posegla v krimsko
oisko in zaradi Balkana so nastale vse druge komplikacije med te-
* cesarstvoma. Od leta 1908. je na-tfe med Avstrijo in Rusijo tako-
koč permanentno   naoeto in H od :ai prenehal tudi vsak osebili stik i dunajskim   in   med petrograd-: m dvorom. Ko se je ruski car pena   obisk   italijanskega kralja v teconigi   je napravil 3000 kilome->v  dolg ovinek,  samo   da   se je
ognil avstrijskega ozemlja — to je najjasneje pokazalo, kako srdito je nasprotje med Avstrijo in med Rusijo.
Sedaj pa piše cesar Franc Jožef lastnoročno pismo ruskemu carju in je pošlje po enem prvih kava-lirjev cele monarhije v Petrograd. To bi se gotovo ne zgodilo, če bi še obstajala nevarnost, da pride do vojne.
Poroča se, da je cesar nameraval pisati tako pismo že v drugi polovici meseca novembra, ko je bila kriza na vrhuncu, da je pa to takrat opustil, ker ni bilo gotovosti, da bo odgovor prijazen. Zdaj morajo biti pač odstranjene vse tiste okolščine, zaradi katerih so vladali v novembru pomisleki in poravnana nasprotja, iz katerih bi se migla izcimiti vojska. Sicer je avstrijski domobranski minister Georgi šele te dni izjavil, da vojna uprava neče in neče poslati domov pod zastave poklicane reser-viste in v službi zadržane že doslu-žene vojake, aii vzlic temu je verjetno, da so se razmere zboljšale v taki meri, da se vojske med Avstrijo in Srbijo ter Rusijo ni več bati, vsaj ne za sedaj. Cesar Franc Jožef bi svojega pisma ruskemu carju gotovo ne pisal, če bi ne vedel* da bo pismo dobrodošlo in da mu bo sledil prijazen odgovor.
P
Življenje seveda hodi svoja pota in je dostikrat močnejše od želja in od volje najmogočnejših vladarjev; zato se tudi še danes ne more reči, da je zanesljivo minula vsaka nevarnost. Verjetno je pa, da se ni bati evropske vojske, verjetno, da se vse iz lepa poravna, in že to upanje, ki je opravičuje tako važno deistvo, kakor je cesarjevo pismo ruskemu carju, opravičuje občno veselje, ki je je vzbudilo to naznanilo.
Naše državne finance so naravnost obupne. V pododseku za stanovanjski fond so v četrtek razpravljali o subvenciji v znesku 6 milijonov krcn za imenovani fond. Zastopnik vlade, sekcifski šef baron Engel pa je izjavil, da finančno ministrstvo ne more dati zahtevanih 6 milijonov kron. ker jih — nima. Na izjavo, da more vlada dati omenjeni znesek iz blagajniških preostankov, je odgovoril baron Engel,   da blagajniških
LISTEK.
Sttrranost hiše št. W.
Roman.
Angleški spisal J. Storer Clousten.
(Dalje.)
XXIV.
Molyneux je planil pokonci, kakor da je strela udarila v sobo.
Izginila,« je zakiical ves prepa-ucn, izdaj bodo pa mene obesili.« >Ali, gospod Molyneux,« ga je :ušalo m!ado dekle pomiriti, »go-se bo gotovo vrnila.« Ah, saj sem vam sam dal naj-e dokaze,« je vzdihoval. »Jaz m osel vseh oslov! !n vam, ubogo cete — vam — se bojim — se ne bo bolje godilo!«
Meni?* je vprašala Eva. »Kaj ! Žensk tako ne obešajo ...« V tem slučaju bodo obesili vsakega, ki jim pride v roke. Ljudstvo strašno   razburjeno... slučaj je obudil velikansko   pozornost... če c mi tudi posreči, da utečeni slepi besnosti ljudstva... vešala so mi za-Kotovijena ...«
Eva je bila sicer ginjena, a razsodnost je ni zapustila.
Lepo vas prosim, gospod Mo-lvneux,« je rekla »le nikar ne obupajte prezgodaj. Doslej ne sluti živa
duša, kdo da ste ... kako naj bi to zdaj izvedeli?«
»Jaz vendar ne morem ljudi vedno v zmoti vzdržati,« je odgovoril. »In zdaj pade še vaše mlade življenje na mojo vest..,«
»Pst! Ne tako glasno!« ga je opominjala. »Zaradi mene si nikar ne delajte skrbi; jaz si bom že pomagala. Samo od tod moram in takoj; za nobeno ceno naju ne smejo skupaj dobiti.«
Molyneux je prebledel.
»Seveda ne,« je zakiical: »Z bogom. Eva, z bogom!«
»Še en tronotek, prosim,« je rekla ona. »Ali ni v hiši redar?«
»Da,« je jecljal on.
»Ali je še kdo drugi v hiši?«
»Kuharica — a ta je tu le čez dan, zvečer gre proč; zdaj je ni več tu.«
»Morda bi bilo mogoče, da pošljete redarja za par minut stran — za toliko časa, da bom odšla. Ko sem drugič sem prišla, me je tako radovedno gledal, da ga ne bi rada zopet videla.«
»Dobro,« je dejal Chapel, a je hitro dostavil: »Kaj pa ljudje na cesti?«
»Saj kar lije z neba; gotovo so se tudi zadnji že razšli; ko sem prišla poprej drugič sem, ni bilo nikogar več videti.«
»Pod kako pretvezo pa naj redarja odstranim?« je vprašal Moly-neux-ChapeI.
preostankov sploh ni. Ko pa ga je poslanec Stribrny vprašal, iz česa plačujejo izvanredne sedanje vojaške izdaje, je odgovoril baron Engel, da se te plačujejo iz tekočih prejemkov, ter dostavil: »Gospodje, vi nimate niti pojma, v kako težki situaciji se nahaja finančno ministrstvo, navajam le slučaj, da se višjim uradnikom, ki so šli na dopust, niso mogli pravočasno izplačati predujmi.« Ta izjava sekcijskega Šefa barona Engla, ki je pravzaprav diktator v finačnem ministrstvu, je naravnost senzacionalna. In lahko bi rekli, da je situacija avstrijskih državnih financ podobna situaciji — turških   državnih financ.
Med mm in mirom.
Cesarjevo   lastnoročno pismo carja.
Ze 20. novembra 1. 1. je sprejel cesar ravno na dan, ko je kriza dospela na vrhunec, zeta nadvojvode Friderika, princa Hohenlohe. V podučenih budimpeštanskih krogih so bili mnenja, da ga hoče poslati cesar s svojim lastnoročnim pismom v Petrograd k carju. To pismo je bilo že napisano in sploh je bilo vse že pripravljeno. V zadnjem trenotku pa so izpremenili svoj sklep in princ Ho-enlohe ni odpotoval. Govorilo se je, da pisma niso odposlali, ker so se bali, da bi carjev odgovor utegnil biti nezadovoljiv, kar bi že itak težavni položaj v Evropi še bolj poostril.
Sedaj, ko se je položaj v Evropi zopet poostril, pa se je cesar odločil k temu koraku. Domnevanje, da je cesar to storil z ozirom na jubilej hiše Romanov, ni pravo. Lastnoročno pismo se namreč bavi izrecno z diferencami, ki vladajo med Avstro-Ogrsko in Rusijo. Da je pismo tudi važen akt zunanje politike, je razvidno tudi iz tega, da so bili o tem pismu obveščeni vsi avstro-ogrski diplo-matični zastopniki v inozemstvu. Tudi v Berolinu presojajo ta korak našega cesarja kot zelo pomemben. »Tagliche Rundschau« pravi, da je ta korak zasluga gr*ofo Berchtolda in da so se na ta način obnovili stiki med obema vladarskima rodbinama. Cesar Fran Josip je najzvestejši čuvaj evropskega miru, njegovo odposlanstvo carju tedaj najbrže služi pred vsem temu namenu. Ker pa ravno avstro-ogrsko-ruske diference najbolj ogrožajo svetovni mir, je car-
jeva inicijativa „to veliko nevarnost znatno obtažila. Mogoče je celo, da se za prihodnjost popolnoma odstrani nevarnost konfliktov. V tem slučaju bi ne bilo izključeno, da se s časom velesile drugače porazdele. Na vsak način pa odpira ta cesarjev korak zelo interesantne perspektive.
»Neues Wiener Tagblatt« piše o cesarjevem lastnoročnem pismu med drugim tudi sledeče: Ni treba, da bi bile dale povod za to pismo ravno diference, ki so se pokazai'e na konferenci veleposlanikov v Londonu pri določitvi mej Albanije, dasiravno bi tudi to upravičilo direktni razgovor med obema vladarjema. Obstoja pa drug zelo pomemben vzrok za tako pismo. Rusija je pod naslovom poskusne mobilizacije nakopičila več stotisoc vojakov ob naši meji in te koncentracije ojačila še z vpoklica-njem raznih rezervnih letnikov, tako da je ob naši meji zbrana velikanska ruska armada. Avstro-Ogrska je bila prisiljena tudi storiti nekaj vojaških protipriprav, ki provzročajo sedaj že mesece ogromne stroške. Pod takimi okofaostmi leži na dlani poskusiti napraviti konec tem razmeram, ki zahtevajo od obeh strani velike žrtve. Zato je bil popolnoma na mestu direkten razgovor med ob^ma vladarjema. Vsled tega se govori v tukaj-šnih diplomatičnih krogih, da z ozirom na sedanji položaj ni nič izrednega, če se menjavajo med obema vladarjema lastnoročna pisma. Politični krogi pozdravljajo inicijativo cesarja Frana Josipa, ki se je s svojo neprekosijivo avtoriteto zavzel za ohranitev miru.
Pred nadaljevanjem sovražnosti.
Danes ob 7. zvečer poteče premirje. Velik dei evropske diplomacije je vpil: »Ne dovolimo!« In diplo-matje so v Londonu vtaknili glave skupaj in si dokazovali, da Balkanska zveza ne sme Še enkrat spoditi Turkov iz njih okopov. Pri Cataldži so v okopih pripravili topove in Nemčija se je zbala, da dobi njen učenec zopet bridko lekcijo. Ker pa so doživeli diplomati občdten fiasko v Carigradu, si je izmislila Nemčija drugo pot. S turško vlado ni bito ničesar več opraviti, zato je sklenila Nemčija na svojo pest in preko volje drugih evropskih držav, storiti korak v Sofiji, ki ji ne more pridobiti nobene
slave, pač pa jo lahko osmeši. Zelo nepreviden je bil tedaj korak Nemčije v Sofiji, da naj prizna Bolgarska odgovoru Turčije možnost, da se na njegovi podlagi pogajanja nadaljujejo. Nemčija je tedaj hotela pritisniti na Bolgarsko, da naj se ta zadovolji z onim, kar ji ponuja Turčija in o čemer je Bolgarska že opetovano izjavila, da ne more tvoriti podlage za nadaljna pogajanja. Sicer so se oglasili pri bolgarski vladi tudi poslaniki drugih velesil, toda nobeden ni prišel s takimi nasveti, kakor ravno nemški poslanik. Nemčija je tedaj v kratkem času enega tedna že drugič prav neprijazno nastopila proti Balkanski zvezi. ' Prvič je dovolila turški vladi predujm, da je mog?a izplačati turška vlada nezadovoljne uradnike in da se je mogla pripraviti na nadaljevanje vojne, drugič pa je mnogo bolj decidirano, kakor so to izjavile velesile pri porti, zahtevala od zmagovalca, da naj podvrže zahtevam premago-nega. O uspehu tega koraka ni mogoče dvomiti. Jasno je.da se morovna pogajanja na podlagi turških ponudb ne morejo nadaljevati. Kocka je padla, ali bo pokazala eno ali šest, o tem bodo odločali prihodnji dnevi.
Tudi v Carigradu si ne obljubljajo mnogo uspeha iz tega koraka Nemčije. Mrzlično se pripravljajo na nadaljevanje vojne in vse vojaštvo izpred Cataldže, ki je bilo dobilo dopust, je zopet vpoklicano. Vsi častniki so se moral! vrniti tekom 24 ur, iz Carigrada pred Čataldžo in vsakega častnika, ki bi ga bili našli po preteku tega roka še v Carigradu, pravi, tozadevni ukaz, — da bi morali črtat' iz armade. Kurdski senator Abdul Kadir je pozval vse Kurde, ki so se priglasile kot prostovoljci, da naj se zgrase v sprejemnih uradih. Tudi turške trgovs*< ladje so morale ostati do zadnje vse med Carigradom in vlada je na prigovarjanje šejha ul Mam dovolila velikemu številu soft, da so smeli k vojski pred Čataldžo, da nahujskajo že itak skoro besno vojaštvo za na^aljni boj za sveto stvar.
Poročila iz Sofije se tudi nikakor, ne glase pomirjujoče, oziroma ne dajejo upati, da se prepreči nadaljevanje vojne. Bolgarski kabinet baje sili zlasti iz notranjih vzrokov, da se vojna nadaljuje, ker bolgarski častniki ne morejo biti zadovoljni s polovičarskim uspehom. Bolgari hočejo pred vsem  izsiliti z orožjem padec
»Saj je vse eno, pod kako pretvezo,« je Eva odgovorila nestrpno; »pošljite ga makar po cigarete.«
»Cigarete,« je mrmral Molv-neux, ko je šel proti vratom, »ne bom pozabil — po cigarete . . .«
Vrnil se je čez nekaj trenotkov ves razburjen.
»Res je šel,« je šusljal. »Rekel sem cigarete — pa je koj šel! Zdaj pa hitro, hitro!«
Ubogi Chapel-Molyneux je imel najboljše namene, a je zopet pretiraval. Eva mu je prepočasi odhajala; v svoji skrajni razburjenosti jo je potegnil za seboj, s tako silo, da se ji je izpodrsnilo in je Eva padla na tla.
»Ah — oprostite,« je jecljal nesrečni pisatelj.
Dekle je zaječalo in Molyneux se je prestrašil.
»Kaj se vam je zgodilo?«: je vprašal.
»Nogo sem si izvinila!«
Za trrnotek je vladala v sobi grobna tihota; Eva je molčala vsled bolečin. Molyneux pa je, spomnivši se, kake posledice zna imeti ta nezgoda, kar okamnel. Potem sta se oba zganila; ona je poskusila vstati, on ji je pomagal; ona se je naslonila na zid in poskusila stopiti na nogo, pa vsled bolečin ni mogla.
»Gospod Molyneux,« je rekla, »kakor mi je žal, a laz ne morem od tod; še do vrtnih vrat ne pridem ...«
»Potem ... potem naju oba vja-mejo,« je zajokal, »in moja žena je izginila ... kaj naj storiva?«
Eva je premišljevala.
»Ali bi bila v drugem nadstropju na varnem?« je vprašala.
»Na varnem! Oče nebeški — tam se je vendar Buffington nastanil. Će se nocoj ne vrne, jutri bo gotovo zopet tu.«
»Potem moram pod streho,« je rekla, »hitro, pomagajte mi.«
Spravil jo je do vhoda in ji pomagal po lestvi, ki jo je bil prinesel iz kleti.
»Zdaj vzemite lestev,« mu je ukazala, »in je nikar ne prinesite nazaj ...«
»Ne, ne,« je obetal, »v klet jo zopet spravim ... ali jo bom pa raje kar razsekal.«
»Tega ne,« je zaklicala Eva. »Rekla sem le, da lestve ne smete nazaj prinesti, dokler ni minila vsa nevarnost. Prosim tudi, preskrbite mi nekaj odej in sveč in sem in tam bi rada tudi kaj jedla.«
»Sem in tam?« je ponavljal prestrašen. »Kaj hočete s tem reči... da mislite... da hočete dlje časa tu ostati?«
»Hočem? Ne! Toda moram... dokler bom mogla zopet hoditi.«
»O — oče nebeški...«
»Tudi vode mi je treba.«
»Saj je vodovod tudi pod streho.«
»Res je... a čujte... kaj niso to koraki?«
Eva je zaprla vrata, Molyneux je pa nesel lestev v svojo spalnico in poslušal, kako so se hišna vrata odprla in zopet zaprla.
XXV.
»Halo! Ste-li vi Chapel? Dober večer!«
Feliks Chapel se je nagnil nad ograjo pri stopnicah.
»Ah,« je rekel, »vi... vi,.. vi... Buff... Buff... Buffington l Do... do... dober večer!«
»Nesrečnik — kaj se od mraza tako tresete? Kaj pa delate zgoraj? Pridite dol, da spijeva par čaš; in, moje zadnje poročilo tudi lahko čitate.«
Molyneux ni zvečer, predno je šel spat, nikdar nič drugega pil, kakor čašo sveže vode; a zdaj bi bil pil tudi najostudnejše žganje, če bi ga Buffington povabil. Pokušal je torej natočeno mu fino žganje in pri tem gledal zadnjo izdajo »Evening Tribune.« Kaj je čital, tega ni vedel* zakaj srce mu je bilo, kakor bi hotelo počiti, in po glavi mu je rojila samo ena misel, kako bi Buffingtona spravil iz hiše.
Izpraznil je polovico svoje velike čaše in potem s skrivnostnim usmevom rekel:
»Kaj ne, Buffington, vi imate še vedno želja, Molyneuxa ujeti? Poslušajte, jaz imam izvrstno miseL«
(Dalje prihodnjič.)
Odrira. in če bi tudi do tedaj še ne
izvojevali odločilnega uspeha pri Cataldži, ni izključeno, da bodo Bolgari še enkrat stavili Turčiji iste pogoje, kakor so jih stavili pred sklepom premirja. Samo vojna odškodnina bi bila v tem slučaju veliko večja. Če se Turčija tudi tedaj ne uda, pride vsa bolgarsko-srbska oblegovalna armada izpred Odrina pred Ča-taldže in prične se odločilni boj za Carigrad. Ne sme tedaj presenetiti, če prihodnji dnevi ne bodo prinesli vesti o odločilnih bojih pri Cataldži in če se prične zopet faza pogajanj, ki pa bo brez dvoma časovno omejena. Morda se bodo ta pogajanja vršila zopet v Londonu, bolj verjetno pa je, da se bodo vršila na bojnem polju pred Carigradom. Za to govori že tudi dejstvo, da so mirovni delegati zapustili London.
*
Bolgarska in Romunska«
Nevarnost oboroženega konflikta med Bolgarsko in Romunsko Še nI odstranjena. Kakor poroča ■ Frankfurter Ztg.« iz Sofije, se je izrazil Malinov v nekem razgovoru: Ce vztraja Romunska na svoji zahtevi, pomeni to splošno vojno. Rusija kaj takega ne more pripustiti. Kar zahteva Romunska, ni poprava meje, marveč vojna kompenzacija. Voditelji liberalne stranke dolže Rusijo, da je ona spodbujala Romunsko k tem zahtevam po kompezacijah, kar seveda ne odgovarja resnici. Bivši ministrski predsednik je nadalje tudi izjavil, da se bo Bolgarska, če se Romunska ne uda, še kruteiše borila z Romunsko kakor s Turčijo. »Lokal-anzciger« trdi, da so pogajanja med Romunsko in Bolgarsko otežkoče-na zlasti zaradi stališča, ki je zavzema car Ferdinand bolgarski, ki se iz-ogiblje ljudi in celo ministrskega predsedniku ni sporočil svojih namenov? Vsled tega so se vsa pogaia-nja zavlekla in dr. Danev lahko odloča proti volji ministrskega predsednika. Ciešov išče vsled tega baje pri opozicijonalnih strankah podpore.
Povest slov. prostovoljcev.
(Napisal M. C.)
(Daljo.)
Naenkrat sem zacul glasen krik: »Juriš! nedaleč od sebe. Ne vem, kdo ga je izustil, ali prostak, ali Častnik, faktum je, da je ta klic postavil na glavo v trenutku vso vojaško vednost, vse predpise in vso disciplino. Kakor elektrizirani so planili Črnogorci kvišku in drveli naprej, prezirajoč vsa druga povelja, smrtonosne sovražnikove svinčenke, »juriš, iuriš! Je grmelo po skalovju in hočeš nočeš smo se morali tudi mi dvigniti in planiti naprej, dasiravno se mi je zdelo to početje naravnost brezumno. Da fe bila na sovražniko-\ i strani pogumna in disciplinirana vojska, niti polovica nas ne bi bila Posnela do njihove vrste. K sreči pa so bili tam samo Turki, demoralizirani in oplašani vsled zadnjega poraza in le temu dejstvu smo se imeli zahvaliti, da smo z naskokom osvojili sovražnikovo postojanko, kajti Turke ic prešinila nepopisna Groza in strah, tako. da so metali orožje od sebe in bežali v divjem begu proti Lešn.
Somce ie tonilo v tisočbarvni morski gladini, na osvojenih sovražnikovih pozicijah pa ie zadonela zmagovita črnogorska bolna pesem Onam, onamo, da vidžu Pri-zren- ...
Sest lahko ranjenih smo imeli v bataljonu in med temi je bil tudi moj tovariš. Opazil pa je rano šele po končanem boju, ker orel menda ni imei časa misliti nanio. Granata se je bila razletela v najini bližini in on je bil tako srečen, da mu je kamen, ali železo (tega nisva mogla natanko določiti) oplazil stopalo, odnesel ool-drug kvadratni centimeter kože in kar se je mesa zraven držalo, ter dokončal svoje peklensko delo pri srednjem prstu, na katerem je manjkalo nad polovico nohta.
Izlila sva nekaj kapljic krvi Iz opank na kamenita tla in zvalila velik kamen nanjo, na katerega sva zapisala svoja častitljiva imena, v večen spomin na oni dan, ko je močila slovenska kri skalovito albansko zemijo.
Neizrečeno vesela sva bila, da se ie tudi nekaj kranjske krvi prelilo za svobodo zatiranih balkanskih bratov. S svečanim obredom bi bila za-jrrebla tudi kožo in manjkajoči del nohta, a opustiti sva morala vsako iskanie, ker bi bilo itak najbrže brezuspešno.
Ker nisva imela drugih priprav, sva načela kar svoje srajce, obvezala za silo rano, privezala s konopcem opanko na bolno nogo in odšla za svojim bataljonom, ki se je vrnil v Medovo, da prenoči tam na svojem
mestu. .
Oni dan (17. novembra) je menda zapisala usoda mojemu tovarišu že ob rojstvu med dneve pretepa. Po dnevi se je pobijal s Turki in Ar-
navti, ponoči pa so mu delali preglavico Italijani in Francozi. Dogodek je vreden ovekovečenja že zaradi tega, da uvidite, da nisva  delala milemu
narodu sramote tako v bojih proti skupnemu sovražniku, kakor tudi, da so respektirali najine gorenjske pesti celo sobojevniki.
Z Italijani se že takoj pri svojem prihodu nismo gledali bogve kako prijazno, ker nam je že itak prirojeno sovraštvo do njih. Svojih prijateljskih čustev do njih pa nisva mogla več prikrivati, ko Je na gori omenjenem pohodu na Medovo ob pogledu na morje vzkliknil eden izmed junaških Garibaldincev: »Mare nostro!«
»Mare vostro! Da, fantički, toda vzeti ga morate prej. V tem slučaju pa bodo morali že priti ljudje in ne otroci, ker drugače vas borne sami Kranjci z metlami gnali do Rima!« tako jim je začel pridigovati tovariš, Seveda v slovenskem jeziku in le slučaju, da Garibaldinčki niso razumeli teh besedi, je bilo pripisovati, da jih nisva že kar takrat pričela metati v oni »mare nostro«.
Od takrat naprej se je konflikt vedno bolj poostreval, ker so najb/-že iz najinega gestiktliranja uvideli, da jih ne hvaliva.
Tudi Francoz je bil strašno nadut človek. Delal se je grozno junaškega in močnega, kadar je videl, da ima neodločnega človeka pred seboj. Omenil sem že zgoraj, da se je na cesti iz Medove proti Lešu razletela granata pred nami. V onem trenutku pa je pozabil Francozek na svojo nevstrašenost in nehote ga je vrglo par korakov nazaj, tako, da se je zadel ob naju, ki sva korakala tik za njim. Pobledel je kakor zid, midva pa sva prasnila v bučen smeh in tega smeha nama ni mogel več odpustiti. Približevati se je jel Italijanom in vseh šest junakov je pričelo kovati zaroto zoner naju.
V turški vojašnici v Medovi je prenočeval naš vod v pritlični sobi, ki pa je bila očividno premajhna za sedemnajst mož. Po vrnitvi iz bitke na grebenih južno od Medove so nam zopet postregli z /irom, tako, da smo vsi v večji ali manjši meri čutili blagodejen vpliv božje kapljice.
Ker ni je bil zrak v sobi preza-duhel sem javil po večerji vodniku, da idem počivat v vežo prvega nadstropja nad stopnicami. Vzel sem seboj par raztrganih vreč in tudi tovariša nagovarjal, naj gre z menoj, da bova gori prijetneie počivala, ker ie vsaj prostora dovolj, da se more človek poljubno raztegniti in prevračati.
»Aha. potem bodo pa Pijemonte-zarii mislili, da se jih boi iva. da greva zaradi te^a iz sobe. Ne boš ka^e pihal, priiatelj. jaz ostanem tu,« mi ie odgovoril in vse prigovarjanje je bilo bob ob steno.
Česar sem se bal, se je žalibog zgodilo. Nisem še zatisnil očesa gori na veži, ko sem začu! strahovito ro-potanje in vpitje spodaj. Skočil sem pokonci in hitel po stopnicah ter ravno videl, kako je priletel Francoz s puško v roki iz sobe v vežo, takoj za njim pa najstarejši Italijan. Skočil sem k odprtim vratnm in vidri tovariša, kako je stal Široko ra7kornčen v <redi sobe in udrihal po ostalih Ita-liianih prav po sfarodavni častiti gorenjski navadi. Stopil sem k njem in mu prigovarja! nai bo miren, a ko sem u videl, da nobena beseda ne izda ničesar, sem spoznal, da mu ni brez vzroka zavrela kri in zato sem ga še sam pričel podpirati pri Čistemu sobe. V par minutah sva pometala še ostale štiri lahončke iz sobe med burnim odobravanjem in ploskanjem Črnogorcev.
Sam kapitan je prihitel na bojno nolje in ob pogledu na razkačena Kranjca in raztepene Italijane ter Francoza ni mogel zadrževati smeha in za njim se je začela smejati vsa vojašnica, kajti skoro cel bataljon jr prisostvoval pretepu. Plašno so stali naiini sovražniki v veži in pogledovali po strani na naju, boječ se, da bi naiu jeza ne zapeljala k novemu poboju.
Kapitan je pristopil k nama in vprašal, kaj je bilo vzrok pretepa. Jaz sem molčal, ker nisem vedel, zakaj sva jih pravzaprav pometala v vežo, tovariš pa je pripovedoval, kako mu je Francoz nalašč stopil na bolni prst, da je prvič potrpcl in šele potem začel mlatiti, ko mu je še en Italijan stopil na ranjeno nogo. Tudi drugi vojniki so potrdili tovariševo izpoved, tako, da sva bila oproščena vsake kazni, Italijanom in Francozu pa je zagrozil kapitan, da jih takoj iz-žene od vojske, ako se ne bodo vedli kolegijalno proti nama in drugim vojakom.
Velik rešpekt sva si priborila s tem pretepom pri bataljonu, najinim protivnikom pa se je vse smejalo.
Drugega dne sta odšla dva Italijana domov, dva druga str. se tudi poslovila od bataljona in krenila k sorojakom pri »Rdečem križu«, tretji, oziroma zadnji pa naju je prosil odpušanja, vsaj toliko sva razumela Iz njegovega gobezdanja. Odpustila sva mu in segla v roko, ker  je bil
drugače spodoben človek. Francoza sva pa ignorirala, ker se nama ni zdelo vredno občevati 3 takim nadu*
težem.
(Dalje prihodnjič.)
Štajersko.
Paberki iz »Slov. Gospodarja«.
Marljivi kmečki poslanci. »Slov. Gosp.« piše v številki z dne 30. januarja: »Kdor pogleda prvo zasedanje sedanjega deželnega zbora, razvidi, da so ravno kmečki poslanci mnogo bolj marljivo izvrševali svojo dolžnost ko prej 6 let vsi advokatje skupaj.« Imamo sicer o tem marljivem izvrševanju poslanskih dolžnosti pri Terglavih, Vrečkih, Piskih itd. svoje dvome, vendar nočemo tem možem dalje ničesar očitati, zlasti ne, da ni pri njihovem znanju in zmožnostih sploh nobenega predpogoja za izvrševanje poslanskih dolžnosti. Vprašamo pa »Slov. Gosp.« po uspehih delovanja teh poslancev? Edino kar so gg. poslanci Kmečke zveze v prvem zasedanju sedanjega deželnega zbora pozitivnega storili, je bilo glasovanje za zvišanje davka na pivo; po tem junaškem Činu so gospodje začeli na povelje — advokata dr. Benkoviča obstruirati. Žalostne posledice te obstrukcije pa se kažejo v narodnem in gospodarskem oziru vsepovsodi. Prejšnji »advokatski poslanci« so sicer tudi obstruirali — a dosegli so za — kmete lepe kmetijsko šolo v Št. Jurju ob J. ž. Kaj pa unajo doseči za — kmete ob-struirajoči — kmečki poslanci? In naj nam končno »Slov. Gospodar« odgovori, ali vodijo klerikalno dežel-nozborsko politiko res kmetje? Vsak človek ve, da advokatie, profesorji in zdravniki: ti se razločujejo od prejšnjih advokatskih poslancev le no svoji popolni — nezmožnosti. — Tako se govori! »Slov. Gosp.« piše v številki z dne 30. januarja: »Liberalnih nezadovoljnežev oa prei nihče nI vprašal, ko se je začelo obstruirati in se iifi tudi takrat ne bo, kadar se bo nameravala obstrukclia opustiti.« Ta ošabnost, g. dr. Korošec, nas nič ne boli, prej vas, verujte nam! Saj ste s tem sami Priznali, da ?e ob-strukcua v Gradcu strankarska zadeva vas klerikalcev In ne narodna zadeva vseh snodnještaierskih Slovencev, h katerim se prištevajo tud! naoredujaki in slogaši. Če pa sc ml kot organizirana stranka postavimo proti naši strankarski obstr»ikc«il, se ne smete pritoževati in vpiti, da se postavimo proti celemu narodu. Ta izjava »Slov. Gosp.« nam bo še dobro služila! — Vsaj učiteljske plače! »Slov. Gospodar« nam neprestano očita, da smo zato proti klerikalni obstrukciji. ker se potegujemo za viŠie učiteljske plače. Da, tudi za to! Kakor želimo kmetu, obrtniku in uradniku, da dobi vsak od dežele, kar mu gre, fako hočemo, da naj bodo sinovi našega naroda, ki so učitelji, in iim izročamo naidražie, kar imamo, v pouk in vzgojo, pošteno plačani. Če si žele drugi stanovi po zboljšanju svojega položaja, smejo to storiti tudi učitelji in mi kot zares narodna stranka, moramo njih želje podpirati. Tn to v vsakem slučaju, naj so učitelii naši pristaši ali ne. Pomnijo pa naj učitelji, da ni zvišanje njihovih plač odvisno ne od nas, ne od slovenskih klerikalcev; dovolila bo zvišanje, če ga bo. nemškonacijo-nalna večina in plačali bodn to zvišanje, kakor je preračunal dež. posl. dr. BenkoviČ, po 87% Nemci. Je torej samo zagrizenost in hinavsčina, če se naši klerikalci zaradi zvišanja učiteljskih plač razburjajo. — Od Sv. Lenarta v Slov. gor. psuje najbrže tisti dr. Tiplič, ki se je tako odlikoval pri zadnjih obč. volitvah pri Sv. Lenartu, napredne Slovence, da se ne izročajo radi njegovi zdravniški umetnosti.Zaradi Tipličevega »narod-niaštva« ne bodo hodili k njemu, sodbe o zmožnosti kakega zdravnika pa žalibože ni mogoče predpisovati. — Od Svetinj je priobčil, kakor sodimo po stilu, župnik Bratušek grd napad na Lovra Petovarja v zadnji številki »Slcv. Gosp.« Bratušek, Bratušek, kaj ko bi mi vendar enkrat javnosti povedali, zakaj so te ponoči polivali v bogoslovju z mrzlo vodo? — Iz Ljutomera stresa v »Slov. Gosp.« z dne 30. januarja svoje sirovosti na naprednjake prejkotne učitelj Za-cherl. Sram ga bodi!
Iz Celja. (Narodna čitalnica) priredi na pustni torek v svojih društvenih prostorih za člane in po njih vpeljane goste družinski večer. Vstopnine ni.
Iz Celja. Pred nekaterimi leti ste mestna hranilnica v Celju in Spar-und Vorschussverein v Celju hodila za našimi ljudmi, ki so bili dolžni slovenskim denarnim zavodom. Mnogi Slovenci, od njihovih agitatorjev pregovorjeni, plačali so v slovenskih denarnih zavodih svoj dolg ter postali dolžniki mestne hranilnice ali Spar- und Vorschussvereina, ki je itak samo del mestne hranilnice, ker ga mestna hranilnica s svojim denarjem vzdržuje. Ti dolžniki so mislili, da jim je napočila srečna, zlata do-
ba in da se jim bode bolje godilo, ka- 1 kor poprej. Sedaj pa Spar- und Vorschussverein, kar po vrsti naše slo- I venske kmete daleč na okrog toži, j pa ne more biti samo zaradi zaostalih obresti, ampak zaradi celega dolga. Ti siromaki prihajajo prestrašeni v Celje k obravnavam, prosijo za odlog, hočejo plačati obresti in stroške; vendar se pa tudi glavnica od njih zahteva in to v času, ko sploh denarja ni.  To je tedaj tista ljubezen, ki jo imajo Nemci posebno do slovenskega kmeta; poprej so ga hoteli dobiti na svojo stran, posebno ljudi v Celjski okolici, da bi njim bili j naklonjeni ob času volitev za Celi- | sko okolico. Sedaj pa naj bi se ti ljud- ] je, ki so se dali pregovoriti, kar čez I noč ugonobili. Gospodje, ki pa sedite I v uredništvu »Deutsche VVacht«, in vi, ki vodite nemštvo v Celju ter pri vsaki priliki vpijete o slabem gospodarstvu slovenskih denarnih zavodov in obrekujete poštene slovenske može, molčite prihodnjič in ne očitajte ničesar drugim, ker imate dosti nesnage pred svojim   lastnim pragom.
Savinjska dolina. Vzoren vinograd in nove nasade napravi štajerska dežela v idilični paški dolini in njenih goricah. Prejšnje čase so tamošnji prebivalci dobivali lepe de-narce za dobro kapljico, ki se je tukaj pridelovala in daleč naokoli slovela. Zadnja leta pa je stara trta popolnoma obupešala in mnogo vinogradnikov je prišlo na nič, za nove nasade pa ni bilo denarja in ne izkušnje za pravilno obdelovanje. Po dolgem prizadevanju tukajšnje kmetijske podružnice in nekaterih oseb (pa ne morda poslancev, ki obstruirajo) je deželni odbor dovolil 24.000 K v svrho, da napravijo nove vinograde. Vzeli so od kmetov 4 do 5 jutrov (johov) vinogradov v zakup za dobo deset let. Zrigolalo in nasadilo se bo na deželne stroške, napravile se bodo poskušnje, katera vrsta bi tukaj najboljše uspevala, trsnica itd. Po desetih letih pa se bodo novi vinogradi zopet prepustili lastnikom. Prihodnji teden pričnejo že z delom. Omenimo še enkrat, da imajo naši poslanci za celo podjetje ravno toliko zasmge kakor za lepo ali grdo vreme. Deželni odbor je dovolil podporo proti poznejši deželnozborski odobritvi. Kaj pa, če deželni zbor radi obstrukcije ne bo deloval? Za ta slučaj so najemne pogodbe z dotični-mi vinogradniki tako napravljene, da lahko dežela tudi pred pretekom desetih Ie' odpove najemno pogodbo eno leto naprej. Vsled obstrukcije se 1'ahko to zgodi. Vse gospodarsko podjetje se potem ponesreči, mi ostanemo reveži in že sedaj prosimo enega obstrukcijonista, da nam bo prišel predavat o svojem delovanju in uspehih. Bo videl, če mu bomo še kaj verjeli.
Častno občanstvo na Sp. Štajerskem bo prav kmalu reč, ki se je bo sramoval vsak dostojen cestni pometač. Odkar so v veliki večini spod-nještajerskih občin na krmilu klerikalci, imenujejo kar kupoma mež-narje in kaplane za častne občane (Vel. Pirešica, Griže, Št. Jur okolica itd.). Prej se je podelilo častno občanstvo najodličnejšim slovenskim možem ali prav zaslužnim, dolgoletnim županom, odslej bo pa častni občan vsak kaplan, »ki posojuje in naroča dobro časopisje.« To je namreč po govoru nekega Perneta v Cirkov-cih najodličnejša zasluga prvega častnega občana cirkovškega, »znanega« kaolana in konzumarja Melhi-jorja Zorka. Vprašanje, ali more biti podeljeno častno občanstvo tudi dolgoletnim, posebno zaslužnim farov-škim kuharicam še ni rešeno; morda bi potem v Cirkovcih izvolili tudi farovško kuharico kot »desno roko velečastitega gospoda župnika« za častno občanko. Upamo, da bo ta cirkovški migljaj s kolom razumel tudi ekscelenca Napotnik v Mariboru in bo podelil Melhijorju Zorku kako, ah. že tako dolgo pričakovano faro; kajti čudno je res, da je začel gosp. škof tako-!e preferirati najzaslužnejše dr. Koroščeve agitatorje. Docela neznatni gospodje dobivajo najimenitnejše fare. kapacitete kakor so kaplani Korošec, Bosina, Zorko. Kra-maršič. Schreiner, Spindler, Zgank itd., itd., pa se vedno Čakajo na fa-rovž in kuharico. Politika je včasi nehvaležna reč tudi v službi svete vere.
Ptuj. V soboto, dne 8. februarja 1913 se vrši v spodnjih prostorih »Narodnega doma« ustanovni občni zbor podružnice dramatičnega dru-štvr. v Mariboru za Ptuj. Začetek točno ob 8. uri. Ker je ta ustanovni občni zbor zelo važen za procvit našega gledališkega odra, prosimo, da se ga kolikor mogoče v velikem številu udeleži vse od blizu in daleč. — V nedeljo dne 9. februarja 1913 se predstavlja v veliki dvorani v »Narodnem domu« E. Costova burka »Njen korporal«. Začetek točno ob polu 8. ter svirajo med odmori tamburaši prav lepe nove komade. Med drugim in tretjim dejanjem večji odmor, da se more vsakdo nekoliko od-1
dahniti in pripraviti za nove napore in težave, ki jih bo moral prestati vsled smeha. Posetiti nas v pustem postnem času, je najboljši pripomoček zoper vsakovrstni dolgčas.
Vransko. Dovolite tudi meni, da spregovorim par besed o Vranskem misijonu. — Čudno se mi samo zdi, da smo vranski »liberalci« še živi, tako je treskalo ves teden s prižnice po nas, ki beremo napredne liste, kakor n. pr. »Slovenski Narode, »Narodni List« in druge. — Posebno hudo so se zaletavali nad prireditve »Sokola« in C. M. družbe, katera društva so pri »misijonarjih« baje brezverska. — Joj, joj, kaj bo z nami? Pač pa so misijonarji zelo agitirali za ustanovitev »Orla«, kjer se bodo katoliški fantje učili telovadbe (najbrže z noži) in vadili pri prireditvah »Čistih katoliških« iger. — Hm, vemo kakšne igre. — Glavni akt »misjona« se je odigral pa po spo-vednicah. — Omenim samo en slučaj: Neko mlado deklico se vpraša: »Ali imaš kaj rada fante? Ali že morebiti imaš katerega? Boš opustila pregrešno znanje? Pripomnim še samo, da je bilo to dekle doslej še nevedno o takih stvareh in se je torej v spovednici naučilo. — In takšni ljudje naj bi nas učili »čistosti«. — Sramota za take duhovne. — Lahko vam bi naštel Še več enakih slučajev. — In taki ljudje si upajo nas učiti, kako moramo živeti.  — Nikdar.
Poslušalec.
Narodna Čitalnica v Žalcu ima
v soboto, dne 8. svečana t. 1. ob 8. uri zvečer svoj redni občni zbor v zgornjih prostorih gostilne Hausen-bichler; za slučaj, da bi ob navedeni uri občni zbor ne bil sklepčen, vršil se bode isti ob 9. uri zvečer pri vsakem številu udov.
Slovensko gledišče v Mariboru.
V nedeljo, dne 9. svečana zvečer se vprizori po daljšem času zopet ena narodna drama »Čarovnica pri jezeru <. V naslovni vlogi J e 1 i c e nastopi obče znana članica ljubljanskega gledališča ga. Avgusta Danilova. To je že druga predstava z gostom v letošnji sezoni. Dramatično društvo se ni strašilo ne truda ne stroškov da nudi slav. občinstvu nekaj res dobrega, kar ni prav lahko mogoče, ker se gosta sploh težko dobi, zato pa tudi po vsi pravici pričakujemo, da bodo narodni krogi predstavo posetili v večjem številu kakor navadno. Dejanje se vrši v 17. veku ob Savici in Bohiniskem jezeru in naše glasbeno društvo nas bo s prikladnimi komadi vpelialo v čarobni kraj Prešernovega »Krsta pri Savici«. S to predstavo upamo, da bomo zadovoljili tudi kritika in megovega tovariša v »Dnevu«. Enega s tem, da bode videl na našem odru zopet narodno dramo, za katero se tako navdušuje, ki je pa žalibože ni spisal Slovenec, ker nam je pozabil navesti naslov, na katerega naj se obrnemo za pristne narodne igre; drugega, ker bode videl na našem odru nove moči, ki bodo sedaj že nastopile malo bolj sigurno, kakor zadnjič, ko se jim je godilo menda tako kakor njemu, ko ie bil prvič na odru, ako je sploh kedaj bil tam? Obenem bi pa obema nasveto-vali. da se namažeta z žavbo potrpežljivosti, prišlo bo počasi vse na vrsto. Ako imata kake posebne želje, vesta kam se imata obrniti, dramatično društvo jih bo gotovo rado upoštevalo, ako bodo izvedljive. Sicer pa mi prav nič ne simpatiziramo z »Razburjenim levom« in se niti malo ne razburjamo. Iz skušnje vemo, da je lahko kritizirati, mnogo težje pa delati in da delo med nami Slovenci še nikoli ni rodilo priznanja. To opažamo letos zlasti pri obisku predstav, ki kljub vsemu trudu zastaja za lanskimi. Enemu so cene previsoke, ker morda pričakuje, da bode društvo gosta plačalo iz svoje prazne blagajne, drugemu se igra preveč dram, tretjemu zopet preveč burk, tako da res ne vemo, ali ne bi kazalo igrati eno leto same drame, drugo same burke in tretje same Ro-kovnjače, Legionarje in Desetega brata: morda bi bil tako vsak posameznik vsaj vsaka tri leta v svojem elementu. Večina narodne inteligence bi pa seveda potem vsaj upravičeno hodila v nemško gledališče, kar sicer sedaj tudi dela, ker za naše dramatično društvo popolnoma zadostuje, ako pride enkrat ali dvakrat na leto k predstavi, vsaj dobiva društvo deželno, mestno in še druge podpore kar na tisoče in ima 600 a pardon 60 članov in še ti nimajo nič od dramatičnega društva, kakor pravico zahajati k predstavam, med tem ko dobivajo pri drugih društvih vsako leto zlato uro ali vsaj srebrno verižico. Pikre so te besede ali žalibože resnične in upravičene. Obenem pa za letos tudi prve in zadnje. V par mesecih bo občni zbor in takrat bodo na razpolago vsa mastno plačana mesta v odboru in intendanci, samo dvomimo, da jih bodo hoteli nezado-voljneži in kritikastri prevzeti, kajti v dramatičnem društvu je treba delati ne samo podnevi, ampak pozno v noč in povrhu nositi še denarne stroške za to delo. kar najbdJJ občutijo
in vedo oni. ki to delo bližje poznajo. Zato se bomo vsi oddahnili, ako nas prej ko mogoče pošljete v penzijon! Pa boste pa vsi prepričani, da smo se korenito poboljšali, ker na stara leta postane človek bolj mehak in pristopen, se bomo šli 23. svečana zopet enkrat »Rokovnjače«. Morda bodo mladi vojaki, ki pa ne bodo nikdar \ojaki, ker pri nas še ni vpeljana ženska vojaška dolžnost, privabili v gledališče vse kar narodno čuti, še celo one, ki letos našega gledališča od znotraj še niso videli. (Dvomim, da bo res. Opomba stavca.) Ako vam pa to tudi še ne zadostuje, bomp Še z večjo igro, ki jo že skrbno pripravljamo in smo jo morali ravno zaradi obsežnosti predpriprav za en teden preložiti, skušali zopet doseči izgub-ieno milost, kajti 2. sušca zvečer vam pokažemo veliko zgodovinsko igro »Ben Hur-, ki po sestavi in vsebini prav nič ne zaostaja za igro »V znamenju križa«, ki je edina zbudila enkrat pozornost vsega narodnega občinstva od blizu in daleč in štirikrat napolnila dvorano. Nekateri vešČaki   so še celo mnenja, da
i Hur < nadkriljuje »v Znamenju križa« ali je pa njihova trditev upravičena, bo pokazala igra sama in. pa poset. Ker je ravno predpust pred durmi, si bomo privoščili, predno zopet nadaljujemo svoje naporno delo, rudi nekaj vesolja, da vsaj za par uric pozabimo na muke, ki tlačijo nas in kritike ter se pustni torek, dne 4. svečana ob zvokih orkestra »Glasbenega društva- pošteno naplesali. Kdor ne zna plesati, bo moral skrbeti, da se s krofi in drugimi takimi rečmi poslovi od tega šmentanega pusta, ki nam je prinesel tako hude ike. Trdno smo pa že danes prepričani, da nam bo pustni torek enkrat izjemoma prinesel pohvalo najbolj črnogledih kritikov, seveda smo na tudi uverjeni, da ne ostane nobeden doma za pečjo, to tem bolj, ker b i i ta večer vstopnina za najlepši ;  c Ij veljala še manj ko ponavadi či-
n navadno stojišče, namreč samo SO vin. Tedaj le pridite, da bomo i - j enkrat skupaj zidane volje, ker blagajnik fe le takrat zidane vo-' c. kadar so stroški kake prireditve
A riti.   Skrbite tedai.  da ne bo on
iini ta večer črno gledal. Zal vam "c bode!
Ljudsko knjižnico   v Mariboru
"»'arodni dom) je obiskovalo v meču prosincu t. 1. 142 čitatcljev. ki - i >\ izposodili 422 knjig. — Knjižni-: ima češki oddelek in oddelek za radino ter oskrbuje tud« knjižnico 'aribe skega Sokola*-. Nabavila si vsa   nova dela   leposlovnega in z rmstvenega značaja ter šteje v cekin nad 2000 knjig. Knjige si iznoso-Tje lahko brez izjeme vsak. Kupi si ; aznico za 20 vin. in dobi nanjo 12 ■ ;izposojujejo se vsak torek in ctrtek od 7. do 8. ure zvečer in vsa-» nedeljo od 9. do pol 11. ure do-poldne.
Zgodovinsko društvo v Maribo-
-j 'c ravnokar zaključilo 9. leto svo-obstanka. To društvo je ena naj-;ših kulturnih   organizacij na . Štajerskem, toda žal, da se jo 'isti med slovenske inteligenco vse !o vpošteva.   V teku devetih ie izdalo imenovano   društvo v cm   Časopisu za   zgodovino in idopisje-  prelepo zbirko veleza-ivih razprav, tičočih se sloven-jodovine in narodopisja. Zla-letošnji »Časopis« se odlikuje po zanimivi vsebini. Omenjamo le . Kovačičeve »Viteze PesniČarje«, . Vr. Kidričevo   Oblego Sigeta v bnem hrvaškem opisu« in dr. M. rmienčev  Postanek in   pomen indukcij za krvna sodišča na Štajer-n . Kranjskem in Koroškem.« Vse rc razprave se odlikujejo   po znan-\ eni vsebini, o katerih so se celo m ki vseuČiliški profesorji izjavili .r najbolj laskavo in si jih dali presu v nemški jezik, češ, da bi bila >iih raziskavama   brez   teh done--.ov pomanjkljiva.   Opozarjamo to-rej slavna vodstva raznih knjižnic, pa tudi posameznike na »Časopis« in jih pozivljemo, da pristopijo kot novi udi -Zgodovinskega društva v Viri boru.« Članarina je 5 K na leto ; !i 100 K naenkrat.
Drobne novice. Iz Maribora, i i mestnega sveta dne 30. jan. so dosedanjega podžupana Mallvja za častnega občana ma-ega mesta.  — Jz Gradca, latelj mestnili gledališč Julij Gre-erg je napovedal konkurz. Pre-n      a prilično 150.000 K. — rade a. Uradni list poroča, da pilo  koncem  1. 1912 pri štaj. od-ški zbornici vpisanih 187 odvet-; od teh jih ima 86 svoj sedež Uraden« 15 v Mariboru, 13 v Ce-) 7 v Ptuju in v Ljubnem na Zg. Tskem, po 3 v Ormožu, Radgoni ;i>sbergu;  po ostalih krajih sta 2 ali 1 odvetnik.
\
Rorošho.
Iz Borovelj. Cenjeni gosp. odgo-orni  urednik   »Slovenskega Naro-! Sklicujoč se na § 19. tiskovnega kona, prosim, da objavite z ozirom
na dopis, ki je bil objavljen v »Slo-> venskem Narodu« dne 23. prosinca 1913 št. 17, pod naslovom »Iz Rožne doline«, v prvi ali drugi prihodnjih številk »Slovenskega Naroda« na istem mestu in z istimi črkami naslednji popravek: 1 Ni res, da mi je v kratkem, ko sem prišel v Borovlje, začelo smrdeti v društveni sobi, ki jo je prepustita Slovenska posojilnica — brez razlike — slovenskim društvom, ampak res je, da od vsega začetka, kar sem tu, v društvenih zadevah še nikoli nisem imel opravka v omenjeni društveni sobi. 2. Ni resnica, da sem za »svoje« ljudi najel drugo sobo od Nemca Prosenca, res je le, da nisem najel nobene sobe od Nemca Prosenca. 3. Ni res, da stm prepovedal organistu podučevati napredne slovenske fante v petju, ampak res je, da organistu še nikoli nisem prepovedal podučevati naprednih fantov v petju. 4. Ni res, da sem razbil eno najboljših pevskih društev, res je le, da v Borovljah sploh Še nobenega slovenskega pevskega društva ni bilo. 5. Ne odgovarja resnici, da se moji privrženci niso smeli udeležiti Ciril-Metodove veselice na novega leta dan, ampak resnica je, da nikomur nisem prepovedal udeležiti se veselice in da se katoličani sami niso hoteli udeležiti, ker je bil napovedan ples, ki je pa za katoličane na Novo leto še prepovedan. 6. Ni res, da bi iz nasprotovanja do Čitalnice v Celovcu nastavili igro na isto nedeljo, ko priredi Čitalnica zabavni večer, res je le, da smo nastavili igru na 26. januarja z ozirom na tehtne lokalne vzroke. — Borovlje, dne 1. svečana 1913. — Ivan Stare, kaplan v Borovljah. — Na ta ligurijansko ziviti popravek bo odgovoril naš dopisnik.
Protislovenske demonstracije v Celovcu. O sirovem nastopu celovških Nemcev povodom veselice slovenske čitalnice v Celovcu v hotelu Trabesinger poročamo dodatno k prejšnim poročilom, da je aranžirala demonstracijo podružnica nemškega šulferajna v Celovcu, ki je razdelila tudi tozadevne pozive med nemško meščanstvo. Umestno bi bilo, da se uvede proti krivcem stroga preiskava in da se ti predrzni nemški poulični" bojevniki za nemško kulturo strogo kaznujejo. Kaj bi napravili s slovenskim društvom, če bi se mu kaj takega dokazalo, nam je znano že iz prakse, ki smo jo opažali že pri koroški deželni vladi, ki je svoječasno razpustila slovensko politično in gospodarsko društvo v Celovcu in to samo zaradi kontrole ljudskega štetja. Saoienti sat. Gotovo je tudi, da so se udeležili demonstracije v precejšnem številu tudi nemški dijaki in vojaki. Če bi to napravili Slovenci bi jih slovenske šolske oblasti občutno kaznovale, vojaška oblast pa bi proglasila take vojake morda še celo za veleizdajnike.
Fpiinorslio.
Vsled neozdravljive živčne bolezni se je ustrelil v Nabrežini v restavraciji 281etni natakar Franc Cankar. Ustrelil se je s samokresom in sicer dvakrat v glavo in enkrat v prsa. Odpeljali so ga v brezupnem stanju v tržaško bolnišnico. V pismu, ki ga je pisal Cankar pred samomorom svoji materi, navaja kot vzrok samomora nevrozo.
Poskusen beg iz zapora. V Trstu so aretirali Rudolfa Kovača in Mihaela Bubniča iz Postojne, ker sta izvršila več tatvin na Kranjskem. Pred nekaj dnevi je začel Bubnič simulirati bolezen in prepeljali so ga v poseben oddelek. Tam je predrl z nekim drugim kaznencem steno, da bi pobegnila. Stražniki pa so jih v zadnjem hipu zasačili in prijeli. Oba kaznenca bodo prepeljali v Ljubljano.
Iz tržaške bolnišnice. Na neko zasebno ovadbo je dala uprava v mestni bolmšnici preiskati natanko strežajke ki so odhajale iz bolnišnice. Našli so pri njih različne stvari in še celo jedila, ki so namenjena za bolnike. Pravijo, da te ženske kradejo bolnikom kar morejo in da stoje pod posebno tajno zaščito gotovih merodajnih gospodov. Uvedli so preiskavo.
Posebne vrste sleparja so aretirali pred kratkem v Trstu Ivan Iva, 501etnega Tržačana, ki je bil najpreje carinski uradnik. Ker mu tam ni zadostovala plača in je bil mož preveč podjeten, so ga odslovili. Ustanovil je nato nekako posredovalno pisarno' v Trstu in izdajal laški listič »La providenza«. Ker mu tudi to ni šlo, držal se je načela, da samo sprejema, plačuje pa nič, je ustanovil zavarovalnico za življenje. »Piccolo« je prinesel velikansko reklamo, Ive pa je najel krasno stanovanje z 12 sobami in se tam etabliral s svojo zavarovalnico, skatero je hotel v kratkem uničiti vsa konkurenčna podjetja. Najel je tudi 26 gospodičen pod pretvezo, da bodo od družbe po prestani preskušnji stalno nastavljene. Za prvi pouk pa so mu morale plačevati do 20 K mesečno.  Ker je
mož ^gospodične na preveč čuden sistem hotel pripraviti hitro do dobrega zaslužka, so mu dekleta ušle. Prišla je cela lumparija na dan in ugleden mož, ki je oškodoval veliko oseb za več 1000 K je bil aretiran. V njegovem stanovanju so dobili cele zaboje raznih sumljivih listin, ki jih še niso pregledali, ki pa tvorijo zanj strašno obtežilen materijal.
Dopolnilna deželnozborska volitev. Dne 9. februarja se vrši dopolT nilna deželnozborska volitev na Kvarnerskih otokih za izpraznjen mandat pokojnega Kvirina Kozuliča. Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri je proglasilo za kandidata Ambroža Haračica, vpokejene-ga šolskega svetnika v Malem Lošinju.
Nesreča na tržaškem kolodvoru.
Pri premikanju je padel 301etni delavec P. Grilli pod voz, ki mu je zdrobil oprsje. Prepeljali so ga v brezupnem stanju v bolnišnico.
Bosanski mohamedanci,   ki jih
prevažajo sedaj na stroške Avstrije nazaj v Bosno, še vedno dohajajo iz Soluna v Trst. Sedaj je v pomorskem lazaretu zopet 498 Mohame-dancev. 56 je bolnih, in sicer IS za kozami, 15 za ošpicami in 23 za drugimi boleznimi. V kratkem pride baje zopet večji transport iz Soluna.
5 Kron — 249. Poročali smo, da so aretirali v Trstu družbo ponare-jalcev petkronskih tolarjev. K temu dadajamo sledeče zanimive podrobnosti: Zaupno je bila obveščena tržaška policija o ponarejalcih denarja in je na podlagi tega poročala aretirala 321etnega ključavničarja Rudolfa Bevilaquo, 271etnega livarja M. Jaskija in instalaterja mestne plinarne Karla Kohla. Policija jih Je iznenadila v delavnici pri delu. Zanimivo je, da so ti ponarejalci kovali denar iz percentualno in glede teže odgovarjajoči zmesi iz čistega srebra in bakra, kakršno zmes vporablja c. kr. kovni urad na Dunaju. Tolarji so bili ponarejeni tako izvrstno, da so jih brez zadržka vsprejemali razni uradi banke in drugi denarni zavodi. Kliub temu pa so dognali, da znaša materijalna vrednost teh petkronskih tolarjev samo 2 K 40 vin. Ponarejeni denar je raznečavala 81etna hčerka Bevilaque. Zasačeni ponarejalci so bili že večkrat kaznovani zaradi tatvin in tudi že zaradi ponarejala denarja.
Puljska občinska afera pred sodiščem. Pri porotni obravnavi pred rovinjskim sodiščem, o kateri smo poročali že v četrtek o njenem zaret-ku se je vršilo v četrtek še cel dan izpraševanje glavnega obtoženca bivšega mestn. blagajnika Galanteja. — - Mimogrede navedem imena ooto-žencev,ki so že skoro celo leto v preiskovalnem zaporu zaradi sleparij na občini puljski. Ti so: Tomaž Oa-lante. občinski blagajnik. Lino Pii-vilegio in Fr. Bigatto, računska uradnika, vpokojeni obč. kancelist Hor-rak (ki je bival v Trstu in je bil tam tudi aretiran), pomožni uradniki Lino Ouarantotto, Kamil Descovich, At. Juch, Gvidon Negri in vpokojeni občinski ravnatelj Jakob Filinich. dalje obč. kancelist V. Vittori, ki je sedaj prost, obsojen pa je bil že na 6 tednov strogega zapora zaradi krivega pričevanja v prilog obč. tajniku dr. Paiiscu. — Interesanten zaznam. — Obtoženi Galante je nadalje prav interesantno pripovedoval kako so goljufali in popravljali knjige in račune in jc prav drastično opisal tudi prizor, ko je prišel vladni komisar in razpustil občinski zastop. Vsi smo bili skrajno presenečeni, pravi, in jaz nisem hotel izročiti blagajne. Zato sem bil odstavljen. Ko so me poslali nato v računski oddelek, da zaključim registre, sem porabil to priliko, da sem z nekaterimi tovariši v naglici še nekoliko knjige popravil. — Na opazko zagovornika, da obtoženci niso pravi krivci, marveč da so delali le na pritisk višjih oseb, je izjavil državni pravdnik, da je uvedlo državno pravdnistvo preiskavo zaradi uradne poneverbe in zaradi zlorabe uradne oblasti tudi proti bivšemu županu dr. Varatogu in proti občinskemu svetniku Petri-ču. Iz nadaljnega izpraševanja izvemo, da si je pustil župan izplačevati večje zneske, če se je udeležil tudi samo kot zasebnik kakih zborovanj, pogrebov ali če se je peljal v letovišče. Občinska blagajna je plačevala celo račune za njegove cigare, krtače in druge različne potrebščine. Tudi kot pravni zastopnik občine si je pustil izplačevati. neprimerno visoke ekspenzarje. — S tem je bilo izpraševanje prvoobtoženca Galanteja končano in obravnava odgođena.
Zeleni križ.
Zelen gozd, je lovcev raj .. .
V soboto zvečer so se sešli naši vrli slovenski lovci in vsi prijatelji in prijateljice lova in lovcev v krasnem in vrlo zabavnem in udobnem lovišču, kjer sicer niso streljali, marveč so se edino le po domače zabavali.
peli in plesali, namreč v zgorjih prostorih Narodnega doma in sicer k letošnjemu »Lovskemu plesu«. Prire-tev, c kateri poročamo nadalje natančneje, je bila namenjena v prvi vrsti, da se omogoči ustanoviti takozvani »Zeleni križ«, to je podporno društvo za vdove in sirote lovskih uslužbencev. Slovenski lovci in njihovi prijatelji so se odzvali vabilu tako številno, da se mora priznati, da je bil ta ples eden najlepših letošnjih predpustnih plesov. Plesna dvorana kakor vsi drugi prostori, so bili preprosto, toda jako okusno in lično okrašeni. Vhod in stopnjišče sta bila v zelenju in cvetju, kot bi stopal res v pravi log. Na stenah in po raznih odrih so bile krane skupine nagačene divjačine. Opažali smo veliko število krasnih divjih petelinov, ki so se posebno odlikovali nad glavnim vhodom v vetfki dvorani in posebno v mali dvorani. V skupinah so se odlikovali poleg drugih posebno ponosno sokoli, bogato oblečeni ruševci, tatinska sraka, bistrooke postovke, črnogleda sova in čuk, visokonoga štorklja, spretna divja koza, stric medved, teta lisica, ljubka jerebica, v družbi s ponosnimi fazani in lepo gnezdo mladega para gozdnih jerebov. Posebno so se odlikovale tudi krasne perzijske preproge, ki jih je dalo na razpolago društvo »Balkan«, ki si je tudi v drugih ozirih stekl'o mnogo zaslug in priznanja za prireditev. V predsobici velike dvorane pa je razstavila boroveljska orožno-tovarniška družba lepo izbiro lovskih pušk, izmed katerih je posebno zanimala občinstvo četverocevka, ki ima dve cevi za krogle, dve za šibre in tehta samo 2 kg 90 dkg. Jako lep je bil tudi košat borovec, pod čigar okriljem bogato razsvetljenega vejevja se je nastanil šampanjski paviljon. Na hodniku se pozdravljali goste trije lovci s farfarami, člani »Slovenske Filharmonije«, in sicer gg. Šover, Dolinar in F r y d a. V veliki dvorani je svirala »Slovenska Filharmonija«, v mali dvorani pa znani ljubljanski šramel - kvartet.
Takoj po 9. zvečer so se začeli polniti veselični prostori, mestjani in deželani, čvrsti lovci in ponosne lo^'-ke in prijatelji vesele zabave, vse je hitelo trumoma na lovsko zabavišče. Zaigrala je godba in napolnila se je plesna dvorana z neutrudnimi plesalci in plesalkami. Videli smo krasne pare, posebno dame so se odlikovale v okusnih in izbranih domačih toaletah. Ob vhodih in ob kraju pa se je zbirala nešteta množica gledalk in gledalcev, ki so se radovali s plesalci in obenem čakali, da se tudi oni zavrte po vabljivih zvokih lepih valčkov, mazurk itd. Med odmori in tudi med plesom pa se je razvilo tudi v ostalih prostorih nenavadno živahno življenje. Na razpolago je bilo vse, kar si človek ob taki priliki poželi. Paviljoni, bilo jih je 8, so bili bogato založeni in okusno okrašeni, postrežba pa je bila naravnost izborna. V cvetličnem paviljonu sta bili gospe Pintarjeva in Tekav-č i č e v a in gospodične K e i 1 o v a, Julija Vovkova z Bleda, gospodični Tekavčičevi, gos jodični Veršecev i,gdč.S o o s o v a in Vida Kob ler jeva; v šampanjskem paviljonu gospe Alma Urbanče-v a, Leonija dr. S o u v a n o v a, dr. Vrtačnikova. Julka pl. B 1 e i -\v e i s s o v a, dr. V o n č i n o v a, Jelka dr.B rettlova in gospodične Pipa dr. Tavčarjeva, Lea L e v-č e v a, Julka Homanova in gdč. Hrastova; v vinskem paviljonu ga. Franketova in gospodične Vida Fockova iz Kranja, Ema in Iva Toplikarjeva, O g o r e v -čeva, Pospiširova, Ida O g o -r e 1 č e v a in Vida Sokličeva; v paviljonu za delikatese gospe Franja dr. Tavčarjeva, S i č e v a, T r-stenjakova in gospodične Vla-sta in Anica Misova, Orožno-v a, Bonačeva, Beranova, Hrastova, Ševčikova in Zorčeva; v paviljonu za jedila ge. Heren, Pfeifer, Rupar in gospodične Franica pL Kapusova iz Kamne gorice, Roza B o ž i Č e v a, Anica M u n d a, Melita R o g 1 j e v a, Ema Rožičeva in Martina F e r -linčeva iz Novega mesta; v kavarni gospe vladnega svetnika in ravnatelja Š u b i c a, dr. R a v n i -harjeva, dr. Rus o v a, prof. Reisnerejva, Lenčkova in gospa dr. B e ž k o v a; pomagale so gospodične Jožica, Marica in Anica Cnrobathove iz Kranja, gospodični Staretovis Kolovca, Marga in Iva Lenčkovi, Fabjanova, hrovatinova, Ničeva, Za-bukovčeva, gdč. Vladimira B e -ž e k o v a, Ema BartoJovičeva iz Zagreba, Marta Črctnikova in Milka Povalejeva; v paviljonu za buteljke ga. Š t e r k o v a in gospodč. Zimermanova, Oreškov a, Parmova in gospodični K o b a i o v i z Vrhnike; in v vinskem paviljonu ga. Ida R u ž i č k a in gospodične Juta Ružičkova, P e h a n i j e v a, Vidi cev a, Z a -bukovčeva, Hitijeva, Katrca Florjanov a, Turko va in Da-
nica Starovašnikova. — Med številnimi gosti smo opazili tudi ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja, podžupana dr. Karla Trii-1 e r j a, več občinskih odbornikov, dalje poslance dr. R a v n i h a r j a, dr. N o v a k a in prof. R e i s n e r j a, nadravnaterja kreditne banke gosp. P e r t o t a, Rudolfa Vesela, načelnika dež. plač. uradov, ravnatelja kmetske posojilnice gosp. dr. Krsni k a, ravnatelja Jadranske banke g. T o s t i in mnogo zastopnikov raznih uradov, zavodov in društev. Upravičili so se deželni predsednik baron S c h w a r z, grof C h o r i n -s k i, fml. Kusmanek, polkovnik 27. polka W e b e r, polkovno poveljstvo domobranskega pešpolka št. 27. Boroveljska orožno - tovarniška družba je podarila povodom prireditve v prid Zelenemu križu lepo puško, vredno 100 K. Za puško se je priredilo srečkanje, prodajale so sre^ ;e gospodične prav pridno, za kar se ' jim mora priznati topla zahvala. Naj-j mlajša gospodična šampanjskega pa-1 viljona gdč. Pipa dr. Tavčarjeva je izžrebala nato št. 558. Ta številka pa ni bila prodana in pride puška kot dobitek na eno prihodnjih prireditev. Posebna zahvala, da je veselica tako lepo in sijajno uspela, se mora izreči odboru, predvsem pa našim častitim damam iz Ljubljane in z dežele, ki so pokazale največjo požrtvovalnost. Povsod je vladalo veselje in priznati se mora, da smo bili ta večer res kot i v lovskem raju. Lovski Na zdar!
nevne vesti
-r Nezaslužena pohvala! V zagrebškem »Obzoru« smo nedavno čitali te-le grenke pritožbe: »Zagrebčani trujejo in kvarijo ves hrvaški narod.Ako bi bila vsa Hrvaška taka, kakršne so štiri petine Zagrebčanov, bi hrvaškega naroda več ne bilo. Stopite v neke baje naše prve hiše, a ne boste našli v njih niti ene hrvaške knjige. V Zagrebu so bogate stare hrvaške rodbine, ki še niso nikoli kupile niti ene edine hrvaške knjige. Poglejte si samo knjigarske izloge: slovanskih knjig v njih ni niti sledu. Lahko trdimo, da je potreba književne zgodovine pri naših kmetih večja, kakor pri večini žalostnih naših takozvanih inteligentnih Zagrebčanih. Toda ako mislite, da ti barbari za to prezirajo domače, ker poznajo tuje, se varate. Oni sicer brbljajo nemško, toda o nemški pro-sveti vedo toliko, kakor o naši; oni so med nami Nemci, med Nemci pa so ti ljudje »dumme Kroboten«, neumni Hrvatje. Kaka razlika med nami in drugimi Slovani! Srbija je nas že pred 20 leti prehitela. A ako bi kdo trdil, da je to za to, ker je Srbija svobodna, evo vam preko Sotle bratov Slovencev: kako čitajo knjige s vose »Matice«, kakšni so to gospodarji in trgovci! Kakšno korist nam donaša vseučilišče, ako nimamo prosvetljenega in izobraženega občinstva? V Ljubljani imajo srednji književniki več zaslužka (?!), kakor pri nas oni redki, katerih dela tiska »Matica Hrvaška«. Mi tu ginemo od glada. Ne izgovarjajte se na siromaštvo, zakaj ti ljudje imajo za budalo-sti in neumnosti še preveč denarja. Mi imamo sicer krasen narod, divne, dične poedince, toda nimamo občinstva, inteligence. Naša takozvana inteligenca je zakleta protivnica vsa% komur, ki misli s svojo glavo, dere za vsako večino in se da voditi samo od nizke sebičnosti. — Žalostna slika in čisto nič ne dvomimo, da bi ne bila vsaj v bistvu tudi resnična. Priznavamo, da so pri nas Slovencih razmere vsaj za spoznanje boljše, toda takšne pa še vedno niso, da bi se smele stavljati drugim za zgled. Zakaj, če smo odkritosrčni, moramo priznati, da so pri nas razmere boljše samo za najtanši las, kar pa nam prav gotovo še ne daje prav nobene prednosti pred Hrvati. Narodna brezbrižnost, narodna neodločnost, ginevanje narodnega ponosa in narodnega navdušenja, vsa ta zla so se razpasla tu in tam, na Slovenskem prav tako, kakor na Hrvaškem. Nimamo torej prav nobenega vzroka, da bi drug drugemu kaj očitali, eno pa je nam čisto gotovo skupno, da iščemo leka, kako odstranili ono zta ki zastruplja naše javno življenje!
+ Hrvati, Srbi in Slovenci. Pod tem naslovom piše spljetsko »Naše Jedinstvo«: »Nekateri listi, srbski ir hrvaški — pišejo v zadnjem času samo o hrvaško - srbskem edinstvu, Kaj razumemo pod hrvaško - srhj skim edinstvom? Da Hrvati in Srb? žive složno in da nastopajo složno v tej državi. Za kaj? Za svoj ideal! In ta ideal je jugoslovanstvo. Drugega ideala ni. Brez ideala ni navdušenja za nobeno akcijo. Brez navdušenja propada vsaka politika, tudi najreaJU nejša in najpozitivnejša. Treba se bo vrniti na pota naših starih. Stross« mayer je bil prorok Jugoslavije; Starčevič vitez hrvaškega prava. Prepirala sta se in podirala, toda pred smrtjo sta se sporazumela in složila. Borba za jugoslovanstvo je tudi borba za hrvaško pravo, a bot«
ba za to Je tudi borba za jugoslovanstvo. In kako naj iz tega jugoslovan-stva izključimo Slovence in zakaj?! Zakaj, ko vendar Slovenci sami hočejo z nami, ko hočejo skupno t nami delovati za ta ideal! Zakaj govorimo potem o hrvaško - srbskem edinstvu, a ne tudi o slovenskem?!
V teh dneh tega ne razumemo. Med Strossmaverjem in Starčevičem je nekoč Hrvaška zrla tudi dr. Svetoza-ra Miletiča, da se je boril za njene pravice. A stari Slovenci so se vedno borili, so vedno ljubili Hrvaško. Te ljubezni pečat sta nosila na sebi umni in nepozabljivi Vraz in Šulek. Će smo samo za hrvaško - srbsko edinstvo, potem moramo odbiti od sebe vse Slovence. Njih poldrugi milijon! Slovence, brez katerih bi se za nas v Trstu niti ne vedelo več; Slovence, ki bijejo najtežjo borbo kot prsna obramba vsega avstrijskega slova^stva, ker žive na periferiji. Ako hočemo odbiti Slovence, bomo odbili tudi pravaše. Oni žele nekaj višjega, kakor je hrvaško - srbsko edinstvo in imajo tudi razlog za to. Še enkrat naglašamo: Sedaj je v ospredju vprašanje Hrvaške, ki je obenem tudi jugoslovansko. HrvaŠka ima vse predpogoje in državne atribute, da postane v monarhiji nekaj velikega. Ne more pa to postati brez pomoči Slovencev in Hrvatov, kakor tudi ti ne morejo ničesar doseči brez podpore Hrvaške. Naj nas privedo k zavesti balkanski uspehi. Uspehi z orožjem. Ako hočemo v monarhiji uspeti, moremo to doseči samo s slogo, s taktom in pametjo. To troje je naše orožje ...« Izvajanja spletskega lista odgovarjajo tudi našemu nahranili.
+ Vseslovanska visoka šola v Solunu. V zadrskem »Narodnemu Listu« priobčuje dr. Nikola B j e 1 o -v u č i č iz Berolina članek, kateremu je dal naslov »Vseslovanska visoka šola in hram sv. Cirila in Metoda v Solunu«. V tem članku piše dr. Bjelo-vučić med drugim: »Sveta brata Ciril in Metod sta položila temelj tako slovanski kulturi, kakor slovanski politični svobodi. Ali je mogoče, da bi se ,res slovanski rod častneje oddolži! svojima prosvetiteljema, kakor da jima v ročnem njihovem mestu v Soli! nu postavi spomenik, tako sijajen, da bi ves svet vedel, odkod je izšlo prvo solnce slovanske kulture. Kakor postavljajo drugi narodi svojim velikim prosvetiteljem spomenike, tako moramo mi Slovani zasnovati veliko skupno kulturno ustanovo na čast slovanskih apostolov v njihovem rodnem mestu, osvojenem od turške sile, a sedaj zopet povrnenem krščanstvu in evropski kulturi. Moj načrt je potekel iz želje, da bi s tem pokazali svoje čustvo vdanosti in hvaležnosti nasproti \elikima našima učiteljema, da se s tem ovekoveči za vse čase zmaga krščanskega orožja nad polu-mescem in nad robstvom in da bi bil Ciril-Metodov zavod in hram naše slovensko zbirališče, ki bi vplivalo na zbližanje vseh Slovanov v kufturi in ki bi tudi lahko dovedlo do edin-stva vzhodne in zapadne slovanske cerkve, za Čemer že davno teže vsi veliki duhovi zapadnega in iztočnega sveta. Kaj se naj stori in kdo naj to stori? Povedal bom svoje mnenje, potem pa naj odločiio tisti, ki to nai-bolje znajo in razumejo. Slovani bi morali zgraditi velik hram božji aa čast sv. Cirilu in Metodu, hram, ki bi nadkrilil po svojem sijaju sv. Sofijo v Carigradu. Bogati ruski narod bi v tem oziru lahko največ prispeval. Poieg hrama bi se morale ustanoviti slovanske visoke šole, ki bi se naj imenovale »Ciril - Metodovi zavodi«.
V teh zavodih bi se naj učila staroslo-venska književnost za slovansko du-hnvništvo; za posvetne sloje pa bi bila slovanska visoka šola politična šola. Mi Slovani potrebujemo tako šolo, ker je pri nas toliko nerešenih državnopravnih vprašanj, zlasti pn katoiiškili Slovanih. Taka visoka šola obstoji samo v Parizu. V tej visoki šoli bi se naj razen politike in slovanskih jezikov učila tudi trgovska politika, za katero ima Solun — mesto ob morju vse pogoje.Da bi morali v to prispevati gmotno in moralno vsi Slovani, to je jasno. S tem bi se oddolžili velikemu spominu slovanskih apostolov, a imeli bi obenem svoje privlačno zbirališče, odkoder bi črpili nove moči za borbo p-oti tu-iinstvu. V tem podjetju bi morali biti edini državniki, učenjaki in cerkveni dostojanstveniki, vsi združeni, da se osnuje nekaj tako velikega in lepega, kakor je bila veličanstvena in lepa — narodna ideja — sv. Cirila in Metoda.« — Bjelovučičev predlog, dasti njegov drugi del, je vreden, da se o njem razpravlja. Slovanska visoka politična šola bi bik res za Slovane velikega pomena in če bi se ta velika ideja uresničila v zibelki slovanske kulture v Solunu, bilo bi to tem pomenljiveje.
4- Uničujoča sodba o avstrijskih Nemcih. »Die Jungliberalen BUttter«, glasilo državne zveze nacijonalno-h-beraine mladine v Nemčiji« so priobčili te dni Članek o avstrijskem prestolonasledniku in o njegovi politiki.
V tem članku pravijo tudi med drugim to-le: »Posebna usoda lebdi nad
avstrijskimi Nemci in njihovimi političnimi težnjami: Že desetletja niso imeli nobenega voditelja, katerega politične sposobnosti bi presegale skromno povprečnost... Pomanjkanje na voditeljih skušajo prikriti s tem glasnejšim kričanjem... Velik del avstrijskih Nemcev je pozabil politično misliti, avstrijski Nemci trpe sploh vsled politične nerazumno-sti!... najboljši njihovi elementi so se zagrizli v slepo - besno sovraštvo proti habsburški hiši in računajo z združenju s svojimi brati v rajhu. Toda prav ti elementi so, ki bodo največ zakrivili, ako bo nemštvo v Avstriji še več izgubilo na svojem političnem vplivu.« — Tako sodijo v rajhu o naših Nemcih: samo dvomljivi elementi so to, ki ne znajo niti politično misliti, ki nimn!" ž** de setletja nobenega sposobnega voditelja in ki vrhu tega še škilijo preko črnožoltih mej na Prusko! Kakšen krik in vik bi nastal v nemških listih, ako bi mi kaj takšnega očitali našim ljubim sodržavljanom Nemcem. Zato smo radovedni, kaj bodo avstrijski nemški listi odgovorili na očitanje lista »Die Jungliberalen Blatter«, da avstrijski Nemci škilijo preko meje in da goje »slepo besno sovraštvo proti habsburški hiši«!
+ Čuki pojdejo v Rim. Letos bodo v Rimu slavnostno obhajali 1600 letnico, kar je cesar Konstantin »z vso silo zatiranemu in v katakombe skritemu krščanstvu dal pravico javnosti in popolno svobodo.« Razume se pač, da bodo priredili naši klerikalci posebno romanje v R»m in so dotični odbor že ustanovili. To not žeb peljati posebno moške v Rim in sicer v prvi vrsti Čuke, ki imajo upanje, da jih bo papež posebej soreiel. No, sveti oče — to bo gledal, če bo videl Čuke!
— Župnik Andrej Petek t. 30. prosinca t. 1., na   »debeli četrtek«, smo položili   pri   ljubljanskem Sv. Križu k večnemu počitku moža poštenjaka, zlatomašnika in župnika v p. Andreja Petka, SOletnega starca, enega izmed onih, danes že zelo redkih reprezentantov tiste struje tolerantnih duhovnikov iz polpretekle dobe, ki so istinito umeli svoj vzvišeni poklic in bil3 ljudje   med ljudmi. Rajnik ni bil   v   semenišču zaman učenec Pogačarjev in Zamejcev, zaman ni imel za ordinarija blagopo-kojnega Wolfa, mož vrljakov, ki so mu bili vzor. — Prominulerrm Petku je tekla zibel v Pihnici, kjer   je dne 26. listopada   1833. 1.   zagledal luč sveta.   Po   dovršenih gimnazijskih Študijah je vstopil v bogoslovje in bil dne 25. mal. srpana 1S5S. 1. posvečen v duhovnika.   Prvo kaplansko službo so mu odkazali pri Sv. Križu poleg Kostanjevice, potem v Škoci-janu in drugod.  DoJoro vrst^ let je župnikoval na Polšniku, kjer je za-menil to župo z ono  pri   Sv. Križu poleg Litije. Tu je 1908. 1. pel svojo zlato mašo in listopada 1910. 1. stopil v stalni pokoj.   Umirovljenec se je naselil v Ljubljani, kjer je   28. prosinca t. 1. končal svoj zemeljski tek. Umrl je za rakom v goltancu. Pred poltretjim mesecem je še maševal in dva dni pred svojo smrtio še puŠil iz svoje neločljive lesene pipe. Pokojnik je bil omikan, ljudomil in tolerasten mož, stara korenina: imel je blago srce in odprto, radodarno roko. Kjer je služil, so ga čislati in ljubili ne samo ožji stanovski tovariši, nec;o tudi priprost; narod, kateremu je bil skrben oča v pravem pomenu besede. Veselega družabnega dovtipneža, ki je rad in pogosto zahajal i rr.ed posvetne inteligentne kroge, njegovih solienih, pristno ribniških šal, ki jih je kar sipal iz rokava, se  še danes radostno   spominjajo   njegovi stari znanci in prijatelji tam na bregovih zelene Save.   Prijazen spomin mu ohranimo   posebe Še   stari »jogri« Nimrodovi, ki smo svoječasno v bližini njegovi po polšniških hribih, v Ameriki, na Dolgi   njivi, Žampohu, itd. pošiljali razni divjadi smrt in pogubo iz risanih cevi. — S pokojnikom sva se zadnjič  sešla  pred dobrimi dvajsetimi leti.  Tedaj me je prinesla noga skozi Sv. Križ. Tam pred cerkvijo se je pojavila markantna postava starca Petka. Moral sem ž njim v župnišče.   Po starem običaju   mi je vprvo prinesel priljubljeno viržinko in šilo slivovke, sam pa si zapalil ne-razdružno   posestrimo,   lulo dolgo-cevko. Izrazil sem mu svoje začudenje, češ, čemu si na stara leta zamenjal prejšnjo rovtarsko župo z enako v hribih, ki je tudi zabita s plankami. S križem sem pričel, je odgovorih cikajoč na svojo prvo službo, s križem bom končal!   In uresničilo se je to! Jaz pa pristavljam tem besedam danes: In pri Križu boš počival, brate. Have, pia anima! Harambaša.
— Slovenskim zdravnikom! V narodno ugroženem kraju na Slovenskem potrebujejo slovenskega zdravnika, ki bi se brigal tudi za javno življenje. Letna plača 3000 kron se mu jamči. Pojasnila daje narodno obrambno društvo »Branl-hor« ali pa uredništvo »Slovenskega Naroda«.
— Umrl je v blazniei v Feldhofu pri Gradcu bivši črkostavec in član opernega zbora slovenskega gledališča g. Filip Kranja Lani se mu je omračil um, sedaj ga je pa — šele 36 let starega — vsega trpljenja rešila smrt. P. v m.!
— Nagloma ]e umrla odvetniku g. Božidarju V o dušku 131etna hčerka stara 13 let. Pogreb v soboto je pokazal, kako splošno je sožalje s prizadeto rodbino.
— Potovanje slovenskih učiteljev na jug. Ker je pred dvema letoma od Slov. Šolske Matice nameravano potovanje na jug zaradi grozeče kolere moralo izostati, namerava imenovano društvo odrediti to potovanje v letošnjih glavnih počitnicah, in sicer približno v času od 24. avgusta do 8. septembra. Upati je, da bodo gg. učitelji in učiteljice, ki imajo v tem času še deloma šolo, dobili od pristojnih oblasti dopust. Program potovanja je isti, kakor je bil svoječasno razglašen v »Učiteljskem Tovarišu« m »Ponotniku«, namreč: Trst, Pulj, Mali Lošinj, Zader, Šibenik, Spljet, Hvar (Lešina), Vis, Ko-misa, Gruž, Dubrovnik, Kotor, Novigrad, Mostar, Sarajevo, Jajce, Banjaluka, Zagreb. — Stroški za osebo bodo približno 200 K (vožnja, hrana in prenočišče). Potovanje se vrši le, če se oglasi najmanj 30 udeležencev, ki vpošljejo Slovenski Šolski Matici na račun do konca majnika 1913 po 100 K, ostalo na v mesečnih obrokih. Kdor se oglasi, dobi vplačani denar le tedaj nazaj, če bi se potovanje sploh ne moglo izvršiti. — Slovenska Šolska Matica.
— Iz Simon Gregorčičeve iavne ljudske knjižnice v Ljubljani, Wo!fo-va ulica 10/L se je izposodilo meseca Januarja 1913. 1075 strankam 3041 knjig. Povprečno na dan 98. Za 1319 knjig več kot meseca januarja 1. 1912 in za 871 kniig več kot meseca decembra 1. 1912. Knjižnica je odprta za občinstvo vsak delavnik od 4. do 8. ure popoldne in ob praznikih ter nedeljah od 9. do 12. ure dopoldne. V zadnjemu časa je kmižnica nakupila veliko število novih knjig. Tudi ruski pisatelji so zastopani, kakor: Čehov, Oončarov, Oogolj. Puškin. Ljeskov in Danijerskijev to v originalu. Km^nica si je nabavila potem romane Fr. Oerstackeria, zgodovin-ko politične John Retcliffa, romane L. Gan^hoferja in L. Anzengruberja, ooleg teh še veliko drugih pisateljev. Knjižnica je dostopna vsakomur. Izkaznica in vpisnina s katalogom vred stane 90 vinarjev in za vsako knjigo nristojbina 5 vinarjev. Knjižnica izreka tem potom vsem g. darovalcem, ki so poklonili knjižnici kako knjigo. iskreno zahvalo in želi, da bi našli mnogo posnemovalcev. Knjižnica tudi kupuje antikvaricno knjige; posebno slovenske lenoslovne.
Z Viea se nam niše: Včeraj je nriredilo klerikalno društvo v svojem društvenem domu igro. Občinstvo se je k predstavi tako trlo, da so morali igro odpovedati. Prišlo je vseca skupaj menda pet oseb. Ubogi natri! Tudi klerikalni backi ne marajo nustno nedeljo igre, marveč se raje sučejo na plesu, kjer je vsekakor zabavneje. nego na pustno nedeljo noslušati suhonarne klerikalne igre. Klerikalcem rečemo: prav ste storili, ubogim natrom pa naše sožalje na Dogorišču pustne nedelje.
Posestvo Tomaža PavŠlarja v Kranju se proda na javni dražbi. Dražba se bo vršila pri okrajnem sodišču v Kranju dne 6„ 7. in ako bo potrebno Še 8. t. m., vsakokrat ob 9. dopoldne. Vse posestvo je cenjeno na 239.176 K. Najmanjša ponudba znaša 159.8$r> K. Pripomimamo, da je tudi na prodaj mlin s hišo v Kranju in da se je posestvo razdelilo na 19 arondiranih skunin, da se s tem olajša nakup. Plačilni pogoji so jako ugodni: najvišji ponudek je namreč treba plačati šele v 4 mesecih po nravomočnem domiku, torej šele kakšnih 8 do 9 mesecev po nakupu.
Kočevska človekoljubnost. Pred par dnevi pridirjal je kmečki voz opoldne pred kočevsko železniško postajo, neka žena stekla je k vlaku, ki se je ravno začel premikati. Bilo je že prepozno, žena je ostala v Kočevju. Pred nekaj meseci prisopihal je pa orožniški nadporočnik na postajo, tudi ko je vlak opoldne odhajal. A glej čudo, nadporočnik ni zaostal, ker je vlakovodja vlak vstavil! Naravno, ker pri Nemcih kmet in osobito kmečka ženska ni vpošteva-nja vredno bitje.
V Toplicah pri Novem mestu na pošti vlada skrajni nered. Urša živi samo za marinarice, za Rezarja in za Planka pašo.Ondi oddana pismo izginejo brez sledu. Vaš cenjeni, na mene naslovljeni list, dobivam dva in tudi tri dni prepozno, in sicer preko »Ur-šnih« sel. Urša že ve, kaj defla. Namesto »Naroda« dobivam »Domo-. ljuba«. Moja pisma pa sploh nikomur več ne dostavlja, kar izginejo. Med 22 in 28. januarjem odposlanih šest pisem ni dospelo niti eno na naslovnika. Vsa so izginila. Pač izredno uradno poslovanje. Slavno poštno ravnateljstvo bodi s tem opozorjeno
na skrajno neredno in nedopustno manipulacijo. Proč z Uršo! t
skof kot stavblteij za podrte cerkve. Poroča se nam: Nedevno te- j ga je »Slov. Narod« poročal o zanimivi razliki, ki jo je napravil topliški župnik med podružnicami sv. Antona in sv. Martina. Tam, kjer božja služba ne nese drugega, kakor par krone, se stavi sv. opravilo pod pogoj, da se v bližnjih gostilnah ne sme plesati. Glede podružnice sv. Antona pa tega pogoja treba ni, ker sv. Anton prinese 400 K za prašičje meso in ves ta denar gre v cerkveno malho, oziroma župnikov žep. Temu poročilu je dostaviti glede praznovanja sv. Antona še zaključek. V tej, vsem topliškim gostom kot priljubljeni izlet znani cerkvici se nahaja namreč kor, ki je že tako slab, da je kaplan že lansko leto spodil ljudi doli, ker se je opravičeno bati, da se kor podere. Ljudje so si večkrat drznili župnika opozoriti, naj se kor popravi, da ne bo kake nesreče. Ali vselej je denarja manjkalo za to. No, zdaj pa, ko so ljudje videli, kakšen imeniten skupi-ček je zadnje praznovanje cerkvi do-neslo, so gotovo računali, da se bo denar vporabil za to neobhodno potrebno popravilo. Pripovedujejo pa: Ko je cekmošter prinesel župniku denar, si je v vsi hlapčevski ponižnosti dovolil žuonika opozoriti, češ, gospod fajmošter, kor bo treba popraviti. Gospod fajmošter pa so dejali: O tisto ima še čas. Zakaj to morajo sam gospod škof preje pregledati če je poprava res potrebna. — Ubogi škof! Že toliko nujnega ima opraviti, zdaj bo moral svojim župnikom še stare kore nonravliati!
Regulacija potoka Nikave v Idriji. To, za mesto Idrijo iz asanačnih in olepševalnih ozirov velevažno vprašanje se je v predpripravlialnih delih vendar pomaknilo za korak naprej. Kakor znano, je deželni stavbni urad že leta 1910. izdelal načrte za regulacijo Nikave v Idriji. Načrti so se bili predložili poljedelskemu ministrstvu, ki pa je zahtevalo predelavo načrta, ker pride za njegov prispevek v poštev samo regulacija v ožjem pomenu te besede, s projektom združena kanalizacija mesta pa ne. Deželni odbor je po predlogu svojega stavbnega urada ob prilogi projekta predlagal vladi, da se naj uravnava hudournika Nikave izvrši v celotnem okviru projekta, ker to zahtevajo lokalni interesi in je za mesto Idrijo v prvi vrsti potrebna dobra kanalizacija, ki se ne da drugače izvršiti, kot v zvezi z uravnavo Nikave. Ako pa se že hoče v svrho določitve bodočih prispevkov po predlogu deželne vlade deliti proračunjenc stroške na stroške za uravnavo samo in na stroške za kanalizacijo, odpade na kanalizacijo okrogli znesek 60.000 kron, ostanek v znesku 145.000 kron pa na uravnalna dela kot taka. Stroške za tlakovanje dna struge ie pa prištevati uravnavnim stroškom, ker je tlakovanje dna neizogibno potrebno radi velikega strmca (8—59%) uravnane struge. Deželni odbor priporoča skupni pregled projekta na licu mesta, kakor ga prediaga deželna vlada. Termin naj določi vlada sama ter povabi k niemu zastopnike vseh, na regulaciji Nikave interesiranih oblasti. Deželni odbor je obenem naprosil deželno vlado, da pri c. kr. poljedelskem ministrstvu izposluje čim višji državni prispevek. Z zadovoljstvom jemlje idrijsko prebivalstvo to poročilo na znanje. Stvar deželne vlade je sedaj, kako se pospešijo predpripravna dela za regulacijo idrijske Nikave, ki je nujna iz zdravstvenih ozirov za idrijsko mesto. — Upamo, da se v najkrajšem Času razpiše lokalni ogled na licu mesta v Idriji in pri tem doseže potrebni sporazum med prizadetimi interesenti. Če se izvede regulacija Nikave, bo Idrija vsaj malo deležna 15milijon-skega deželnega posojila, kojega bremena bo ravno mesto Idrija nosilo v veliki meri.
Živinski in kramarski semenj v Zagorju ob Savi se vrši radi nedelje, ki je dne 9. februarja, drugi dan t. j. v ponedeljek, dne 10. februarja.
Kinematograf »Ideal«. Drama »Tujska legija« je nad vse pričakovanje dobro uspela, se predvaja samo še pri današnjih predstavah in je posebno za mladino jako poučna, ker nam predočuje, do kakih neprilik privede lahkomiseljnost rnfade ljudi. — Tudi ostali spored je jako lep in priporočljiv. — Jutri nov spored s krasno, učinkovito dramo »Črna maska«.
Tujski promet v Ljubljani. Meseca januarja je prišlo v Ljubljano 4975 tujcev, 299 več nego v istem mesecu lani in 641 manj kakor me- , seca decembra. Nastanilo pa se je v hotelu Un^on 1351, Slon 1078, Lloyd 316, Cesar avstrijski 223, Ilirija 168, Malic 148, Južni kolodvor 145, Štrukelj H2, Tratnik 76 in v drugih gostilnah in prenočiščah 1358 tujcev, — Bilo jih Je pa s Kranjskega 1116, z Dunaja 979, iz slovenskih dežel 1045, iz dežel češke krone 143, iz ostalih avstrijskih dežel 905, z Ogrskega 161. s HrvaŠkega in Slavonije 352, iz
Bosne in Hercegoivne 42, iz Nemčije 79, iz Italije 36, iz Rusije 4, iz Anglije 3, iz Francije 6, iz balkanskih držav 7, iz Romunske 2, iz ostalih evropskih držav 35, iz Severne Amerike 19, iz ostale Amerike 4 in iz Azije, Afrike in Avstralije 3 tujci.
Že zopet tatvina Iz izložbenega okna. V soboto zvečer je neznan tat odprl izložbeno okno trgovca Ferdinanda Schmidta in iz njega ukradel 6 električnih svetilk in meden brivski aparat.
Tri ročne pleskaste torbice so bile ukradene v Grumovi jami pri novi stavbi. Pred nakupom se svari.
Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 49 Slovencev in 50 Hrvatov; iz Amerike pa je prišlo 16 Slovencev; 10 Hrvatov je šlo v Heb, 25 Kočevarjev pa se je povrnilo z Dunaja.
Izgubljeno in najdeno. Služkinja Frančiška Mežan je izgubila rjavo usnjato denarnico, v kateri je bil bankovec za 10 K. — Postreščkinja Juli-jana Dolenec je izgubila črno denarnico z malo vsoto denarja. — Stražnik Ivan Petrič je našel sčipalnik. — Narednik Karel Zapletal je našel! črno'svilnato pumpaduto. — Poslovodja Martin Guček je našel denarnico z manjšo vsoto denarja.
Narodno obramba.
Odbor narodnoobrambnega dru* šUa „Branibor" se je konstituiral tako-le: Aleksander Hudovernik, c. kr. notar, predsednik; Rasto Pu-stoslemšek, urednik,podpredsednik; Ant. Jug, lic. profesor, blagajnik in Ante Beg, pot. učitelj, tajnik.
Društvena naznanila.
Najtežavneje je pri vabljenju na razne priredbe vse povabiti, a nobenega ne izpustiti. Ker pa to absolutno ni mogoče, upamo da nam nihče ne zameri in pride vsak napreden in zaveden Slovenec in Slovenka na Sokolovo jubilejno maskarado, kajti dostop ima vsak kdor je naših misli brez razlike stanu. Pa tudi žal ne bode nobenemu posetniku, saj bo na tej maskaradi nekaka revija mask iz vseh dosedanjih priredb. Da bodeš pa lahko vstrajal do zgodnjega jutra je Sokolov odbor poskrbel kar najbolje za pristno domačo kapljico in dober prigrizek. Skrbi pusti naj vsakdo doma, samo malo dobre volje je treba imeti in vsakdo se bode zabaval kar najbolje prav bratsko.
Reservirani sedeži na galeriji za jubilejno maskarado ljubljanskega Sokola dobivajo se v predprodaji pri tvrdki Gričar & Mejač v Prešernovi ulici. Sedež stane 1 K 50 vin.
Ženski telovadni krožek Soko-la I. V sredo, 29. januarja je imel ta krožek svoj prvi občni zbor. Dr. Pe-stotnik, ki pozdravi vse navzoče — bilo jih je 30 — razloži nakratko pomen ženske sokolske telovadbe, omeni zapreke, ki jih je imel krožek v prošlem letu in se spomni tudi umrle sestre Anice RemiČeve. — Tajnica omeni nedeljske izlete, vaditelj-ski tečaj, čajeve popoldneve. — Načelnica poroča o obisku telovadbe na Ledini in na liceju, ter pove, kaj vse se je telovadilo. — Iz blagajničarki-nega poročila so razvidni dohodki in stroški v letu 1912. Čistih dohodkov je 400 K 44 v, skupna gotovina 769 kron 34 v. Volitve: starostinja gospa Marija Trškanova, načelnica sestra Trma Petkova; odbornice: gospa Marija Klobučarjeva in sestre: Marica Novohradska, Vida Podkrajško-va, Pavla Jermanova, Marica Paiko-va, Iva Varškova; namestnice: sestre Marija Gorenčeva, Mara Pla-ninčeva, Minka Černetova; preglednici računov: sestra Mici Kržetova in sestra Franja Širceljeva; zastopnik Sokola I. brat dr. Pestotnik. — Sprejeta so pravila »Žen. tel. krožka« v smislu »Sokolskega Vestnika«, III. let., št. 3, stran 87, in s tem definitivno določeno razmerje »Žen. tel. krožka« napram društvu Sokola I. — Ženska telovadba je pri Slovencih še v povojih. Če se bo pa naše ženstvo zavedalo velikega narodnega in soci-jalnega pomena ženske telovadne organizacije, s svojim pristopom pokazalo umevanje sokolstva tudi za ženstvo, se bo naša stvar hitro razvila.
Politično In izobraževalno društvo za dvorski okra! izreka vsem, ki so v zadnjem času darovali knjig za njegovo knjižnico, iskreno zahvalo, osobito pa velecenjeni rodbini Filip Supančičevi, g. poštnemu blagajniku Rajko Arcetu, g. strojniku Rado Korenetu, g. žel. nadzorniku Josidu Mazj, g. zdravniku dr. Ivanu Oražnu in g. profesorju dr. Josipu Pipenhacherju. Ker se poset knjižnice množi od dne do dne in nujno potrebujemo še dobrih knjig, da lahko zadovoljimo vsem zahtevam obisku-jočega občinstva, vabimo vse p. n. okrajane in somišljenike,da pristopijo v krog knjižničnih podpornikov. Knjige se oddajajo lahko v društvenem lokalu Pred igriščem 3 ali pa se naj po dopisnici naznani društvu, da
pošlje po nje. Društvo kupuje tudi stare, a dobro ohranjene knjige ob knjižničnih poslovnih urah, t j. vsako sredo od 6—8. zvečer ln ob nedeljah in praznikih od 10—12. dopoldne.
Občni zbor ^Slovenskega lovskega društva" se je vršil v nedeljo popoldne in sicer v steklenem salonu restavracije na juž. kolodvoru. Zbralo se je lepo število lovcev, zborovanje je vodil predsednik društva g. dr. Lov-renčič. Po kratkem nagovoru se je spomnil med letom umrlih članov in sicer gg. Kunstelj, Rudesch Ka-rol.Zvan, dr. Neuberger iz Loža, Peric in Kocjančič. V znak so-žalja so navzoči vstali. Predno je prešel na običaini dnevni red je pojasnil zadevo z Zelenim križem. Društvo namerava namreč osnovati poseben fond pod tem imenom, ki ga bo vodilo društvo ločeno in ki je doložen za podporo vdovam in sirotam lovskih uslužbencev. — Društvo se lepo razvija, ima že blizo 800 članov, lepo napreduje tudi društveno glasilo .Lovec". Kljub temu pa se mora pribiti, da je še nebroj slovenskih lovcev po Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, ki še niso včlanjeni, da nekateri niti ne vedo, da imajo slovenski lovci svoje društvo in svoje glasilo. Med tetom sta pristopila k društvu dva nova ustanovna člana in sicer gospod A. R a h n e, notar v Lukovici in vitez Gorup na Reki. Iz blagajnikovega poročila g. M a r t i n c posnamemo, da je imelo društvo v minulem letu 4906 K 9 vin dohodkov in 4483 K 75 vin. izdatkom. Društvena gotovina znaša 540 K 56 vin., promet pa 9531 K 6 vin. O gospodarskem stanju društva pa je poročai gospodar dr. Poncbšek. Na predlog preglednikov so podelili zborovala absolutorij blagajniku in odboru. Blagajniku se je izrekla še posebna zahvala za njegovo požrtvovalno delo. Z vzklikom so bili nato voljeni za predsednika g, dr. Lovrenčič, za podpredsednika g. Urbane in ves stari odbor z edino ;rcmembo, da je bil izvoljen na mesto g. Lavriča g. dr. Iv. Tavčar ml. in za namestnika revizorjev gg. Ravnih ar in Bolta v zar Pri samostalnih predlogih se je razvila živahna debata o internih društvenih zadevah nakar je predsednik zborovanje zaključil.
„Veliki pustni korzo"- katerega j j priredilo pevsko društvo .Slavec4* v nedeljo zvečer v unionski dvorani, je kot običajno vse Slavčeve prireditve, nepričakovano dobro uspel. V lepo, predpustni maškeradi popolnoma primerno, okrašeni dvorani se je zbralo že takoj po 9. uri r.ebroj najrazličnejšega občinstva. Pred vsem nas seveda zanimajo na maškeradi maske. Priznati se mora, da so nas maske iznenadile. Bilo jih je čez 260 in nekatere izmed njia so bile res prav lične in intere-sante. Prišle so razne skupine lepih domin, predrzne jahalke, lepi harlekini, punčke, kmečka dekleta, zelo ukusne narodne noše, sreča je sipala svoje darove in v njenem spremstvu je bil denar, dalje so bili v veseli družbi lični Pierotti, različni klovni, lepe Ko-rošice in Kranjice, biserji, angelji in metuljčki spremljevani od lepih kra-guljčkov. Posetila je maškerado nagajiva mefistinja, Judinja, Španjolka z aeroplanom, pikova dama in marketen-derica z Balkana. Prišel je star profesor, ki je moral večkrat karati poredneža Morica in Makselna in spretnega ko-turača. Prišli so tudi Turki iz Londona in med njimi Mahmud Šefket paša z raznimi huzarji. In med to krasno-brojno družbo so se pomešali vsi drugi, ki ljubijo ples in zabavo in zavladalo je po dvorani razkošno veselje, da bi lahko dejal, da se je spremenila dvorana v raj predpustnega veselja. Zanimiv je bil obhod mask, ki so ga otvorili štirje trobentači na fanfare, za katerimi se je razvrstila cela ta pestra vesela družba. Plesali so do jutra. Prvo Četvorko je plesalo 140 parov, drugo 228 pri besedi pa je bilo čez 40 karejev. Igrala je Slov. Filharmonija in znana kmečka godba. Kratko, maške-rada ie sijajno uspela in gotovo je bil vsak zadovoljen ko se je vračal po kratkih urah vesele in neprisiljene zabave domov. Veselica pa je tudi materijelno dobro uspela kajti prodalo se je čez 1200 vstopnic.
Zveza slovenskih javnih ljudskih knjižnic se je ustanovila včeraj dopoldne na občnem zboru v restavraciji pri .Novem svetu" ter je bil izvoljen bledeči odbor: Borštnik, Breznik, Klaus, dr. Mole, Petrič, Pučnik, Ribnika r, Rode, Novemu odboru se je poverila naloga, da preosnuje pravila tako, da bodo mogle pristopiti Zvezi vse društvene knjižnice in da bo tudi podpiranje knjižnice od strani posameznikov omogočeno z rednimi prispevki. Zvezi se je do sedaj priglasilo 130 članov.
Iz društva inženirjev v Ljubljani. Dne 31. m. m. je predaval v „D. I. v L4* ob znatni udeležbi g. prof. VVesler o reformih srednjih Šolah. Predavanje o reformih srednjih šolah v našem inženirskem društvu ima poseben pomen, ker znano je vobče, da so baš inženirji izprožili to misel v Avstriji. Stalna delegacija avstrijskih inženirjev je že leta 1901 povzročila, da se je vpeljala opisna geometrija na gimnazijah kot
postranski predmet in L 1908. je tata
delegacija dosega, da so se osnovali v Avstriji prve tipe gimnazijskih reformnih zavodov. „St. d. av. inženirjev-pa je ostala tudi do danes iskrena zagovornica teh reformnih zavodov in tako je izrazil g. prof. VVester po svojih izvajanjih o pomenu in obsegu realnih gimnazij in reformnih gimnazijah željo, da bi vršilo ,D. I. v L." v malem ono delo, ki ga vrši »Stalna delegacija" v velikem. Po vseh kronovinah eksistirajo že taki zavodi, samo pri nas se ne ganemo. Velika prednost teh zavodov je, da so abiturijentu odprte vse poti in da si torej šele v raz-sodnejši st?;osti voli svoj poklic, medtem ko si ga mora voliti sedaj naša mladina v starosti, v kateri si more niti oddaleč še oceniti težavno voljenega poklica in istotako tudi ne svojih zmožnosti. Prof. VVester je odnesel s snočnega večera zagotovila, da se bo .D. I. v L." s pomočjo profesorskega društva iu dr. prav energično lotilo tega vprašnja in da ga spravi v najkrajši dobi pred širši forum.
Olepševalno društvo v Rožni dolini je priredilo včeraj v gostilni g. Končana v Rožni dolini plesni venček, ki je bil od strani prijateljev društva prav dobro obiskan. Društvo je vse prostore okusno ozaljšalo in skrbelo za vsestransko zabavo. Dobitki so bili jako številni in lepi, tako, da so bile številke mahoma razprodane. Gospića prodajalka je imela torej prav hvaležno nalogo, katero je rešila s svojo znano prodajalno spretnostjo in ljubeznivostjo. Vladalo je povsodi pravo pred-pustno razpoloženje, ki je držalo po-setnike do poznih ur skupaj. Odbor se tem potom zahvaljnje vsem prijateljem, ki so veselico podprli bodi si z darilom ali obiskom in prosi, da ohranijo svojo naklonjenost društvu tudi v bodoče,
Pevsko društvo »Zvon« v Šrnartnem pri Litiji ima dne 9. svečana 1913. občni zbor ob 3. popoldne pri g. Zoretu v Črnem potoku z običajnim dnevnim redom. Vabite se gg. podporni člani kakor prijatelji petja k obilni udeležbi. — Pevski pozdrav.
Jeseniška podružnica Društva jugoslovanskih žel. uradnikov ima dne 16. februarja ob 3. popoldne v hotelu Triglav na Jesenicah svoj redni občni zbor. Odbor poziva svoje člane posebno pa one iz Tirolskega in Koroškega, da se občnega zbora pomo-številno udeleže.
»Sava«, društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju priredi svoj III. redni občni zbor v četrtek dne 6. svečana ob pol 8. zvečer v prostorih restavracije »Gillv«, okraj IX.. Berggasse št. 5. Prijatelji društva dobrodošli!
Akad. društvo slo*', agronomov »Kras« na Dunaju javlja, da se vrši njegov tretji redni občni zbor 6. svečana ob 8. zvečer v gostilni »Zum Kieeblatt« XVIII. Mitterberg 30.
Pposveta.
Iz gledališke p;sarne. Na pustni torek ob ob pol 6. (ne ob 6. itd. kakor je stalo v sobotnih listih) bur-leskna opereta „Orpheus v podzemlju", ki jo je občinstvo kakor drugod, tudi pri nas z veseljem pozdravilo in z burnim smehom sprejelo. — V sredo kronska predstava „Charlejeva teta" ob pol 8, v četrtek .Orpheus v podzemlju" za par-abonente.
Slovensko gledališče. Mala čo-koladarica. Francoski spisal Pavel Gavault. V soboto in nedeljo večer so igrali prvič na slovenskem odru to prijazno francosko veseloigro, ki nam kaže, kako si je dobila moža po svojem okusu temperamentna, lepa in .slabo vzgojena" Benjamina, hči tovarnarja čokolade. Cela igra se srečno drži na rahlem literarnem nivoju; v vseh osebah je izslediti dokaj karakteristike, le lastnik čokoladne tovarne Lapistolle zareže s svojo očetovsko dobrohotnostjo in zlast* s preveliko derežljivostjo v burko. Igralci so bili jako dobri. Gospod Bohuslav je zadel pravi ton veseloigre, enako gospa Kreisova, ki je bila na zunaj in znotraj umestna in prijetna. Gospod Fišer je oskrbel točno režijo, kot igralec pa je bil nekoliko težak in za veseloigro pretragičen. Gospa Bukšekova je bila po navadi dobra, enako g. Verovšek, g. Molek, g. Juvanova in drugi. Obisk je bil obakrat sreden, publika zadovoljna. P.
Književnost.
— Prvi ruski kažipot po Češkem, Moravskem in po drugih avstrijskih slovanskih zemljah, ki ga je sestavil I. V. Aleksander, je izšel pravkar v Pragi v 3. izdaji, kar pač evidentno dokazuje njegovo potrebo. Kažipot priobčuje opise in slike vseh znamenitejših čeških mest. Izmed ostalih slovanskih mest sta v »Putevoditelju« opisana samo Ljubljana in Zagreb. Kratkemu orisu Ljubljane ste pridejani dve sliki: splošni pogled na Ljubljano in mestna hiša. V opisu se opozarja na Postojnsko jamo, ne omenja pa se * Bleda. Naše mnenje je, da bi bila na-
loga »Društva za promet s tujci«, da bi preskrbelo za obsežen in zanimiv opis s slikami naših divnih pokrajin, planin in jezer v ruskem »Putevoditelju«, ki brez dvoma že v kratkem iziue v 4. izdaji.
— Rusko-češki Ust »ZvSsti«, ki ga izdaja v Pragi I. V. Aleksander, dober prijatelj tudi nas Slovencev, Je s tekočim letom vstopil v svoje drugo deseletje. List, ki si je pridobil velike zasluge za razširjenje znanja ruskega jezika na Češkem, priobčuje v letošnji svoji prvi številki dve zanimivi razpravi v ruskem jeziku: »Rusi na Češkem v 1. 1813—1823« in »Jan Hus«. Razpravo »Rusi na Češkem« je spisal znani ruski vseuči-liški profesor in navdušen Slovan Vladimir A. Francev. Vsak Jugoslovan, ki se zanima za duševno zbliža-nje slovanstva, dobi lahko list »Zvč-sti« s prilogo »Slavska Lipa« za bratsko ceno 1 krono za vse leto (mesto 5 K!). Uredništvo dopisuje v vseh slovanskih jezikih. Naslov: »Zvesti« Praga-Vršovice.
Vse tu naznanjene knjige se dobivajo v »Narodn! knjigarni« v Ljub. Hani. Prešernova •       Št. 7.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Vztrajen tat. Anton Stracin, zidarski pomočnik, rojen v Dolini, je ravno prestal zaradi tatvine 20me-sečno teško ječo. V prostosti se je zopet okoli potikal in kradel. V eni noči je napravil 4 vlome, ki se mu pa niso posebno obnesli. Ukradel je Francetu Cerkovniku zimsko suknjo, katero je imel z vlomilnem orodiem vred skrito v senu n^ nekem kozolcu, kjer je prenočeval1. Štracin, ki očitana dejanja trdovratno taji, je dobil 15 mesecev teške ječe, po prestani kazni pa pride v prisilno delavnico.
Surovi sin. Posestnik Janez Turk v Erzelju sovraži svojega 83 let starega očeta in 631'etno mater, in sicer zato, ker mu zaradi starosti ne moreta več pri delu pomagati; mater pa še posebno zato. ker mu ne pusti, da bi se oženil.Prišel je nekega večera malo vinjen domu. ter jel v prepiru svojo rnatpT- daviti in tens*'. ^ato je še očeta pahnil, da je padel. Turk pravi, da je to storil v nejevolji, kei je čisto sam nase navezan in nima nikogar, da bi mu skuhal jed. Kaznovan je bil na 14 dni ječe.
Bazne stvori.
* Posledica nesrečnih špekula-
cTj. V Bochumu sta se ustrelila pastor Luther in njegov sosod. Vzrok samomoru so bile nesrečne špekulacije.
* Napad na bančnega slugo. Iz Pariza poročajo: V petek popoldne sta napadla dva zlikovca v rue Dau-phin bančnega slugo nekega velikega bančnega zavoda ter mu oropala 55.000 frankov.
* Velik mraz. Iz Kodanja poročajo: V petek je bil v Kodanju tak mraz, kakor ga še ne pomnijo. V Kodanju je bilo — 53.3 stopinj Celzija. Ves promet je ustavljen.
• Roparska tolpa prijeta. Iz Bruselja poročajo : Policija je aretirala 33 članov mednarodne roparske tolpe, ki so vlomili v razne provinčne banke ter oropali blagajnice. Pri aretiranih so našli za več milijonov vrednostnih stvari.
• Graškl gledališči v konkurzu. Ravnatelj obeh graških gledališč Greverberg je napovedal konkurz. Mestna občina graška je prej dajala subvencije 60.000 kron, za leto 1911 12 pa je zvišalo to subvencijo na 140.000 kron, ki so jo podaljšali tudi za leto 1922/13. V soboto ni mogel ravnatelj izplačati gaž igralcem.
• Umori. Iz Moravske Ostrave poročajo: Pred par dnevi je prišel kajžarjev sin Jožef Segerski k svojemu učitelju ter mu sporočil, da je videl, kako je njegov oče pred enim tednom iz hiše ustrelil nekega tujca. Ko se je tuiec zgrudil, ga je oče še s sekiro pobil. Pri umoru mu je pomagal sosed Vojta. Ubitega sta oba oropala ter odnesla v gozd. Pri hišni preiskavi so našli okrvavljeno obleko. Segerskega in njegovega soseda so aretirali. — Iz Krakova poročajo: Topničar Philipp 28. topničarskega polka je umoril svojega tovariša Olearcsika Iz maščevanja, ker polkovnik ni njega vzel za slugo, temveč Olearcsika. Ko je službujoči nadporočnik aretiral Philippa, je ta popolnoma vojaško naznanil, da je Olearcsika ubil.
Telefonska in brzojav poročila.
MED VOJNO IN MIROM.
Izbruh volne neizogiben.
Carigrad, 3. februarja. V ofie.jalnih vladnih krogih izjavljajo, d« ]e kljub naporom velesil Izbruh vojnih operacij neizogiben.
Skader. 1
Belgrad, 3. februarja. Glasom j poročil iz Cetinja je dospela težka srbska obiegalna artilerija pred Skader, da podpira akcije Črnogorcev proti trnjavam. Iz Rusije je dospelo več milijonov kilogramov žita.
Cetlnje, 3. februarja. Kralj Nikolaj je odpotoval včeraj v Grudo. Zatrjuje se, da je vojni svet sklenil ta- j koj po poteku premirja zopet začeti z vso silo operacije proti Skadru. Pri tem bo Črno goro podpirala srbska artilerija in pehota. Trdnjava mora pasti za vsako ceno. Velike oddelke brzostrelnih topov so že postavili okrog Skadra v pozicije.
V osvobojenem srbskem ozemlju.
Belgrad, 3. februarja. Včeraj so ! odpeljali od tu več vlakov sanitetnega materijala v Skoplje in v Bitolj, kjer se zopet polnijo bolnice z bolniki. V zavzetem ozemlju razsaja strahovit mraz, kar pa še povečuje veli- j ko pomanjkanje kuriva za čete. Med | turškimi ujetniki v Negotinu se nevarno razširja legar.   Doslej je od tam nastanjenih 1000 ujetnikov, zbolelo 342 oseb, polovica pa je umrla. Tudi tri usmiljenke in enega zdravnika je bolezen pobrala. Vkljub strogemu izoliranju se je bolezen zanesla tudi v mesto.
Bomba v belgradski klavnici.
Belgrad, 3. februarja.   V tukajšnji veliki mestni klavnici so dobili bombo, katero se jim je posrečilo še pred eksplozijo uničiti. Belgradska klavnica je posebno za  časa vojne j velikega pomena, ker daje ogromne količine masti in mesa srbski in bol- j garski vojski. Ravno pred par dnevi i je naročila Bolgarska 10.000 centov masti.
Bolgarski prestolonaslednik v Dimotiki. Berolin, 3. februarja. »Berliner Tageblatt« poroča iz Soluna, da je odpotoval bolgarski prestolonaslednik Boris v Dimotiko, da se udeleži vojnih operacij.
Vojvoda Putnik. Belgrad, 3. februarja.   Šef srbskega   generalnega   štaba vojvoda Putnik se je vrnil po večdnevnem bivanju v Belgradu v Skoplje.
Boikot na Bolgarskem. Frankobrod, 3. februarja. Iz Pe-trograda ooroča »Frankfurter Zei-tuner«. da je dosnelo tja poročilo, da se širi na Bolcnrskern bojkot nemškega in avstrijskega blaga. Baje je dobilo več ruskih trgovskih krogov noziv, da nai se pripravilo za zelo tesne trgovske zveze z Bolgarsko.
Bolgarski kralj.
Bukarešta, 3. februarja. Glasom privatnih noročil iz Sofije je bolgarski kralj Ferdinand že dalj Časa tako nervozen, da ne more sprejemati nikakršnih poročil. Vsled tega in zaradi dejstva, da ministrstvo Gešov nima zadostne večine, skuša baje bolgarski ministrski predsednik sestaviti novo nacionalno ministrstvo.
Vojni ooročevalci pri turški armadi.
Berolin, 3. februarja. »Berliner Tagblatt« poroča iz Carigradn: Vrhovni poveljnik Izzet paša je odpotoval v Hademkej, da prevzame vrhovno poveljništvo nad turškimi četami pri Čataldži. Izzet paša ima dalekosežna pooblastila.Turška vlada je sporočila veleposlanikom, da v slučaju nadaljevanja vojnih operacij ne pripusti nobenih vojnih poročevalcev na bojišče. Turške oblasti bodo storile vse, da preprečiio. da se bližajo poročevalci listov bojni črti.
Srbska vojaška akademija.
Belgrad, 3. februarja. V srbskem vojnem ministrstvu se delajo sedaj priprave za izpopolnitev srbske vojaške akademije, tako da bo sprejemala v prihodnje namesto 50 vsaj 200 slušateljev. Na ta način bo mogoče nadomestiti pomanjkanje častnikov in spraviti Častniški kor na ono število, ki je potrebno zaradi pomno-žitve srbske armade. V srbskih vojaških krogih se zatrjuje, da je ena najvažnejših izkušenj te vojne, da so imele stotnije premalo častnikov.
Srbski prestolonaslednik v Sofiji. Belgrad, 3. februarja. Srbski prestolonaslednik Aleksander, ki in-spicira vojaštvo v zgornji Albaniji in je dospel, kakor smo poročali, predvčerajšnjem v Prizren, je obiskal historični samostan Dečani in odpotoval nato za dva dni v Djakovico. V njegovem spremstvu je general Jan-kovič. Listi zatrjujejo, da bo prestolonaslednik nato iz Niša obiskal bolgarski dvor v Sofiji.
Presojanje situacije. London, 3. februarja. »Times« presojajo položaj o oficijoznem članku, ki pravi, da bo vojna želo kratka in da so velesile očividno solidarič-ne. Zlasti utemeljuje to svoje nazira-nje s tem, da vladajo med Nemčijo in Angleško prijateljski odnošaji. Zlasti interesantna je vest. da pripisuje list lastnoročnemu pismu avstrijskega cesarja na ruskega carja velik pomen za ohranitev miru v Evropi I
Položaj.
Pariz, 3. februarja. Tu navzoč! grški ministrski predsednik Venize-los je izjavil, da je bila odpoved vojne za balkansko vojno potrebna, ker Balkanska zveza ni mogla pustiti svojih armad cele mesece v vojnem stanju. Padec Odrina je popolnoma gotov in ni niti potrebno, Odrina na-skakovati. Mirovna pogajanja se bodo v najkrajšem času zopet pričela,
Odrin.
Sofija, 3. februarja. Ubežniki iz Odrina pripovedujejo, da se vrše v mestu povsod spopadi med Četami, ki so za predajo Odrina in onimi, ki se branijo proti predaji. V teh bojih je bilo ubitih tudi več višjih vojaških dostojanstvenikov. Danes se zatrjuje, da se bo oblegovalna armada omejila na bombardiranje trdnjave, ker upa, da se mesto ne bo moglo dolgo braniti.
Sofija, 3. februarja. Vladni list »Mir« protestira proti temu, da bi Bolgarska zahtevala Odrin kot najskrajnejšo točko na jugovzhodni meji proti Turčiji. Teritorijalne zahteve Bolgarske so mnogo obsežnejše. Treba je rešiti še mnogo drugih, nič manj važnih vprašanj.
Svojeročno pismo cesarjevo ruskemu carju.
Dunaj, 3. februarja. Princ Hohen-lohe je imel včeraj dolgotrajno konferenco z ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom. Kdaj bo princ odpotoval v Petrograd, še ni natanko dotočeno. O vsebini cesarievega svojeročnega pisma se čuva najstrožja tajnost. Toliko pa se ve, da se pismo ne tiče demobilizacije in tudi ne konflikta med Avstro - Ogrsko in Rusijo, pač pa se v pismu izraža nada, da bodo med obema sosednjima državama v bodočnosti zavladalo čim najintimnejše prijateljsko razmerje. Zatrjuje se, da bo car na cesarjevo pismo odgovoril v istem prijateljskem tonu. bele potem se bodo pričela med Avstro - Ogrsko in Rusijo nagajanja o demobilizaciji.
Dunaj, 3. februarja. Princ Ho-henlohe, ki je določen, da izroči carju Nikolaju cesarjevo svojeročno pismo, je odpotoval snoči ob 9. uri 5 minut v Petrograd.
Nemško posojilo v Turčiji.
Carigrad, 3. februarja. Formah"* tete glede posojila v znesku enega milijona turških funtov, ki ga je dovolila turški vladi »Deutsche Bank« v Berolinu, so končane. Nemška banka takoj izplača Turčiji stotisoč turških funtov.
Balkanska vstaja. London, 3. februarja. Angleški listi so dobili iz DraČa poročilo, da organizirajo Albanci po vsem albanskem ozemlju oborožen odpor proti Srbom. Zatrjuje se, da so Arnavtje čim najboife preskrbljeni z vsem potrebnim orožjem in streljivom.
Nemški cesar osebno posreduje. Berolin, 3. februarja. Listi poročajo, da bo cesar Viljem osebno interveniral, da prepreči zopetno obnovitev vojne. Nemškemu poslaniku v Sofiji je naročil, naj osebno posreduje pri carju Ferdinandu in mu sporoči cesarjevo željo, da bi Bolgarska zopet pričela z mirovnimi pogajanji.
Bolgarsko - romunski spor.
Bukarešta, 3. februarja. V političnih krogih zatrjujejo, da je bolgarsko - romunski spor že izgubil svojo kritično ostrino in da se sedaj nahaja v docela normalnem koloteku. Bolgarska stavlja Romunski te - le sprejemljive pogoje: Bolgarska je pripravljena, porušiti utrdbe v Silistriji in dovoliti, da pripade polovica mesta Romunski, druga polovica pa da Še nadalje ostane Bolgarski. Končno je Bolgarska še pripravljena odstopiti Romunski precejšnji del obali ob Črnem morju. Ruski listi o cesarjevem pismu.
Petrograd, 3. februarja. »Novoje Vremja« javlja, da bo princ Hohen-lohe izročil svojeročno pismo cesarja Frana Josipa carju Nikolaju v torek, dne 4. februarja. List pripominja, da se s polnim pravom pričakuje, da bo pismo avstrijskega cesarja poroštvo za ohranitev evropskega miru.
Turki za nadaljevanje mirovnih pogajanj. Sofija« 3. februarja. Turški dele* gatje so sporočili balkanskim pooblaščencem, da so pripravljeni nadaljevati mirovna pogajanja. Zavezniki so jim odgovorili, da so tudi oni pripravljeni mirovna pogajanja nadaljevati, toda samo pod pogojem, da Turčija sprejme vse pogoje Balkanske zveze. Kaj so na to turški dele-gatje odgovorili, ni znano.
Bolgarski car obolel. Sofija, 3. februarja. Car Ferdinand se Je pri povratku iz vojne prehladu in je vsled tega dokaj nevarno obolel. Odtegnil se je vsem vladarskim poslom ter jih popolnoma prepustil ministrskemu predsedniku Qe šovu.
w"   Srbsko zrakoplovstvo.
Belgrad,   3.   februarja. Znani
Francoski avijatik Vedrine je dospel v Belgrad, ter se je ponudil srbski vladi, da vstopi prostovoljno v srbsko vojsko, da brezplačno uredi-srbsko avijatiko. Imel je tozadevno z ministrskim predsednikom daljše konference, ter je ministrski predsednik njegovo ponudbo sprejel. Vedrine odpotuje v Niš, kjer bo prevzel vodstvo srbskega zrakoplovstva.
Posredovanje v Sofiji.
Pariz, 3. februarja. »Temps^ poroča, da je tudi r«ski poslanik v Sofiji prijateljsko nasvetoval, da naj Bolgarska začne podajanja s Turčijo na podlagi turškega odgovora velesilam. Bolgarska je to ponudbo hvaležno odklonila. Tudi v Petrogradu so mnenja, da bo sedanja vojna faza zcPo kratka in da se bo omejila v prvi vrsti na bombardiranje Odrina.
Turška vojska v defenzivi.
Carigrad, 3. februarja. Oficijo-tno se poroča, da je turška armada dobila ukaz, da naj ne prične prej z vojnimi operacijami, dokler ne napadejo Bolgari turških pozicij pri Ca-taldži.
Bolgarsko - ruska vojna konevencija.
London, 3. februarja. »Daily Te-Tesraph konstatira, da obstoja med Bolgarsko in Rusijo že od leta 1902. vojna konvencija.
Turški delegati ostanejo v Londonu.
Carigrad, 3. februarja. Turški delegati so dobili nalog, naj ne zapuste prej Londona, dokler se ne prično vojne operacije.
Ruski Rdeči križ.
Belgrad, 3. februarja. Misija ruskega Rdečega križa je dobila povelje, da se vrne na Rusko. Povodom odnotovanja misije je srbski Rdeči križ priredil ruski misiji slavnosten banket.
Balkanski delegatje v Parizu.
Pariz, 3. februarja. Grški ministrski predsednik in delegat Venize-los je prispel semkaj ter miel dolgotrajne konference s predsednikom Poincarejem in ministrom zunanjih del Jounardom. Semkaj je prispel tudi načelnik bolgarske delegacije dr, Danev in tajniki srbske misije.
Sveia vojna.
Carigrad, 3. februarja. Odbor za narodno obrambo je začel zbirati prostovoljske čete. Agitacija je zelo živahna in se vrši pod devizo: smrt
za domovino.
Srbi v Soluna.
Solun, 3. februarja. Srbija je opustila vse svoje carinske zahteve ^lede blaga solunske provenijence.
Napetost v Solunu.
So?un, 3. februarja. V mestu vlada med Turki in prebivalstvom vsled zadnjega mladoturškega gibanja velika napetost. Grške oblasti so odredile vsled tega poostreno obsedno stanje.
Grki v Epiru.
Solim, 3. februarja. Vesti, da so bili Grki pri Korici premagani, so neresnične.
V Carigradu.
Carigrad, 3. februarja. Veliki vezir Mahmud Šefket paša je imel daljšo kouierenco z angleškimi poslanikom Lo\vscherjem.
Borza,
Dunaj, 3. jauuarja. Splošno razpoloženje borze je zelo trdno. Pred zaključkom borze je prišla vest o pooštrenju romunsko-bolgarskega spora. Najbrže kot borzni manever je sprejeti sporočilo, da je izročila Romunska Bolgarski ultimatum.
Poroke na Dunaju.
Dunaj, 3. januarja. Včeraj se je sklenilo na Dunaju 1200 zakonskih zvez. Obenem se je vršilo 220 srebrnih in 9 zlatih porok.
Občinske volitve v Šibeniku in Splitu.
Šibenik, 3. februarja. Pri volitvi novega občinskega sveta v Šibeniku, ki je bil zaradi manifestacij za zmage balkanskih narodov razpuščen, so bili izvoljeni z velikansko večino tudi v tretjem razredu zopet vsi prejšnji občinski svetovalci. Volitve se je udeležilo skoro 100%, volilcev več kot običajno. V Šibeniku vlada veliko navdušenje za zopet izvoljeni mestni zastop.
Split, 3. februarja. V Spliiu, kjer je bil mestni zastop tudi iz gori navedenega vzroka razpuščen, so se vršile volitve še le v tretjem razredu. Voljeni so bili tudi v Splitu z velikanskim navdušenjem vsi odstavljeni mestni svetovalci. Italijani se volitev niso udeležili in so izdali oklic, da v tem času ni primerno, da bi Italijani nastopili s svojo volilno listo.
Nemški Volksrat na Češkem proti malemu finačnemu načrtu.
Lovo&ice, 3. februarja. Nemški Volksrat se je bavil v včerajšnji seji z malim finančnim načrtom in o njegovih posledicah glede nemške obstrukcije v Češkem deželnem zboru. Vodilni krogi so sicer poudarjali, da mali finančni načrt nikakor ne oslabuje nemške obstrukcije, vendar pa je bil ta nasvet zavrnjen in so zborovalci sklenili, da se bode obrnil nemški Volksrat na vse češkonemške skupine v državnem zboru z nujno prošnjo, da to vprašanje še enkrat natanko razmotrivajo in ukrenejo, vse, kar bi se jim zdelo umestno za varstvo nacijonalno političnega sta-tišča čeških nemških deželnih poslancev v češkem deželnem zboru.
Odgođene  deželnoznorske volitve na Moravskem.
Brno, 3. januarja. Listi poročajo, da bodo deželnozborske volitve od godene bržkotne na jesen.
Prochaska — Tachy odpoklicana.
Praga, 3. januarja. „Ceske Slovo" priobčuje Članek od poslanca Klofača, ki trdi, da bosta avstrijska konzula Prochaska v Prizrenu in Tachy v Mi-trovici v hratkem času odpoklicana in imenovana za konzula v južni Ameriki.
Občinske volitve v Tešinu. — Klerikalci propadli.
Tešin, 3. januarja. Pri občinskih volitvah v drugem in tretjem razredu so propadli vsi krščansko socijalni kandidati in nima krščansko socijalna stranka v mestnem svetu nobenega zastopnika. Izvoljeni so bili: dva socijalna demokrata in en Poljak. Vsi ostali pa so nemški naprednjaki.
Konec Lukacsevega kabineta. — Bilinski Sturgkhov naslednik.
Budimpešta, 3. januarja. Nekateri budimpeštanski listi prinašajo vest, da bo Lukacs prevzel spomladi finančno ministrstvo in da bo sedanji finančni minister Bilinski naslednik grofa Stiirgkha.
Napad na vojaško stražo.
Sarajevo, 3. februarja. V noči na 1. t. m. so streljali srbski kmetje na nekega vojaka, ki je stal na straži ob železniški postaji Blažuj v bližini Sarajeva. Ena kroglja je preluknjala vojaku čepico. Vojak je streljal, vendar pa ni zadel.
Vatikan in Srbija.
Belgrad, 3. februarja. (Izvirno poročilo.) Z ozirorn na vest »Osservatore Romano«, da v Vatikanu ničesar ne vedo, da bi se bila pričela kakšna pogajanja za konkordat med Vatikanom in Srbijo, na me-rodajnem mestu v Bel^radu izjavljajo, da srbska vlada glede konkordata oficijalno še ni storila nobenega koraka, ker to ni mogoče že zaraditega, ker predmet zahteva obsežnih študij in priprav. Vsekakor pa bo v Rim poslan poseben delegat, ki ga bodo spremljali odlični strokovnjaki. Poudarjati pa je treba, da se vlada v tej važni stvari noče prenagliti. Z ozirorn na vest, da srbska vlada želi, da bi biii avstrijski katoliški duhovniki izključeni iz služeb v Srbiji, izjavljajo merodajni krogi, da bo Srbija potrebovala in rada sprejela katoliške duhovnike, vešče kateregakoli izmed slovanskih jezikov. Povsem razumljivo je torej, da bodo pri tem v prvi vrsti prišli v poštev avstrijski državljani, ker so edino ti jezikovno sposobni. Iz pravoslavnih duhovniških krogov pa se javljajo glasovi, naj bi se viada ne prenaglila s konkordatom, marveč naj prej skuša rešiti razna vprašanja, tičoča se pra-voslavja in izlama.
Srbski konkordat.
Belgrad, 3. februarja. Veliko pozornost vzbuja vest, da je dospel sem katoliški metropolit v Stari Srbiji Mijedija, ki je bil ves čas srbsko-tur-ške vojne na Dunaju. Metropolit je obiskal ministrskega predsednika Pasića ter imel z njim daljše razgovore. Govore, da se je posvetoval s Pasićem o konkordatu.
Rusija in Mongolska.
Petrograd, 3. februarja. Tu se nahajajoče odposlanstvo mongolske dižave je dobilo sporočilo iz Arge, glasom katerega korakajo kitajske čete skozi kneževino Sunito. Istočasno je dobilo odposlanstvo naročilo predsednika ministrskega sveta, da naj zahteva od Rusije orožje in ono vsoto, ki jo je dovolila Rusija Mongolski kot posojilo. Obenem zahteva mongolski ministrski svet, da naj Rusija izpolni § 1. pogodbe, glasom katere se zavezuje Rusija, da Mongolski pomaga s svojo vojsko.
Italija in turška vojska v Cirenajki.
Carigrad! 3. februarja. Italijanski veleposlanik se je zglasil pri visoki porti ter zahteval, naj turška vlada nemudoma odpokliče turško armado iz Cirenajke, sicer bo morala Italija iz tega dejstva izvajati konsekvence.
O predsedniku severno - ameriške republike.
W ashington, 3. februarja. Senat je sprejel resolucijo,da na] traja funkcijska doba predsednika republike šest let, zato pa ne sme biti noben predsednik biti drugič izvoljen.
Gospodarstvo.
— Sadjarski tečaj na Grmu priredi ravnateljstvo kmetijske šole v ponedeljek in torek 24. in 25. februarja t. 1. Namen tečaju je povzdiga domačega sadjarstva. Na sporedu so naslednja predavanja: V ponedeljek, dne 24. februarja: Od 2. do 4. popoldne: Razčrtavanje sadnih nasadov. Naprava drevesnih jam. Obrezovanje dreves pred saditvijo. Pravilna saditev dreves. Od 4. do 5. popoldne: Praktične vaje v šolskem sadovnjaku. V torek, dne 25. februarja. Od 8. do 10. dopoldne: Oskrbovanje mladega in starejšega drevja. Obrezovanje. Pomlajevanje in preceplja-nje. Od 10. do 12.: Praktične vaje v sadovnjaku. Od 2. do 4. popoldne: Najvažnejše o gojitvi in oskrbovanju pritličnega drevja. Od 4. do 5. popoldne: Praktične vaje v šolskih nasadih. Tečaj je namenjen gospodarjem in kmetskim mladeničem. Kdor se hoče tečaja udeležiti, naj se priglasi po dopisnici. Oddaljenim in revnim udeležencem s Kranjskega plača ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in podporo 2 K na dan za prehrano. Podpora se dovoli le onim, ki zanjo pravočasno po dopisnici prosijo. Priglasila in prošnje za podporo je treba nemudoma poslati ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija).
— Živinorejski in mlekarski tečaj priredi ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu v sredo in četrtek dne 26. in 27. februarja t. I. Namen tečaju je zboljšanje kravje reje v zvezi z mlekarstvom. Na sporedu so naslednja predavanja. V sredo dne 26. februarja. Od 2. do 4. popoldne: Vrednost kravje reje. Odbiranje molznih krav. Raba krav za pleme. Krmljenje krav. Strežba molznim kravam. Molža. Stroški kravje reje. V četrtek dne 27. februarja. Od 9. do 11. dopoldne: Prodaja mleka. Ravnanje z mlekom. Lastnosti mleka. Napake in pomanjkljivosti mleka. Mlečna posoda. Popoldne od 2. do 4.: Prodaja smetane in presnega masla. Oddajanje in razpošiljanje presnega masla. Gospodarski pomen mlekarskih zadrug. Pouk se pojasnjuje s praktičnim razkazovanjem. Tečaj je namenjen našim gospodarjem in gospodinjam. Zeli se. da se ga mnogoštevilno udeleže tudi naše gospodinje in kmetska dekleta. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj se priglasi po dopisnici. Oddaljenim in revnim udeležencem s Kranjskega plača ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in podporo 2 K na dan za prehrano. Podpora se dovoli le onim, ki za njo po dopisnici pravočasno prosijo. Priglasila in prošnje za podporo je treba nemudoma poslati ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, pošta Kandija.
Kmečka pisarna narodno-napredne strte
Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bc poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarslvO znamko) na: Kmetsko pisarno naroilno-napredne stranke v Ljubljani, Wolfova ulica 10. Ob sebi umevno je da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom.
Zahvala.
Preblagorodni gospod Josip Fortič, postajenačelnik na Rakeku, blagovolil je tukajšnji šoli podariti prekrasno knjigo „Eisenbahn-Atlas von Mitteleuropa".
Za ta velikodušni dar se blagemu dobrotniku in šolskemu prijatelju v svojem in v imenu šolske mladine presrčno zahvaljujem. Bog plačaj 1
Vodstvo štlrirazredne ljudske in obrtne nadaljevalne šole v Cerknici,
dne 31. januarja 1913.
Andrej Sest, šol. vodja.
Današnji list obsega 8 strani
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne.:«
Umrli so v Ljubljani:
Dne 30. prosinca: Minka Vodušek, odvetnikova hči, 13 let, Zaloška c. 11.
Dne 31. prosinca: Amalija Koller, zasebnica, 82 let, Kolezijska ulica 13. — Leon Brozovič, krojaški sin, 10 mesecev, Streliška ulica 15. — Alojzija Šegatin, čevljarjeva hči, 8 mesecev, Streliška ulica 15. —
Dne 1. svečana: Viktor Milavec, sin izdelovalca orgelj in posestnika, 5 mesecev, Linhartova ulica 14. Marija Knik, čevljarjeva hčer, 3 leta, Slreliška ulica 15.
V deželni bolnici: Dne 27. prosinca: Uršula Briški, poljska dninarica, 54 let. — Frančiška Rajgelj, žena tovarn, delavca, 29 let.
Dne 28. prosinca: Janez Mantin-ger, hlapec, 24. — Jernej Fabjan, delavec, 27 let. Anton Zupan, posestnik, 71 let.
Dne 29. prosinca: Jožef Koželj, oskrbnik, 53 let.
Dne 30. prosinca: Marija Močnik, žena ključarskega pomočnika, 38 let.
Dne 1. svečana: Marija Žvab, dekla, 38 let. Ida Kušar, vpok. želez, pripenjača žena, 54 let.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo. stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
MeteoroloSKno poročilo«
Villlt nad aorjem 306*2
Srednji tnlni tlak 7S6 m«
februar, j	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	2b H 2 *> rs f— —	Vetrovi	Nebo
1. »»	2. pop. 9. zv.	740-5 7397	2-0 02	si jvzh. brezvetr.	oblačno. »
2	7. zj.	735-6	2-9	sr. jzah.	dež
i) t*	2. pop. 9. zv.	7322 736-6	3-5 0-6	si. sever sr. szah.	m •
o o.	7. zj.	740-0	0-2	si. jvzhod	oblačno
Srednja predvčerajšna temperatura —1-5°, norm. -1-6°in včerajšna 23°, norm. — V5K Padavina v 24 urah 0-0 mm in 8*2 mm
L|ub21ansba
»Kreditna banka %* Ljubljani1*.
Urada! kan! dunajske bane 3. februarja 1913
NaleSbAitl pa^Irll.
4*'0 majeva renta   . . • •
4*2°/» srebrna renta .  .  . .
4% avstr. kronska renta . .
4*/o ogr.      M      „     . .
kranjsko deželno posojilo
4'/o k. o. čeSke dež. banke .
Sr«6lco.
Srečke is 1. 1*60 %   . .
it    »f m 1^64 . .   .  • •
„ tlake.....
zemeljske I. izdaje .
,i        m     **•   ti •
„ oerake hlpotečne . . „    dun. komunalne .
„    avstr. kreditne .  . .
„    ljubljanske  .  .  . ,
M    avstr. rdeč. križa  . .
t*    OR*.     ti     ti     . •
i,   bazNika  . . . , , tnrike ......
velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto ... K 24-— I Četrt leta... K 6-
Pol leta ...» 12*— I En mesec. . . „ 2.— V npravništvu prejeman na mesec K la90. Spošitjanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto ... K 25-— I Četrt leta . . K 6-50
9-07 K 90
Pol leta . . . „ 13-— I En mesec . . „ 2*30 Za Nemčijo V3e leto 30 XL Za Ameriko in druge dežele vse leto 35 K. Naroča se lahke z vsakim dnevom, a hratn se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne
oziramo ua dotično naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. BMBJT List se ustavlja 10. dan po potekli naro
čnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpoSlje o
pravem časa.
• Upravniitvo Mmlm Ha"
Dohodki in stroški „Družbe sv. Cirila in Metoda".
Družba sv, Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca januarja 1913. sledeči promet:
L Prejemki:
a) Redni prejemki:
1. ) Prispevki iz nabiralnikov
2. ) Prispevki podružnic j. s.
a) Kranjska 1688 K 75 v
b) Štajerska   798 „ 10 „
c) Koroška      — „ — „
d) Primorska 2141 „ 98 „
e) Niž. Avstr. 608 . — ,
Skupaj .  ,  , .
3. ) Razni prispevki .  . . .
Skupaj ....
b) Izredni prejemki:
4. Prispevki za obramb, sklad.    1206 K 55 v
Skupaj  .... 12256 K 24 v
n. Izdatki
a) Redni izdatki:
pl?če, remune-racije učiteljskemu osobju, razni računi itd.
b) Izredni Izdatki:
naložitev na glavnico, ozir. obrambni sklad
torej prebitka   . t . .  .     1509 K~73~v
O p o m b a : Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 kron.
V Ljubljani, dne 1. februarja 1913.
5236 K 83 4904 K 96
11049 K 69 v
9539 K 96 v
1206 K 55 v Skupaj .
10746 K 51 v
in Slov*! Ile lite Ue n Ha in Metoda.
V globoki žalosti naznanjam vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem pretuino vest, da je moj soprog, gospod
jFilip Kranjc
po dolgi, mučni bolezni v 36. letu svoje starosti na veke zaspal.
Pogreb dragega rajnika bo v ponedeljek, dne 3. svečana popoldne v Feldbofu pri Gradcu.
V Blag spomin ga priporoča
Kristina Kranjc,
soproga. LJUBLJANA, 2. svečan 1913
Beno,
sin.
Balaloe.
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice , . . . Državne železnice . . . Alpine-Montan .... Češke sladkorne družbe . Zivnostenske 4>anke.  . .
Valute.
Deaaiul
84-55 87 90 84 65 84-25
89-—
450 — 613-— 286 — 278 — 246-25 231 — 480-— 482--63 — 5050 31 — 27 50 224-—
434-— 625 — 507-50 108 75 703-25 1027-50 360-— 266-50
11-41 117-95 i 95-80!
94 30 i 254 25;
Blagova i
8475 88-10 84 85 8445 94-50 90 —
462 —
633 — 298 — 290 — 25825 243 — 492 — 494 — 69 — £.6 50 37
3150 225'—
437 —
626 — .C08S0 109 75 70425 102850 362 — 267-50
11-45 118-25 96 — 94 55 255- —
Cekini Marke Franki Lire .
Rublfl.
Žitne eene v Budimpešti«
Dne 3 februarja 1913. Termin«
Pšenica za april 1913 Pšenica za oktober 1913. . Rž za april 1913 .... Rž za oktober 1913 . . . Oves za april 1913 . . Oves za oktober 1913 . . Koruza za mai 1013 . . Koruza za julij 1913 .   . .
za 50 kg 11-72 za 50 kg 1217 za 50 kz iC 03 za 50 kg °>-7U za 00 kg 10-52 za 50 kg 8 86 za 60 kg za 50 kz
7-70 7'89
	
S S 8Š S	d m m m »
43 *
uijigama
v £jubljani
Prešernova ulica štev. 7.
*   priporoča  ' ■—•
\ h
S
I
kanediski, koncepta! 9 Soku« meatni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir
Kasete s pisemskim papirjem.
trgovske knjige
v vseh velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje.
Odjematne knjižice poc^nih Zalaogašelsih zvezkov in risank.
*T* 49»
Zavitke za nraDe v vseh velikostih. -— Velite izber-
vseh   pisarniških potrebščin, svinčnikov, peres, peresnikov, radirk,   kamenčkov, tablic, gobic, črnila itd.
—» <■*•
Jarve za šole in umetnike.
^> <r*r
— Razglednice-
pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst, od najpreprostejših do najfinejših.
/Mrami za slike in dopisnice,
vezane v pliš in v usnje.
-poezilske knige. -
Podobice *a otroke.
leseni okvirčki za razglednice.
Risalne Seske, trikotniki, palete, risalna ravnila, tale, čopiče.
Jtotesi in tintniki
l
i
Zahvala.
Globoko, globoko so naju ganili iskreni izrazi sočutja, došli nama ob smrti najine nadvse ljubljene prvo-rojenke 482
Minke«
Prisrčno se zahvaljujeva vsem, posebej Se onim, ki so ji okrasili krsto s cvetkami in ki so jo spremili na zadnjem potu.
Zahvala.
485
Za vse dokaze srčnega sočutja povodom bridke izgube naše preljub-Sjene soproge in matere, gospe
Alojzije Zaje
posestni« ln mesarice
kakor tudi za časteče spremstvo pokojnice izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno zahvalo.
Prav srčno se tudi zahvaljujemo si. mesarski zadrugi z načelnikom gosp. Jos. Kozakom ter vsem darovalcem prelepih vencev.
LJUBLJANA, dne 3. febr. 1913.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Ganjeni srčnega sočutja med hudo boleznijo in ob smrti naše nepozabne in ljubljene soproge, oziroma mamice, gospe
Ane Dekleva roj. mili
bivše učiteljice
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vsa obilna sožalja in za krasne vence in šopke najtoplejšo zahvalo. 2ahvalju;emo se p3 posebno preČ g. župniku Iv. Škerjancu za tolažila umirajoči in spremstvo k večnemu Dočitku. Enako tudi s'av. šolskemu vodstvu za spremstvo s šolsko mladino ter vrlemu pevskemu zboru za ganljivo petje. Bog povrni tudi onim, kateri -o nam kakorkoli zlajsali veliko bolest ob prerani, bridki izgubi predrage nam pokojnice.
Vremski Britof, dne 31. jan. 1913.
Žalujoči ostali.
Obče priznana na posebni način namočeaa
olenovko
IStockfisch)
se vedno dobiva pri tvrdki  Josip Po
Slak,  Sv.  Petra  cesta štev. 9.
N B Da mi bode mogoče za veliki teden vsem postreči, prosim, da se caročila vsaj en teden blagovolijo rezervirati. 479
3E
Gtvoril sem popolnoma urejen
za zobozdravniška dela.
Idrija, 1. svečana 1913.
Fr. B. Žižek
474 okrožni zdravnik.
[3 imam
G)
Awa aWa aWA AWa AWAIAWA AWA ATA MWA
luiri, na pustni torek
domaČa
v restavraciji pri „Buru".
Za obilen obisk se priporoča 467 LudOVik Rožker, restavrater.
mlaji ii p*ia ps poilien povzetje Iv. Bonač v Ljubljani.
Cena sliki 9 kron.
372
lllt se v letošnji sezoni i   v postreljanje tO velikih
Ponudbe pod ,Divji petelin** upravništvu »SI. Naroda«.
Met tajne zuslopiike
■prelate proti mesečni gotovi plači 150 kron poleg dobre provizije velika avstrijska bančna tvrdka za prodajanje oblastveno dovoljenih srečk na mesečnp odplačila. — Ponudbe pod: »Breiakrbaa bodočnost it 455f< na uprav. •Slovenskega Naroda*. 455
mešane stroke, 21 let star, zmožen slovenskega in nemškega jezika, z dobrimi izpričevali, teli sedanje mesto % 20 februarjem premeniti.
Dop *i n»i se htegovolijo naslavljati pod „ Ve sten sotrudnlk" na upr. »Slovenskega Naroda«. 409
Syrup Sareaparlllae
eompoi ■ sidrom.
ČIjtiio krti. SteU. K 3*0 in 7-M.
Linlmsnt i Mm
Capsicl compos.
Nadomestilo za Paln-EzpeDer ■ nidrom. Boleftlne nblalujofie sredstvo xx vdrgaeaje pri prealajeaji, reraatlisa, prottos H4. Itd. Steklenica K wM,        **—*
Železnato  beljakovinasta tinktura
s sidrom. Za malokrvnost in bledičnost.
Steklenica K 1'40. Steklenica K 1*40.
DobKa se po lekarnah aH pa n aram os t od
Dr. BICHTEBJEVE lekarne »Pri zlatem levn", Prag« I« Ellsabotat tflda 3.
t, .f-
I --*i
Maksimilijan Pod^rajšek
c. fr- poštar 475
Martina Podkrajšek ^> Jonfce
===== poročena
Zagorje ob Sav* svečana t923 Ljubljana W_
>
Usojava se slav. občinst/u in cenj. gostom naznaniti, da se preseliva s svojo gostilno iz Metelkove ul. št. 27
H H
ki
jiajii
11
Točila bodeva pristna štajerska in dolenjska vina ter Reining-hausovo marčno pivo v sodcih in steklenicah. Dobila se bodo tudi gorka in mrzla jedila. Za obilen obisk se najtopleje priporočata
480
fck
Alojzij in Marija Gratzer,
gostilničarja,
Št. 2512.
483
1) Za preložitev obr. ceste Trofana-Zagorje pri Zagorju v cestnem okraju Litija; 2) za korekturo deželne ceste Črnomelj-Vinica, v cestnem okrajn Črnomelj in 3) za zgradbo okrajne ceste Suhldol - Trata, v cestnem
okrajn Škofja Loka
na 16000 K, 182000 K in 150000 K proračunjena dela :n dobave se bodo
oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapadaj oče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedjo pavšalne svote naj
se predlože do 24. februarja t. L ob 12ih opoldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo-
siati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetjo oostae gradbe „Trojana-Zagorje" aH „Crnomell-Vinica" ali „Suhidol-Trata" in sicer je vsako ponudbo posebej predložiti in posebej kuvertirati. Vsaki ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej
vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Raz ven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni*
Drželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino  ponudbene   cene, oziroma,  Če se mu vidi potrebno, razpisati novo
ponudbeno razpravo.
Nčrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem
uradu na Turjaškem trgu.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 1. februarja 1913.
PmitUMB tekel ped ugodnimi
trgovine
V najem najraje blizo farne cerkve. Samo resne ponudbe naj se pošljejo
na P,E K" trgovec, poitnoležeče LJubljana. 477
Lepo podprlttitao
stanovati]
'      z eno sobo 478
se odda   za maj
na Slovenskem trgu 8 (Trg pred sodiščem)
St. 2681.
451
za vojaške
Pri podpisanem mestnem magistratu ie oddati za tekoče leto Josip Suhnlovo ustanovo za vojaške sirote v znesku 90 kron.
Pravico do te ustanove imajo revne sirote vojaškega rodu, naj bodo zakonske ali nezakonske, moškega ali ženskega spola.
Prošnjam,   katere   ie   vlagati pri
magistratu nafkasnefe do vštetega zadnjega februarja t L, je priložiti rojstni in krstni list, in če iz njega ni t^zvidno, da je bil prosilcev oče pu poklicu vojaškega stanu, tudi Še posebej dokaz o tem.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 31. januarja 1913.
Stanovanja
z 2 in 3 sobami
454
se oddajo la L maj w Sp. Miki
blizu kolodvora. Cene ugodne.
Stanovanje
a tremi man i širni ali dvema ved« Jima sobama in kopeljo
se išče za maj. n
Ponudbe pod „maj" na uprav. „Slov, Naroda". 370
zmožen obeh deželnih jezikov, 402
se sprejme preli mesečni plači in proviziji
Ponudbe z zahtevo plače na upravništvo »SI. Nar.« pod „Plača in provizija11.
zdravnik oddelka za ženske bolezni in porod, oddelka dež. bolnice v Ljubljani
zopet ordinira. -w
E 1736/12/9.
473
Dražbenl oklic.
Dne 13. svečana 1913 ob 8. dopoldne se proda
na Bledu št 108 na javni dražbi:
različno galanterijsko blago, slaščice, likerji, kompoti, klobuki, čevlji, vsa oprava trgovine, seno in I voz.
Reči se smejo ogledati od 8. do V2 9. ure dopoldne.
Izvršilni oddelek c. kr. okr. sodnije v Radovljici.
Gospodu 484
Avgustu Eder in gospe soprogi izrekamo najprisrčnejše čestitke :: k današnji srebrni poroki ::
m kličemo:
še na mnogo let v planinskem raju!
Vdani prijatelji    r* •* 1 , ,
r J    J    „Ztdjcecega brloga"'.
C. kr. avstrijske ^ državne železnice. Izvleček  iz voznega reda«
Veljaven od 1« maja 1912.
Postaja; Lfubijana Jnini kolodvor. Odhod.
6- 32 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gonco, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št Vid ob Glini, Dunaj.
7- 32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
9a09 dopold.ie. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (2 zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, K61n, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Ber-linj [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
H»30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tr2ič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1*31 popoldne. Osebni vlak na Grosu-
§lje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, tražo - Toplice. 3-32 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beijak, Franzgsfeste, Celovec, i"22 zvčeer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line Dunaj. 7*44 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje,
Kočevje, Trebnje, St. Janž, Rudolfovo. 10-00 po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beijak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo« Line. Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7-23 zjutraj* Osebni vlak fz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta^ Beljaka). Tržiča, Kranja.
8- 59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega,
9- 51 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda. Inomosta, Beljaka.
11-14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja.
3- 00 popoldne. Osebni fz Straže-Topiic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
4- 20 popoldne. Osebni vlak od Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca. Celovca, Solnograda, Franzenfeste. Beljaka, Tržiča, Kranja.
7*22 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca, Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
8- ig zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9- 13 po noči. Osebni vlak iz Straže-To-plic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
11-33 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Gorice,Trbiža, Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Pofiiaf&f Lfnbiiana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-27, 11-50, 3*12,
7*1$, (11-22 00 nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 0-42, 11-00, 2-41«
6-32, (10-30 ob nedeljah in praznikih).
C.kr. drtavno-žeiezniške ravnateljstvo vTraftt
3
L0E
2977
03
8
38
Jubljana
315
Mestni trg št. 19,
trgovski pomočnik
mešane stroke (tudi manutakturisr. ali
specerist), teli primerne službe.
Nastopi lahko takoj. Prijazne ponudbe
pod i Vesten1 upravništvu »SI. Naroda«. 410
Detajlist
za manufakturno trgovino, vešč slovenskega in nem. jezika
se takoj sprejme v večjo trgovino. Ponndbe pod „Poštni predal 59" LJubljana. 3S3
ilfiitjii iiis
Krasno novosti zimskih oblek In površnikov
nr d.©»a.a d ©g-a, izdelke..
Za naročila po meri največja Izbira ta- ln inozemskega blaga.
Stari  trg  št. 8.     Brez konkurence-        Najnižje cene.        Solidna postrežba*
CHUST
Modna trgovina
LjDDIiaii Stritarjeva 11.
»■aiMmHHBia
Solidno Blago, nizki trn. Vzorci tanko.
z 2 sobama in kuhinjo 395 m- išče za majtermin "^aa
mirna stranka (3 osebe) v bližini pošte.
Pismene ponudbe pod šifro „V. Z." na ::    upravništvo »Slovenskega Naroda«. ::
948
in val v to stroko spadajoči predmeti v najfinejši kakovosti«
Za obila naročila se priporoča
OTILIJA BRAČKO
LlsiĐljana. M\tU cesta ll v Murni ii.
J!, f. Sehaffer
nadzornik c. kr. držav- j ne železnice v Beljaku j prosi, da se mu doposlje 11 škatelj tako izberno učinkujočih 4544
Salmi Jakovih pastilij
(kašelj lajšajočih, s!c2 razkrajajočih)
lekarja PICCGLI v
: LJubljani,  c.  in kr.
'dvornega založnika, j papeževega dvornega ! zaloŽLiika. Cna škatliica J 20 r, 1 i Skatjjic 2 K. I Naročila po povzetju
PBEDNAZNAN1LO.
Usojam se vljudno naznanjati, da sem 31. decembra 1912 izstopil kot tihi dru-žabnik tvrdke R Magdič v Ljubljani.
Hkrati si dovoljujem slavno občinstvo vljudno obveščati, da otvorim koncem februarja 1913
t    M______ 0
v Ljubljani, Franca Jožefa cesta 3 (poleg konf. trg. Maček $ Ko.J
modno in šport, trgovino %a gospode in dečke
pod tvrdko J. KETTE.
90
Moje dolgoletno delovanje v tej stroki in najboljše trgovske zveze le prvovrstnih tu- in inozemskih tvornic jamčijo, da bodem mogel p. n. odjemalcem najbolje in po primerno nizkih cenah posfrečL
V prijetni nadi, da mi zaupanje^ katero ste mi dosedaj pri gori navedeni terdki izkazovali, ohranite tudi v bodoče
beležim z odličnim spoštovanjem
J. KETTE.
s 6 sobami s pritiklinami, elektr. lučjo, kopalno sobo porabo vrta itd.
se odda takoj ali za majnik.
Pojasnila na Ambroževem trgu št.
3. pri hišniku.. 447
Odda se v najem dobro idoča
1*9 0
lil
11
Trgovina z mešanim blagom in gostilna obstoji že čez 40 let. Lepi lokali in zraven skladišče, vrt in ledenica za gostilno. Ker se gradi tukaj železnica in bode bli-o kolodvor, ie jako dober promet. Tudi ?e hiša proda radi družinskih razmer in vsled bolezni. Proda e po dogovoru. Saaiel Mura, trgo* vina z mešanim blagom in gostil« HOj Gradac, Beiokrafiaa.
Blodni m znamka Jin".
l£f.j I 50" .1 prihranka in okusen zaj-•*•»• trk, jnžinal dosežejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo sla dni čaj, Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl Tmkoczvjev sladni čaj ima ime Sladin in je vedno Tififl? I priljubljen Povsod lU kg za-jHU* . YOj 60 vin. Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnkoczv v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih 8 otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: lekarne Trn-71ln\l\o 1 kćczv; Schonbrunnerstrassse fcUiaVjt: §t. 100, Josefstadterstrasse št: 25, Radetzkvplatz št. 4. \ Gradcu: Sak-kstrasse št. 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne in slabe. Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih vrdkt Trnkćczvjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
m in mm Uma. \: tisatav mM.
•i
Povest.
i{iiUS«a ij Spisal Blaž P o h lin.
Cena bres. 1 K 60 vin., vez. 2 K tO vin., s pošto 20 vinarjev več.
Zgodovinska povest. Spisa! Iv. Remec.
Cena broš. 1 K SO vin., ve«. 2 K 70 vin., s poŠto 20 vinarjev več.
Ti najnovejši   zabavni  in  veseli  knjigi  priporoča najtoplejf
mlu knjigarna v tjnbljani.
rodaja
11. pili 1.1. se iti i09j koolonlšKe volašnice i Slovenski Bistrici
na novo odda za eno
treh Bet.
Prosilci naj ponuube do 1. marea t. L naslove na poveljstvo O. in kr. draflonskega polka št 5 v Gorici.
Ponudbeni pogoji se lahko zvedo pri polkovnijskem poveljstvu ali pa pri 2. divizijskem poveljstvu v Slovenski Bistrici. 442
Poveljstvo c, in kr. dragonskega polka štev. 5.
s 5 letno prakso, samostalen delavec, =====   vešč  tudi   italijanščine ■■
išče mesta s prvim aprilom t. L
Cenjene ponudbe pod „Dr. K. N.11 na  uprav niit?o »Slov. Naroda«. 468
Št 61/pr.
415
Ha
is službo
lovro5«b«nrR5i5ki|
pri ljuljam
Magistrat deželnega stolnega snesta LJubljane razpisuje službo
lb!lllt9
L1111III
z letnim adjutom K 1200*— ter pravico do napredovanja po obstoječih določilih. Posebne zahteve za podelitev te službe so:
1) dokazilo o uspešno dovršeni nižji gimnaziji, ali pa nižji realki.
2) dokazilo o uspešno napravljenem izpitu iz državnega računarstva. Prednost se daje pri vsprejemu prosilcem, ki so dovršili višjo gimnazijo,
ali višjo realko z zrelostnim izpitom, ali pa kako javno trirazredno trgovsko Šolo z dobrim uspehom.
Praktikantje se sprejemajo tudi brez izpita iz državnega računarstva, morajo pa ta izpit popolniti najpozneje v teku enega leta po vsprejemu, sicer se jih sme iz službe odpustiti.
Z vsemi potrebnimi dokazili opremljene prošnje je vlagati najpozneje
do 20. februarja 1913
pri predsedstvu mestnega magistrata.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dno 28. januarja 1912.
2 Jadran
ka fUiialba v
Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.
:: Živahna zveza z Ameriko, ::
Delniška glavnica K 8,000.000.
Nakazila v Ameriko in akreditivi.
Knpuje In prodala vrednostne papirje (rente, zastavna pisma, delnice, srečke itd.) — Valute ln devize. — Promese ===== k vsem žrebanjem. =
o-o
Sprejema vloge na hranilne kjlžlce ter na žiro ln tekočI račun.
Obrestovanje od dne vložitve do dne dvi£
Rentni davek plača nauka Iz svojeg
Eskomptlra: menice, devize in fakture. — Zavarovanje vredn. papirjev proti kurznl izgubi. — Revizija žrebanja rečk brezplačno. — Rembfiurs-krediti. Borzna naročila. — Inkaso. =
32
G6