Političen list za slovenski narod.
Po polti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta S fld., ia četrt leta 4 fld., za en mesee 1 fld. 40 kr.
V administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld.. za en meseo 1 fld. T Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto
Posamezne številke veljajo 7 kr.

Maročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v .Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ae ne sprejemajo,
VrednlStvo je v 8emeniških ulicah h. št. 2, L, 17.
Ishaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »',6. uri popoludne.
Štev. 190.
V Ljubljani, v ponedeljek 21. avgusta 1893.
Letnik XXI.
-T——	_
Kako sodijo dalmatinski pravaši o hrvaški spravi?
2e večkrat smo povdarjali, da „Katolička Dalmacija", najstrožji pravaški list hrvaški, nikakor še ne zaupa spravi obeh hrvaških opozicij. Omenjati moramo, da stoji ta list popolnoma na katoliškem stališču in da tudi iz tega ozira sodi napominano spravo. On dokazuje, da pogoji za spravo niso trdni in da vsled tega uprav po spravi načrt stranke prava, ki je po njegovem mnenju jedino opravičen, lahko shira in se razruši. V zadnjem broju končava članke o tem pišoče. Konec zadnjega članka podajemo tu svojim bralcem.
.Poskušajte ljudi, ker usoda jednega celega naroda ni igrača. Za nravne in gmotne pogoje njegovega življenja se gre. Ne bodimo labkoumni. Gojimo slogo, toda zahtevajmo, da oni, ki najbolj kriče o b jej in najmanj delujejo v njenem smislu, z delom vresničijo svoj krik! Gojimo slogo, a slogo dobrih, skušenih ljudij, slogo v dobrem in slogo za dobro. Sicer, verujte nam, ker vsi znakovi kažejo to jasno kakor beli dan: kakor je v imenu sloge cveloilirstvo in jugoslavenstvo (I. izdaja), kakor je v imenu sloge rušilo in mešalo narod narodnjaštvo in srbo-hrvaštvo (II. izdaja), tako učakamo v imenu te blažene sloge še tretjo izdajo po zje-dinjeni opoziciji. In kaj bi mogla biti ta tretja izdaja, če ne nagrobna plošča: Prijatelj, ki tod mimo greš, povej svetu, da je bil ta narod, ki se ni nikdar nikomur pokoraval, ki se je pa v imenu sloge sam zakopal pod to ploščo.
Dixi. Bog daj, da se ne vresniči.
In ne vresniči se 1. če se vrnemo k čistemu hrvaškemu narodnemu pravu, ki hoče, da bodi vse
združeno, kar je hrvaškega iu da bodi vse po pravu neodvisno, pod gospodstvom jednega imena čisto hrvaškega in jed ne oblasti čisto hrvaške: hrvaške v imenu in hrvaške v delu. Ne vresniči se, če bomo za to rabili vsa dopuščena sredstva v ta namen; 2. če na oltarju domovinskem vsak svoje slučajne, posebne namene, interese, želje, hrepenenja žrtvujemo; 3. če bo duh našega delovanja krščanski, duh, ki z vsakim v socijalnih razmerah postopa po načelu pravice in ljubezui, a v političnih razmerah ne pozablja, da nimamo pravice prava tretjega, kot so pravice narodove, ni manjšati, ni menjati, marveč da smo dolžni samo ljubiti jih in braniti jih, bodisi, da nam to ugaja, bodisi, da nam prinaša zaničevanje, poniževanje iu škodo, ali od nas celo zahteva žrtvo življenja; i. če se obvarujemo v politiki mode in strasti iu spominjajmo se, da ljubezen do domovine ni erotična ljubezen, marveč neprestana junaška in plemenita žrtev za dobro ljubljenega; ako si vzgojimo z vzgledom vojno; ako obvarujemo dobre borilce in zle kaznujemo; s poštenjaki bomo delovali v slogi in sporazumljenju in oprezno bomo postopali; 6. če bomo konečno vztrajni, ker qui perseveraverit coronabitur, vztrajni v obrambi vseh narodnih svetinj, da one ostanejo vedno v zvezi po tistem redu in stopnji, ki jo vest zahteva, ali kakor se pravi: Bog in Hrvatje!"
Mnogo krasnih, tudi za nas važnih resnic je zapisanih v tem odstavku, ki smo ga priobčili zato, da bralci naši izvedo, kakšno je mnenje pravaških Dalmatincev in da izpoznajo, da morda vendar le krščanska ideja tudi mej Hrvati dobo oznanjevalcev in branilcev. Versko vodeni „Obzor" in vihrava .Hrvatska" nista zmožna takih načel. Zato pa, če ni drugače; jadikujeta, da je pri Sisku bil se kri-stijan proti Turčinu in zmagal.
Politični pregled.
V Ljubljani, 21. avgusta.
Plener pred svojimi volilct. V petek je Plener poročal svojim volilcem, to je, odbornikom bebske trgovske zbornice, o svojem delovanju v državnem in deželnem zboru in o političnem položaju. Iz njegovega govora pa nismo nič gotovega izvedeli, kako da mislijo liberalci v bodoče postopati. Samo to smo čuli, da niso posebno zadovoljni, da ni vlada kar administrativnim potom osnovala okrožnega sodišča v Trutnovu, da se je stvar zavlekla. Tega pa Plener niti povedal ni, kako bi levica glasovala, ako ta stvar pride v državnem zboru na vrsto. Jedino to smo izvedeli, da levičarji mislijo v državnem zboru staviti neki predlog o vrejenju jezikovnega vprašanja. Kakšen bode ta predlog, si lahko mislimo. Predlagal se bode nemški državni jezik. Zato pa moramo Slovani biti jako previdni.
Kdo bode novi rnoravski namestnik i To vprašanje se sedaj zopet razpravlja po časopisih. Sedanji namestnik se dne 8. t. m. povrne z odpusta v Brno, da se poslovi od uradnikov. Glasilo morav-skih Mladočehov hoče pri tej priliki vedeti, da bode novi namestnik grof Zierotin. Verojetno je precej, da grof Taafle njega izbere. Grof je pred leti bil okrajni komisar v Prevovu in pa vodja srednje stranke v deželnem zboru. Ministerskemu predsedniku je pa moravska srednja stranka jako pri srcu, zatorej bi ne bilo čudno, ko bi iz njene srede izbral namestnika za Moravsko. Cebi bi pač s tem imenovanjem ne bili posebno zadovoljni, kajti prav za prav so pristaši srednje stranke le nemški liberalci, kateri o narodni jednakopravnosti nočejo dosti slišati. Grof Zierotin ima na Moravskem dosti posestev, ali biva vedno v Landi, katero posestvo je v nemškem kraju, dočim na svoja posestva v čeških
LISTEK
Pantheon.
Arabeske. Napisal Josip Jaklič.
X. Homunculus.
Na vrtu poleg kozolca stal je snežen mož in poslušal božičue zvonove, ki so vabili vernike k službi božji. Bilo mu je tako čudno pri srcu. Krog njega so skakali veseli otroci in se radovali; od daleč so se mu smejali odrasli ljudje, in še celo zarujaveli petelin na vaški cerkvi je veselo zakuku-rikal, kadar ga je mrzel sever obrnil ua ono stran, kjer se je blestel v solnčnem svitu sneženi mož.
Bilo mu je vse novo. Tega prej ni vedel, kako ljudje na svetu živč, in zato je zvedavo upiral oči na vse strani. Vse, vse zdelo se mu je tako lepo, tako veličastno! Nikakor se ni mogel nagledati.
.Veselimo se življenja, saj po smrti tako vse mine," mislil si je. In pri srcu občutil je notranjo zadovoljnost, iu tako ljubko mu je po žilah igralo, ko je strupena burja vršela in stresala ivje z bližnjega drevja in grmičja.
Iu ko se je naposled ulegla gosta megla ua ravniuo in je tudi njega zavila v hladno odejo, za-mižal je iu počasi zadremal, srečen in zadovoljen, saj to je bil še le prvi dan njegovega življenja.
Zjutraj se je že zarana zbudil, misleč si, da-uašnji dan bode še mnogo lepši, nego pa včerajšnji. Sedaj sem spoznal svojo okolico in znal bodem vravnati svoje življenje. Cela vas se me veseli; gotovo sem ustvarjen za kaj višjega, za kaj veliČast-
In pri tej misli zdel se je samemu sebi takoj za celo glavo večji. Ponosno in zaničljivo je pre-motrival svoje sosede, snežene možičke, katere so bili včeraj napravili otroci.
.Ce ste vi sneženi možje," dejal si je samo-svestno, .vendar jaz uisem. V sebi čutim poklic za
nekaj višjega......Zatorej se s tako druhaljo,
kot ste vi, ne morem pečati."
In zopet je gledal ua vse strani. A pogrešal je nekaj. Otrok, ki so včeraj tako veselo krog njega skakali in glasno prepevali, da je daleč odmevalo, danes ni bilo na vrtu. Naveličali so se že bili sneženega moža.
Zdelo se mu je tako samotno. Jedina zabava mu je bila, poslušati rujovenje severja, ki je tulil, kakor tolpa gladuih volkov.
Rad bi se bil razgovarjal s svojimi sosedi, toda branil mu je ponos. .Prostaki in jaz? To se vendar ue da misliti, da bi se mogel jaz toliko ponižati."
„Prokleto je dolgočasno," vskliknil je slednjič nevoljeu iu globoko zazeval; potem pa je stisnil obrvi iu zaspal.
Minolo je še nekaj dnij. Sneženi mož je bil sam, vedno sam. Naveličal se je popolnoma življenja. Za njega ni imelo več nikakega veselja. Želel si je smrti.
In ko je solnce jelo pripekati in upirati svoje žarke v&nj, tožilo se mu je umreti in pričel je vzdihovati in tarnati. .Ravno sedaj me mora pokositi smrt, ravno sedaj, ko sem bil malone na cilju do slave, do časti, katero so mi odločile Rojenice. Ravno sedaj !"
Solnce je pripekalo vedno bolj in bolj. In kakor jo vročina naraščala, toliko manjši in manjši je postajal sneženi mož.
In zopet so skakali na vrtu otroci iu veselo je hreščal petelin na cerkveni strehi, a sneženi mož je umiral poleg kozolca in nihče se ni zanj zmenil.
.Namenjeno mi je bilo, da umrjem, preduo dosežem slavo, katere sem bil vreden," dejal je obupno sneženi mož. Debele solze tekle so mu po licu in se zgubljale v tla. — .In če je že vsega konec, pa naj bode! Človek tako ni za druzega, kakor da umrje. In čim prej umrje, toliko bolje je za njega."--
In ko se je prebudila pomlad, cvetele so vijolice na njegovem grobu, a nihče se ni spomnil, da je živel ondi kedaj sneženi mož, čegar srce je bilo polno največjih mislij, da mu ni sovražoa usoda pretrgala uiti življenja, še predno je mogel dospeti do svojega smotra.
krajih nikoli ne pride, kar kaže, da so mu Nemci ljubši, nego Cehi.
Dvojezični napisi. Predvčeraj je v Brnu na ljudskem shodu govoril Mladočeh Stransky o dvojezičnih napisih. On je proti temu, da so se brnski Cehi o tej stvari obrnili do namestništva. On misli, da je treba varovati občinsko avtonomijo in naravaost od županstva in mestnega zbora zahtevati, da se napravijo dvojezični napisi. Po njegovem mnenju nima v tej stvari pravice posredovati namestništvo niti v Brnu, niti v Pragi. Ce bi brnski mestni zastop ne hotel izpolniti čeških želja, ga je treba prisiliti. Mesto naj se popolnoma v gospodarskem oziru odreže od dežele. Čehi naj bi ničesa ne kupovali v Brnu, pa tudi ničesa ne prodajali v Brno. Tukaj imamo tudi podoben nasvet, kakoršne je priporočal že dr. Gregr, ki pa niso izvedljivi. Cehi kade avstrijski tabak, če tudi je dr. Gregr jim to odsvetoval, pa bodo kupovali v Brnu in prodajali svoje pridelke v Brno, naj jim dr. Stransky še tolikokrat odsvetuje. Zato lahko rečemo, da bi Čehi v Brnu nikdar ne dobili dvojezičnih napisov, ko bi se ravuali po nasvetu dr. Stranskega; drugače ne, če bi kdaj dobili večino v mestnem zastopu, ali do tega časa je še jako daleč. Nemški mestni zbor pa radovoljuo nikdar ne bode dal napraviti dvojezičnih napisov. — Gibanje za dvojezične napise se vedno bolj razširja. Začelo se je tudi v Galiciji. Businski listi pozivljejo vlado, da prisili občinski zastop le-vovskega mesta in zastopa 52 druzih mest, v katerih prebiva mnogo Rusinov, da napravijo dvojezične napise. Sedaj so povsod le poljski napisi. Poljakom gotovo ne ugaja to gibanje in vlada pa tudi ne bode marala tem povsem opravičenim željam ustreči, ker potrebuje Poljake v drž. zboru. Vlada je dala s svojo odločbo zastran napisov v Pragi povod velikemu gibanju, ki se razširi na vse dvojezične kronovine in se ne bode tako hitro dalo umiriti. Nemški liberalci se najbrž tudi že kesajo, da so stvar sprožili, ker sebi niso nič koristili, Poljakom se zamerili iu vlado spravili v zadrego.
Boji mej italijanskimi in francoskimi delavci v Aigues-Mortesu. V Aigues-Mortesu na Francoskem je bila nastala mej domačimi delavci velika nevolja proti italijanskim, kateri prihajajo v Francijo v velikem številu in delajo za nižjo plačo. Mnogi domači delavec zaradi tega ne more dobiti dela. To je dalo povod velikim izgredom. Domači delavci napali so italijanske in začel se je hud poboj. Kolikor se dosedaj vč, so jih pri tem poboju 15 ubili, kacih 60 pa težko ranili. Vojaki so napravili red. Ranjene so prepeljali v Marseille, kjer so se jih pa branili vsprejeti v bolnico. Le na odločno povelje od višjih oblastev so jih vsprejeli. Ti dogodki pač ne bodo povekšali prijateljstva mej Italijani in Francozi, četudi ni dvomiti, da se vsa stvar mirno poravna. Francozi bodo dali prizadetim rodbinam primerno odškodnino.
Socijalne stvari.
Nakup žita.
C. in kr. vojaški erar kupi po trgovskem običaju potom vojaških preskrbovalnih magacinov v Gradcu, Mariboru, Celovcu, Gorici, Pulju in Trstu, ter potom erariškega skladišča za moko in žito v Mariboru nastopne množine žita magacinske navadne vrste, in sicer: 3450 meterskih centov pšenice, 18.250 meterskih centov rži in 24.250 meterskih centov ovsa. Roki za oddajo določeni so za konec septembra, oktobra, novembra in decembra 1893, konec januvarija, februvarija, marca, aprila in maja 1894. Za Gorico, Pulj in Trst razpisane količine ovsa morejo se tudi eventuvelno na železnici v Mariboru in v Ljubljani oddati. Prodajne ponudbe vložiti je, oziroma poslati do 7. septembra 1. 1., 10. ure dopoldne, c. in kr. intendanciji 3. voja v Gradcu. Zvezek pogojev z dnč 9. avgusta 1893, ki služi v podlago temu kupu, pogleda se lahko pri vojni intendanciji, pri napominanih vojaških skladiščih in pri političnih okrajnih oblastvih vojnega okoliša. Pri vojaških skladiščih se zvezek tudi lahko kupi proti plačilu 4 kr. za tiskano polo. Razglas, obsezajoč splošne pogoje, pogleda se lahko tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Slovstvo.
»Krščanski Detoljub". Šestega letnika 1. štev. je te dni izšla z jako raznovrstno in poučno vsebino. Vsi sestavki so namenjeni vzgojiteljem. Ce si
želimo nove krščanske ddbe, moramo podpirati z vsemi močmi najmogočnejšega činitelja njenega: krščansko vzgojo. Zato ne moremo dovolj priporočati »katoliškega društva detoljubov". Boga zahvalimo, da je imamo, in iščimo mu prijateljev, koderkoli moremo. — 1. številka ima prilogo: »Spodobno vedenje v šoli". Posebno lepi so vzgledi treh vzornih slovenskih dijakov: prerano umrlega Selčana Gregorja Kem peri a, Ljubljančana IvanaKumpa in M a r n a. Razširjaj to knjižico, kdor jo le more!
»Resolucije katoliškega shoda". Praktična meditacija za obletnico I. slov. katol. shoda. Znatno spremenjen ponatis iz „Slovenca". — To mično knjižico priporočamo kar najtopleje. Nasprotnikom katoliškemu shodu se vsak dan podžiga strast; ostanimo še prijatelji njegovi gorki zanj. Beri to knjižico, in brez dvojbe se ogreješ! Iz predgovora povzamemo te-le besede: .
»Svet se silno urno suče. Ideje, včeraj še nepoznane, danes prevzemajo in prešinjajo ves svet. S tem urnim tokom sveta vštric moramo teči tudi mi, sicer — pridemo prepozno. Naenkrat res ne moremo vsega imeti, a zdi se nam vendar, d a b i se bilo dalo z dobro voljo že marsikaj storiti, kar se še ni. To se mora sedaj 1 Sicer, če se ne misli napraviti, zakaj se govori? Obletnica katoliškega shoda nam vnovič mogočno zakliči: Na delo naprej!
V ta namen zbrali smo po »Slovencu" raztresene članke, jih premenjenim razmeram primerno spremenili, oziroma spopolnili, če morejo kaj pripomoči k temu, da se naši lepi načrti kar mogoče prej uresničijo. (Nekaj anahronizmov. n, pr. o družbi sv. Cirila in Metoda, ki so se vsled prepoznega tiska vrinili v knjižico, bralca menda ne bo motilo.) Raz-pečati se knjižica mora! Kdor je ne more kupiti, dobi jo zastonj, eno ali kolikor jih hoče, d a s e vsi za dobro uneti, če mogoče, še bolj u n a m e j o za naše sveto delo, k a -jtero ne sme prenehati prej, dokler 'ni izvršeno vse, kar smo si zapisali j v program!
»Tridesetletnica narodne čitalnice v Kranju."
■ Sestavil Božidar Vodušek. Na 12 straneh se nam j tu opisuje nekaka kronika kranjske čitalnice. Lepo i piše o ideji čitalnic:
»Oktoberski diplom in februvarijski patent zagotavljala sta vsem narodom širne Avstrije — priznavajoča njih popolnem jednako, neomejeno zvestobo in udanost — ravnopravnost v vsakem oziru. Tudi ubogim, zaničevanim in v prah tepta-nim Slovencem prisijal je z ustavo nov up, nova nada boljše, veselejše bodočnosti. Maloštevilni tedanji rodoljubi, na čelu jim dr. Janez Bleivveis, dr. Lovro Toman, dr. Etbin Costa i. dr., jeli so buditi rojake svoje iz dolzega spanja in dvignili visoko prapor narodnostne ideje. Vsi brez izjeme skladali so se v tem, da je- treba, živo potreba slehernemu Slovencu v prvi vrsti narodne zavednosti, katera se d& doseči jedino le po izobrazbi, naslanjajočej se na narodno podlago mile govorice domače. Nedvomno bila je torej pred vsem glavna naloga, skrbno gojiti naš lepoglasni, dotlej skoro čisto zanemarjeni jezik; usposobil naj bi se v to, da se uvede v šole in urade.
In glej! Niso si izvolili napačne poti v izvršitev te že same po sebi jako srečne misli. Počenši od srede leta 1861 ustanavljali so po vseh pokrajinah zemlje slovenske društva z namenom, do tedaj neznanim, društva, ki so se zvala »Narodne čitalnice". Okrog teh narodnih središč naj bi ee zbirali odločni rodoljubi vseh stanov, vsake starosti, č i t a 1 i skupno časnike in druge proizvode slovanskih književnostij v obče, slovenske književnosti posebej, hrabrili in krepili se mejsebojno k vzajemnemu, neustrašenemu boju zoper zagrizene protiv-nike, in v tem smislu probujali večinoma še nezavedno prosto ljudstvo."
Cerkveni letopis. Zlata masa v Žicah.
V nedeljo, dnd 20. t. m., so v Zičah pri Konjicah slavili praznik, kakor še to tam ni bilo jed-nakega, odkar fara obstoji. Čast. gosp. Gašpar Z a-bukovšek, župnik v Zičah, je namreč dn3 28. julija dovršil petdeseto leto, odkar je pri »sv. Andreju" na Koroškem vsprejel zakrament sv. Reda ter na dan sv. Roka prvič služil sv. mašo v Celju, v rojstveni fari svoji. Izmed krajev, koder je služ-
boval, bodi omenjena samo Vozeniea, kjer je kot kapelan ne le za nadžnpnika, ampak ob jednem tudi za učitelja imel slavnega Slomšeka, poznejšega knezoškofa.
Današnji jubilant je praznovanje petdesetletnice nameraval v svoji skromnosti slaviti natihoma, ali udavši se želji znancev svojih, določil je slovesno slavnost za prvo nedeljo po Rokovem. Izredni praznik je v Ziče privabil seveda obilo ljudstva iz sosednih krajev. Duhovniških bratov zbralo seje mnogo. Ko so se iz župnišča podali v zalo cerkev, je pred vratmi g. jubilanta primerno pozdravila vrla učenka v imenu šolske mladeži, za isto je pristopila večja deklina, da v imenu »Križevske družbe" domače fare zlatomašniku razodene prisrčno željo, rekši, naj bi ljubi Bog duhovnemu pastirju dal za »zlato mašo" doživeti še »demantno mašo" na tem svetu, na drugi svet pa naj bi ga vsprejel „Pastir vseh duhovnih pastirjev, Jezus Kristus".
V cerkvi bi dnevu primeren govor imel govoriti zlatomašnik velečast. gosp. Frohlich, nadžupnik pri Sv. Križu tik Slatine. Ali bolezen ga je zadržala domii. Vsled tega je častni govor prevzel velečast. g. knezoškolijski svetovalec in nadžupnik v Konjicah. Ta si je za podlago besedam vzel stavek iz današnjega evangelija, v katerem se pripoveduje, da se je izmed desetero ozdravljenih m6ž- gobavcev povrnil k Jezusu samo jeden, da se ondi zahvali. Ta stavek je bil v pogledu na število kakor nalašč za danes.
Ko je g. Zabukovšek postal duhovnik, tistikrat je ob jednem ž njim bilo posvečenih deset mladeničev, ne sicer bolnih, pač pa zdravih. Ali od tega števila je imenovanec jedini, ki je doživel čas za »zlato mašo", on se torej na tem svetu jedini za-more ljubemu Bogu zahvaliti za vse vsprejete milosti, za vse zadobljene dobrote.
Potem je govornik razkladal zlate maše pomen in imenitnost, razloživši, kaj da je »nova" in »srebrna" iu »zlata" maša, ta pa je posebne važnosti za jubilarja, za faro, za škofovino in eerkev.
Pri službi božji so pevci peli posebno za ta praznik primerno pesem, katero je zložil domače-farni učitelj g. Jurko, a vglasbil jo g. Eberl, nad-učitelj pri sosednem »Sv. Jarnejn". Proti oltarjem stalo je okoli petdeset belooblečenih deklet. V obče: Farani so storili vse, kar je pač bilo mogoče pripraviti za poveličanje slovesnosti. Med ostalim bodi omenjeno le to, da so omislili novo mašno opravo za sv. mašo, pri kateri maševalcu strežejo trije duhovniki.
Ne bilo bi prav, ako bi človek ne omenjal še neke prigodbe. Ko so namreč mil. g. knezoškof dr. Napotnik na nedavnem svojem potovanju apostolskem vozili se skozi Žiče, so se pomudili tudi v župnišču, da velečast. gosp. Zabukovšeku osebno čestitajo v oziru na njegovo »zlato mašo" v Zičah.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 21. avgusta.
(Prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski), ki
so se včeraj zjutraj s poštnim vlakom povrnili iz Gradca od pogreba sekovskega knezoškofa dr. J. Zvvergerja, odpeljali so se včeraj opoludne z gorenjskim vlakom čez Koroško v Briksen na Tirolsko utrjevat svoje rahlo zdravje. — Bog daj, da se v
(nekaterih tednih zdravi in krepki vrnejo med svoje ovčice.
(»Slovenski Narod" in mi.) Na sobotni članek »Slov. Naroda" le to povemo, da smo se mi le ravnali po njegovih besedah, ko je on pisal, da se ne bode oziral, kako suknjo da kdo nosi. Zaradi tega pa mi tudi nismo stvari zamolčali zaradi uradniške suknje in tudi v bodoče ne bodemo, ker ni, da bi morali trpeti, da bi bili uradniki nekak privi-legovan stan, o katerem bi se ničesa ne smelo reči. Občudovali smo pa na vso moč modrost »Slovenskega Naroda", ki piše, da gospodje vse, kar so govorili v Mariboru, lahko zagovarjajo pred vsako disciplinarno preiskavo. Po našem mnenju bi se moglo govoriti o denuncijaciji jedino, ko bi bili razkrili kaj takega, kar bi dotičniki težko zagovarjali, in bi jim sitnosti ali pa škodo utegnilo napraviti. Ker pa »Narod" sam priznava, da gospodje stvar lahko zagovarjajo, potem je vidno, kako ne-osnovano in naravnost smešno je njegovo sobotno zabavljanje. Logike in dostojnosti ni iskati pri »Narodu"; ker to že zdavnej vemo, se pač čudimo, da nam to s svojo pisavo vsak dan dokazuje.
(Umrl jej včeraj zjutraj ob 7. uri č. gosp. L. U r b a n i j a, župnik v Zaljni. Porojen dne 14. avgusta 1. 1830 v Moravčah, je bil v mašnika posvečen dne 29. julija 1. 1860. Najprej je bil eno leto semeniški duhovnik, potem je služboval kot kapelan v Kranjski Gori, na Krki in v St. Eupertu, dalje kot administrator v Ambrusu in od meseca junija 1. 1871 je bil župnik na Mirni; od sv. Ju-Tija 1. 1882 do svoje smrti pa je bil župnik v Žaljni. Naj v miru počiva!
(Pogreb knezoSkofa dr. Zvvergerja.) Ob osmi uri zjutraj v soboto se je zaprta krsta s pozemelj-skimi ostanki pokojnega knezoškofa prenesla potem, ko se je blagoslovila, v škofijsko cerkev. V pres-biterij so se zbrali kot zastopnik cesarjev grofWol-kenstein, potem knezonadškof Haller, knezoškofje Missia, Kahn in Napotnik, minister baron Gauč, namestnik baron Kflbeck, deželni glavar grof Wurm-brandt, feldcajgmaister baron Reinliinder, baron Walterskirchen, zastopajoč Nj. kr. visokost dona Alfonza, potem več prelatov, načelniki vseh oblastev, župan, zastopniki zdravniške, odvetniške in trgovske zbornice, kmetijske družbe, vseučilišča, tehnične visoke šole in srednjih šol. Dr. Napotnik je imel govor, kateremu rek je bil: Bil je velik duhovnik, ki je svoje dni podpiral cerkev. Eccl. 50.1. V govoru je opisaval življenje pokojnikovo, ocenjeval njegove zasluge, apelujoč občinstvo, da naj ne pozabi pokojnika. Solnograški knezonadškof Haller je imel potem slovesen rekvijem z asistenco sekovskih kanonikov. Libero so peli knezoškofje Missia, Napotnik in Kahn ter voravski prelat. Ob polu jednajstih se je pomikal sprevod v cerkev Jezusovega srca po ulicah, po katerih so bile prižgane svetilnice, tudi po oknih so gorele sveče. Ob jednajsti uri položili so krsto v rakvo v omenjeni cerkvi. Zaradi premajhnega prostora so se mogli pustiti v cerkev le duhovščina in svetni dostojanstveniki. Miserere se je močno razlegal po cerkvi. Naposled se je rakva zaprla. V gorenji cerkvi je pa knezoškof dr. Kahn imel pontifikalni rekvijem. Red pri sprevodu je bil vzoren, če tudi se je zbralo kacih 50.000 ljudij. Razna javna poslopja bila so razobesila črne zastave.
(Ogenj.) Leskovec, 20. avgusta: Plat zvona nas je vzbudil danes ob 2. uri iz spanja. Goreti začel in tudi do tal pogorel je neki prazen hlev s stranskimi shrambami v Leskovcu. Ljudij je bilo kmalu dosti pri ognju, pa smo roke križem držali in gledali, kako uničuje nenasitljivi element delo človeških rok, kajti imeli nismo ni vode ni gasilnega orodja. Prihiteli so sicer tudi vojaki iz Zado-vinka s svojo brizgalničico, pa jo niso nič poskusili, ker ni nihče donašal vode. Samo Bogu se imamo zahvaliti za popolno mirno vreme. Vzrok ognja je pa jako sumljiv; kako more začeti goreti v čisto praznem poslopju in ob dveh po noči; skoro gotovo je imela tukaj opraviti peklensko zlobna roka. Druge nesreče ni bilo in poslopje je bilo za nekaj malega zavarovano, vendar je to svarilen klic nam Leskovčanom, da se prej ko prej preskrbi varuh našim slamnatim streham in lesenim stenam, da se precej omisli brizgalnica, za katero je že nekaj nabranega.
(Laška omika.) S Primorja: »Talijanaško div-jaštvo", pod tem naslovom ima »Obzor" s 16. t. m. sledeči zanimivi dopis iz Senja, kateri svedoči o hudobi in nestrpljivosti reških in krških Italijanov in italijanašev. Dopis vzet iz privatnega lista, se glasi: Včeraj (t. j. 13. t. m.) bil je izlet s parobrodom »Sokol" na otok Krk (iz Senja). Na parobrodu bilo je do sto oseb z mestno godbo. Iz Senja smo od-plovili o 1V4 popoldne in se na parobrodu lepo zabavali. Na Krk smo prispeli ob 3. uri, izkrcali se v redu iu vse je bilo dobro in lepo, dokler niso uro kasneje došli Rečani s tremi parobrodi in godbo. Dokler so se Rečani izkrcavali, svirala je njih godba na parobrodu. Neki domačini so godbi žvižgali, neki so pa došlim metali kitice cvetja. Po tem bilo je vse mirno in naša godba svirala je ves čas pred kavano samo hrvatske skladbe. Tako smo se lepo zabavali neki na šetnji, drugi v kavarni, do 7'/», kader je bilo treba kreniti proti domu. Ko smo šli na parobrod, vzdigne se v mestu velika buka. Rečani so od vseh strani zbrali krško druhal in svoje ljudi z očitnim namenom demonstrirati proti Hrvatom. Ko je naša glasba zasvirala na parobrodu »Lepa naša domovina" začeli so zbrani krški in reški tali-janaši kričati: »Pereat Hrvatska!" Mi Senjani odgovorili smo jim s »Živila Hrvatska!" Ali talijanašem ni bilo to zadosti. Nabrali so debelega kamenja, ka-
tero so začeli metati na Senjane na parobrodu. Ranili so mnogo Senjanov. Sodnik Markovič in njegova gospa sta precej ranjena. Njemu je roka jako zatekla. Tudi drugih izletnikov je mnogo ranjenih, nekateri na glavi, drugi na rokah. Ko je začelo letati kamenje na parobrod, nastala je silna vika in strah, kar je trajalo okolo pol ure. Prestrašene žene so se skrivale, kakor so mogle po parobrodu, da se zavarujejo očitni nevarnosti. Napadači so mej tem grozno kričali in tulili, kakor afrikanski divjaki, ko napadejo sovražnika. Nekoji bolj pogumni ustrajali smo na odprtem mestu parobroda, ne boječi se kamenja, pa smo nevstrašljivo klicali: »Živila Hrvatska".
—	Tako dopisnik. Taka je torej kultura italijanska in mažarska. Kako strašno ta golazen lepo hrvaško Primorje razjeda. — Nekaj dnij pozneje hoteli 60 Senjani Krčane podražiti; brzojavili so jim, da se dojdejo osvetiti. Krčani so vzeli nagajanje za resnico, vstrašili so se, z vervmi in ne znam kako še so vhod v luko zaprli, — da ne bi mogli Senjani noter. Gotovo so v strahu čakali potomcev senjskih vskokov,
—	potolažili so se, ko so opazili, da se Senjani le šalijo. — Taki so krški italijanaši, a nikar ne misliti, da je celi otok Krk t&košen. Samo v mestecu Krku (Veglia) ima italijanaštvo svoje pribežališče — a drugi otočani so dobri Hrvati.
(Poslanec prof. Šuklje) bo dne 26. t. m. ob 7. zvečer poročal v Novem Mestu na Brunerjevem vrtu o svojem delovanju v obeh zbornicah.
(V premislek!) Z Dolenjskega: Članek »Kolera v Maki" v »Slovencu" št. 178 nam je povod, da zapišemo nekatere besede našim zato postavljenim oblastim v resen preudarek. Kadar se bliža dandanes kaka kužljiva bolezen — in običajna v tem času je kolera — uporabljajo oblasti vse varstvene in obrambene pripomočke, da se ji ustavijo kolikor mogcče. Jeden poglavitnih vzrokov, da se kolera tako zelo razširja, je pa pomanjkanje pitne vode in snage. In ravno v tej zadevi smo pri nas na Dolenjskem pod Ljubljano zelo na slabem. Ne manjka sicer studencev za pitno vodo, a ti so v takem stanu, da se Bog usmili. Mnogi dajejo iz-vrstuo pitno vodo, a je onesnažena po raznih potih. K studencem, prav tam, kjer se zajema voda za ljudi, se goni živina. Tu prav pri izvirih se pere umazano perilo, in kar je najhujše, tam, kjer se zajema voda, leži včasih več kupov umazane in nečedne obleke, ki se namaka v vodi, mesto doma v čebru; ali pa vsaj nižje doli od studenca, po celi dan, včasih tudi tri dni. Prav tam pa, kjer lež^ umazani kupci obleke, hodijo ljudje po pitno vodo. Vsakemu, ki ima še količkaj razuma, bode jasno, da se na omenjeni način najbolj pospešuje vsakovrstna kužljiva bolezen, zlasti pa kolera. Res je, da se v krajih, kjer je več stoječe vode, kjer je zemlja bolj močvirna, kužljive bolezni bolj zasejejo in dalje časa razsajajo, ali ravno tako je gotovo, da se v krajih, kjer se perilo namaka v studence in shrambe za pitno vodo, kužna bolezen veliko hujša in je bolj nalezljiva. Glej gnjezda kolere: Meka, Medina, Gedde. Da smo v omenjeni zadevi resnico pisali, se vsak lahko prepriča, a prepričajo se lahko tudi zadevne oblasti o istinitosti. Da se pa tej nesnagi in nepravilnosti pride v okom, so gotovo poklicana v to v prvi vrsti slavna županstva. Ne rečem, da bi nekatera ničesar ne storila, a le premnogo jih je, katerim je to deveta briga. Vsaj se le prepogosto-krat zgodi, da ravno kaka županova hči ali dekla prinese celo naročje občinskega predstojnika prepotene in umazane obleke prav v studenec ali kraj, kjer se zajema voda za pitje. Zato pa priporočamo slavnim c. kr. okrajnim glavarstvom, da uporabljajo ves svoj vpliv po svojih varstvenih organih, da se prepričajo o resnici žalostnih naših zdravstvenih razmer ter potem silijo na to, da županstva storijo svojo dolžnost. Po naši nemerodajni misli bi bilo najbolje, da se popolno loči ali pregradi prostor, kjer se zajema pitna voda od prostora, kjer se napaja živina in kjer se pere perilo. Namakanje perila v studencih se naj pa sploh prepovd. Take pre-graje bi ne stale veliko, vsaj so lahko lesene. Kdor bi prestopil te meje ali jih zamenjal jedno z drugo, naj bi se po pravici kaznoval. Toliko se nam je zdelo potrebno povedati dotičnim oblastim: Sine ira — sed cum studio, da kaj koristi.
(Nesreča) Iz Bohinjske Bistrice : Ponesrečil se je dne 18. t. m. Jakob Pikon iz vasi Ravne pri Bohinjske Bistrici. Kosil je senožet »Police" pod Črno Prstjo. Kar se utrga nad njim skala in kamenje vali nesrečneža še kakih 100 metrov seboj proti dolini. Slišavši ropot kamenja začnejo delavci
na sosedni senožeti klicati ponesrečenca po imenu. Ker se pa ni oglasil, so ga iskali in ga tudi našli — mrtvega. Zapuščena vdova 8 štirimi otroei je vredna vsega pomilovanja.
(Delavska zavarovalnica proti nezgodam) za Kranjsko, Primorje, Trst in Dalmacijo v Trstu ima dne 16. septembra t. 1. dopolnilne svoje volitve ob 4. uri popoludne v uradu zavarovalnice v Trstu (Via Mercato vecchio št. 3). Iz predstojništva te zavarovalnice namreč izstopijo zastopniki I., III. in V. volilne kategorije. Ob jednem s temi dopolnilnimi volitvami vrš^ se tudi volitve v razsodišče, v katero volijo podjetniki, isto tako delavci in vršbeui uradniki vsak po jednega prisednika, oziroma namestnika.
(Semenj.) Izpod Smarije: Slabi časi so nastopili za kmeta. Ne rečem, da bi bila letina slaba: žito je bilo prav lepo, kar smo ga naželi in tudi sedaj še dobro kažejo poljski pridelki. Toda sena smo malo pridelali, zlasti po hribih se je prav malo na-kosilo. Morebiti bo otava kaj boljša. Kar je pa naj-1 huje: živina nima nobene cene. Sv. Roka dan je j bil v Šmariji semenj. Prignalo se je mnogo živine ali v denar je ni bilo moč spraviti. Krave, ki so se prodajale pred dobrim letom po 100 in še več goldinarjev, spravili so prodajalci v denar komaj za polovico prejšnje cene. Ni čuda, da ljudem denarja manjka. Ljudem vračajočim se iz semnja se je na ! obrazih brala skrb za bodočnost in nezadovoljnost vsled slabe kupčije. Prav mnogo jih je, ki bi radi prodali iz hleva še marsikak rep, ker jim bo manjkalo po zimi klaje, a kupca ni. Morebiti nam pripelje dolenjska železnica boljših časov, — pa še to morebiti je jako dvomljivo.
(Letina.) Z Blok: Pri nas letina dobro kaže. ; Le sena bo primanjkovalo, kakor se splošno toži, nekaj radi pomladanske suše, nekaj zarad neugodnega vremena, ker se seno ni moglo redno sušiti in se ! je mnogo spridilo, da bo k večjemu za nastelj. Tudi j sadja se obeta, kar ga je tukaj, a v prihodnje, upamo, bode boljše, ker se ljudstvo vedno bolj zanima za sadjarstvo, odkar se je ustanovila kmetijska podružnica.
(Vitez Konstantin Wurzbach), učeni kranjski rojak, je umrl 19. t. m. v Berchtesgadenu. Rojen ; je bil 11. apr. 1818 v Ljubljani iz znane rodovine j Wurzbachov pl. Tannenberg. Začetne in srednje j šole je obiskaval doma, v Gradcu se je učil prava ter je postal v Krakovu častnik. L. 1844 pa je za-i pustil vojaški stan, ko je bil postal 1. 1843 doktor modroslovja. Dobil je službo skriptorja lvovske vse-učiliščne knjižnice ter je nadaljeval svoje študije. L. 1849 je postal knjižničar v ministerstvu notranjih stvari j, potem ministerijalni tajnik v državnem ministerstvu ter je bil 1. 1874 umirovljen ter ob enem povišan v viteški stan. Od takrat je živel v Berchtesgadenu na Bavarskem. Konstantin Wurzbach se je oslavil kot nemški pesnik (»Parallelen" 2. izdaja 1 1, 1852 v Lipsku, »Psalter eines Poeten", Darmstadt, 1. 1874) in literarni zgodovinar. Izdajal je namreč od 1. 1856 dalje: »Biographlsches Leiicon des Kaiserthums Oesterreich". Do 1. 1891 je izšlo 58 zvezkov, prvih pet zvezkov v zalogi tiskarne Zamorski — Sollinger, drugi pa v zalogi c. k. dvorne in državne tiskarne na Dunaju. Zbornik podaja kratke životopisne črtice slavnih avstrijskih rojakov, ki so živeli in delovali v Avstriji od 1. 1750 dalje.
(Blagoslovljenje temeljnega kamna.) V praznik vnebovzetja Marijinega je preč. gosp. kanonik doktor Jagotič, pooblaščen od prevzv. gosp. nadbiskupa dr. Jos. Stadlerja, v Sarajevu slovesno blagoslovil temeljni kamen za novo semeniško cerkev, ki bode posvečena sv. apostoloma slovanskima Cirilu in Metodu, patronoma cerkvene hierarhije v Bosni in Hercegovini ter sarajevskega bogoslovnega semenišča. Dal Bog, da bi se kmalu mogla glasiti slava božja v novem svetišču.
(Internat za učiteljsko deco v Zagrebu.) Hrvatsko ljudsko učiteljstvo je ustanovilo zopet važen zavod. Pred nedavnim se ie počelo misliti, da se utemelji v Zagrebu konvikt za učiteljsko deco, in že 1. septembra 1.1. se odpre internat, početek bodočega konvikta. Za letos se bode sicer sprejelo le osem otrok, ali tudi to je lep početek in dokaz, kako samovestno je hrvatsko ljudsko učiteljstvo. Pri svojih neznatnih dohodkih vendar le vedno razmišlja, kako bi svoje stanovske zadeve zboljšalo. Zdaj gleda, da se poskrbi za svoje sirote, zdaj zopet, da pospešuje pedagogiško literaturo in da budi stanovsko zavest mej seboj. Trideset let že tako marljivo deluje hrvatsko učiteljstvo, pa si je v tem času
utemeljilo zadrugo za podpirauje učiteljskih sirot, hrvatski književni pedagogiški zbor, krasni učiteljski dom na vseučiliščnem trgu, s katerim se ne ponaša samo učiteljstvo, nego tudi mesto Zagreb. Vse to je lep dokaz, da so naši učitelji zares zavedni in da razumijo svojo nalogo. In zdaj se trudijo zopet za internat, ki bode vmeščen v učiteljskem domu za zdaj v dveh sobah. Ker pa še ni toliko sredstev zbranih, da bi se mogli iuternisti zastonj vzdrževati, treba bo dotičnim roditeljem plačati za vsakega gojenca 50 gld. na leto, kar je gotovo neznatna svota za vso obskrbo. Koliko je to polajšanje sa stariše, ki morajo pošiljati otroke v šolo, a vrh tega pa še ta velika korist, da je otrok pod dobrim nadzorom. Bog daj, da se zbere tolika svota, da bi ee mogel osnovati popolni zavod, kakor si ga želi naše učiteljstvo. Prvi korak je storjen.
Društva.
(Vabilo.) Odbor društva »Pravnika" v Ljubljani vabi vse častite gg. člane iu prijatelje društva na izlet, ki se priredi v nedeljo dne 3. sept. 1.1. na Bled. Udeležniki odpeljejo se dne 3. sept. t. 1. ob 7. uri 14 miuut zjutraj z državnega kolodvora ljubljanskega v Lesce, kamor dospo ob 8 uri 53 minut, odkoder odrinejo na Bled. Opoldne bode skupen obed v hotelu „Luji-z i n a kopel". Kuvert (brez pijače) stane za osebo 2 gld. Radi potrebnega naročila vozov in obeda oglasiti naj blagovoli udeležniki svoj prihod, kakor hitro mogoče, najkasneje pa do dne 28. avg. t. 1. društvenemu tajniku dr. M. Pircu v Ljubljani. Ker je to prvi društveni izlet na Gorenjsko, nadejati 8G je prav mnogobrojne udeležbe.
(Vabilo) k blagoslovijenju zastave mestnega prostovoljnega gasilnega društva v Idriji, katero se bode vršilo dne 26. in 27. avgusta 1893 pod pokroviteljstvom kumice preblagorodue gospe Plame-nikove, rudniškega nadsvetnika soproge v Idriji. K obilni udeležbi vabi odbor mestnega prostovoljnega gasilnega društva v Idriji. Vspored: Dne 26. avg. t. 1. 1. Pozdrav tujih p. n. gostov ob 6. uri zvečer pri g. županu Grudnu v Jeličnem Vrhu. 2. Ob
7.	uri zvečer gledališka predstava v c. kr. rudoi-škem gledališču v korist društva. 3. Po gledališki predstavi mirozov z baklado, godbo in petjem k preblagorodni gospej kumici, in potem okrog mesta do mestnega župana. 4. Po bakladi skupna zabava na vrtu gosp. Didiča. Dne 27. avgusta t. 1. 5. Ob 5. uri zjutraj budnica c. kr. rudniške godbe okrog mesta. 6. Ob ilt8. uri doDoldne zbirališče gasilnih društev in deputafcij na vrtu gosp. Didiča. 7. Točno ob 8. uri dopoldne skupni odhod no,gospo kumico.
8.	Ob V*9- uri dopoldne velika sv. maša v farni cerkvi sv. Barbare. 9. Po sv. maši blagoslovljenje društvene zastave in zab.janje žebljev na starem šolskem trgu. 10. Po blagoslovijenju društvene zastave defilirauje poleg šole mimo gospe kumice, društvene zastave in došhh gostov, ter sprevod gospe kumice na dom. Popoldne: Ob 4. uri skupna
veselica z godbo in petjem na vrtu gosp. Frana Didiča. Zvečer: Ples v zgornji dvorani. Opomba: Častita gasilna društva se uljudno prosijo, da bla-govole svoj prihod načelniku idrijskega prostovoljnega gasilnega društva, g. Franu Didiču jun., naznaniti, da se iim stauo- vanja o pravem času preskrbč.
(Učiteljsko društvo za goriški okraj) imelo bode dne 7. septembra t. 1. ob 9. uri dopoldne v Gorici na slov. oddelku deželne kmetijske šole letno občno zborovanje z naslednjim vsporedom: 1. Poročilo o društvenem delovanju preteklega leta. 2. Pregled letnega računa. 3. Pogovor o vprašanjih okrajne učiteljske konference. 4. Posamezni predlogi. 5. Volitev društvenega vodstva. — K prav obilni udeležbi uljudno vabi
ODBOR.
Izvrstna iznajdba je Zacherlinova tinktura, s čimer se čudnohitro iu gotovo prežene mrčese na krajih, kjer se prašek ne prime ali kamor prašek ne more. Ta tinktura je posebno dobra za preganjanje steničje zalege, bolh, uši v špranjah, razpokah in deskah ali pa v volni živali. Ce se rabi hkratu s „Zacherlinovim" praškom, doseže se ne le najhitrejši, temveč tudi najtrajnejši vspeh proti vsem mrčesom, naj so že kjer koli.
Telegrami.
Dunaj, 20. avgusta. Mati srbskega kralja Natalija prišla je danes semkaj iz Sinaie v Rumuniji.	m
Trident, 20. avgusta. Pogorel je kapucinski samostan. Cerkev in dragoceno knjižnico so rešili. Najbrž je kdo zažgal. Ljudij ni nobeden mrtev.
Rim, 21. avgusta. Demonstrujoča množica šla je pred francosko veleposlaništvo in je pobila okna. Policija in vojaki so delali red. Več so jih zaprli. Jeden častnik je ranjen. Storile so se stroge naredbe. Po došlih brzojavkah iz Neapolja, Turina, Coma, Bologne, Tarenta, Genue in Messine bile so povsod demonstracije.
Pariz, 20. avgusta. Časopisi obsojajo dogodke v Aigues-Mortesu in svetujejo, da se stvar hitro poravna.
Pariz, 21. avgusta. Dosedaj je znan izid 455 volitev. Voljenih je 267 republikancev, 12 katoliških republikancev, 37 konservativcev in 139 je ožjih volitev. Clemen-ceau pride v ožjo volitev.
Peterburg, 19. avgusta. Car Aleksander je včeraj pri obedu napil avstrijskemu cesarju Franu Josipu povodom njegovega rojstnega dne.
Umrli so:
IS. avgusta. Janez Šušter, bukvovezov sin, 2 meseca,. Poljske ulice 38, katar v črevih.
19. avgusta. Rudolf Porič, bičarjev sin, 1 leto, Stari trg št. 11, plučni edem.
Tujci.
18. avgusta.
Pri Maliču: Decovich s soprogo; Gorton, trgovec, z rodbino, iz Trsta. — Verneder; Hochenberg, uradnik; Luscbin, ravnatelj; Spieka, Demetz, Binzel, potovalci, z Dunaja. — Straus, potovalec, iz Plzna. — Schmidt, trgovec, iz Prage. — dr. Globočnik s soprogo iz Kranja. — dr. Moretič iz Zadra.
—	Jenko zasebnik, iz Budimpešte. — Schuman iz Maribora.
—	Rant, posestnik, z rodbino, iz Polhovega Gradca.
Pri Slonu: Kaiser, Bernhard, Puchs, Pulzer, trgovci; Schreiber, Kronberger, Masser, potovalci, z Dunaja. — Taussig, Contunias s sinom, Rosenzvveig iz Trsta. — Bruner, gostilničar, iz Novega Mesta. — Koblar iz Ljubljane — Schlager iz Liberce. — Likowiz iz Idrije. — dr. Russa, okr. zdravnik, od sv. Mohorja. — dr. Laschi iz Verone. — Sonnenber iz čakovca. — dr. Glas, vladni svetnik, s soprogo in hčerami, iz Opatije.
Pri avstrijskem čaru: Rozman, zasebnik, iz Gradca.
—	Gefuta s sinom iz Tomaja. — Bano, učitelj, z Divače. — Berginec, nadučitelj, iz Podirja.
Pri Jutnem kolodvoru: Poppe, rudniški ravnatelj, iz Pol. Ostrave. — Ema in Frančiška Wittek, zasebnici, z Dunaja. — Thron s soprogo; Romanin, uradnik, iz Trsta. — Javoršek s Krškega. — Maser iz Nyona. — Andolšelk iz Drage.
Pri bavarskem dvoru: Breear, železniški sprevodnik, iz Maribora. — Gerzetič, zasebnica, iz Črnomlja. — Mantel iz Semiča. — Stalzer, Miiller in Stangel iz čermošnice.
—	Miohitsch iz Kovlerjev. — Kiinig iz Kočevja. — Zamer, profesor, z Dunaja. — Suža in Rolich iz Senožeč.
Vremensko sporočilo.
o I« o	Cas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine ! na 24 ur v | mm
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
19	7. u. zjut. 2. u. pop. 9 u. zveč.	740-3 738 9 740 1	1F9 29-0 22 0	brezv. si. vzh. brezv.	jasno n n	0 00
20	7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zveč.	739'0 737-0 7377	18-2 29-2 19-8	si. svzh. brezv. zm. sv/.h.	del. ,oblač. dež	0-5 dež
srednja temperatura obeh dni 23-0° in 22 4°, oziroma za 3'8 in 4 2 nad normalom.
J. Moriic v Aovi Vasi pri Rakeku
sprejme takoj 409 3-3
za prodajalnico z mešanim blagom pod ugodnimi pogoji. Natančneje pove 011 sam.
Št. 8325.
Razglas.
381 3—2
Vsled sklepa občinskega svi';ta ljubljanskega z dne 11. aprila letos je
na prodaj mestni svet za stavišča
ležeč med preloženo Tržaško cesto in tirom južne železnice, c. kr. tabačno tovarno in Lattermanovim drevoredom.
Dotični razdelitveni načrt je razgrnen na ogled v mestnem stavbinskem uradu (Mestni trg št. 2, I. nadstropje) za navadnih uradnih ur. Na vsem omenjenem zemljišču se bodo smele graditi le hiše Bredi vrtov (po „cotage-sistemu").
Kdor želi kupiti katero opredeljenih stavišč, povej sam v svoji ponudbi, koliko ga je volja zanje plačati, in priloži ti ponudbi načrt, iz katerega bode razvideti, kakšno poslopje in kje je namerava zgraditi.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 20. julija 1893.
Frančišek &ostiša
c. Ar. rtic/arslti uradnih
Sff&rija SHoischer
poročena.
^i) cJStiji, dni 21. aug-nsta 1S93.
416 1
Hi Dunajska borza.
Dn6 21. avgusta.
Papirna renta S*, 1«* davka . . . ;	9« gld. 10 kr.
Srebrna renta 16% davka ....	90 . 05 „
Zlata renta 4%, davka prosta.....118 „ 45 „
avstrijska kronina renta, 2J0 kron . .	90 . 10 „
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	977
Kreditne akcije, 160 gld........327
London, 10 funtov stri........126
Napoleondor (20 fr.)................9
Cesarski cekini ....................š
Nemških mark 100.........61
75 . 40 „
95*/.,
97 „ 75 „
Oni 19. avgusta.
Ogerska zlata renta 4%.......115	gld. 70	kr.
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	94	„	—	„
4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	147	„	50	„
5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	161	„	75	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....191	„	50	„
Zastavna pisma avstr. osr.zem. kred. banke 4 £	98	„	80	„
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/« %	—	»	—	»
Kreditne srečke, 100 gld.......197	„	50	„
8t. Genois srečke. 40 gld.......67	„	50	„
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	142	gld. —	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , .	18	„	30	„
Rudolfove srečke, JO gld..............23	.	50	.
Salmove srečke, 40 gld................67	.	50	„
Windischgraezove srečke, 20 gld.....—	.	—	.
Ljubljanske srečke..................23	.	75	m
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	149	,	—	„
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2872	„	50	.
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. , . .	101	„	20	„
Papirnih rubeljev 100 ............130	,,	—	„
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitki. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„11 E R C U H"
VVollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
itif Pojasnila "3£SS vvseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni svfeti za dosego kolikor je mogoče visocega I obrestovanja pri popolni varnosti BT naloženih glavnic, m