Političen list za slovenski narod. r« r«ltl prejema« Ttljk: Z« oelo leto predpl&uan 15 rld., m pol leta 8 cld., m četrt leU 1 rld., za en mesec 1 fld. 40 kr. ▼ »diniiilatraeiji prejeman relJA: Za eelo leto 12 grld., za pol leta « fld., la četrt leta I fld., za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravniitvo (administracija) in ekipedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se iprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., 5« se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Bokopiai se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob >',6. uri popoludne. ^tev. ro. Ljubljani, v četrtek 3. aprila 1890. Letnik XVIII. Itisniarckov konec. Ko sta leta 1871 Jules Favre ia Bismarck v Yersail!es-u sklepala za Fraucijo britke pogoje mirii, udrle so se domoljubnemu zastopniku ponižane Francije solze po obrazu. Jules Favre se je pred Bismarckom zjokal, ker se mu je uboga teptana domovina v srce smilila, — Bismarck pa je ostal ledeno-mrzel, češ, kaj hočeš s komedijo? časa kolo se je med tem nekolikokrat zavrtelo, in prej, nego si se nadejal, zjokal se je železni kancelar Bismarck, zapuščajoč nedavno prestolno mesto države, katero je skital s krvjo lu železom. Dva državnika, oba na jok, in vendar kaka razlika med njima. Francoz je pred dvajsetimi leti jokal iz ljubezni do domovine, katera se mu je v srce smilila; Nemec, samo-oblasten, kakor je ves čas svojega vladanja bil, jokal je iz nevolje, da si je izpodnesel lastni stol, da, skoro že vladarski stol, raz kateri je celemu svetu desetletja nareiiaval politiko I Kolik razloček! Ondi vroče domoljubno srce, tukaj nič kot preudar-jenost in — trma! Bismarck se je zjokal, vrnivši se od cesarja Viljema 11., kjer je odložil težko, pa vendar čez vse mu priljubljeno butaro vladanja Evrope, sam ne verujoč, da se more vresničiti, s čemur je tolikokrat nemški cesarski rodovini grozil: da namreč odstopi, ker je mož za časa rajncega cesarja, starega Viljema, le predobro vedel, da bi ga ta za celi svet ne bil pustil od sebe. In res, kadarkoli je Bismarck čutil, da si mora svojo veljavo z nova utrditi, stopil je pred Viljema I. in rekel: „Jaz grem!" Prav tolikokrat pa mu je rajnki Viljem odločno odgovoril: „Nikdar ne!" In Bismarckov stol stal je trdneje, kakor prej kedaj. Sedanji nemški cesar Viljem II. je mož, kateremu nikakor noče v glavo, da bi moglo biti sredo-točje vehke nemške politike kje drugje brez njegove osebe in da bi druge osebe delale politiko po svoji pameti. In zaradi tega rekel je nekega dne Bismarcku, da hoče sproti poučen biti o vsem, kar se tiče vladnih zadev. To je bilo pa nekaj, kar se Bismarcku njegov živ dan ni primerilo, kajti mož je dosedaj na Nemškem gospodaril, kakor se je njemu ljubilo in njemu prav zdelo. Da bi moral pa sedaj o vsaki malenkosti sproti poročati, tega Bismarck ui zmogel in šel ter cesarju naznanil, da odstopi. Mislil si je: ,Saj ne more brez mene na nobeno stran; mora torej odjenjati in mi gospodarstvo prepustiti, kakor do sedaj.' — Ali mož se je grozno ukanil! Cesar je sprejel Bismarckovo odpoved, in — Bismarck se je od cesarja gredoč zjokal; zjokal, da je samega sebe tako — prekanil. Bismarck je tu naletel na moža prav tako samovoljnega, kakor je bil ves čas svojega življenja sam; in ker ta mož ni hotel ž njim deliti vladarske oblasti, ker ga ni hotel priznati za svojega socesarja, hotel ga je železni kancler k temu prisiliti s ponujeno ostavko, kar pa mu je popolnoma izpodletelo. Sedaj je završil mož svojo politiško dobo tako, kakor sam v resnici ni nikdar mislil. Kajti Bismarck je tistih jeden, kakoršnih imamo tudi po naši domovini več, — gospodarjev namreč, ki se glede gospodarstva in njene izročitve v mlajše roke, trdno drže pregovora: „Meni luč, tebi ključ!" Foreggerjeva volitev. (Dalje in konec.) Še nekaj moram opomniti proti g. dr. Foreg-gerju. G. dr. Foregger se nahaja v velikem ,Ori-jentu" na Ogerskem. Ta veliki ^Orijent" je pa le zalega italijanskega prostozidarstva in italijansko prostozidarstvo je povsem v prusko-nemškem taboru. Na povelje velike lože v Berolinu odstavili so Francozom prijaznega velikega mojstra Frapollija ter postavili na njegovo mesto prusko mislečega Maz-zonija. Zatorej pa trdim, da je italijansko prostozidarstvo povsem v pruskem taboru. Velika ložna zbornica v Baireuthu je pa tudi pripoznala veliki „Orijent" na Ogerskem, ki je v zvezi s tremi nad-ložami za celo Nemčijo v Berolinu. Iz tega sledi, da teži vse prostozidarstvo prot Berolinu, kjer ima tudi svoje težišče. To je pa za nas Avstrijane vsekako nekaj nevarnega. Takoj hočem povedati zakaj. Lahko se pripeti, da se ponovi, kar se je zgodilo 1866. I., in pruska diplomacija se utegne poslužiti zopet prostozidarstva, da bode ložje premagala Avstrijo. To se je zgodilo ia se še lahko zgodi. Da je temu tako, dokazano je. Samo knjigo generala Lamarmore: „Un piu di luce sugli eventi politici e militari deli' anno 1866" — ali pa prostozidarski časnik „BauhiUte" vzemite v roke, pa boste videli kaj in kako. Kaj pa se je dogodilo? Prostozidar Košut je pismen načrt izročil italijanski vladi, kako bi se najložje dobilo Ogre za vstajo. Potem je nabiral prostozidar Klapka avstrijske ubežnike v Šleziji, hoteč napraviti si ogersko legijo, s katero bi mahnil šiloma v svojo domovino, prostozidar Ko-maromy je šel v Berolin in je sprejel od Bismarcka — Poslanec Prade: Ali je tudi Bismarck prostozidar? Poslanec dr. Gregorec: Mogoče. Poslanec Prade: Ali tudi cesar? Poslanec dr. Gregorec: Sedanji ne, a prejšnji nemški cesar je pa bil. Komaromj je sprejel od Bismarcka 100 000 dolarjev. To ogromno svoto je poslal na Ogersko (Nemir na levici. — Klici na desnici: Prostost govora!) prostozidarju grofu Czakyju in prostozidarju grofu Karoljiju in „Bauh stranka, (čujte! Cujtel na desnici.) Težišče glasovanja je v mestu Celji, kjer volijo e. kr. uradniki na p o v ei j e dotičnega f, jfr. uradniškega nač»lsika liberalnega kandidata. Badi i^i se le nek|^ C. kr. uradnikov upa glasovati proti opozicijonal-nemu kandidatu za vladnega. To je dokaz, kako se zatirajo Nemci na Spodnjem Štajarskem in kako ljubeznivo skrbi vlada za Slovence! Poročilo je omenilo, da ni nikakega dokaza za to, da bi se bilo komu prepovedalo vzeti prepis imenika volilcev. Temu nasproti moram opomniti, da sem bil jaz sam oni, kateremu se je zabranil prepis. S tem menim je dovolj dokazana prepoved prepisa imenovanega imenika volilcev. Pri dalmatinski volitvi, o kateri se je obravnavalo lansko leto v visoki zbornici in pri kateri je liberalna stranka grajala omenjeno prepoved prepisa, dovolil sem si apelovati na zastopnika visoke vlade, da naj stori taisto tudi za celjsko mesto in tudi ondi dovoli prepis imenika volilcev. Toda vladni zastopnik ni odgovoril bržkone zato, ker je šlo za dalmatinsko vo-Utev, a ne za štajarsko. Zato ga zopet danes prosim, da pove, ah gre nam Slovencem v celjski mestni skupini ona pravica, katera je bila podeljena nemški hberalni stranki v Dalmaciji. V poročilu je nadalje omenjen razpis volitve v Celji. Način razpisa je nekaj posebnega in kaže, s kako eneržijo postopa liberalna stranka celo proti graškemu namestništvu. Liberalna stranka je dala razpis volitve v obeh deželnih jezikih tiskati in prilepiti pri dotičnih uradih. Razpis je imel ua jedni polovici nemški, na drugi polovici slovenski razglas in spodaj je stal podpis: „Der k. k. Statthalter Ku-beck." Kaj pa v Celji delajo? Naznanilo prestrižejo vzdolž na dve polovici. Vsekako je zadela tudi podpis enaka usoda, za kar se pa dotični gospodje čisto nič ni.so zmenili; prilepili so le nemški tisek s prvima dvema črkama Kiibeck. Ali je bilo to prav od dotičnih uradnikov, če so tudi samoupravni organi, ne bodem tu razpravljal. Pri tej priložnosti hočem tudi nepravilnosti volilnega reda v tem okraji omeniti. Visokočislani gospod predgovornik je že omenil, da zastopam jaz kot zastopnik kmetskih občin celjskih 134.000 prebivalcev in mestni zastopnik le 13.367. A poslušajte dalje. Izmed teh 13.367 prebivalcev celjskega volilnega okraja je le 5202 Nemcev. Vprašali me bodete: Kako navladata 5202 Nemca 8167 Slovencev? Vzrok temu je ravno ta, da glasujejo c. kr. uradniki zmirom proti narodnim konservativnim kandidatom in v imenovanem okraji je ravno c. kr. uradništvo merodajno. Gospod predgovornik je tudi izračunil, koliko Vošnjakov bi moralo biti tukaj za jednega Foreggerja v primeri s številom prebivalstva; a zaračunil se je, kajti po uradni statistiki bi jih moralo 26 biti (živahnost), kajti razmerje je 134 proti 5. Visoke zbornice ne bodem nadalje nadlageval in upam, da si visoka zbornica in posebno vsi oni gospodje, ki so poslušali g. predgovornika, lahko sami naplavijo sodb? o dr. Fj^reggsrju, ter vedo. iifff j« pri glasovanji storiti. Jaz kot katolik ne morem glasovati za jp^dilo volitve g. ^r. Foreggerja. (Dobro! na desnici.) .1 ' !-■ ppjitičm pr^lecj, ^ a. ^rila. BTotranl« dežele. Državni «hor se snide dnč 16. aprila in takoj prične z budgetno debato. Na vrsto pride še gališka zemljiška odveza in prememba osobnih tarifov na železnicah. Po državnem zboru okolu 10. maja snide se češki deželni zbor, začetkom junija pa delegacije. Avstrija in delavsko vprašanje. Po sklepih berolinske konference v varstvo delavcev razvidimo, da je v primeri z druzimi državami Avstrija na tem polji praktične socijalne preosnove prekosila druge države, ker mi imamo vsaj že na papirju toUko, kar je sedaj konferenca nasvetovala. Katoliški shod bode dne 7. t. m. v Šleziji v Voldavi. Govorili bodo državna poslanca Eichhorn in Svieži, deželni poslanec Knab, načelnik katoliškega šolskega društva dr. Schwarz in Stober z Dunaja. Tnanje držare. Srbija. „Pol. Corr." piše o zadnjih delih skupščine, osobito o novi administrativni razdelitvi srbskega kraljestva ter omen)a nezadovoljnosti radikalne stranke vsled razdelitve. Večina radikalcev je zahtevala, da ne bi bil Šabac temveč Bosnica glavni kraj drinskega okrožja in sicer iz pohtičnih ozirov glede na Bosno. Iz enacih vzrokov naj bi ue bil Niš, temveč Knjaževac glavni kraj timoškega okrožja z ozirom na napete razmere med Srbijo in Bolgarijo. — Srbski list „Odjek" presoja prenovljenje vlade in omenja, da je bila Srbija pod prejšnjo vlado v dobrih razmerah z vnanjimi državami, s katerimi jo vežejo od nekedaj bratske krvne vezi. Radi tesnosrčne politike, ki se ni ozirala na prave narodne koristi, rušile so se te vezi in v tej meri je rasla napetost z bratskimi državami. — „V denašnji seji skupščine", poroča se dne 1. t. m. iz Belega Grada, ^odgovoril je ministerski predsednik Gruič na vprašanje o Srbu, katerega je usmrtil ogerski mejni stražnik, da je storil za to potrebne korake; Ogerska vlada stvar preiskuje, a vspeh preiskave še ni znan. Skupščina je zahtevala od vlade, da stori nadaljne potrebne korake." ' Francija. Na Francoskem rastejo od dne do dne mržnje proti Nemčiji in zadnji čas vzlasti proti cesarju Viljemu samemu. Pred nekaj dnevi je francoska vlada ukazala preiskavo proti »Egalite", ker je zahtevala, da umor^ nemškega cesarja. Ker je vlada prepoustljiva, napala je „Cocarde" nemškega cesarja še huje iu drzneje. Ta list zahteva odločno, da naj usmrte cesarja Viljema. „Koln. Ztg." opozarja na ta predrzni članek ter pravi: Ne moremo verojeti, da ne bi francoska vlada kaznila tacih napadov zato, ker so naperjeni proti nemškemu cesarju. Še ko bi se proti kakemu zasebniku kovah morilni naklepi, morala bi vlada storiti svojo dolžnost. — Ribot minister zunanjih zadev, je poročal ministerskemu svetu o svojem razgovoru z Julesom Simonom gled^ na vspehe berolinske konference. Z orirom na obravnave z Anglijo in Egiptom o konverziji egiptskih dolgov je Ribot izdelal nove predloge, katere je dne 1. t. m. predložil ministerskemu svku. Zagotavlja se, da bodo te obravnave kmalu končane. menje, slično križu, kakor bi hotela zapoditi muho z lica. Nu, mislim si, da bi bil gospod župnik tu klečal, kako bi ženski navidezno molili, farizejski prebirali rožni venec zaradi ljudske hvale! Polasti se me trpka nevolja. Sveče na altarji pa gore in plamte temneje in tožneje nego prej, kakor bi žalovale, da nehvaležni svet ne pride obiskat Odrešenika v samoti, temveč 6 strupenim svojim dihom skrunijo kraj, kjer si je izvolil iz ljubezni do ljudi On prestol svoj. Po eerkvi se zopet oglašajo koraki. To je otroška hoja. Tolpa šest- do desetletnih dečkov prihrumi v cerkev pred božji grob. Starejši hitro pokleknejo ali kmalu zopet vstanejo ter pristopijo k mreži. „0j, Jakec, to je rož!" vsklikne najmanjši žtrkolin ter kaže s prstom na ognjeno, veliko kamelijo. „Vtrgaj jo!" »To se ne sme!" d^ starejši in pogleda po strani spečega cerkvenika. „A-a-a, krajcarji! Koliko je tu krajcarjev!" govori dalje deček ter beži k mizici, na koji leži kupec za luč darovanih krajcarjev. Kar pristopi največji deček k spečemu cerkve-B.ku ter nekaj pcšepeče na uho svojim tovarišem. Jurnejec pa na to z drzno roko seže po krajcarjih in smuk! ž njimi v žep. Plaho zapusti nadebudna mladina sveti kraj. Sveče pa dalje tožno olamte. Kdaj bodo mirovali posvetni lopovi celo v hramu božjem ? Počasnih korakov vstopi star, sivolas ogljar z malim, desetletnim vnukom. Približavši se božjemu grobu, omamljena leska in svetlobe postojita pri zadnjih klopeh. Hkrati se starec vzdrami, vede vnuka za roko k altarju ter poklekne pred marmornato ograjo. Svoje mrkle oči in brazgotinasto obličje povzdigne k beloblesteči hostiji v zlatih žarkih in nepopisna slast in milina prešinja mu srce. „Vidiš, Francek", šepeče stari ogljar strmečemu vnuku, »tu klečiva pred Bogom, ki te je ustvaril in ti daje zdravje, ki je k sebi v nebesa vzel tvojo mater in očeta. Moli lepo, da se bodeš tudi ti mogel enkrat ž njima veseliti tam gori!" Francek, spomnivši se umrlih starišev, jame jokati, toda zadnje dedove besede ga potolažijo; s solzami v modrih očeh tiho moli. Stari ded pa nasloni glavo ua hladno ograjo in se zamisli v molitev. Zdi se mu, da Odrešenik stopa z altarja, da mu polaga svojo božjo roko na sivo glavo, z nebeškim očesom zre v njegovo po-zeraeljeko slabo oko, iz ljubeznjivih ust pa je čuti besede: „Povej, kje te teži, da te potolažim! Povej, potoži — poslušam te!" O kaka radost in veselje mu prešinja staro src^; goreča molitev puhti mu iz srca zd-se, za vnuka, za ljube pokojnike, za vse, vse! »Spi se doma!" oglasi se nekdo za ogljarjevim hrbtom. Kakor bi bil iz nebeških višav padel nazaj na ta grešni svet, obrne se prestrašeno, in glej! cerkvenik je, ki starca vleče za rokav. »Saj nisem spal; molil sem, molil!" odgovori ogljar tiho. »E, molil ali ne molil!" godrnja cerkvenik,— »tako blizo pred altarjem ne smete klečati." Stari ded tiho vstane in poklekne z vnukom v temnem kotu kapelice. »Pozabil sem", šepeče ded, — »da nisem v naši borni cerkvici na Krasu, in da je tu blizo altarja prostor samo za gospodo. Toda tudi tu, mili Zveličar, me čuješ!" Iu znova jame moliti z vnukom. Odičene sveče okolu Najsvetejšega pa veselo plapolajo io razlivajo mile žarke rajske radosti; njih svit iu žar širi se po polutemni kapeli tjiv do najtemnejšega kota, kjer v tiho molitev utopljena pohlevno klečita osiveli ded in plavolasi vnuček. A S. Rim. IzTenredui angleški zastopnik pri sv. , očetu, general Simmons, naznanil je v irskem kole- | giju konec svojega poslaništva in poročal o prelepem sprejemu, ki so mu ga skazali sv. Oče, — tako nazivlje general Simmons Leona Xin., — in drugi cerkveni dostojanstveniki. Nadalje omenja, da je bila njegova navzočnost „na rimskem dvoru" za Anglijo velike koristi, ter se nadeja, da bode imel naslednika. Sicer pa zaupa previdnosti, dobroti, mo-. drosti sv. Očeta, da bode Anglija v vseh svojih vprašanjih omike, nravnosti, vere in pravice imela izdatno podporo pri sv. Očetu. Angleška vlada prepričala se je znova o velikosti moralne moČi .rimskega dvora". Vsi Irci so bili navdušeni. Navzoči so bili tudi msgr. Satolli, patrijarh Lenti in več škofov. Nemčija. Vsled cesarjevega ukaza je prepovedano nemškemu občinstvu še v prihodnje gledati cesarja v cerkvi z galerij; saj je vsak dan priložnost videti cesarja, ko jaše k zverinjaku. Da ne bode torej strmelo občinstvo v cerkvi na cesarja, stražili bodo galerije podčastniki in častniki pod poveljem štabnega častnika. — Da bi se postavil spomenik knezu Bismarcku v glavnem mestu nemške države, imelo je te dni več odličnih m6ž shod. Odbor namerava prositi cesarja za pokroviteljstvo. Predsednik je bil deželni ravnatelj Levetzow. — Iz Friedrichs-ruhe se poroča o sijajni slavnosti Bismarckovega rojstvenega dn^. Knez Bismarck počuti se baje jako dobro. „Hamburger Nachrichten" poročajo: „Knez Bismarck je odgovoril mnogim gospodom, ki so ga vprašali, kdaj pride v Berolin, da bode prišel jedenkrat v državni zbor." Anglija. Cerkvene razmere na Angleškem se boljšajo. Shod angličanskih škofov je potrdil ustanovitev mni.ških redov v angličanski cerkvi in v ta namen sklenil naslednje: 1. Po našem mnenji zdi se nam potrebno, da se cerkev s prostovoljnimi redovi in družbami okoristi. Udje družbe, kleriki iu lajiki, morajo biti voljni po svojem stanu delovati, ne da bi zato zahtevali kakega plačila ali podpore. 2. Udom tacih bratovščin je dovoljeno zavezati se z razvezljivimi obljubami devištva, revščine in pokorščine. 3. Taka društva morajo delati v popolni pokorščini do škofa vsake škofije in naseliti se smejo le na privoljenje tamošnjega duhovništva. — Henrik VIII. je odpravil cei':vene redove, ko se je spri s sv. cerkvijo. Morebiti liodo dale nove družbe povod spravi med Anglijo iu sv. cerkvijo. Portugal. Iz Lizabone se poroča: Do sedaj je zbornica sestavljena iz 140 konservativcev, 30 progresistov, 10 monarhistov in 3 republikancev. Različni progresisti so ugovarjali združenju progresistov z republikanci pri volitvi v Lizaboni. Kitajsko. Rusija ima od dnž do dne več vojakov ob meji severnih pokrajin kitajske države, vsled česar vlada v Pekingn veliko vznemirjenje. V večjo varnost misli tudi Kitajsko ob ruskih mejah, vzlasti v Mandšuriji, pomnožiti vojaške čete. S temi okolnostimi je baje v zvezi poziv vseh kitajskih dostojanstvenikov k politiško-vojaškemu posvetovanju v Peking. Iz mestnega zbora ljubljanskega. Dn^ 1. marca 1890. (Dalje.) Pri § 11. pravilnika za izgotavljanje vodovodnih naprav se je unela daljša debata, katere so se vdeležili odborniki Gogola, dr. Gregorič, Hraskj, Zitterer, Grasselli in Hribar. Konečno obvelja naslednji: Pravilnik za izgotavljanje vodovodnih naprav pred hišami in po hišah mesta ljubljanskega. § 1. Vodovodne naprave pred hišami in po njih je oskrbeti dotičnim gospodarjem. Vodovode po hišah smejo izgotavljati samo temu delu vešči in uradno upravičeni instalaterji, kateri natančno poznajo dotične propise ter se morajo tudi pod izgubo koncesije po njih ravnati. § 2. Predno se začne v kaki novi stavbi delati vodovodna naprava, treba vodstvu mestnega vodovoda predložiti ves načrt, kateri obsega višinski in talni prorez z osnovno vredbo in vpisanimi obmeri (dimenzijami) cevi ter z oznamenilom vseh ventilov in odvodnih mest. Ti načrti se lahko tudi ob enem s prošnjo za fitavbinsko dovolitev predlože mestnemu magistratu. Pri dotičnih komisijskih ogledih in razpravah mora biti potem navzoč kak uradnik vodovodnega vodstva. § 3. Za napravo vodovodov po hišah smejo se rabiti samo: a) Svinčene cevi, enakomerno debele iu močn^B ter iz popolnoma čistega blaga. Teža jim je ua meter dolžine določena naslednja: Vi" cevi ali 13 mm svetlobe po 2 80 hjr '/4" - » " " 4-50 „ 1" , „ 2G mm „ „ 7-25 „ V!J' , , 33 mm „ . 10 30 , IV," „ n 39 mm , „ 12-50 „ h) Galvanizovane cevi iz najboljšega kovanega železa in preizkušene s tlakom 15ih atmosfer. Cevi nad 40 mm velikega svetlobnega premera morajo biti iz litega železa. Lite morajo biti stoječe, znotraj in zunaj asfaltovane in preizkušene s tlakom 15ib atmosfer. § 4. Svetloba vodovodnih cevi je odvisna od števila iztokov (pip), in določi jo mestno vodovod-stvo po množici vode, kolikor se je bode najbrže rabilo po napovedbi gospodarjevi v napovedni poli, a določuje se izrecno, da se ne smejo rabiti cevi pod Vj" ==13 mm velike svetlobe. Za razvodke od cestnega vodovoda do začetka navzgornjih cevi in od tod do prvega prihodnjega razvodka ne smejo rabiti se cevi, ki imajo manj nego = 20 mm svetlobe, in po hišah, nad eno nadstropje visokih, ne cevi, ki merijo pod 1" — 26 mm svetlobe. § 5. Cevi morajo, koder drže pod zemljo, položene biti do 1*50 m globoko, da so varne mraza. Ravno zato morajo tudi po hišah napeljane biti skozi prostore, po katerih ne zmrzuje, ali katerih stene ne morejo premrzniti, torej po glavnih zidovih ob njih notranji strani proti zaprtim, gorkim prostorom, po srednjih in prečnih zidovih takisto ob kurjenih ali zaprtih prostorih. Cevi morajo proste ležati na ometu in naj bodo, koder je treba, z dvojno klobučino ovite. Paziti je, da se ne poškodujejo kako, n. pr. z udarcem. Navzgornje cevi po hišah vlož^ se lahko tudi v izdolbine (niše) po najmanj 8 cm globoke. Izdol-bine je obložiti in osamiti s tvarino, toploti nedovzetno, in opažiti jih z deskami, ne pa ometati jih. Prehodni in iztočni ventili morajo tudi biti proti mrazu zavarovani. § 6. Pri vsakem zasobnem vodovodu je precej za vodomerom, in sicer v kakem nemraznem prostoru, napraviti lahko pristopen zaporni ventil z iz-pustno pripravo za ves hišni vodovod. Koder ni vodomerov, postaviti se morajo zaporni ventili tako, da je lahko pozneje vodomere vdejati. Navzgornje cevi morajo zaradi lažega popravila imeti v vsakem nadstropji flanše. Kjer je več navpičnih razvodkov, mora vsaka cev na svojem najspodnejšem mestu imeti zaporno in izpustno pripravo. Vse cevi hišnih vodovodov morajo imeti strmec proti izpuritai pripravi, da jih je lahko popolnoma izprazniti. § 7. Da se preprečijo sunci po ceveh, rabiti se smejo za iztočne pipe le vijakasti ventili, in od-vodki za kuhinje, klosete itd., naj kolikor mogoče imajo prehodne pipe. Za glavne in prehodne pipe, na katere dovolj močno pritiska voda tudi z nasprotne strani, smejo se rabiti tudi stožasti ventili. Nikakor pa ni rabiti samozapirnih pip. Odprtine glavnih in prehodnih pip morajo biti prikladne premeru cevi, v katere se vdelajo. § 8. Svinčene cevi je, koder se polože v zemljo, položiti v majhne, suho sezidane prekope (kanale), prej pa popolnoma naravnati, da niso nikoder krive. Potem jih je primerno pokriti, da so ne zmečkajo, kadar se zatolče gorenja zemlja. Ako je svinčene cevi speljati pod prekopi (kanali) ali skozi prekope, treba jih je vdejati zaradi varnosti v hranilne cevi od litega železa. § 9. Pod vsako iztočno pipo je napraviti izlivek s sitom in odvodno cevjo. Odvodne cevi ne smejo imeti pod 40 mm svetlobe, ter so lahko iz asfaltovanega ali emajlovanega litega železa, ali svinčene ali pa tudi kamenene. Voda se ne sme naravnost odtekati v kanale ali v stranišča, in vsaka cev mora na najspodnejšem mestu imeti vodno zapiralo (sifon), katero je lahko snažiti. § 10. Straniške naprave naravnost iz cevi iz-plakovati, ni dovoljeno, ampak smejo se le z vodo iz malih rezervoarjev, ki morajo imeti ventil s plo-vakom najboljše sostave, ali pa morajo Mti po klo-setnih pripravah zaporni ventili, ki ne sujejo. Da ne morejo plini iz kanalov prihajati v stauovišča, treba po klosetih povsod, koder se z vodo izplaku-jejo, napraviti zaporne ventile (sifone), ki imajo najmanj po 100 »(m svetlobe. § 11. Pomije, perilno vodo itd. je dovoljeno iz-peljavati v mestne kanale; straniške poplahke pa le tedaj, kedar od slučaja do slučaja dovoli mestni magistrat. § 12. Tako zvanih hišnih reservoarjev v obče ni dovoljeno napravliati iz zdravstvenih razlogov. Izjemoma jih dovoljuje mestnega vodovoda vodstvo. a napraviti je v njih ventil s plovakom za zapiranje in odvodno cev za preobilno vodo. Reservoarji in kopelske kadi morajo imeti odvodne cevi toliko svetlobne, da se lahko hitro po njih odteka voda. Kadar so torej tudi do cela odprte vodovodne pipe, mora po odvodni cevi vsa voda lahko odteči. Vse odtočne in odvodne cevi morajo proti mrazu biti zavarovane takisto, kakor dotični dovodi. § 13. Jako priporočati je, da se napravijo požarni hidranti ali požarne pipe po hišah in obrtnih zavodih. Ti hidranti in pipe morajo imeti zavoje, kakoršne imajo aparati tukajšnjih požarnih gasilcev, ter se smejo rabiti le o požarih; zategadelj so zaprti z mestno svinčeno plombo. Vselej, kadar so se rabili, treba takoj naznaniti vodovodnemu vodstvu, da se iz nova zaplombajo. § 14. Cevi mestnega vodovoda neposrednje spojiti s parnimi kotli je prepovedano, pač pa se smejo hidravlični aparati in motori, a le s posebno dovolitvijo vodstva, spojiti z mestnimi cevmi. § 15. Razvodki od dovodne cevi po zasobnih vodovodih smejo se izvesti šele 1 meter daleč od vodomera ali hišnega zapornega ventila, nikakor pa ne pred vodomerom, kar je strogo prepovedano. § 16. Razvodek od mestnih cevi do hiše dd iz-gotoviti mesto ljubljansko ob stroških dotičnega hišnega gospodarja. Poleg tega oskrbi mesto navrt cevi, od litega železa sedlo s kovanim oklepom ali pasom, glavno zaporno pipo s ključem ter s hranilno cevjo in zaklopom (kapo) pa vodomer. Stroški za te razvodke se bodo tako računih, kakor da bi nasprotne si hiše bile po enoliko oddaljene od mestnih cevi. Dolžina cevi do hiše se bode torej vedno merila in štela od srede ceste. § 17 Vodovodne naprave po hišah morajo biti vse jako trdno izgotovljene. Zato se bode vsaka naprava, predno se bode začela rabiti, preizkusila z vodnim tlakom lOih atmosfer, potem šele se bode dovolil dotok iz mestnih cevi. Zaradi preizkušnje s tlakom treba o pravem času zglasiti se dotičnemu instalaterju pri vodstvu mestnega vodovoda. Ta preizkušnja se mora vršiti v pričo vodovodstvenega uradnika. Instalater mora tudi biti navzoč ter ob svojih stroških priskrbeti in pripraviti potrebno sesalko z manometrom. Vrhu tega je dolžan vodovodnemu uradniku razkazati vso napravo, kako je izdelana, ter tudi razvodke, klosete, kopeli in dVuge vodorabne priprave. Za kakovost in trpežnost vodovodnih naprav po hišah pa ni porok hišnim gospodarjem mesto ljubljansko. § 18. Ako bi se videlo, da instalater kake vodovodne naprave ne izdeluje solidno, ali pa ne tako, kakor ukazujejo ti propisi, ne bode se naprava, predno se ne odpravijo nje nedostatki, niti preizkusila s tlakom, in vsled lega tudi ne dovolil dotok iz mestnih cevi. Hišnemu gospodarju se bode to uradno naznanilo Ako bi se to ponovilo, vzame se lahko takemu instalaterju dovolitev za izgotavljanje vodovodnih naprav popolnoma. (Konec sledi'.) Dnevne novice. (Volilni shodi za dopolnilne volitve v mestni zbor ljubljanski) so se za jeden dan premaknih. Na željo mnogih volilcev, ki bi velikonočne praznike, zlasti ponedeljek radi preživeli izven Ljubljane, ne bode v ponedeljek nobenega volilnega shoda in shodi so določeni tako. Za lil. razred v torek 8. aprila. „ II. „ „ sredo 9. „ „ I. „ „ četrtek 10. „ vsakikrat ob 7. uri zvečer, v mestni dvorani. P. n. gospodje volilci naj blagovole to vzeti ua znanje. (Starčki,) katerim so danes prevzvišeni gospod knezo-škof noge umivali, so naslednji: B. Marinčič, star 83 let; Gašper Jančar 82 let; Matej Leveč 82 let; Franc Brodnik 79 let; Janez Tonija 79 let; Anton Fajdiga 77 let; Matej Vrhovec 77 let; M. Vrhovšek 76 let; Anton Pance 72 let; J. Verbinee 68 let; Janez Kopač 68 let; Andrej Sever 68 let; vsi vkupe so stari 910 let. (Velečast. g. dr. Anton MaUnič), profesor bogoslovja v Gorici, podaril je ^Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji" deset goldinarjev. Srčna mu bodi hvala! (Umrl) je včeraj popoludne v Radovljici deželni okrožni zdravnik g. Fr. Sanrau. (Cesta čez Bogensperk.) Y torek je prišla iz Litije v Ljubljano posebna deputacija k deželnemu odboru, da bi se kmalu pričela preložitev imenovane ceste, kakor je sklenil deželni zbor. Kakor čujemo, bode deželni odbor storil potrebne korake, da se delo hitro prične, ker prvič je preložitev nujna, drugič pa bi si ljudje sedaj kaj prislužili. (Kamniška železnica.) Kakor se poroča, zgradba te železnice dobro napreduje. Le zaradi kolodvora vprašanje še ni rešeno. Po načrtih je bil prostor za kolodvor določen na južni strani mesta; pri zadnjem komisijskem ogledavanji so nekateri zahtevali kolodvor na severni strani. Da so to vprašanje, ki je v Kamniku nekoliko razburilo duhove, konečno reši, razpisan je nov ogled na 10. dan aprila. (Iz Štange) se nam poroča: Minoli ponedeljek zvečer je bil po naših hribih hud vihar; med gostim dežjem se je usula debela toča ter precej poškodovala drevje. Kaj bo še? Začetek marca je bil mrzel, a konec topel, kakor po letu. Drevje je že močno odgnalo. Bojimo se mraza. Podpore naši reveži niso še nič dobih in menda je tudi ne bodo. Kje je vzrok? Čudno se nam tudi zdi, da vlada doslej ni dovolila še nobene podpore. Sedaj je ravno že zadnji čas, ker ljudje potrebujejo semena. Ako ne bodo sadili in sejali, tudi ne bodo kopali in želi. In kje si naj naš borni kmet dobi semen? Denarja nima, zadolžiti se skoraj že ne more više. In tako utegne poljedelec zopet imeti žalostno jesen. Gospodje, ki ne sejejo in ne orjejo, tega ne čutijo. (Prihodnje deželnozborske volitve) na Stajarskem in Koroškem delajo našim nasprotnikom mnogo skrbij. Tako so zvrtali, da g. baron Goedel ne bode več sprejel mandata in da bode njegov naslednik g. dr. Ivan Dečko. Tudi g. dr. Fran Rad a j nekda po nemških poročilih ne misli več kandidovati; kot naslednika imenujejo č. g. dr. Gre-gorca. Mi sicer ne vemo, koliko je na tem resnice, a prepričani smo, da nemška gosp6da zastonj hodi okoli vrele kaše. Na Koroškem pa so nemški liberalci celo sklenili, da bodo proti jedinima dvema slovenskima zastopnikoma postavili svoja kandidata. Boj bode torej hud, m treba je takoj na delo. (Premembe pri nčiteljstvn) Nadnčiteij gosp. Matija Hiti je premeščen iz Slavine v Dobrniče; gdč. Karolina Brv ar, učiteljska pripravnica, je dobila učiteljsko službo v Škocijanu na Dolenjskem. (Mestnim vrtnarjem) je bil v zadnji tajni seji mestnega zbora imenovan Matija Cerar. (Ogenj.) Iz Gorenje Tasi nad Škotjo Loko se poroča, da so na Malenskem Vrhu dne 28. marca popoludne pogoreli trije gospodarji, in sicer Matej Pintar, Janez Gantar in Janez Peternel. Škode je do 7000 gld. (Požar.) Dne 28. marca dopoludne je na južni strani Boča pričel goreti gozd gosp. Jagodiča iz Šmarija pri Jelšah. V kratkem času je pogorelo deset hektarjev. (Glavni odbor c. kr. kmetijske drnžbe kranjske) je razpisal štirideset nagrad po 10 gld., do katerih imajo pravico občine, oziroma vasi, katerih županstva dokažejo, da je vsa občina letošnjo pomlad marljivo zatirala gosenice, črve, hrošče itd. Prošnje naj predloži županstva, potrjene od dotične kmetijske podružnice, do 1. junija. (V opravilni odbor .Prvega narodnega doma") v Novem Mestu so izvoljeni gg.: Dr. Albin Poznik, Adolf Pauser, Ivan Krajec, Andrej Setiekovič in Viktor Rohrmann. V pregledovalni odsek gg.: Val. Oblak, Fran Kastelec ml. in Fran Seidl; za overo-vatelja zapisnikov gg.: Anton Virant in Fran Kastelec st. (Nove dopisnice.) Ko bode porabljena zaloga sedanjih dopisnic, pridejo v promet nove večje in IZ boljšega papirja. (Pri občinski volitvi v Vrbljenih) v ljubljanski okolici je izvoljen za župana Janez Glavar iz Stra-homera; za odbornike pa Franc Mavec iz Straho-mera, Martin Oblak iz Vrbljen in Janez Skraba iz Strahomera. (.Vrtec") ima v svoji 4. številki naslednjo vsebino: Vihar (zložil J. G. Obloški). — Nezadovoljni Mihec (F. G. Podkrimski). — Irma ! Irma! (P. F. G... r). — Dar deci za Veliko noč (z ruskega preložil France S Lekše). — Vzpomladanska (Alojzij K. Sež-ov). — Pozdravite Gospoda! (M.Š.). —Večerni zvon (A. K. Sež-ov). — V kuhinji (Fr. Krek). — Na Kovačevem vrtu (Sličica, spisal Župčev). — Gazela (Basen; iz arabščine preložil F. Zupčev). — Moj je kruh! (Fr. Krek). — Velikanoč (Ivana Leben). — Babica (—t.). — Listje in cvetje. — .Vrtec" ie list, ki podaje naši deci res prave, dobre in tečne brane in zato ga najtopleje priporočamo vsem duhovnikom in prijateljem nežne mladine. (.Edinost",) slovensko politično društvo za Primorsko, ima svoj občni zbor v nedeljo dne 13. t. m. ob 10. uri v prostorih .delavskega podpornega društva". Na dnevnem redu so razna poročila in volitev novega odbora. Tremensko sporočilo. Raznoterosti. a > ^ Cas Stanje g^ ----—-- v,le. Vreme ________■ inkoman toplomn« o«« ■ opazovanja ^ „„ po c.i.uu _I a g 7. u. ^jut. 740 4 Ti li. svzli. jS5o ^ 2 2. n. pop. 736 6 11-6 , „ 0-00 9. u. zvec. 736-2 C-4 — Spomenik Radeckega. Delo tega spomenika vrlo napreduje, kakor poroča .Armeeblatt". Prvi relijef: .Maršal Radeckj obdan od svojih kr-delnih poveljnikov" izroči se v kratkem v litje; drugi relijef; .Razglas premirja v Milanu 1849. 1." bode kmalu završen. Veliki kip jezdeca na konji se bode vlil že letošnjo jesen, in nadejati se je, da bo ves spomenik letos dovršen in postavljen. Vlila ga bode tvrdka Frančiška Ponningerja, c. kr. medolivca. — Nesrečni zrakoplove i. Iz Berolina se poroča: Balon vojaških zrakoplovcev, ki se je bil tukaj vzdignil, obvisel je blizu Schrimma (Poznanj) na drevesih. V balonu so bili trije zrakoplovci: stotnik, poročnik iu prostak, ki so iz precejšnje vi-sočine na tla popadali. Poročuiku ni nič, stotnik si je obe nogi zlomil in prostak je obležal mrtev. — Nesrečna lov na medvede. Knez Ant Radciwill je šel na lov v svoje pri Minskem v Rusiji ležeče gozde. Med povabljenimi lovci je bil tudi sin vojvode Ratiborskega. Ta je obstrelil medveda. Razljučena zver popade princa in mu razmesari ledje, a bilo bi še kaj hujšega, da niso prišli princu na pomoč drugi lovci, ki so po.slali kosmatinu svin-čenke iz smrtonosnih cevij. Telegrami. Belgrad, 2. aprila. Kralja Milan bode velikonočne praznike tukaj. Črnogorski minister Vukovic ustavi se v Belgradu na povratku i iz Carjigrada. | Peterburg, 3. aprila. „Kraj" poroča: Omejitev pravic j udov po posta vi se bodo razširila tudi na Poljsko. Dotični načrt bode predložen državnemu svetu. | Pariz, 2. aprila. Notranji minister Constans je naročil prefektom, da dne 1. maja ne smejo trpeti demonstracij. i Madrid, 3. aprila. V odgovoru generalu j Dabanu priznava general Salzedo, da je pri- ' četnik Dabanovih teorij. Vojni minister je ' generala Salzeda kaznoval z zaporom. ITmrli «o: 1. aprila. Roza OMak, užitninskega paznika hSi, 7 mes., Vegove ulice 12, bronehitis. Tujci. j 1. aprila. ' Pri Slonu: Baron pl. Konig, e. in kr. FZ.M., z Dunaja. I — Albert Majer, nadporočuik, z Dunaja — Kouig, usnjar, z Dunaja. — Loy in Tonitsch iz KoJevja. — Fantini iz Kamnika. — Štefana de Gvssegnics z Ogerskega. — Goldsehmidt , iz Siska. — Majdič iz Kranja. — Dr. Maehatsuhek, iz Nemčije. — _. — — - _ „ . Srednja temperatura -j-G-S" za l-O" pod normalom. Dunajska borza. (TelegraliSno poročilo.) 8. aprila. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 88 gld. 15 kr. Srebrna „ 5* . 100 „ „ 16 * . 88 „ 25 . avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110 . 15 . Papirna renta, davka prosta...... 103 . 35 . Akcije avstr.-ogerske banke...... 942 . — „ Kreditne akcije ..........301 „ 75 „ London.............119 . 30 „ Srebro ............. Francoski napoleond.........9 „ 45 „ Cesarski cekini...........5 „ 64 . Nemške marke ..........58 „ 50 „ IStanje avstro-ogerske banke dne 31. marca. 1889. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu gld. 400,889.000 (-f 7,847.000) Kovinski zaklad . 240,886.000 (— 437.000) Listnica . 144,249.000 (-f- 7,410.000) Lombard „ 23,183.000 {— 1,430.000) Davka prosta bančna rezerva gld. 45,492.000 (— 9,628.000) Zalivala. Podpisani žalujoči zahvaljujejo iskreno vse one gospode in gospe, ki so se tako inuofo-brojno vdeležili pogreba našega nepozabljivega sina, oziroma brata, gospoda Janko Šuštaršič-a, prav posebno še iskrena hvala gospodoma gimnazijskima profe-iorjema ranjkega. Tudi darovateljem krasnih vencev srčna hvala. NA GLINCAH, doe 3. aprila 1890. Kodbliia Šuštaršičcva. (1) Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto Visokočastiti duhovščini priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistejša srebra, klneškcga srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot 'f itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt. Stare reči popravim, ter ih v ojsyi\ji pozlatim in posrebrim. Na blagovojna vprašanja rado-voljno odgovarja. (52—14) Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto! le^anise solniSnike navadne vrste nejše iz zanes-blaga v največi ^ po čndovito dobro poznata >Iestiii V Ljubljani >Iestiii tr^ Naročila na kostumne solnčnike, popravila in preoblačauja solnčnikov in dežnikov izvršujejo se najvestnejše in poceni. — Po pošti došla naročila vsprejemajo in izvršujejo se točno proti povzetju. V^ Razprodajalcem so natančno razvrščeni ceniki franko na razpolago. jpezso m ane dežnike in najelegant-Ijivo dobrega izberi priporoča nizkej ceni tvrdka (10-2)