PRORAČUN OBČINE PTUJ ZA LETO 1958 Na T^j6nyi seji Občinskega ljud- skega odibora Ptuj je bil sprejet družbena plan in proračun za. leto 1958. Glede na dej&t\x), da se bo po do'očiiliih te^h dve-h odllokov v večjem delu razbijalo gospodar- sko, komunalno in prosvetno živ- ljenje v dbčini, je i>otrebno o tem — pcleg tega, da j^e zadeva bila obravnavana že tudi na zborih vo- livcev — ofcvestiti tudi širšo jiavno&t. Letošnji proračun občine znaša 540 miiMjoiiov dinarjev dohodkqv in prav toliko izdatkov. V admj- niistrativne svThe bo po^rabljsnih 504 milijone 250.000 dinarjev, ostanek pa za negospodarske i.n- vesticije na področju prosvete in komunalne izgradnje. Največji proračunski i,zda'tki ,so določeni za pr os veto, na katero odipade 94,114.000 dki ali 51 od- stotkov vseh izdatkov. Na zdrav- stvo in socialno skrbstvo odpade 25,3 odst. izdatko\'. na državno upravo pa 21,3 odst. Poleg teh izjdatkov, ki so plani- rani za prosveto, bo za to dejav- nost na razpola<:|o v letošnjem letu 28,700.000 din i^ občinskih investicijskih sredstev in 12 mi- lijonov iiZ okraijnih sredstev za adafptaoi.je m novogradnje osnov- nih šol m učiteljskih stanovanj. To povečanje nujno potrebnih sredstev je narekoval .stanje po nekaterih šolah, kjer imajo pouk v treh i!zmenah, p>onekod zaradi obupnega stanja šoL-^ki-h pcs'lopij ali v€'likega pomanjkanja stano- vanj za učiteljstvo. V prvi vrsti je pred\'idena grad- nja novega šolskega poslopja v Kozmincih, kjor je sedaj pouk v zasilnih zasebnih in za šolo ne- prjrriernih prostorih. Prebivailstvo tega področja je pokazalo veliko pripravljenost, z materialom in delo\'no sillo prispevati pri grad- nji nu,jno potrebne šole. zato je obč'ns3ci ljudski odbor sklenil že v le-tošnjem letu pris^pevati po'eg okrajnih tudi lastna oibčin-«;ka sredstva v znesku šest mJLjonov dinarjev. Za ureditev sanitarij v os.novni šoli na Vidmu je določili občinski ljudski odbor štiri milijone dinar- jev. S temi sredstvi bo svoječasno začeta obnova te šo!e zaključena, ta dela pa bodo om^ogočiia šoli redno delo, ki" je bilo doslej za- radi neprimernosti sanitarnih na- prp.v močno otežkočeno. Razen tega je dosedanje stanje opro- žatlo zdravje šoloobveznih otrok. Šok v Cirkovoih je biila pred leti temeljito obnovljena z izjemo stropnih konstrukcij. Stanje le- teh pa se je v zadnjem času za- čelo vidno slaibšati ter je nastada nevarnost, da se sesujejo. Za to obnovo je določeno v proračunu 1.500.000 dinarjev. Organizacija osemletk zahteva povečanje šolskiih prostorov, pred- vsem v mestu Ptuj^j in bližnji okolici. Svet. za šolstvo je zato predlagal, da se nadzida za za- četek osnovna šola na Bregu pri Ptuju. Šoli bo nadzidano eno nad- stropje, stroški pa bodo znašali 18 milijonov dinarjev, h katerim bo prisjpevaila občina v letošnjem letu sedem miilijonov, OLO pa v oblik; posojila 11 miiMjono; di- narjev. V mnogih šo3aolitike, Amerika pa si prizadeva zbrati zrahljane zaveznike pod svoje okrilje. Konferenca zunanjih mi- nistrov članic Atlantske zveze v Kjobenhavnu dokazuje, da pet- najst članic ne nastopa enotno v osrednjih vprašanjih. Sporna so predvsem vprašanja prekinitve poskusov z atomskimi bombami, atomska oborožitev in drugo. Za- ključni komunike je sicer zelo lep, nasprotja pa bodo ostala. Kaže, da bo v prihodnjih mesecih prišlo še do hujših trenj, ker bo porajajoča gospodarska kriza to še pospešila. V tem osnovnem nasprotju med Zapadnim in Vzhodnim svetom pa se porajajo in zginevajo proble- mi, ki dajejo svetovnemu doga- janju svoj poseben pečat. Ciprski problem se je zopet razplamtel do krvavih incidentov. Na Malti so brez vlade, guverner pa za- pira vsakogar, ki zagovarja na- prednejšo politiko. Alžirska vla- da, ki jo bodo brzda že v krat- kem ustanovili, bo samo še bolj zapletla položaj v svetu. Do svojega pozitivnega zaključ- ka pa prihajajo dogodki v Indo- neziji. Uporniki se predajajo in lahko čakamo bližnji dan. ko bo- do izobesili belo zastavo. Tokrat je Sukamo spretno zvozil mimo velike svetovne afere, ki bi lahko pahnila v svet celo v tretjo sve- tovne v-jjx>. Na večer pred 1. majem, v sre- do 50. aprila 1958 se je zborova- nja v Ptuju na Trgu mladinskih delovnih brigad udeležil zvezni poslanec tov. dr. Jože Potrč, ki je s tribune pred magistratom česti- tal zbranim Ptujčanom za delav- ski praznik. V svojem krajšem nagovoni se je omejil na najzna- čilnejše točke VIL kongresa ZKJ v Ljubljani in na nepravilen odnos sovjetskih in drugih socialističnih voditeljev do VII. kongresa ZKJ, na katerega so poslali samo opa- zovalce ne pa delegatov v na- sprotju s prakso Jugoslavije, ki je kot socialistična država pošiljala na vse mednarodne kongrese de- legacije, ki so sodelovale na njih s predlogi in z njimi doprinesle svoj častni delež pri utrjevanju svetovnega miru in izboljševanju mednarodnin odnosov. Tov. dr. Jože Potrč je v s jjem govoru poudaril, da siavimo delavski pra- znik — 1. maj ponosni na vse uspehe, ki jih je dosegla Jugosla- vija v dosedanji dosledni ooroi za stvar dt-iavskega internacionali- zma, za sožitje med narodi, za mir in razvoj ljudske socialistične, demokracije. Resuiucija VII. kon- gresa ZKJ zagotavlja proletariatu vsega sveta, da bo Jugoslavija na- daljevala svojo pot v socializem in da se bo na vseh mednarodnih forumih tudi v bodoče borila, da bo v svetu vladal mir, da bodo tlačenim narodom priznane vse pravice svobodnih narodov in d'- bodo naprednejše dežele pomaga- le zaostalim z gospodarsko po- močjo ter da bo odpravljen strah pred uničenjem človeštva z gro- zečim atomskim orožjem. Po govoru tov. dr. Jožeta Potr- ča in močnem aplavzu se je ob zvokih godbe na pihala »Svobode« Ptuj r3.zvila povorka na grad, kjer so lep čas žarele v zrak razno- barvne svetleče rakete in od ko- der se je razlegalo igranje godbe. Dobro razpoloženje je nekoliko pokvarila ugotovitev, da od pn'Ot- no napovedanih stojnic za pogo- stitev na gradu ni bilo ničesar. Štiri dni so vihrale po Ptuju zastave in pozdravljale neštete došle in prehodne goste, ki so na raznih vozilih hiteli na izletne točke Bori, Kumrovec, Trakoščan in drugam. Tudi na podeželju se je enako kot v mestu videlo, da naše ljudstvo praznuje delavski praznik. Drugi dan praznika in v soboto so ponekod na poljih še hi- teli z delom, saj so bili lepi dne- vi. Po vseh izletiščih in v letovišč- nih krajih je bilo polno gostov. Službenih avtomobilov ni bilo vi- deti in vsakdo je z lahkoto ugo- tovil, da je glede uporabe služ- benih vozil ob praznikih z novimi ukrepi zavejal nov veter. VJ. Opornika v .strugi Drave sta goto va, opaži za gornje J.elc mostu sn pripravljeni in sedaj bo šlo de- lo hitro in nemoteno od rok Na pobudo Stalne konference mest Jugoslavije bo v Beo- gradu od 29. do 3J. maja prvo splošno jugoslovansko posveto- vanje o napredku trgovine. Za pripravo tega posvetovanja je bil sestavljen poseben odbor, v katerem so zastopniki Stalne konfe- rence mest. Zveze trgovinskih zbornic, Zvezne industrijske zbor- nice, Zveze kmetijsko-gozdarskih zbornic, sindikatov ti^^govin- skih. gostinskih in turističnih delavcev, Zadružne zveze in Zveze ženskih društev Juaoslaviie. Glavni referat o problemih trgo- vine bo imel član zveznega iz"/rš- nega sveta dr. Marijan Brecelj. Na dnevnem redu fx>svetovanja pa bo še sedem referatov o ma- terialnih in tehničnih pogojih trgo. vme, o družbenih organih m na- predku trgo-vme, o mdustr.jskih proda.ialnah m servisih, o nagra- jevanju, o kontroli cen itd. Namen posvetovanja je na pod- lag: podrobne analize dosedanje- ga poslovanja vskladiti akci.jo vsehi zainteresiranih činiteljev, da b. določiili skupno staJišče ter predlagali ukr-epe za napredek trgovine in za ureditev •'jenih glavnih problemov. Obenem s tem posvetovanjem o napredku trgovine bo imela Stalna konferenca mest Jugosla- vije tudi svojo redno letno skup- ščino, na kateri bodo poleg dru- gega sprejeli tudi delovni pro- gram za prihodnje leto, itzvoHi predsedništvo in organe Stadne konference mest. Ta skupščina bo ob petletnici ustanovitve jugoslo- vanske zveze mest. Na skupščino Stalne konference mest so po- vabljen tudi zastopniki nacionaJ- nih zvez mest kakor tudi posa- meznih večjih mest jz mnogih držav. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi razstavo o stanovanjsko-ko- munalni izgradnji Beograda. Društvo prijateljev mladine v Kidričevem pripravlja za leto.šnji 25. maj tradicionalni mladinski in pionirski festival. Začetek prire- ditve bo ob 9. uri. Na festivalu sodelujejo šole Starše, Hajdina, Lovrenc, Sela, Cirkovci in Kidričevo. Program bo vseboval ratne igre, telovadne točke in kultumo-umetniške toč- ke, razstavo slik pionirjev ome- njenih šol in drugo. Na vsakoletni tovrstni priredi- tvi prejme najboljša šola pre- hodni pokal. Lansko leto ga je osvojila šola Hajdina. Po končanem omenjenem pro- gramu bo nogometni turnir pio- nirjev. Društvo prijateljev mla- dine v Kidričevem vljudno vabi vse prijatelje mladine iz bivšega ptujskega kraja, posebej pa še iz omenjenih šolskih okolišev k množičnemu obisku,te mladinske in pionirske prireditve. K. Sfafeta mladosti v sredo, 7. maja t. 1. opoldni so se v Ptuju na Trgu mladinskih delovnih brigad ustavile štafete iz vseh strani občine Ptuj s pozdravi našemu ljubljenemu predsedniku Titu za njegov 66. rojstni dan. Nosilcem štafetnih f)alic in ztM-anemu ljudstvu je govonl na tribuni pred magistratom sekre- tar ZKJ tov. Ivan Kranjčič, nato pa so nosilci štafetnih palic pre- čitali tekst štafetnih sporočil predsedniku Titu. Pozdrave tov. Titu za 66. rojstni dan pošiljajo tudi delavci z delov- mil mest. {hiotiv « I^IP. Ptujj Narava je dobro zalita v torek, 6. maja t. 1. popoldne okrog 16. ure se je pripodila čez Pohorje proti Ptuju jn dalje pro- ti jugovzhodu ploha z močnim na- livom, gromom in bliskom. Lilo je kot iz čebra in v nekaj trenutkih so bili vsi jarki polni vode. Stt^ela je udarila v več dreves in strelo- vodov, v Zabovcih in Bukovcih pa v dve hiši. V Zabovcih je zgorela Slameršakova domačija, v Bukov- cih pa Meznaričeva in Ferčičeva. Vse tri hiše so bile pokrite s sla- mo. Štefana Meznariča so prepe- ljali v bolnišnico zaradi poškodb pri udarcu strele skozi dimnik v stanovanjski prostor. Močni nalivi so bili tudi po Ha- lozah m Slovenskih goricah. Stran f PTUJSKI TEDNIH PTUJ DNE 9. MAJA ]9.=-8 Ob 10-letnici Tkalnice in barvarne v Ptuju iz nmm v veiih tekstilni odrjit v soboto, 26. aprila 1958, je in barvarne v Ptuju 10-letnico družbenega upravljanja. Slovesnosti so se udeležili bora in vsi člani obeh obratov. Med gosti smo videli tov. Ivana Kranjčiča, Mira Bračiča, Ivana Raua, (Anton Purga, Antona Po- točnika Antona Klemenčiča, ma- jorja Bauka — kot predstavnike oblasti, množičnih organizacij in JLA ter tehničnega direktorja MTT Maribor tov. Milan Ovina) in druge. Tov. Ivan Kranjčič, tov. Ovin, tov. Potočnik in major JLA tov. Bauk so na slovesni seji če- stitali kolektivu ob obletnici in mu želeli obilo nadaljnjih uspehov. Na slavnostni seji je navzočim govoril s tribune direkbca: tov. .Albert Maučič: Radi bi izdelovali še več Ob detsetletndci TkaJmice m bar- va^me v Ptuju kot sociaifotJčn^ ctoratov v novih prostorih, ofo raz- širjieni in izboljšani proizvodnj^i lahko zagotovimo na-ši javnosti v bodočih desetih letih nadaljnjo tnodemlizacijo in širjenje tovao-ne. Stroji v tkalnici ne zma,gujiejo več potreb m zaihtev časa ter potroš- nikov. Na njih je težko doseči ocdroma obdržati kvaJiteto, prav tako pa bo s sedanjim strojnim parkom težJoo vzdržati konkuren- ci* boj na tngu tekstilnega blaga. S temi p>roblemi se bavita delav- ski svet in upravni odbor skupno z upravo podjetja. Izdeian je že esiabotrat rekon- strukcije tkaJnace in barvarne ter pnedJožen Revmjskji kamasiji LRS. Etei>orav diinarjev investicijskih sredstev. Kakor kaže, bo elaboraft odobren in sredstva zagotovJje- nia, nakar ho imela ptujska ob- čina m-aderen tekstilna obrat, ki bo lahko zaposlii še večje število delavcev, predvsem žena in de- klet, in da bo tudi v vsem osta- lem pomenili za Ptuj gospodacskj faktor, ki bo znatno vplival na izboljšanje življenjske ravnd na- šega prebivalstva. V našem kolektiivu imamo lju- di, ki jih je desetletno praiktično delo ob politični aktivnosti naših organizacij, ob tekočem skupnem reševanju vseh problemov posta- vilo v vrsto najzavednejšiii de- lavcev naše domovine, ki nam s svojem delom zagotavljajo, da bo- mo skupno z vsem delo\'nim ko- lektivom m z vso požrtvovalnostjo delali, da se bo naša tovarna da- lje razvijala, širila in doprinašala svo} delež k skupnim prizadeva- njem jugoslovanskih narodov, da bo uresničeno, kar je na danes končanem VII. kongresu ZKJ predlagal in pri.p>oročal tovairiš Tito. Vsem člancan kolektiva tkalnace in barv trne se najiskreneje za- hi'alju.]em za nj,ihovo dosedanje požrtvovalno delo in vsestransko sodek>vanje ter upam, da bo ttKti njihovo bodoče delo enako nese- bično! Razmah podjetja z nacionalizacijo D^ektor tov. .Mbert Maučič, ki je slavil ob desetletnic: sociayi- stične Tekstilne tovQ'me m bar- slavil kolektiv Tekstilne tovarne socialističnega obratovanja in številni gostje iz Ptuja in Mari- vaa-ne Ptuj desetletnico sihižbova- nja v tovarni kot direktor, je v svojem slavnostnem govoru spo- mnili člane kolektiva in goste na razvoj tovarne in bairvairne po letu 1948, po naciionaiiizaciji. Ek) nacionalizaciije spomlad; 1948 so se lastniki tekstiinega obrata v dominiikanskem samo- stanu F. Pihler in Angelo Žigon zadovolijilii s tesnejšimi prostori in 28 tkails/kimd stroja, s prnmitiv- nejšim proizvodnim procesom in sodelovanjem z nekaterimi pod- jetji v Mariboru. Mesečno so pre- deleili okrog 1000 kg bombažne preje ob 30—40-odstotnem iako- riščairtjju strojev. Barvanje tkanin je opravljali obrat Štros Ptuj. Tovarna, ki so si jo zgradili delavci Po nacionailiizacaji Mehariične tkalnice v Ptuj« je uspelo vod- stvu podjetjia sikuipno z oJcrajnim Ijudsikim odborom uresnjčiiti na- črt o povečanjia podjietja, o iz- boljšanji proizvodnega procesa, o ureiditvi hiigtienski3i araiziner i4xL, ziJasti pa načrt o isseiiltvi pod- jetja iz neprikiiadnah prostorov nad arheološkim miizejem ▼ bAv- šiem domirmkani^fieJn samostain«. Tozadievnemia sklepu leta 1949 so slediili leta 1950 načrti Novoizvo- ljena detevsfci sivet in opravni od- bor sta sklenate, načrte uresničiti, raizšariti prostore ob sodelovanju celotnega kolektiva. 1. oktobra: 1^0 so prenehala s proizvodnjo v sta(r,ih obratnih prostorih in ce- lotni kolektiv se je z vso \mem;o lotal graditve nove tovarne. De- lavci in delavke so prijeli za lo- pate in krampe, nekateri so po- stali mešalci betona in malte, po- močniki tesarjev, drvarji, pomožni diedavci pn graditvi itd. V novi stavbi, kj^ je sedaj to- varna, ni bilo dela, ki ga ne b: opraviili lastni ljudje. Člani ko- lektiva iz tkalnice so v času gra- ditve opravila 21.000 delovnih ur v službenem času in 2000 udarni- ških ur kot ,težki gtradbeni de- lavci. Ob desetletnici ustanovitve OF se je kolektiv v tekmovanju z drugimi kolekitivd obveiaafl, da bo opravili vsa. deJa pri novograickijd, pri montaži strojev in prd osta- lem iire;^vanju do 27. aprfla 1951. C* veiikii pršzadevitoeiti vseh je bito dek) končano 16 dni pred ro- kom- Nowi detovni pcnostori so bjlld nedvomno veKk tersnak aasptceii v razvoju podjetja, pomislil sir» m- četek novega obdobja in nov#i delovnih uspeJiov. Aprila 1951 slavnostna otvoritev Ob otvoritvi noviih tovaimiškJh prostorov a{pr,i8a 1951 so brili javno pohvaljeni kot izredno požrtvo- vailni delarvci: Tereziija Odač, Liza,- ka Zn^janič, Berta Bratuša, An- gela Bomibek, Liizika' Puikšič, Kati- ca Kajzer, Jožef Zupamič, Majks Jurkšič, Anton Tomažki, Janez Pukšič in Jože Gailun. Z novogradnjo je biila izpolnje- na želja p>o povečanju projiarvod- nje an po ustvaritvi večjega na- rodnega dohodika, obenem pa tudi povečana skrb za ljudi, ki jim ni bite potrebno več delati v starih, nehigienskih prostorih ob težkih pogojih. V novih prostorih novi stroji Podj-etje ni s.amo zgradite no- vih prostorov, temveč se je tudi razširilo. V teku let je bilo na- bavljenih 21 tkabjkih strojev v Mariiboru, Celju in Kranju za \-rednost okrog tri miiijone di- narjev. Tudi druge stroje je pod- jetje nabavillo za nad štiri mili- jone dinarjev. Po temeljitem pre- gledu pri podjetju Tekstiilsbroj v Zagrebu so dobiili strojii v novih prostorih svoje stadno mesto. Delo v novih, svetlih in čiistih prizemnih prostorih je steklo hi- treje in bolje. Iz leta v leto je bilo količin.sko in po vzorcih več proizvodov in tudi kvaliteta je biHa vedno boljša. V desetiih letih skoraj ni biilo reklamacij zaradi kvaJitete. Strokovna s,posobnost tehničnega vodstva podjetja in izkušenega delavstva se je odra- žala na izdelkih, po katerih je hiilo povsod povpraševanje. Nagel porost proizvodnje že v prvem letu po nacionali- zaciji je podjetje izdeJailo nad 90 tisoč tekočilh metrov več blaga kot pred letom privatno podjetje. Leta 1949 je dala tovarna 311.728 metrov blaga. Leta 1953 je bilo za trg že 514.000 m, leta 1956 756 tiisoč metrov in lani 985.000 m blaga. V letu 1948 je podjetje za- fKasJovailo 23 delavcev, sedaj pa jih je 95. Letošnje prvo tromesečje je pokazalo, da se proizvodnja da- lje veča. Ob sedanjem tempu bo mogoče letos izdelati milijon me- trov raznovrstnega blaga. Vzporedno z rastjo proizvod- nje je rastla tudi vrednost bruto proiZ'Vx?dnje. Tekstiina tovarna in barvarna Ptuj sta ustvarjali zs družbene sklade večja in večja sredstva. Vrednost bruto proiz- vodnje je bffla leta 1948 naad de- set nMilaijonov dinarjev in to lete je podjetje odvedlo v družben« skftajde skoraj 700.000 dinarjev. Leta 1950 se je vrednost briibc ppoKBvodnje povečaila za 200 od- stotioov, leta 1951 pa je zarad: proiiizvodnje po planu II znašaifc že ned 200 milijonov. Leta je odvedlo podjetje na ime davkf na promet in drugih prispevkov skupnosti nad 70 milijonov dinar- jev. Skupna vrednost proizvodnja v desetih letih je znašala skora; poldrugo miilijardo dinarjev, sikup- nosti pa je bilo v tem času od- vedeniiih nad 600 milijonov dinar- jev. Tako napredovanje podjetja, ne- prestana rast proizvodnje, vse boljša izbira izdelkov in vedn<: boliša kvaditeto »__J3iedzpod;bitea3 dokaz n«liehnega prizadevanja de- lavskega sveta in upravnega od- bora, strokovnega vc»dstva tovar- ne ter večine delavčev, ki so se zavestno predajaili delu iz dneva v dan m sn nadvse prizadevailij de bi bili njihovi i»lelki naj- boljši. Skrb za strokovno usposobitev Svoj delež imajo pri proizvod- nji tečaji za splošno in strokovno izpK>po!njevanje članstva kolekti- va. Leta 1949 je osem delavcev obiskovalo tečaj za polkvaJificira- ne delavce, nadaljnjih osem pa leta 1950. V Mariborski tekstilni tovaim"' sta bila lam na praksi dva mojstra, dva pKKimojstra in kontrolorja blaga, letos pa obi- skujieta tečaj za visoko kvalifici- rane delavce v Maniboru dva tkalska mojL^tra. Domači tečaj za kvalificirane delavce obitskuj^e 12 članov kolektiva. Tako je biJo in bo še omogočeno članom kolek- tiva, da se bodo doma in pri so- rodnih večjih podjetj.ih splošno in strokovno dizipopolnili. Flanela, barhend, oksford... Tekstilno tovarno in barvamo Ptuj pomajo potrošniki po kva- litetni flaneld - in barhendu, oks- fordu, posteljnem platnu, karira- stem blaigu za srajce in ženske obleke, po raznih zefirjih in gra- dlih ter blagu za delovne obleke. Flaneto in baihend^ delajo pozi- mi, ostalo pa poletii. V tkakiffci delajo nepretrgoma nad deset let sledeči člani kolek- tiva: Jožef Zupanič, Jožef Galun, Julijana Baibušek, El.izabete Zupa- nič, EMizabeta Bezjaik, Maks Jur- šič, Marija Kolednik, Marika Me- tličar, RozaiLija MetLičar, Anica Sever, Mainija Mlakar in Oton Po- točnik. K Sipiošnemu uspehu in napredku podjetja je nedvomno veliko priipomogila in doprinesla nj.ihova požrtvovalnost in nese- bično delo, za kar so biJi vsi ob tej slovesnosti deležni tudi po- sebnega priiznanja, ki jim ga je izrekel vp-ričo vsega člainstva ko- lektiva in uglednih gostov direk- tor tov. AHIbert Maučič. I Tudi barvarna se širi Leta 1949 se je preselila tudi bairvama v nove prostore. Spo- mladi 1950 je bila barvarna zdru- žena s tka.lmco. Po zgledu tkal- nice je bilo potrebno tudii za de- lavce v barvami urediti prostore, zlasti glede na njihovo izreidnc težko m zdravju škodljivo delo, : Leta 1956 je bila bairvarna ob- novljena, kar je stalo nad 17 mi- lijonov dinarjev. Danes je bar- I; vama v novih, čistih prostorih, i; kjer je delo manj naporno ir 'i manj zdravju škodljivo. V začetloi je biia barvama uslužnostni obrat. Prvotno se je bavila s čiščenjem in barvanjem drobnih kosov obleke. Po moder- nizaciji se je obrat razvil m s svojim kvalitetnim delom pridobil še nove stranke. Danes barva barvama blago za pK>trebe tkal- nice pa tudi za naročnike v Ma~ riiboru, Ljubljani, Celju, Zagre- bu in celo nekatere v Bosni. Združitev barvarne s tkalnico je ugodno vplivala. Posebno se je razmahnila barvama po obnovi in se dalje in dalje razvija. Od pro- meta leta 1948, ki je znašal 300 tisoč dinarjev, je prišla barvama leta 1957 na promet nad 60 mi- lijonov dinarjev. 10-l9!ni kolektiv - dragocene izkušnje Tudi v barvami je nekaj tova- rišev, ki delajo v njej že nad de- set let, m sicer: Franc Koletmk, Jožef Tumšek, Ana Kovačec, An- ton Šafranko, Neža Slana, .ložef Novak, Karel Peharda, Jožef Štajn- berger in RozaiMja Tement. Tudi njim je direktor tov. Albert Mau- čič ob tem jubileju prisrčno če- stital. Iz malega 17-članskega uslxiž- nostnega obrata se je razvil obrat, ki zaposluje letos 40 delavcev in dela že od lanskega septembra s polno zmogljivostjo v treh izme- nah. Predsednik delavskega sveta tov. Jožef Zupanič je na slavnost- ni seji med dragim dejal: »Ne znamo dovolj s f>ridom uporabiti besede »samoupravlja- nje«. V bodoče se bomo morali 'bolj kot doslej zavedati, da sami odločamo o naši bodočnosti. Naše bodoče delo naj bo teoretična in praktična šola o delavskem sa- moupravljanju, naše pKjdjetje naj bo ogledalo naših prizadevanj in uspehov, napredka in zmag v bor- bi za boljše življenje sedanje in bodočih generacij. Naš direktor tov. Albert Maučič, ki slavi v na- ši sredini 10-letnico izvrševanja odgovorne direktorske funkcije, naj tudi v bodoče vlaga ves svoj trud za dvig podjetja in želimo, da bi bil tudi v bodoče močna opora našemu delavskemu svetu in upravnemu odboru ter celotni naši upravi pri izvrševanju naloQ in da bi se tudi prihodnje deset- letje z nami veselil novih uspe- hov in napredka. Želim, da bi postala parola, ki krasi naša vhodna vrata, obljuba vsakega člana našega kolektiva!« Kolektivu je čestital tudi tov. Milan Čelofiga v imenu organi- zacije ZKS: »Želim, da bi tudi v bodoče složno, predano in zavestno iz- polnjevali delovne dolžnosti in da bi dosegali še večje uspehe kot tekom minulega desetletja!« Transparent pori vhodu in notranjosit tkalnice Prvi delavski svet leta 1950 z direklorjem tov. Albertom Maučicem v sredinj Delovni kolektiv Tkalnice in barvarne v Ptuju, ki si je zgradil tovarno Gostje in člani kolektiva obeh obratov pred slovesnostjo na dvodšcu ^ed tkalnico PTUJ. DNE 29. APRILA 19S« PTUJSKI TEDNIK Stran 3 PROF. AM>REJ KOVAC: i«iuj v zrcaiu svoiih ulic in trgov Ulice v (lodnožju rajskega hriba Grajsko podnožje veže z mest- nim središčem več manjšiJi in czkih uiic, od. katetrih sta najzna- čilriejši Grajska in PJetarska (nekoč Hebergasse, pozneje »Na skritem«). V teh skritih ulicah, odmaknjenih pmometu, so se zna- čilne »mačje glave« še najiboij chiraniiLe, dočim so jih drugod človeške stopinje že zgtedile 2 neprestanim drsanjem. Pn hiši nekdanje Meškove gospodinje v Grajski uilioi, ki se s Sloven- skega trga vzpenjia proti gradu, je v prvi gimn&ziiji (1886-87) in v četrtem razredu gimnaizije sta- noval pisatelj Franc Ksaver Me- šk'o, rojen leta 1874 v Ključarov- cih pni Sv. Tomažu. Pisateljeva g^oapodinja je bila Eva Apeil v hi- ši šitev. 1, ki jo, je kupila leta 1883, eno l>eto prej pa srečamo med lastniki dr. Jožefa Čačka. Meško nam to svojo gospodi- njo opisuje v avtobii'ograifsiki čr- tici »Mladost« (Mladika 1928). »Ob oknu, nad šivailni stroj sklo- njena, sedi gcaspodinja^ vdova go- spa Eva Apel, majhna, stara nad 70 let, a še s stedovi nekdanje lepote na oikroglih liiioih ...« Mla- di Meško je lahko samo skrivaj prebirali romane pred svojo na- glušno gospodinjo, kajti strogii in pobožni gostpodinjii: so vsi roma- ni čez vse zoprna gnusoba... Se skromne knjiižice oi Jaromiilu in Repoštevu jo hudo Vaaburijo, če jiih opaizi m^ed Štefanovimi šol- skimi knjigami.« Gostilniški znak mi bivši pivovarni Pletarska ulica se precej strmo dviga od prosti je proti grajskim zidinam in se na drugi strarai pri neikdanji Strašilovi gostilni izpod nekdanjega gostišča »Judennacl« (Bračič) sp>ušča v dana^šnjo Bez- jakovo ulico. Ta Straišiilova hiša je po svojii zunanjotsti zelo zani- miva, saij je bila tu nekoč pivo- vaima, danes hišna številka 8. Poslopje ama značilno leseno p>od&trešje, kjer so nefkoč sušli ječmen za izdelovanje piva. 2^- nimivi so reliefi iz začetka 19. stdletja (1815) nad dkm. Eden med tema reliefi prikazuje štiri godbenike s kaipelnikom, z zna- čilno uniformo in naipoleonskimi klobuki. Ti muzikantje so pripa- dali meščanski gairdi na konjih, ustanovljieni v Ptuju sredi 18. stoletja. Nad okni so še upodob- ljeni prizori iz gostilniškega živ- ljenja in naizni omamenti iz ra- stlinstva in ptičjiega okolja. V ulici ptujskega kronista Raispa Poglejmo še malo iizven miest- nega središča proti periferiji. Vsi, ki so pisali o bogati preteklosti ptujskega mesta, niso mogli mi- mo marljivega domačega kroni- sta Ferdinanda Raispa. Čeprav so ga starši — Slovenci vzgajaLi v nemškem pravcu, vendar naš zgodovinar nikoli nd pozabil svo- jega slovenskega porekla. Oče mu je bil rojak z Destemika pri Ptuju, Ferdinand pa je bil rojen leta 1818 v Vicenzi na Laškem, kjer je bil njegov oče v vojaški službi. Delo, ki ga zgodOTinarji naj- pogosteje navajajo, je knjiga: »E^uj, naj.starejše štajersko me- sto«, Gradec 1858. Pomembnejše dogodke domačega mesta je Radsp ovekovečil v posebnih knjižicah, kot na primer zgodo- vina Invalidskega doma in otvo- ritev vzhodne železnice od Pra- gerskega do Vel. Kaniže 1. 1860. Mafisikaika kuiltimiio-zgodovin- ska zanimivost se je ohraniila v njegovi kroniki iz druge polovice 19. stol., ki pa se je, žal, izgubila, upajmo pa, da bo še kdaj za- gledaila belii dan. Tudi neicateri romanopisci so črpali zgodovin-' ske podatke za svoja dela iz Raasipove kronjke. tako štajerska pisateljica Ana VVittula. Spomiinska pilošča v Kremiplovi uliici štev. 5 nas opozarja, da je ta kroni.st umrl v Ptuju leta 1898. Danes nosi njegovo ime cesta iz- pod sejmišča, levo od Ormoške ceste. Za zaključek še ena partizanska ulica še danes ga vidim vsega na- smejanega in dobrodušnega. Bilo je v začetku decembra 1941, ko so p.rof. Stiiplovška, Simona Pe- troviča an podpisanega obiskale njihove žene iz Ptuja v prehod- nem taboriišču vojnih ujetnikov v Ganserndcn-fu pri Dunaju. Vodil jih je neumorni borec za delav- ske pravice Franc Kramberger. Ko se je družba, ki nas je ob- iskala,, vrnila domov, so medtem časom gestaipovci preiskali Kram- bergerjev dom v Novi vasi in 7. decembra aretirali njegovo ženo Nežo in hčeirko Štefko. Izdajalec je opravil svoje in pahnil v ne- srečo nešteto borcev za svobodj,- tev izpod nacističnega jarma. Kramberger je po vrnitvi z Dunaja pogledal še za dva dni na prazen dom, nato pa se pred gestaipovci umaiknil k Lackovim tovatrišem. Ženo so po dalj:šem zaiporu v Mariboru odipeljali v ta- borišče Ravensbriick. Vnet in požrtvovolen borec za socializem Kram.berger je bil rojen v Kr- čevini pri Ptuju 7. januarja 1894. Za slikarja an pleskarja se je ix- učffl pri podjetju »Morelly« leta 1911 in kot pomočnik odšel na Tirolsko. V prvi svetovni vojni je bil leta 1917 ranjen na itali- janski fronti, nakar .so ga odpu- stila iz vojske. Od leita 1919 ga srečamo v službi pri želeizmd, kjer se je mamljivo udejstvoval v delavskem gibanju. V letu 1927 je bil sprejet v KPS. Na obisku pri Krambergerjevih V letošnjih prvomajskih dneh sem obiskal Kramberger j ev dom na nizki vzipetini, obdan od cve- točega drevja. Prijazna Kram- bergerjeva vdova in njena hčerka sta mi radevolje postregli s po- trebnimi podatki o pokojnem borcu, ki je padel 8. avgusta 1942 pri Mostju ob Pesnici. Iz spominske plošče .sem raizbral, da je v »tej hiši imela KPS 1941 svojo obveščevalno točko in or- ganizirala partiizanisko tehniko.« Spomiinu moža poštenjaka in borca je danes posvečena pK>t, ki se po njem imenuje Kramber- ger jeva pot. Odcepi se F«ri trgo- vini »Živila« (nekdaj R-osenfeldt na Ljutomierski cesti in zavije prioti Novi vasi. Cesti dveh pomembnih mož Od Kramberger j eve poti se odcepi proti Ljudskemu vrtu Levstikova pot, imeaiovana tak^ po Franu Levstiku (1831 — 1887) iz Spod. Retij na Dolenjskem, znamenitem slovenskem pisatelju kritiku, časnikarju in pesni-ku. Ta predla pot je zelo kratka, kaj- ti kmalu smo na Trubarjevi ce- sti, ki teče vzporedno s Kramber- gerjevo potjo. Tako je ovekove- čen tudi spomin očeta slovenske književnosti, ki je sestavil prvi dve syk>venski knjiga Katekizem in abecednik iiz leta 1551. ZAKLJUČNA BESEDA O marsikom in marsičem bi člo- vek rad več izvedel, toda mnogi viri so nekam čudno molčeči ali pa jih sploh ni. To pa ni nič čudnega, saj je malo slovenskih krajev, ki bi v svoji zgodovini pretrpeli toliko nezgod kot naš E*tuj. Zlasti številni požari so upe- pelili mnogo zgradb in zelo spre- menili sliko nekdanjih ptujskih ulic in trgov. Razen hiš so po- stale žrtev plamena tudi mnoge pisane listine, važne in zanimive za krajevno zgodovino obdrav- skega mesta. Znano je, da so ne- kateri arhivi v celoti šli po zlu, zlasti v velikem požaru 1. 1684. Razvoj mestnega območja je postopoma zahteval nekatere spremembe, mnogo zgradb je do- trajalo ali pa so jih načrtno po- rušiH. Tesno mestno obzidje je izgubljalo na pomenu in se umi- kalo novemu času. Fotografije iz prejšnjega stoletja, shranjene v muzeju, so nam ohranile mnogo zanimivih podrobnosti iz polpre- tekle dobe našega mesta. Neka- teri mestni predeli so se tako močno spremenili, da težko spo- znaš v njih podobo obdravske po- stojanke. Tudi zadnja svetovna vojna je v Ptuju razdejala mnogo zgodo- vinskih prič iz bogate ptujske pre- teklosti in s tem znatno spreme- nila zvmanji videz posameznih trgovin in ulic. Prav je, da posve- timo našo skrb tudi zanimivostim srednjeveškega Ptuja in njegovim preostankom iz polpretekle dobe, ki so raztreseni po ulicah in trgih našega mesta. — Konec— ■ Življenje se je preselilo v naravo Tombola v Kidričevem Društvo prijateljev mladine priredi pod jpokroviteljstvom Sin- dikalne podružnice Tovarne gli- nice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem s sodelovanjem ostalih društev in organizacij dne 8. junija 1958 tombolo z veliko vrtno veselico s celodnevnim spo- redom. Dopoldne : vaje gasilskih društev območja gasilske zveze Ptuj, nastopi pevskih zborov in ma- lih harmcMiikarjev. tekme strelskih družin in nogometni in šahovski turnir. Popoldne: ob 14. uri se začne tombola, po tomboli vrtna veselica. Čisti dohodek prireditve je na- menjen v humane namene in si- cer: za poučne izlete, taborjenja in počitniške kolonije šolskih otrok ter organizacijo krožkov in pionirskih delavnic. Glavni dobitki tombole: 1 motorno kolo (Moped) 1 radijski sprejemnik UKW 1 kuhinjsko pohištvo 1 moško kolo 1 žensko kolo 1 otoman in še 500 lepih dobitkov v vred- nosti od 300 do 2000 din. Društva in organizacije naj ta dan organizirajo množične izlete na prijateljski obisk kolektivu Tovarne glinice in aluminija »Bo- ris Kidrič« v Kidričevo. Zveze z vlaki so zelo ugodne. Za razvedrilo je izdatno po- skrbljeno. , Organizacije in društva naj pri- javijo odn. sporočijo svoj obisk na naslov društva zaradi rezer- vacij. 8. junija vsi v Kidričevo! V MESTU »No, kako je bSo v mestu, Ja- ka?« »Se kar, samo trava je pre- draga,« »Kakšna trava?« »Ja, petdeset dinarjev sem pla- čal, ker sem v parku ležal na travi. Koliko bi pa šele plačal, če bi se pasel po njej?!« Tečaj Politične šole je name- njen predvsem delavcem in de- lavl^am v industrija in kmetij- stvd, ki že delajo v organih de- lavskega in družbenega upravlja- nja in jim je zato nujno potreb- no osnovno znanje h politične ekonomije in znanstvenega so- cializma. E*rijave z osebnimi poda.tki, s >datiki o dokončanih šoJah, teča- jiJi, o osnovnem poklicu, zapo- slitvi, višini mesečnih prejem- kov ter tudi o stažu in funkcijah v političnih organizacijah in druž- benih organih, pošljite do 25. ju- nija 1958 na upravo Politične šo- le pri CK ZKS, Ljubljana, Par- mova 39 in tudi na svoj občinski komite ZKS. Šola ima tudi svoj internat za slušatelje, ki so doma izven Ljub- ljane. O sprejemu v tečaj bo vsak posameznik pismeno obveščen, in .sicer najmanj 14 dni pred pri- četkom tečaja. Podrobnejše in- formacije dobite na upravi šole oziroma na občinskem komiteju svojega področja. Slikar Branko Zendel razstavlja v Ptuju Slikar Zendel Branko iz Skop- Ija živi v Ljubljani in je po dru- žinskih vezeh koncem aprila le- tošnjega leta prišel v Ptuj, kjer je slikal nekaj zanimivih jnoti- vov. Ob tej priložnosti smo v po- govoru z njim izvedeli, da je v Ljubljani obdelal nekaj motivov, (enega od teh nam je tudi poka- zal) in da pripravlja v Ljubljani razstavo svojih del. Branko Zendel je doslej že več- krat razstavljal v Skoplju pred- vsem motive iz Splita, Dubrovni- ka, Skoplja in drugod, verjetno v jeseni (septembra) pa bo razstav- ljal tudi v Ptuju. Na slikarja Zendela, na realista in iskalca karakteristike senc, na- še občinstvo, ki se zanima za umetnost, že sedaj opozarjamo. Do ukinitve okraja Ptuj je ob- stajal tudi v Ptuju Okrajni od- bor Rdečega križa ter imel svoje poslovne prostore v stavbi Na- rodnega doma, ki ga upravlja društvo »Svoboda« Ptuj. Ob uki- nitvi okraja se je razumljivo uki- nil tudi Okrajni odbor RK. Te prostore je obdržal sedanji ob- činski RK Ptuj, ki jih za svoje obaiirno poslovanje nujno rabi. Ena sama majhna soba, dejan- sko ne tistreza poslovanju te or- ganiizacije, ki šteje preko 6000 članov in letno razdeli 5000 ko- sov oblačil m nad 15.000 kg hra- ne. Ker je društvo »Svoboda« že pred ukinitvijo okraja zahtevalo, da RK to sobo izprazni za po- trebe njihove dejavnosti, je ob- činski odbor RK v F^uju pričako- val, da bo dobil ob ukinitvi OLO primerne prostore in tako ustre- gel želji »Svobode« po izprazni- tvi te sobe. Kljub prošnji in osebni intervenciji pa Obč. odbo- ru RK ni uspelo, da bi mu Občin- ski ljudski odbor Ptuj priskrbel primerne prc^^ore. Da pa bi funkcioniranje te službe oziroma te družbene dejavnosti bilo še bolj otežkočeno, se že več mese- cev ob raznih veselicah v Na- rodnem domu dogaja nekaj ne- zaslišanega, t. j. da društvo »Svoboda« enostavno vdira v pi- sarno RK brez dovoljenja, snema ključavnice in do^ljuje raznim organizacijam, da poleg ostalih prostorov uporabljajo za veselice tudi pisarno RK. Za 1. maj, so prired.ild krojači in šivilje iz Ptu- ja v p)rostorih Narodnega doma veselico oziiroma proslavo, če jo že lahko tako imenujemo, ter so ob tej priložnosti ponovno brez dovoljenja uporabili pisarno RK v ta namen. Vse bi bilo še neka- ko razumljivo, če bi ti ljudje vsaj dva dni pozneje čutili dolžnost, da ta prostor vsaj očistijo in ne dopustijo, da pride po 5 dneh tajnik RK v svoj delovni prostor in mora ugotoviti, da v njem ni mogoče poslovati, ker je vse po- nesnaženo. Tako dejanje je vse- kakor nezaslišano in vsega ob- sojanja vredno. Ko .s.o nato funk- cionarji RK poklicali pred.stavni- ka društva »Svobode«, da si ogleda pisarno, je sicer takoj podvzel korake, da se je prostor ■ očistil, vendar je ob tej priložno- sti dejal, da društvo »Svoboda« smatra, da se občinski odbor RK noče seliti iz teh prostorov in da bodo tudi v bodoče tako po- stopali. Menim, da si Občinski odbor RK v Ptuju, ki je po svoji de- javnosti poznan ne samo v okraj- nem, temveč tudi v republiškem merilu, ne zasluži takega posto- f>anja niti s strani »Svobode«, k- hoče na tak način neupravičeno vzeti ta majhen prostor, niti s strani Občinskega ljudskega od- bora v Ptuju, ker tej organiza- ciji ne omogoči rednega poslo- vanja v zato primernih poslov- nih prostorih. Zato jo skrajni čas, da se tudi v Ptuju s stran; merodajnih činiteljev nudi orga- nizaciji RK pomoč vsaj s te stra- ni. Šarman Adi Dežurstvo zdravnikov za otroške bolezni Dr. Aleksander Poznik, EM:uj — Ciril Metodov drevored petek. 9. maja 1958; ponedeljek, 12. maja 1958; torek, 13. maja 1958; petek, 16. maja 1958. Dr. Ljuba Neudauer, Ptuj sobota, 10. maja 1958; nedelja, 11. maja, 1958; sreda, 14. maja 1958; Četrtek, 15. maja 1958. V Ivajnkovclh so '"dvali v nabito p>olru dvorani Zadruž- nega doma v Ivanjkovcih so ob- čani 13. aprila v popoldanskih urah praznovali — letos že petič — svoj krajevni praznik. S svojo navzočnostjo so dostojno poča- stili spomin padlih talcev in bor- cev, ki so pred 14 leti žrtvovali za svobodo in sedanje lepše dni svoja mlada življ :nja. S ponosom smo opazili v dvo- rani, poleg domačih, tudi druge najvišje predstavnike naših poli- tičnih forumov, kar so vsi navzo- či z velikim veseljem odobravali. Slavnost je otvoril tov. Vogri- nec Franc, predsednik Zveze bor- cev. Sledilo je še več govornikov, nakar se je razvil obširen kultur- ni program. Svoje točke so pri- spevali: Prosvetno društvo. Par- tizan ter pionirji runške in sve- tinjske šole. Vsem poslušalcem je posebno ugajalo skrbno nauče- no in ubrano petje svetinjskih pionirjev pod vodstvom tovarišice učitel;Hce Lije Apihove. Po zaključku kulturnega spo- reda se je razvilo ljudsko raja- nje, ki je trajalo v pozne večerne ure. Tudi majšperška šola je pretesna Novi naročniki »Ptujskega tednika« Janez Majerič, Desenci 3, De- stemik; Franc Kodrič, V. P. 7482/7, Junik; Angela Svenšek, Brstje 2, Ptuj; Vlado Hameršek, V. P. 7860/-5 B-5, Valjevo — Sr- bija; Ana Znidarič, Vinski vrh, Miklavž pri Ormožu; Ivana Mar- čič, Veličane 63. Ivanjkovci; Ma- rija Košar, Ljubljana, Dravlje, Sojerjeva 19. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 9. do 12. maja 1958 slovenski film »Ne čakaj na maj!« in od 13. do 15. maja 1958 jugoslo- vanski film »Slab denar«. KINO MUREIINCI predvaja 10. in 11. m.aja 1958 nemški film »Gospodična Casanova«. KINO MAKOLE predvaja 10. in 11. maja 1958 ameriški barv- ni film »Ukročena trmoglavka«, KINO »VEDROST« MIKLAVŽ PRI ORMOŽU predvaja 11. maja 1958 francoski barvni filn' »Imel sem sedem hčera«. Ptujsko gledališče Sobota, 10. maja 1953, ob 20. url — A. Remec: »MAGDA«. Abon- ma in izven. Gostovanje v Go- rišnici. Nedelja, 11. maja 1958, ob 16. juri — A. Remec: »MAGDA«. Abon- ma in izven. Gostovanje \ Majšperku. Ponedeljek, 12. maja 1958, ob 20. uri — A. Remec: »MAGDA« Izven — zadnjič. Domislice Sonce je prijatelj, ki ga spo- mladi častimo, poleti se ga izogi- bamo, v jeseni ga obožujemo, pozimi pa ga objokujemo, — (J. Normand) Ljubezen ni slepa, le daljno- vidna je; 'saj vidi napake šele, ko se oddaljuje. — (M. Zamacois) Mnogi ljudi se v nesreč: naj- lepše razvije. Prav je, da tisti, ki so v mlado- sti lahkomuselno živeli, dostikrat pogrešajo usmiljenja v starosti. Norec in njegov denar sta hi- tro narazen. Zločinec redko uide kazni. V pe^pelu stan ogenj še žari. Tistemu, ki se potaplja, se utrne tisoč domislekov. Čemerna starost in vesela mladost ne moreta skupaj živeti. Pisatelj je človek, ki si prazna glavo zato, da si napolni želodec. — (ital) V življenju pisatelja razliku- jemo dve dobi: v prvi govore o njem, v drugi pa govori sam. — (H. Becgue) V mladosti je ljubezen pusto- lovščina, v starosti pogosto sa- mo drag večer. — (Andre Mau- Zdravnik stoji ob bolnikovi po- stelji. »Ne morem vam zatajit:, da je vaše stanje zelo resn'«.. Želite morda še koga videti pred smrt- jo?« »Da,« odgovori trpin tiho. »Koga pa?« »Drugega zdravnika!« Zakaj za RK ni prostora? LJUBLJANA NEDELJA, 11. MAJA 6.00—7.00 Domač nedeljski Jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6,10 Poročila in vremenska napoved. 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 lahka glasbd. 8.00 Športna reportaža. 8.15 Panorama popevk. 8.45 Mladinska radijska iirra. — Dr. Jan Malik - Emil Smasek: Zogica-Kogica. <1.47 Igia Lovski kvintet godbe Ljudske milice. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . 2ene pripovedujejo — II. 10.30 Kar radi poslušate. 11.30 Medigra iz orkestrskega studia. 12.00 Nedeliska revija popevk in melodij. 13.00 K^-^oved časa, poročila, vremenska napo- ved pregled dnevnega sporeda in obve- stila. 13.15 Zabavna glasba, vmes re- klame. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila. 15.15 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo — 11. 16.15 Prenos meddržavne nogometne tekme AngHja : Tugoslavija iz Beograda. 18.00 Zabavni zvoki. 18.30 Vesele in po- skočne narodne. 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Halo, halot (javna zabavna glas- bena oddaja). 21.30 Melodije na teko- čem trakti. 22.00 Napoved časa. poro- čila, vremenska napoved in pregled spo- reda za naslednji dan. 22.15 Nekaj so- dobne glasbe. 22.55 Poročila. 23.00— 23,15 fn 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos Iz Beograda). Rodile so: Cecilija Goričan, Savci 85 — dečka; Veronika Ko- drič, Kočica 15 — deklico; Mar- gareta Kmetec. Pobrežje 139 — Milana; Ana Firbas, Moškanjci 76 — Darinko; Terezija Kovačič, Babinci 35 — Branka; Julijana Gomilšek, Krčevina 6 — Milana; Marija Mesarec, Grajenščak 74 — Stanislava; Leopvoldina Vaupotič. Majšperk — Janjo; Vjekoslava Ciglar, Ptuj — deklico; Frančiška Šalamun, Hiš 61 — dečka; Marija Fištravec, Pragersko 125 — Mila- na; Marija Sirec, Brstje 8 — Ire- no; Draga Horvat, VičAvska pot 20 — Branka; Terezija Pintarič, Turški vrh 8 ~ Ljudmilo; Alojzi- ja Bedenik, Gorca 92 — Srečka, Poročili so se: Janez Horvat, Sobetinci 45 in Silva Tilli, Mala vas 26; Boris Klemenčič, Ptuj- Rabeljčja vas 10 in Viktorija Ja- pelj, Turnišče — Murska Sobota; Stanislav Kosi, Ptuj — Zagrebška C 31 in Felicita Tomanič, Ptuj — Zagrebška c. 54. Umrli so: Marija Bohinc, roj. 1879. umrla 1958; Branko Horvat, roj. 1958, umrl 1958. M\ iim ii Pil Prijatelj Tonč je .starejši mo- žakar. Njegovi pogleda na naše današnje življenje so sicer neko- liko zastareli, vendar je še kar prijeten sobesednik. Zadnjič je bil prav lep pred- pomJadni dan, pa sva s Tončem prvič napravila daljši sprehod p>o našem mestu. Na neki hiši v Prešernovi so pravkar prenavljali fasado. Prav prijetno je p^ogledat; te stare, ča- stitljive ptujske hiše, kako jih tu ;n tam renovirajo. Vsaka deseta, dvanaJLSta je prenovljena: ta ze- lenkasto, ona rumeno, tista rdeč- kasto itd. »In če bo šlo tako le- po naprej,« je rekel nekoliko ironično Tonč, »bodo, upajmo, v nekaj letih prenovljene vse. Lepe perspektive, kaj?« »Počasi, prijatelj,« ga za^.Tnem, »ails ni to dovolj bodrilno dejstvo, da so j'ih lan-! :n letos prenov.li že kakih dvajset Za Ptuj, ki je majhno mesto, je to čisto zado- sti. Saj jih prej v desetih letih niso toliko.« »Že prav, že prav. drag: Nan- ta,« je odvrnil Tonč spet ironič- no. »Kaj pa tJe prsti na finem ometu in te čire čare F>o vratih, to je tud: bodrilno. kaj'« Nadaljevanje na 4. strani Stran i PTUJSKI TEDNIK PTUJ. DNE 9 MAJA 1958 V II. kolu finalnega Okrajnega moštvenega prvenstva je Šahov- sko društvo Ptuj na domačih tleh premagalo Šahovsko društvo Po- horje iz Frama z minimalno raz- liko 4.5:3.5. V III. kolu igra ŠD Ptuj 11. t. m. v Rušah proti Šahovski sekciji Svobode Ruše. ★ Brzotumir za mesec maj bo v torek, dne 13. t. m., v Sind. domu železničarjev s pričetkom ob 19.30. Strelstvo Ob ib-letnici podjetja »DELTA«, je istoimenska strelska družina organizirala ekipni strelski mno- goboj vseh ptujskih družin. Najboljša ekipa SD Turnišče je dosegla 827 krogov, sledijo »Že- lezničar« 822, Kidričevo 821 itd. Med posamezniki sta se odliko- vala Cerjak Jože (Železničar) in Cetl Franc (Pietarna), ki sta do- segla 179 krogov od 200 možnih. Občinski strelski odbor Ptuj je priredil na stadionu NK Drave ekipno tekmovanje za pokal 1. maja, katerega se je udeležilo 12 družin. Vetrovno vreme je sla- bo vplivalo na rezultate. 1) SD Turnišče 792 kr. 2) Že- lezničar 766 kr. 3) Kidričevo. Sle- dijo: Drava, Remont, Pletama, Delta, Ob. LO, Podlehnik, Breg, Trgovec in Središče. Najboljši posamezniki so: 1) Ra- tajc 176, (Turnišče), 2) Pal 170 (Turnišče), 3) Rašl 164 (Železni- čar), 4) Pulko 163 (Turnišče 5) Cestnik 162 (Obč. LO), itd. SD Turnišče je zasedla prvo mesto in prejela lep prehodni po- kal 1. maja, ki ga je podaril Cen- ter za izvenarmadno vzgojo v spodbudo strelcem. Agilni SD Turnišče čestitamo, ter ji želimo še mnogo uspehov. Na ■ predvečer 1. maja so strel- ske družine zažgale kresove, po- sebno lep je bii kres SD Breg. okoli katerega se je zbrala mladi- na in se zabavala. ŠPORTNA PRIREDITEV V POČA- STITEV PRAZNIKA DELA V okviru pramika dela je sin- dikalna ekip^ Ptuja v odbojki od- igrala tekmo proti odgovarjajoči ekipi Gamizona, v kateri je po zanimivih petih setih zmagala vo- jaška ekipa z rerdtatom 3:2 (15:8, 11:15, 15:10, 14:16, 15:11). Zelo živahno je bilo tekmova- nje v namiznem tenisu, kjer je sodelovalo šest ekip. Po zanimivih borbah je osvojila prvo mesto ekipa iz Kidričevega v postavi Ko- larič, Huzjan. Jagorinac, ki so premagali vse svoje nasprotnike. Tabela turnirja v namiznem te- nisu: 1. Kidričevo (5 zmag, brez po- raza 11:4), 2. Ptujski akademski klub (3 zmage in 2 poraza 10:6), 3. Zavod za sov. zav. (3 zmage in 2 poraza 9:6). 4. Mestne obrtne delavnice (3 zmage in 2 poraza 8:7) 5. JLA (1 zmaga, 4 porazi 5:7), 6. Železnina (5 porazov 2:13). ★ Desetčlanska šahovska ekipa je v zanimivem šahovskem srečanju premagala ekipo JLA z rezulta- tom 5,5 : 4,5. 4- Drugi dan tekmovanja je bil organiziran turnir v malem roko- metu. Tega tekmovanja so se udeležile ekipe iz Gorišnice, JLA, Drava (mladinci), in Drava (čla- ni). Prvo mesto so s preseneče- njem osvojili požrtvovalni mla- dinci Drave, ki so premagali naj- prej ekipo Gamizona z rezulta- tom 9:6, nato ekip>o Gorišnice 6:4 in v odločilnem srečanju tudi člane Drave s tesnim rezultatc«n 7:6. Drugo mesto so osvojiU čla- ni Drave, sledi JLA in Gorišnica. P. A. Šport med mlttdlno v čast VII. kongresa ZKJ in I. maja je bilo v Ptuju 27. aprila veliko mladinsko šp)ortno tekmo- vanje obveznikov predvo jaške vzgoje v orientacijskem patrol- nem teku. Tekmovanja se je udeležilo 46 ekip s skupno 230 tekmovalci. Najboljše uspehe je tudi letos do- segla mladina z gimnazije v Ptu- ju, ki je tretjič osvojila prehodni pokal in ga prejela v trajno last. Presenetili so mladinci iz čete PV Ptuj-center, ki so zasedli drugo mesto. Mladina je tekla po 4 km dolgi progi, ki je bila duhovito spelja- na deloma skozi mesto Ptuj in njegovo bližnjo okolico. Uspehu je pripomogel krasen topli dan in odlična organizacija tekmovanja. Vodstvo tekmovanja je bilo po- verjeno prosvetnim delavcem iz Ptuja, ki se bavijo s poukom predvojaške vzgoje. Rezultati so sledeči: 1. VIII. a razred moški, 837 točk; 2. četa P V center, 336 točk; 3. VI. a r. gimn. 828 točk; 4. VI. b. r. gimn. 827 točk; 5. III. b Vaj. šola Ptuj, 791 točk; 6. VIII. r. mo- ški, 770 točk; 7. VTI. r. ženske, 754 točk; 8. VII. r. gimn. 750 točk; 9. VI. a ženske, 748 točk; 10. VI. a moški, 737 točk; 11. VII. r.' gimn. ženske, 720 točk; 12. VI. b gim. ženske. 687 točk; 13. V. b r. moški, 670 točk; 14. II. d Vaj. šola Ptuj, 652 točk; 15. Vtll r. g. ženske, 643 točk; 16. 11. C Vaj. šole Ptuj, 628 točk; 17. VIII. r. g. ženske, 609 točk; 18. II. a Vaj. šola Ptuj, 562 toč- ke; 19. III. r. Trg. šola Ptuj, 549 točk; 20. III. a Vaj. šola Ptuj, 535 točk; 21. II. c Vaj. šola Ptuj, 534 točk; 22. III. b Vaj. šola Ptuj, 436 točk; 23. II. b Vaj. šola Ptuj, 255 točk. V nedeljo, 11. maja bo na dvo- rišču ObLO v Ptuju strelsko tek- movanje najboljših strelcev pred- vojaške vzgoje. Tekmovanje bo troboj med gimnazijo, vajensko šolo in četo predvojaške vzgoje Center-Etuj. Tekmovanje prične ob 7. uri. Nogomet Z neodločenim rezultart;om v Čakovcu in zmago na domačem terenu z zelo dobro ekipo Sla- vena iz Koprivnice so si nogome- taiši Drave zeGo izboljšali položaj na lestvici. Srečanje v Čakovcu je bdlo ze- lo zanimivo, sag so domačini stalno ostro napadali. Toda obrambni del Drave je bil sta^lno na svojem mestu in je rezultat prvega p>olčasa ostal nelczprane- njen. V drugem delu pKDStane igra živahnejša in vsi igralci so igrali požrtvovalne je in naipa- dalci obeh ekijp so hHi uspešnej- ši in šeile v zadnjiih minutah igre domačinom usipe iizenaičiti. Pri ekipi Drave se je odilalcoval vra- tar. Srečanje Slavena iz Kopnivnsjce z domačo Dravo je bilo zelo za- nimivo. E>omači igralci so igralM zek» požrtvovalno in borbeno in jim je tako uspelo v 19 minutah priti v vodstvo po lepem strelu Hercega. Po tem uspelem golu domačini še nevameje napadajo, vendar je vratar gostov bil stal- no na svo.iem mestu in tako re- šil večjega poraza. V 31. minuti uspe po lepem prodoru Vogrin- čič povišati rezultat na 2:0. V drugem polčasu so gostje v začetku prevzeli igro v svoje ro- ke in domači obrambna igralci so se morali požrtvovalno bor-ti. V 84. minuti so gostje izvedli iz okrog 25 metrov prosti strel in tako zmanjšali rezultat na 2:1, ki je tudi ostal do konca igre. Pri domačinih se je v obrambi odlikoval Letenja. Sodil je pred približno 300 gledalci Orel iz Ce- lja dobro. V predigri so pfondrjti Drave v prvenstveni tekmS premagali pio- nirje iz Poljčan z rezultatom 3:1. V drugi igri, katero je sodil Sa- mec iz F*tuja, je drugo moštvo Drave visoko porazilb ekipo JLA z rezuftatom 6:1.' Na dan 1. maja je bilo odigra- no naslednje kolo MVC M.ge m domače moštvo je gostovalo v Celju in oddigralo proti domače- mu Kladivarju prvenst-verto tek- mo. Ekipa Drave je nastopila proti dobri ekipi Kladivarja z okrnjeno postavo, saj so najbolj- ši radi bolezni ostali doma (Me- saric, Musič in Modrinjak). Ven- dar so se igrailci Drave vztrajno bonli za čim'boljši rezultat. Prvi DOlčas je potekal v delni premoči Drave, vendar napad Drave ru znal izkoristiti, več lepih prilož- nosti. V drugem delu igre pri rezultatu 2:2 so domačini naj- prej z enajstmetrovko povišali rezutet in postavili do konca tekme rezultat 4:2. Igralci Drave bi laihko z malo več borbenosti odločili igro v svojo korist ali pa vsaj z eno točko odšli domov. Drugi pred.stavmk Aluminij iz Kidričevega je v prvi tekmi na domačem terenu izgubil z vode- čim moštvom Rudarja iz Trbovelj z rezultatom 4:1. Z drugo ekipo je gostoval v Čakovcu in izgu- bil z domačim Jedinstvom z re- zultatom 2:0. Na dan 1. maja je na domačem terenu v Kidriče\'em gostovala ekipa Maribora in premagala do- mače igralce z rezultaitom 4:2. V prvem delu igre so igralci Alu- minija močno napadali in celo vo- dili z rezultatom 2:1, vendar so gostje v drugem delu igre igraiLi mnogo bolje in odločili tekmo v svojo korist z rezultatom 4:2. Zamenjali so mu glavo Sovjetski časopis Življenje in znanost opisuje zanimiv p)oskus nekega znanstvenika, ki se mu je posrečilo zamenjati glavo psu. Žival je z »izposojeno« glavo ži- vela celih šest dni in ves ta čas reagirala na klice ter celo pila vodo. Podobno so naredili več uspelih poskusov z zamenjavo srca. jeter, ledvic in drugih or- ganov. Bolhe proti zajcem Znano je, da povzročajo zajci oziroma podivjani kunci v Av- straliji veliko škodo. Razmnožili so se v tolikšnem številu, da jih ne morejo nikakor zatreti in da resno ogrožajo posamezne farme. Proti njim so poskusili že vsa mogoča sredstva od prirejanja množičnih lovskih pogonov do strup>a, a vse zaman. Zdaj so sklenili, da bodo uvozili iz Evro- pe neke vrste bolho, ki prenaša zajčjo kugo. Če bo ta živalca ta- ko opravila svojo nalogo, kot je naredila pred leti v Franciji, bo- do avstralski farmarji prav go- tovo rešeni kunčje nadloge. Vedno več levičarjev Neki angleški zdravnik, ki že leta in leta proučuje levičarje, da bi odkril, kaj je temu p>rav- zaprav vzrok, je prišel do zani- mive ugotovitve: levičarjev je vedno več. Dognal je, da se je rodilo pred p>etdesetimi leti le 5 odst. otrok, ki so kazali pred- nost leve roke, medtem ko se je to število povzpelo v zadnjem času na 11 odst.. Odstotek levi- čarjev je mnogo večji med otro- ki moškega spola kot pa med de- klicami. Uspeh v boju proti raku šef oddelka biološkega inštitu- ta v Sao Paolu dr. Pablo Bueno je sporočil javnosti, da se mu je pKDsrečilo izolirati in izločiti virus, ki povzroča raka. To mu je omogočitlo pridobiti serum proti tej zahrbtni bolezni. Ta se- rum je z usp>ehom preizkusil na miših. Dr. Pablo Bueno je svetov- no znan učenjak in priznan znan- stvenik. Njegovo od'kritje prav gotovo pomeni velik uspeh. Ven- dar tudi sam pravi, da to ne pKMneni, da bi bil rak dokončno premaigan- česa ne prenese otroški želodček Da bi opozorili starše na ne- varne predmete, ki pogostoma zaidejo v otroška usteca, so na znani kliniki v Bostonu priredili razstavo predmetov »otroškega poželenja«. Tu so razne igle in zap>onke, ključi, gumbi in vrsta podobnih predmetov, ki so jih z operacijami ali kako drugače odstranili iz želodčkov. Mesarjev se rak ne prime Neki ameriški zdravnik je se- staivil pregled za rakom obolelih ljudi po poklicih. Pri tem je ugo- tovil, da so pnmeri raka naj- redkejši med mesarji oziroma da ti te zahrbtne bolezni skoraj ne poznajo. Ni znano, kje je vzrok. Morda je v mesu samem kaka snov, ki preprečuje, da bi tisti, ki ga mnogo uživajo, zboleli za rakom, možno pa je tudi, da ta snov prodira v človeški organi- zem že ob samem dotiku s su- rovim mesom. Kratko veselje Ko so prebivalci siromašne španske vasi Almera odkrili na svojem polju mlako nafte, ni bilo veselju ne konca ne kraja. Za odkritje so se seveda takoj po- zanimale velike petrolejske druž- be in ponujali visoke cene za od- kup zemljišča. Pri analizi nafte pa so ugotovili, da je ta — de- stilirana. Takšne seveda v naravi ni. Zadeva je bila pojasn.jena, ko so začeli kopati globlje v zemljo in zadeli na štiri velike cisterne. Sodijo, da so nafto za- kopali med državljansko vojno, zdaj pa je rja pregrizla cisterne, ki so začele puščati. V znaku satelitov Neka londonska modna hiša je pripravila za letošnjo pomladno sezono nove ženske klobuke, ki imajo obliko umetr\^ega satelita. Glede na popularnost, ki jo uži- vajo umetni Zem'jini spremlje- valci, si obetajo veliko povpra- ševanje po novih klobukih in se- veda tudi temu primeren zaslu- žek. Naj ostane med nami (Nadailjevanje s 3. strani) Pogledal sem pazljive je: na svežem, še mehkem ometu, je biilo vtisnjeniih pet otroških pr- stov in nekoliko naprej še pet; neki otrok je hotel upodobiti v malti svoje ročice. Na sveže pre- pleskanih vhodnih vratih pa je bilo v rdečo kredo kaj lično na- tiskano: FRANČEK JE NOR. Malo mi je bilo nerodno. Ogor- čen Tončev obraz in te nedolžne . otroške umetni je je treba nekako omiiliti. Zato rečem: »Res je ško- da lepega zidu in prepleskanih vrat, vendar ne jemljimo vsega tega preveč tratgično. Še veseli bodimo, da hočejo otroci \ive- Ijavljati, in to grafično in pla- stično. To kaže, da je v njiih ustvarjajoča sam'Otvomost. Kaj pa, če je roka tega otroka roka bodočega velikega kiparja, sKkar- ja, arhitekta? Ali si upaš zami- kati, da ni med njrimi katk Me- štrovič, Jakopič, Plečnik števitlka dve?« Kakor bi dregnil v osje gnezdo! Tonč je bil natenkrat v svojem elementu: »Kako le moreš zago- va^rjati to pobaliinstvo? Sramota! Po nagi ritki bi našvrkal tega bo- dočega Me.štroviča. In ti praviš temu, ustvarjajoča samotvornost! Daleč smo prišli z dana'šnijo vzgo- jo. Le tako naprej, pa ti bo upail tak nadebudnež ksr po nosu sH- kafti svoje genialne domislice, in ti boš moral mimo držati Oh, kje so časi, ko sem še jaz hodil v šolo! Roke na klop in s6di ka- kor pribit do konca ure! In ka- dar smo na cesti srečevali učite- lja, smo pozdravijalK kar v zboru: dooobeeer daaan! Ne tako kakor danes, ko pozdravljajo vsak zase, če sploh pozdravljajo. Če pa je biil kdo vprašan, je odgovoril le »prosim da« ali »prosim ne« brez nepotrebnega klepetanja. In da- nes? Danes imajo paglavci prvo besedo, mi stari pa v kot! Žalost- na nam maijka!« »Ne bodi no tak čmogled, Tonč,« sem ugovarjal. »Zagovar- .jaš staro šolo, ki je bila, bodiva si odknta. ponekod prava mu- čilnica; prisiljena disciplina, uče- nje na pamet, vzgoja k ponižno- sti in misticizmu itd. Njihovi učenci niso poznali prave mlado- sti, ki je bila uklenjena v spone takratnega družbenega reda .. .« »Nikar ne uganjaj leporečja, ker me ne boš prepričal,« je od- govarjal Tonč. »Poznam to stvar. Toliko se piše in govori o tej novodobni vzgoji, da mi gre že vse skupaj na živce. Nič karanja, nič šibe, bog ne daj, pač pa vse zlepa, • vse z rokavicami. Otrok je naaš bodočnost, na njem sloni naša prihodnost. Zlata mladina! Ali si slišal, kako je bilo zadnjič na neki gimnaziji? Predavatelj je rahlo pokaral skupino dijakov v zadnji vrsti, ki so nekaj de- lali pod klopjo: Prosim, nikar ne kartajte med poukom' Oni pa: Saj ne kartamo. amoak šahira- mo. Nato profesor: A tako! Po- tem pa, prosim, oprostite!« Moral sem se nasmehniti. Na tihem sem sicer obsojal početje teh dijakov, ali žilica mi ni dala miru: »Tonč. v tvojih časih bi ti dijaki dobili najmanj dva dni kar- cerja, če ne Še kaj hujšega, da- nes pa se taki stvari drugače streže. Kakor si že prej povedal: vse zlepa z rokavicami in Zi ro- kavicami' Ti dijaki so se že sami dovolj kaznovali s tem, da bodo dobili opomine in cveke. ker ne bodo znali snovi. Sicer pa .lih je predavatelj morda le prepričal, da ne delajo prav. jn to brez je- ze: Konec prihodnjič xSlovenske gorice« Ptuj urejajo na gradu sodobno restavracijo Povrtnina: čebula 100 din za kg, česen 120, čebulček 400 do 500, fižol 60 do 70, krompir 10 do 12, peteršilj 50. rdeča pesa 30, redkev 25, korenček 40 do 50, kisla repa 30, kislo zelje 40, špi- nača 100, zelena 50, radič 150. por 35 do 40, hren 100, beluši 140, solata 200, solata v glavah 200 din za kg. Sadike: paradižnik 3 do 6 din za komad, paprika 5, zelje 1 do 3, cvetča 3, solata 1 din za ko- mad. Žitarice in mlevski izdelki: ko- ruza 30. pšenica 40, ajdova moka 50 do 60, koruzni zdrob 50. oves 40, prosena kaša 80 din za kg. Perutnina: kokoši 250 do 500, piščanci 300 do 600, jajca 12 do 13 din. Maščobe: mast 325 (uvož.), do- mača mast 400, zaseka 300 do 400 din za kg. Meso: goveje meso 260, teleti- na 300, svinj^o meso 400 dinar- jev za kg. Dežurstvo zdravnikov Dr. Pire Ladislav, Ptuj — Žnida- ričeva. Telefon štev. 73: petek, 9. maja 1958, od 16. do 7. ure; torek, 13. maja 1958, od 16. do 7. ure. Dr. Carli Milan, Ptuj — Trg svo- bode. Telefon štev. 202: sreda, 14. maja 1958, od 16. do 7. ure. Dr. Medved Ivo, Ptuj — Na tra- tah: ponedeljek, 12. maja 1958, od 16. do 7. ure; četrtek. 15. maja 1958, od 16. do 7. ure. Dr. Rakuš Franc,. Ptuj — Ormo- ška cesta: sobota, 10. maja" 1958, od 16. do 7. ure; nedelja, 11. maja 1958. do 7. ure 12. maja 1958. PRODAM 1,24 arov mešanega gozda v Sp. Velovlaku. Janez Majerič, Desenci 5, p. Dester- nik. UGODNO PRODAM UKW radio. Naslov v upravi lista. ŠIVALNI STROJ »Singer« z okroglim čolničkom prodam. Cirkovci. PRODAM dobro ohranjen kroja- ško šivalni stroj „SINGER»». Mohorko, Slape 6, Ptujska gora, HIŠO PRODAM na Mariborski ce- sti (takoj vseljivo). Vprašati v upravi lista. DOBRO OHRANJENO SOBNO IN KUHINJSKO POHIŠTVO pro- dam. Vprašati v Kobilami Tur- nišče pri Ptuju. OTROŠKO POSTELJICO z vlož- kom prodam Naslov v upravi. PROD.AM DOBER TRAVNIK v bli- žini Sestrž. Naslov v upravi. ZIDANO HIŠO v dobrem stanju z vrtom, njivo in travnikom v bližini Ptuja prodam. Naslov v upravi. 2 ha in 13 arov TRAVNIKA IN GOZDA v Podlehniku prodam. Vprašajte: Marija Habjanič. Tržeč 46, Videm. PSA rodovniške nemške pasme in RADIO APARAT prodam. Vpra- šajte: Rudolf Kokol, Ljutomer- ska cesta 16, Ptuj. PRODAM 1 prost, meter in pol HRASTOVIH HLODOV v Cirknj- lanah. Naslov v upravi. PROD.AM POSESTVO Z VINOGRA- DOM, njivo in sadovnjakom (okrog 2 ha). Cena po dogovo- ru. Franc Majcenovič. Gruško- vec 125. p. Cirkulane. DOBRO OHF\NJENO LOVSKO ?U:^^KO kaliber 16 mm prodam. Naslov v upravi lista. KUPIM dober flobert kal. 22 long rifle). Naslov v upravi. NAPROŠAM POŠTENEGA NAJDI- TELJA usnjenega sedeža od kolesa zgubljenega v Ptuju, da ga ^/me proti nagradi v upravi lista. NAJDENA JE DELAVSKA KNJI- ŽICA na ime Krampelj Stanko, Hlaponci. Lastnik jo dobi pri Zupanič Francu, Sp. Hajdina 58. UPOKOJENKA — kuharica išče prazno sobo v mestu ali okolici. Pomaga tudi pri gospodinjstvu. Naslov v upravi. OBJAVA Dne 29. aprila je bila izgub- ljena na cesti Zavrč—Bori—Go- rišnica mala okrogla štampiljka Kmetijske zadruge Zavrč. Svari- mo trgovska podjetja, da ne iz- dajajo nobenega blaga na naro- čilnic z malo štampiljko. Kmetijska zadruga Zavrč Računovodje s pnmemo šolsko ;zobrazbo ali prakso sprejme Kmetijska zadru- ga v Domavi, p. Moškajnci. Pia^ča po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Pismene pontKibe z življenjepisom je dostaviti uprav; KZ Domava. OBVESTILO Društvo prijateljev mladine v Ptuju vabi v nedeljo, 11 maja po- poldne v Ljudski vrt vse pionirje in cicibane s svojimi starši. NA VELIKO POMLADNO RA- JANJE 1 Na sporedu so različna zabavna tekmovanja, streljanje in veseli srečolov. • Otrokom bodo na razpolago je- stvine in pijača po zmernih ce- nah. Odbor Obvestllo Ker je prejel Svet za turizem in gostinstvo pri Obč. LO v Ptuju že več prošenj, v katerih prosijo l,iudje za ureditev dietne hrane, vabimo vse, ki morajo imeti po zdravstvenih nasvetih dietno hra- no, da se oglasijo v gostilni, »Pri Roziki«, kjer bodo zbrali seznam vseh prizadetih. Če bo dovolj reflektantov, bo poskušal Svet za turizem stopiti v stik z enim izmed ptujskih go- stišč, da bo pripravljalo po zmerni ceni dietno hrano ter rešila na ta način v Ptuju to vprašanje. Svet za turizem in gostinstvo pri Obč. LO Ptuj Koncert v Piufu Godba na pihala DPD »Svobode« Ptuj obvešča ptujsko pre- bivalstvo, da bo v nedeljo 11. maja 1958 ob 10. uri dopoldne koncert v ptujskem parku ob Dravi. NiESTNA KOMUNALNA USTANOVA razpisuje delovno mesto nad- zornika cest IV. reda in za novogradnje za območje ObLO Ptuj. Pogoji: gradbeni tehnik — lahko tudi začetnik ali kvalificirani prakso. Plača po zakonu o javnih uslužbencih, nastop pa je možen takoj. OBVESTILO Obveščamo vse cenjene goste, da bo naš gostinski obrat od 19. maja do 31. maja 1958 zaprt zaradi renoviranja. Glede na prednje vabimo cenjene goste, naj nas obiščejo zo- pet po navedenem datumu in smo prepričani, da se bodo v naših renoviranih prostorih, ob odlični postrežbi s prvovrstnimi jestvina- mi in pijačami dobro počutili. Kolektiv gostilne Breg