I2HAJA vsak četrtek
Uredništvo in uprava:
£.1°0 Trst, Ulica Valdirivo 36, ‘6fon 60824. Pošt. pred. (ca-
selia
fek.
Postale) Trst 431. Poštni ovni račun Trst, 13978341 °sfnina plačana v gotovini
T E D N I K
NOVI
Posamezna številka 1.000 lir
NAROČNINA Letna 35.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 40.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
1757
TRST - ČETRTEK 25. OKTOBRA 1990
LET. XL.
DAVEK V DEMOKRACIJI
V italijanskih političnih krogih in v lenosti na splošno se nadaljujejo ocene jn komentarji na račun najdenih in objav-Knih pisem, ki jih je pisal Aldo Moro, Nsden so ga pred 12 leti ubili njegovi tečarji. Rdeči brigadisti. Pred dnevi so v s*anovanju, kjer so leta 1978 orožniki iz [klana ujeli nekaj Rdečih brigadistov, ki llk je sodišče nato obsodilo zaradi sodelo-^0-Tija pri umoru Alda Mora, našli fotoko-Mje mnogih pisem — in tudi večjo vsoto enarja — ki jih je bil pisal italijanski po-lkk na razne naslove. V glavnem gre za P^ma, naslovljena na še vedno aktivne in ^di vidne italijanske politike, kot sta na Primer predsednik republike Cossiga in Ministrski predsednik Andreotti. Moro ^edvsem očita Cossigi in Andreottiju, da Se nočeta pogajati z Rdečimi brigadisti za Njegovo izpustitev, pri čemer se tudi hudo sPotika ob celotno krščanskodemokratsko stranko.
Pisma so, kot je naravno, imela velik °dmev ne samo pri neposredno prizadetih °sebah, temveč so v nekaterih krogih tudi °dprla rane, ki se še niso niti zacelile. snhina Morovih pisem pravzaprav ne po-
ničesar bistveno novega. Kot ujetnik bdečih brigadistov se je Moro krčevito boki za preživetje in v ta namen ni varčeval s Pikrimi pripombami na račun svojih to-Mrrišev in prijateljev iz vrst Kršč. demo-racije. Čudno se dalje sliši, vendar drži, a nobeno doslej objavljeno Morovo pismo lti z besedico ne omenja tragične usode Njegovih telesnih stražnikov. O njihovi na-s^lni smrti ni niti besedice, čeprav je goto-v° vedel in tudi videl, da je kar pet ljudi P^dlo pod streli atentatorjev in da so vsi
} ljudje izgubili življenje zaradi njega. ežko je sicer soditi človeku, ki je ujetnik '~roristov in je torej odrezan od sveta, ven-^ je treba priznati, da se Moro med jet-}ištvom ni vedel prav nič junaško in da je ,°nec koncev izpadel kot bojazljivec, kar ^ skušal prikriti z očitki in napadi zlasti na svoje strankarske tovariše.
Kot smo že poudarili, najdena pisma ne Pjvedo ničesar bistveno novega, pač pa od-k.ajo vrsto vprašanj, predvsem vprašanje, j i so ta pisma res bila v stanovanju od 1978 in jih orožniki niso tedaj kratko-y° opazili. Mnogi se dalje vprašujejo, . i so že znana vsa Morova pisma iz ječe R ali obstajajo in kje so magnetofonski P°snetki njegovih zaslišanj v ječi. Glede a trenutno stanje je treba pričakovati, da e bo našlo še kaj gradiva v zvezi z Mo-0l}im jetništvom in da ga bodo postopno
dalje na 2. strani ■
Seminar Mladinske sekcije Ssk
Čedalje bolj potrebna akcijska enotnost
Mladinska sekcija Ssk je v soboto, 20. oktobra, in v nedeljo, 21. oktobra, priredila v Bohinju dvodnevni interni seminar, ki se ga je udeležilo 23 članov iz tržaške in goriške pokrajine.
V soboto so spregovorili najprej predstavniki posameznih občin; analizirali so različne aspekte in probleme, s katerimi se vsakodnevno soočajo tako mladi kot celotna slovenska narodnostna skupnost. Posebno pozornost so prisotni namenili šolski mladini in njeni angažiranosti v javnem življenju, dotaknili so se nato najbolj žgočih vprašanj, ki neposredno ali posredno zadevajo celotno slovensko narodnostno skupnost v naši deželi, na vrsto so prišli tako problemi povezani z gradnjo sinhrc-trona pri Bazovici kot tudi zaskrbljujoče posledice, ki bi jih povzročil načrtovani kraški park; analizirali so tudi položaj Slovencev v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini s posebnim poudarkom na šolsko vprašanje ter tudi prizadevanje slovenske narodnostne skupnosti v boju za globalni zaščitni zakon.
Udeleženci seminarja so nato razpravljali o mednarodnih stikih z mladimi pripadniki evropskih narodnostnih manjšin, ki jih Mladinska sekcija Ssk goji predvsem v okviru organizacije Mladine evropskih narodnostnih skupnosti. Veliko je bilo tudi izrečenega v zvezi s položajem Slovencev na Koroškem in na Madžarskem, o sodelovanju v okviru Mladinskega sveta Slovenije ter o novostih v političnem dogajanju v Sloveniji in v ostalih republikah Jugoslavije.
V nedeljo so udeleženci seminarja pozitivno ocenili dosedanje delovanje stranke Ssk in poudarili njeno prizadevanje za enotno politično nastopanje vseh Slovencev v Italiji neglede na njihovo ideološko opredeljenost. Prisotni so tudi z mnogimi konkretnimi primeri ugotovili, da Slovenci, ki so prisotni v raznih italijanskih političnih strankah, čedalje bolj izgubljajo svojo politično težo, da vedno bolj prevladujejo vsedržavni strankarski interesi nad specifičnimi slovenskimi problemi in da je prav zato toliko bolj potrebna akcijska e-notnost med vsemi Slovenci, ki bi morali nastopati vedno kot subjekt.
Olj zaključku seminarja so člani Mladinske sekcije Ssk pripravili vrsto predlogov, ki jih bodo iznesli preko svojih izvoljenih predstavnikov v pokrajinske in deželne svete stranke Ssk. Pripravili so nato enoletni delovni program, ki je precej zahteven in ki teži predvsem k aktivnejšemu politično-informativnemu pristopu Mladinske sekcije Ssk do višješolske mladine in tudi mladine, ki je že zaposlena. Za ta korak so se mladi pri Ssk odločili predvsem zato, ker so prepričani, da slovenska manjšina brez svoje lastne politične moči ne more uspešno braniti svojih pravic in zagotoviti boljšo bodočnost celotni skupnosti; živimo pač v svetu, kjer se na žalost vse odloča na politični ravni.
V programu je še vrsta pobud, ki težijo k boljšemu spoznavanju in sodelovanju z nekaterimi slovenskimi in italijanskimi organizacijami tako v ožjem deželnem okvi-
dalje na 2. strani ■
Predsednik	Kučan	sp
Slovenske
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan in član predsedstva Matjaž Kmecl sta 18. t.m. sprejela uradno delegacijo deželnega tajništva Slovenske skupnosti, v kateri so bili deželni tajnik Ivo Jevnikar, deželni predsednik Marjan Terpin in člani Bojan Brezigar, Miro Oppelt in Marij Maver.
Na začetku so gostje izrazili popolno podporo Slovenske skupnosti demokratično izvoljenim oblastem v Sloveniji in njihovemu delu za slovensko suverenost, demokracijo in vsestranski razvoj. Iskreni in
obširni razgovor, ki je trajal polni dve uri za zaprtimi vrati, je bil nato posvečen širokemu razponu vprašanj, ki zadevajo življenje Slovencev v Italiji in današnji položaj Slovenije v Jugoslaviji in Evropi.
Predsedstvo Slovenije je napovedalo za ta teden širše srečanje s predstavniki različnih komponent slovensKega življa v Italiji, podobno kot je bilo pred kratkim srečanje predsedstva Slovenije z zastopniki koroških Slovencev in kot bo v doglednem času sledilo srečanje s Slovenci iz Porabja.
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 28. oktobra, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša 12 župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Marco Po lo«, dramatizirana zgodba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 13.00 Opoldanski radijski dnev nik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.30 Šport in glasba; 17.00 V studiu z vami: Sergij Verč; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 29. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 Doživljati rojstvo; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenska lahka glasba; 12.40 Rojanski cerkveni mešani zbor; 13.00 Opol danski radijski dnevnik; 13.25 Gospodarska probie-matika; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Tako ali drugače?«; 14.30 Naravoslovje malo drugače; 15.30 Simfoniki RTV Slovenija, Madžarski državni Mladinski zbor RTV Slovenija; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.40 Mlaci val; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
9 TOREK, 30. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna krcn -ka; 9.30 Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Vsak je svoje starosti kovač; 12.40 Mešani zbor Sveti Jernej z Opčin; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Glasbena kronika s Hrvaškega;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Goriške gostilne; 17.40 Mladi val; 19.00 Večerni radijski i dnevnik.
!
H SREDA, 31. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski | dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deže'na ; kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 10.03 Poročila in pregled tiska; 12.00 Glej, kaj ješ; 12.40 Dekliški zbor Devin; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Na goriškem valu; 14.00 Poročila in de želna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 16.C0 Godalni kvartet Glasbene matice in klarinetist Miran Košuta v našem studiu; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Literarne podobe; 17.40 Mladi val;
19.00 Večerni radijski dnevnik.
55 ČETRTEK, 1. novembra, ob; 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Čas trobentic in čas kostanja; 10.15 Mladinski oder: »Dobri lajnar«, napisala Zora Saksida; 10.35 Zbor Accademia musicale universitaria iz Trsta; 12.00 Demetra, pridobljena zemlja; 13.C0 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 17.10 Jugoslavija po letu 1945; 18.00 Novembrski večer; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
H PETEK, 2. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 To je življenje; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Dekliški zbor Glasbene matice iz Trsta; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poro čila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »To pa si velja zapomniti!«; 14.30 Od Milj do Devina;
16.00 Antologija slovenske violinske glasbe; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Novembrski večer; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
9 SOBOTA, 3. novembra, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 10.00 Mladinski oder: »Beneški lev«; 12.00 Rezija in Kanalska dolina; 12.40 Moški zbor Novega Sv Antona iz Trsta; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 16.10 Evropski koncert mladih izvajalcev v Velenju; 17.10 Spreminjanje etnične strukture v Jugoslaviji; 18.00 Luigi Pirandello: »Golo življenje«, radijska igra; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Bojan Brezigar spet v vodstvu manjšinske zveze
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je bil na seji dne 21. oktobra v Rimu ponovno izvoljen v predsedstvo manjšinske zveze CONFEMILI (Comi-tato federativo delle minoranze linguisti-che in Italia). Gre za italijansko sekcijo evropske organizacije za manj razširjene jezike, ki je povezana z Evropsko skupnostjo. Za predsednika odbora je bil potrjen Piero Ardizzone, člani odbora pa so, poleg Brezigarja, še predstavniki Sardincev, Okcitancev, Francozov. Albancev, Kataloncev in nemško govorečih manjšincev.
Na nedeljski seji so člani predsedstva razpravljali predvsem o zakonu za preureditev krajevnih uprav, ki ga je italijanski parlament odobril preteklo poletje. Ta zakon določa, naj občinske uprave do junija 1991 odobrijo svoje statute. Organizacija CONFEMILI se bo zavzemala za to, da bodo v statutu občin, kjer so prisotne etnične manjšine, vključene tudi norme o u-porabi materinega jezika v občinskem sve-
tu, v stiku z javnostjo, v uradih in na so diščih, pri krajevnih imenih ipd.
O vseh teh vprašanjih bo organizacij CONFEMILI razpravljala na seminarju
ki
od-
ZAKAJ JE ČEDALJE BOLJ
POTREBNA AKCIJSKA ENOTNOST
S nadaljevanje iz 1. strani
ru kot tudi na državnem in na mednarodnem prizorišču.
Uspeh letošnjega seminaria Mladinske sekcije Ssk gre pripisati predvsem odzivu večjega števila novih članov, ki so s svojo prisotnostjo potrdili pravilnost dosedanjega delovanja Mladinske sekcije Ssk in ki so obenem z doprinosom novih idej in predlogov dokazali, da jim ni vseeno kakšna bo prihodnost slovenske narodnostne skupnosti tako v Italiji kot tudi drugod po svetu.
DAVEK V DEMOKRACIJI
9 nadaljevanje iz 1. strani
dajali v javnost tisti, ki imajo interes, da se kalijo že tako motne vode italijanskega političnega življenja. Gre pač za davek, ki ga je treba plačati v demokraciji.
ga bo priredila novembra v Algheru s P poro dežele Sardinije. Udeležbo na teu1 srečanju so že napovedali predstavniki °° čin, člani združenja ANCI (Associazione na zionale Comuni dTtalia — Državno zdrn ženje italijanskih občin) in javni upraviU lji iz vse Italije.
ŠKOFOVSKA SINODA
O »DUHOVNIŠTVU DANES«
Škofovska sinoda o duhovništvu dane5 se v Vatikanu bliža koncu. Sinodalni cce je so izvolili člane novega stalnega tajn1 štva sinode. V teku je tudi razprava 0 sklepnih predlogih sinode, ki jih usklaP je 13 delovnih skupin. O predlogih bcd° tudi glasovali, posebna skupina pa Prl pravlja poslanico svetu o vprašanju du hovništva, ki jo bo sinoda slovesno obja vila ob koncu svojega dela s papeževim privoljenjem.
Papež Janez Pavel II. je prejšnji teden več ur poslušal sinodalne razprave. V 1 tinščini je izjavil, da zborovanje škofov 0 pravlja pomembno in zaslužno delo. Izka zalo se je, da Cerkev gleda v prihodn°s in da se že pripravlja na tretje tisočletji Posebno poročilo o duhovniških poklici je prebral nadškof Pio Laghi, ki vodi k on gregacijo za katoliško vzgojo. Poudaril ji da se je huda kriza duhovniških poklice iz 70. let v glavnem končala in da zdaj na rašča število novih duhovnikov in bog0 slovcev. To pa ne velja za vsa področja na svetu enako. V Evropi in Severni Amerik je kriza še vedno zelo huda, izreden poras duhovniških poklicev pa je v Afriki in n azijskem jugovzhodu. Lepo število duhov niških poklicev je tudi v Srednji in Juzn Ameriki. Po vsem svetu je danes 891 m1 lijonov katoličanov ali 17,6 odstotka sv° tovnega prebivalstva. Vseh kristjanov P je za slabo tretjino človeštva.
Kaj je bilo v	ozadju v Koroškega;
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
V ponedeljek, 22. t.m., je izšlo v Londonu obsežno poročilo neodvisne preiskovalne skupine o odgovornostih za britansko vračanje Kozakov, Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so se maja 1945 zatekli na Koroško, sovjetskim oblastem oziroma jugoslovanskim partizanom. Študija obsega 740 strani v dveh zvezkih. Prvi prinaša ugotovitve komisije, drugi pa obsega kopije dokumentov iz arhivov v Londonu, Wa-shingtonu in Jugoslaviji. Štiriletna raziskava se je porodila ob obtožbah grofa Nikolaja Tolstoja, da je prišlo maja 1945 v Celovcu do prave zarote v nasprotju z britansko vladno politiko in višjimi vojaškimi u-kazi ter do samovoljnega izročanja protikomunistov v smrt. Tolstoj je pripisal odgovornost za ta dejanja takratnemu britanskemu ministru MacMillanu in takrat-
nemu brigadnemu generalu Tobyju Lov/ ■ Ta, ki je danes lord Aldington, je tožil T° stoja zaradi žalitve časti, češ da je voj zločinec, in je tožbo tudi dobil.
Ob začetku teh polemik o britanski 5 odgovornosti za pokole je nastala neodvi na raziskovalna skupina na pobudo b gadnega generala Anthonvja Cowgilla- ^ tiskovni konferenci pred izidom izsledk so poudarili, da dokumenti v arhivih nudijo nobene osnove za Tolstojeve ob't° be in da se zdi, da je prišlo do izroČapJ^ beguncev zaradi hude vojaške in polih0 krize ob trenju med zavezniki in Ti't zaradi pripadnosti Koroške in Primorsk Študija zagovarja stališče, da so želeli ih1 ti Britanci »čisto področje«, brez skrbi številne vojake, ki so se predali, in za gunce.
Zagate našega jezika
NAHAJA SE ali JE, LEŽI, MUDI SE? j
V dnevnem tisku, različnih publikaci-Bh in tudi v lepih (celo šolskih) knjigah ^jdemo glagol nahajati (se) neštetokrat naPačno rabljen:
Morilec se še vedno nahaja v koronej-skih zaporih.
Določitev odškodnine za posege na območjih, ki se nahajajo v občini...
Naši košarkarji se v teh dneh nahajajo na treningu v ...
~~ V rojstni vasi našega pisatelja se nahajata dve cerkvi.
Predsednik Republike Slovenije se nahaja v Beogradu, zunanji minister pa se nahaja na obisku v Avstriji.
Glagol nahajati se je pravzaprav nedo-Vršna oblika glagola najti (in pomeni predvsem večkrat najti). Zato je raba tvornega Načina tega glagola popolnoma pravilna v PNrnerih: Planinsko cvetje nahajamo v ve-hkih višinah. Na slovenski zemlji tja do ^2. stoletja ne nahajamo mnogo mest. V *rPni rabi bi to povedali takole: Planinsko cvetje se nahaja v velikih višinah. In to le tedaj, kadar je ta glagol rabljen brez povzročitelja (osebka) kot pasiv k glagolu nagajati in ko ne gre za eno samo mesto bi-vanja kake stvari ali reči.
„v Namesto nahajati se rabimo v slovenščini različne druge glagola, ki nam jasnega in točneje povedo smisel stavka, tako ^Pr. tvornik nahajati, biti (pomožnik), bi-Vati, prebivati, ležati, stati, muditi se itd.
Zgornji stavki bi se prav in lepo gla-sili: Morilec je še vedno v koronejskih za-horih. Določitev odškodnine za posege na °hmočjih, ki so v občini... Naši košarkarji v teh dneh trenirajo v Pulju. V rojstni va-ri našega pisatelja stojita dve cerkvi. Pred-Sednik Republike Slovenije se mudi v Beo-Sradu, zunanji minister pa je na Dunaju.
Danes gledajo nekateri na rabo »nahajati se« v pomenu »biti« prizanesljiveje;
(Slovar slov. knjiž. jezika) označuje f° rabo za publicistično, torej ne priporočljivo. SP 62 pa takšno rabo povsem za-Vrača.
R. Petaros
OBETA SE KVALITETNO VINO
V teh dneh je po kleteh kar živahno.
Bregu so sicer to, za naše kraje tako Pomembno kmečko delo, opravili že sredi SePtembra, v devinsko-nabrežinski občini Pa so bele sorte potrgali v zadnjih dneh Septembra. V soboto, 29. in nedeljo, 30., Pa so belo grozdje trgali tudi po Krasu. £ako lahko rečemo, da se je v teh dneh končalo spravilo belih sort grozdja. V Gojkih Brdih, predvsem v okolici Krmina, mešivega in Jazbin, so potrgali tudi že ?>erlot, v teku pa je trgatev kasnejših sort. P°dobno velja tudi za Steverjan. Iz Brd |&m poročajo, da je letošnja letina količinsko skromnejša, da pa je bilo grozdje °dlično in da se pričakuje zelo kvaliteten Pridelek.
Podobno velja tudi za Kras.
Končali so se letošnji Koroški dnevi na Primorskem
Kantata Pesem o Miklovi Zali, ki jo je še pred drugo svetovno vojno uglasbi! skladatelj Anton Nagele iz St. Jakoba v Rožu na besedilo tamkajšnjega takratnega kaplana Tomaža Holmerja in jo je do lanskega leta skladatelj hranil v predalu, je z izvedbama v Kulturnem domu v Trstu in Katoliškem domu v Gorici, v nedeljo, 21. t.m., nadvse primerno zaključila letošnjo izvedbo Koroških dnevov na Primorskem. Gre za prireditev, ki jo izmenično — eno leto na Koroškem drugo pa na Primorskem — prirejajo Slovenska prosveta iz Trsta, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Krščanska kulturna zveza iz Celovca.
Kantata sama je resnično idealno zaključila letošnjo izvedbo, saj je to izrazito simbolično delo za šest solistov (nastopili so sopranistka Janja Kert v vlogi Zale, altistka Sonja Hribar Matko v vlogi Milke, dva tenorista, Marjan Smrtnik kot Besednik in Pavli Štern v vlogi Mirka ter še baritonist Gabrijel Lipuš, ki je pel Starešino in še basist Ludvik Karničar kot Serajnik) moški in mešani pevski zbor ter orkester in poje o Miklovi Zali, liku koroške junakinje, ki jo ugrabijo Turki, a ostane zvesta vrednotam, kot so domovina, jezik in vera.
Nedeljski koncert so uvodoma oblikovali Koroški oktet iz Raven na Koroškem, mešani pevski zbor SPD »Danica« iz St. Vida v Podjuni, ki ga vodi Hanzej Kežar, in še mešani zbor »Podjuna« iz Pliberka, ki je nastopil pod vodstvom Toneta Ivart-nika. Vsak je zapel nekaj pesmi, v drugem delu pa so ti zbori v združeni postavi, ob orkestralni spremljavi Komornega orkestra RTV Slovenija in ob petju že omenjenih solistov, pod vodstvom dirigenta Lajka Milisavljeviča na navdušujoč način podali kantato, ki se pomenljivo konča s ponavljanjem misli, ki je tudi sporočilo skladbe in v nekem smislu delovanje vseh manjšinskih kulturnih društev in skupnosti, in sicer »živeti hočemo, živeti hočemo!« Naj dodamo, da je skladbo instrumentalno obdelal skladatelj Radovan Gobec.
Koroški kulturni dnevi so tudi letos pomenili zanimiv prikaz kulturnega delovanja naših koroških rojakov. Niz prire-
ditev se je začel v soboto, 6. t.m., s srečanjem in koncertom gojencev Glasbene šole na Koroškem in goriške glasbene šole »Emil Komel«. Veliko pozornost je Drite-gnila razstava o arhitekturi Roža, Podjune in Zilje, ki je bila na ogled v Peterlinovi dvorani v Trstu. Po raznih šolah in društvih so se zvrstile otroške predstave z glasbeno pripovedko Juri Muri v Afriki, ki sta jo oblikovala Gabrijel Lipuš in igralec Polde Bibič. Koroški kulturni dnevi so bili tudi priložnost za stike med politiki Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske skupnosti iz Trsta in Gorice. O vseh teh prireditvah smo poročali v prejšnjih številkah.
Ob koncu naj le ugotovimo, da so te kulturne prireditve tudi izziv za naše pevske zbore in dramske skupine ter društva, da se poskusijo v novih kulturnih prireditvah, da nadaljujejo po poti kvalitete in iskanja naj pristnejšega izražanja primorskih kulturnih in značajskih potez, kar naj se odraža tudi v kulturnem delovanju.
Srečanje Andreotti -Markovič
Ministrski predsednik Andreotti se je prejšnji teden srečal v Veroni s predsednikom jugoslovanske zvezne vlade Markovičem. Pogovarjala sta se predvsem o sedanji stopnji gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Vse kaže, da bo podpisan nov sporazum, po katerem bo Jugoslavija prejela od Italije novo posojilo. Pred srečanjem z Andreottijem je Markovič sprejel enotno delegacijo slovenske narodne manjšine v Italiji. Delegacija je bila v že klasični sestavi — predstavniki SSO, Ssk, SKGZ, KPI, PSI in predstavnik Benečanov — in je s predsednikom Markovičem proučila predvsem probleme zakonske zaščite slovenske manjšine, kot izhaja iz Maccanicovega osnutka. Predsednik jugoslovanske zvezne vlade je potrdil zanimanje za ta problem.
Manjšinsko zasedanje v Rimu
■-.m'
V Rimu je pred nekaj dnevi zasedal koordinacijski odbor evropske liste manjšin »Federalizem«. Prisotni so bili zastopniki Sardinske akcijske stranke, Union Val-dotaine, Slovenske skupnosti, Okcitanskega avtonomističnega gibanja, Siidtirol, ter gibanj iz Furlanije, Veneta in Južne Italije. Slovensko skupnost sta zastopala deželni podtajnik Andrej Bratuž in Antek Terčon. Uvodno besedo je imel evropski poslanec omenjene liste manjšin Mario Melis. Poročal je o delu v Evropskem parlamentu, nakar so prisotni dopolnili osnutek dokumenta Benedikter, torej novega predloga evropske listine o pravicah manjšin, ki jo bo
lista »Federalizem« predložila v Strassbur-gu. Aprila prihodnjega leta pa bo priredila večje zasedanje o institucionalni reformi v Italiji v smeri federalizma.
—o—
NOVI ŠTAB TO SLOVENIJE
V Ljubljani so 19. t.m. slovesno odprli novi štab teritorialne obrambe, katerega so opremili po znanih dogodkih v Prežihovi ulici. Novi štab je v bivši vili Edvarda Kardelja v Tacnu pri Ljubljani. Štab so 18. t.m. obiskali predsednik republike Milan Kučan, predsednik parlamenta dr. France Bučar in predsednik vlade Lojze Peterle.
SAMO KOKOROVEC
SVETOVNI PRVAK
Kotalkar Samo Kokorovec je svetovni prvak. Naslov, ki ga je dosegel na svetovnem prvenstvu v mestu Iianau v Nemčiji, si je zagotovil z zelo dobrim nastopom tudi v obveznih likih. Tržaški kotalkar je bil drugi v tekmovanju v obveznih likih, nato pa je v prostih osvojil četrto mesto, kar mu je dalo končno prvo mesto v kombinaciji. Za velik uspeh mu iskreno čestitamo z željo in voščili za nove dosežke.
PODRECCA IN SPACAL V PIRANU
Slovenski arhitekt tržaškega izvora Boris Podrecca, ki dela na Dunaju, a tudi v drugih evropskih mestih, se je 19. t.m. udeležil odprtja nove umetniške galerije v Piranu, v kateri je razstava, posvečena tržaškemu slikarju Lojzetu Spacalu.
Galerijo je oblikoval arhitekt Podrecca v prostorih nekdanje cerkvice svetega Do-nata na Trgu 1. maja. Podrecca je v sredo, 17. t.m., prejel v avstrijski prestolnici »veliko nagrado Dunaja za kulturo«.
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD »SERGIJ TONČIČ« V TRSTU
razpisuje v akademskem letu 1990/91 štipendije oz. podpore, namenjene rednemu študiju ali izredni raziskavi ali izrednemu študijskemu potovanju v tujini.
Pogoji so naslednji:
1. Prosilci so lahko visokošolski študenti slovenske narodnosti s stalnim bivališčem v deželi Furlaniji-Julijski krajini;
2. Imeti morajo dober šolski uspeh: vsaj 42/60 kot oceno zrelostnega izpita ali vsaj dve tretjini opravljenih izpitov s srednjo oceno 24/30, ako so univerzitetni študenti;
3. Pripadati družini s skromnimi finančnimi dohodki.
Lastnoročne prošnje s kratkim curricu-lum, opremljene z družinskim listom prosilca in kopijo zadnje družinske davčne prijave je treba nasloviti do 31. oktobra 1990 na:
Visokošolski sklad »S. Tončič«, Pisarna Boris Kuret, ul. Genova 13, Trst. Informacije na tel. 742405, 365260.
SLOVESNOSTI V MACKOLJAH
Župnijska skupnost v Mačkoljah se pripravlja na veliko slovesnost, ki bo v nedeljo, 28. t.m., ko bo tržaški škof Bellomi posvetil novi daritveni oltar in blagoslovil obnovljeni pozlačeni oltar, ki so ga našli med nedavnimi obnovitvenimi deli v notranjosti. Glavna slovesnost se bo začela ob 17. uri.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ivan Cankar
HLAPCI
Režija Boris Kobal
V soboto, 27. t.m., ob 20.30 - Abonma RED F v Kulturnem domu v Trstu v nedeljo, 28. t.m., ob 16. uri - Abonma RED G v Kulturnem domu v Trstu
Srečanje v DSI s Tinetom Debeljakom
V ponedeljek, 22. t. m., je v Društvu slovenskih izobražencev potekalo srečanje s Tinetom Debeljakom mlajšim, sinom pokojnega slovenskega literarnega ustvarjalca v Argentini, ki se tudi sam uspešno u-kvarja s književnostjo in je obenem glavni urednik časopisa Svobodna Slovenija. Predavatelj je občinstvo seznanil z življenjem Slovencev v Argentini in z njihovo ustvarjalnostjo. Predvsem je opozoril na razliko med predvojno ekonomsko emigracijo in politično emigracijo, ki se je priselila po drugi svetovni vojni. Ti dve skupnosti sta v glavnem zelo ločeni med sabo. Debeljak je povedal, da je povojna emigracija na zelo visoki kulturni ravni. Slovenci, ki so se po vojni priselili v Argentino, so uspešni glasbeniki, predvsem zborovski pevci in dirigenti ter uspešni slikarji. Najbolj pa je razvita besedna umetnost. V šestdesetih letih, je povedal predavatelj, je izšlo v Buenos Airesu celo več slovenskih knjig kot v Ljubljani. Argentinski Slovenci radi kupujejo knjige »svojih« avtorjev. Vsaka slovenska družina ima namreč v domači knjižnici vsa slovenska dela, ki so izšla v Buenos Airesu.
Tine Debeljak je povedal, da se mlajši ukvarjajo pretežno s poezijo, prozo pa pišejo v glavnem le starejši priseljenci. Pri mladih je včasih opaziti pomanjkanje be-
sednega zaklada, čeprav jezik še vedno dobro obvladajo, saj se ga učijo že od mal®" ga in tudi s starši govorijo vedno slovensko. Nasploh pa je kulturno življenje naših rojakov v Argentini zelo razvejano živahno. V svoji drugi domovini so nas' izseljenci ustvarili šole, tečaje, društva, pevske zbore, gledališča, skratka
Po predavateljevem mnenju se bo le malo argentinskih Slovencev odločilo za povratek v matico, čeprav so se politične razmere bistveno spremenile. Med stare/' širni priseljenci bo povratnikov gotovo feC kot med mlajšimi, ki priznavajo Argentin0 za svojo domovino. Tine Debeljak se je v svojem predavanju dotaknil tudi novih razmer v Sloveniji. Sedaj so se začeli v Ljubljani zanimati za vsa književna dela, ki s° izšla v Argentini in o katerih se vsaj u' radno vsa povojna leta sploh ni smelo g°' voriti. V preteklosti so nekateri celo iz/8' vili, da pisateljev, ki so se odselili na tujf iz političnih razlogov, ni mogoče več prl" števati med slovenske književnike. Danes je nova demokratična Slovenija presegla zamejenost. Dokaz za to je bil tudi simp°; zij, ki so ga prav pred kratkim priredi11 v Škofji Loki, rojstnem kraju Tineta Debeljaka starejšega. V povojnem obdobju je bilo njegovo ime dejansko »cenzur1" rano«.
Zadovoljstvo	nad	oprostit
Tržaško prizivno sodišče je v ponedeljek, 22. t.m., oprostilo prof. Sama Pahorja, ki je bil lani na prvostopenjski kazenski obravnavi v Trstu obsojen, češ da se je na glavni pošti v Trstu upiral in tudi ranil policijskega funkcionarja. Prizivno sodišče pa je prof. Sama Pahorja povsem oprostilo in ugotovilo, da se je upravičeno upiral zlorabi oblasti. Deželni poslanec Brezigar je v zvezi s to pomembno razsodbo objavil naslednje poročilo:
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je izrazil zadovoljstvo nad razsodbo prizivnega sodišča v Trstu, ki je popolnoma oprostilo prof. Sama Pahorja; le-tega je prvostopenjsko sodišče bilo obsodilo na pet mesecev zapora zaradi znane »afere na tržaški pošti«. Sodišče je bilo zdaj mnenja, »da je prof. Pahor upravičeno reagiral na samovoljno zadržanje javnih funkcionarjev«. Slovenski deželni predstavnik je v telegramu prof. Pahorju
poudaril, da gre za važno priznanje P1^ prizadevanjih za pravico uporabe slovet1' skega jezika v stikih z javnimi ustaU-0' vami.
V zvezi s Pahorjevo aretacijo, ko ]e bil obsojen zaradi »upiranja silam javi* varnosti in povzročitve telesnih poškodb«; medtem ko se je v resnici upiral pohclj
stom, ki so ga hoteli s silo odstranili
od
poštnega okenca, pri katerem je hotel v slovenščini izpolniti poštno nakazilo, Bi'e' zigar ugotavlja, da so sodniki ponovno ocenili ves dogodek v svoji celovitosti in ne * glede na upiranje, siednje je bilo poslej dica samovoljnega vedenja poštnih uslužbencev, ki niso ugodili Pahorjevim zahtevam, marveč so poklicali sile javne val' nosti, da bi odstranile profesorja od okenca. To dokazuje modrost sodnikov. Razsodba prizivnega sodišča je po Brezigarjeve^ mnenju edina možna rešitev in jasno kaze’ da se priznane pravice do uporabe slovenskega jezika ne morejo preprečevati s sd°-
»Kralj Honolulu« Milka Bambiča
V Galeriji Tržaške knjigarne v Trstu je bil 18. t.m. prijazen kulturni večer, posvečen nestorju slovenskih umetnikov Milku Bambiču ob njegovi 85-letnici. Ob tej priložnosti so predstavili javnosti Bambičevo slikanico »Kralj Honolulu«, ki jo je v ponatisu, v slovenski in italijanski verziji, pravkar izdalo Založništvo tržaškega tiska. Gre za nekoliko dopolnjen ponatis dela, ki je izšlo v Ljubljani leta 1935 in ki je bilo s svojo barvno tehniko novost in senzacija.
O pomenu ponatisa je spregovoril Mar' ko Kravos, umetnika Bambiča ter njegov° predvsem ilustratorsko delo pa je zelo po predstavila Valentina Verani. Občinstvo je na začetku pozdravil ravnatelj Galerije Franko Vekjet; srečanje je bilo iue; razstavljenimi osnutki, risbami in ponad' si iz Bambičevega ilustratorskega opusa- / prostoru nad razstavno dvoranico pa si r publika lahko ogledala tudi nekaj naju0' vejših Bambičevih stvaritev.
Predstavili so zbornik posvečen nadškofu, grofu Attemsu
V palači Attems v Gorici je bil v petek, t.m., pomemben kulturni dogodek. Ob
Prisotnosti številnih članov raznih vej rodbine Attems, ki živijo raztreseni po vsej *Aropi( so namreč predstavili zbornik predavanj simpozija o prvem goriškem nadškofu, grofu Karlu Attemsu, ki je potekal Pred dvema letoma v Gorici.
V imenu organizatorjev, Inštituta za družbena in verska vprašanja iz Gorice, je uvodoma pozdravil in spregovoril prof. rulvio Salimbeni. Podrobno so nato pred-stavili raziskavo o prvem goriškem nadškofu Attemsu prof. Grette Klingenstein z Univerze v Gradcu, dr. France Dolinar, ki Peluje v okviru Arhiva Slovenije, in prof. djUigi Tavano, ki je med najbolj agilnimi elani že omenjenega goriškega inštituta. vsi trije so poudarili, da je osebnost tega Prvega goriškega nadškofa izredno zanimi-Va in da bogato gradivo o njegovem delovanju in osebnosti ter dobi zahteva še ve-
o poglobljenega dela in raziskave. Prva §°riška nadškofija je segala vse do Drave Pa severu in je dejansko pokrivala skoraj Celotno ozemlje sedanje Slovenije. Dr. Do-*Par je med drugim napovedal, da bo kma-
lu
izšla publikacija, posvečena poročilom
»SREČANJE Z AVTORJEM«
V GORICI
Kulturni dom v Gorici je 18. t.m. začel 2 novim nizom »Srečanj z avtorjem«. Prvi jječer je bil posvečen tržaškemu pesniku jjiroslavu Košuti in njegovi zadnji zbirki odseljeni čas, ki je izšla aprila v Ljublja-P*- Po pozdravnih besedah Nade Sancinove
le o pesniku in njegovem delu spregovoril Pesnik in donedavni urednik Cankarjeve Naložbe Tone Pavček. Sam Košuta je spregovoril o tematiki, ki jo opeva, in o pes-Jikih, ki so mu bili v mladih letih vzor. Jato je prebral več pesmi iz zadnje zbir-ki je obenem njegova deveta pesniška °irka, čemur je treba prišteti šest zbirk P°ezij za otroke in pet dramskih del.
škofovskih vizitacij, ki jih je Attems o-pravil na sedanjem slovenskem ozemlju. To bo vsekakor izredno zanimivo gradivo za boljše poznavanje razmer na Slovenskem v drugi polovici 18. stoletja. Podobno publikacijo pripravljajo tudi za Goriško in tiste župnije, ki so danes v mejah Italije.
V drugem delu je o zborniku in zgodovinopisju nasploh spregovoril vodilni italijanski raziskovalec cerkvene zgodovine, prof. in senator Gabriele De Rosa. Predstavil je zbornik, ki šteje 550 strani in v katerem se prepletajo italijanski, slovenski in nemški prispevki. Za slovenske referate velja, da imajo vsi italijanski prevod in kratek nemški povzetek, ostali članki pa so opremljeni samo s krajšim povzetkom. Vsekakor gre za publikacijo, ki bi zaslužila podrobnejšo predstavitev.
MUZEJ V KOBARIDU
Kobarid je dobil svoj muzej. Njegovi prostori so v obnovljeni Mašerovi hiši, ki je že sama po sebi etnografsko in ambien-talno zelo zanimiva. Glavnina muzeja, ki je sicer splošne narave, je posvečena prvi svetovni vojni in odločilni nemško-avstrij-ski ofenzivi, ki je šla v zgodovino kot kobariški preboj.
Na slovesnosti na glavnem kobariškem trgu sta govorila predsednik slovenske vlade Peterle in predsednik tolminske občine Klanjšček, ki sta opozorila na pomen vojnega muzeja kot pričevanje nujne potrebe po miru. Muzej je nastal ob požrtvovalnem sodelovanju vse krajevne skupnosti, ki je darovala dobršen del eksponatov in pomagala pri obnavljanju stavbe. Predsednik pripravljalnega odbora Zdravko Likar je napovedal, da bodo sicer že bogato zbirko, ki je vredna ogleda, še izpopolnili.
POČASTITEV 100-LETNICE ROJSTVA JOŽE LOVRENČIČA
Ob stoletnici rojstva bo v nedeljo, 28. ptobra t. L v Kredu pri Kobaridu odkrit-je spominske plošče pesniku, pripovednici11^ uredniku, vzgojitelju in politiku dr. ®ži Lovrenčiču (1890-1952). Program se ,° pričel ob 15. uri, slavnostni govornik f 0 prof. Tomaž Pavšič, poslanec slovenske .aPubliške skupščine in podpredsednik r-rijske občinske skupščine, ki bo ploščo Jdi odkril. Postavitev plošče je pripravil ^činski odbor Slovenskih krščanskih de-?°kratov iz Tolmina, izdelana pa je po na-
akademskega kiparja Marka Pogač-
Zgodovinsko društvo za Severno Pri-rsko s sedežem v Novi Gorici v zvezi f jubilejem organizira v petek, 26. ok-°bra, strokovno srečanje, posvečeno Lorenčičevemu življenju in delu. Potekalo 0 n frančiškanskem samostanu na Sveti ri s pričetkom ob 10. uri.
RUDI ŠELIGO V VIDMU
Kot gost stolice za slovenski jezik na videmski univerzi je v četrtek, 18. t. m., predaval predsednik Društva slovenskih pisateljev in član slovenskega parlamenta Rudi Šeligo. Obširen prikaz njegove u-stvarjalnosti je najprej -podal prof. Arnal-do Bressan, nakar je Šeligo poglobljeno
Kulturno društvo »Rečan« vabi na XVII SENJAM BENEŠKE CERKVENE PIESMI, ki bo v nedeljo, 28. oktobra, ob 14.30 v cerkvi sv. Marije ad Nives na Lesah, Garmak.
razmišljal o položaju kulturnika v današnji Sloveniji, ko je sicer »civilna družba« prišla na oblast, a ni čutiti veselja in sproščenosti, za kar vidi krivdo predvsem v dejstvu, da je še vedno ogrožena slovenska suverenost.
Slovenski
krščanski v Novi Gorici
V sredo, 17. t.m., je predsednik slovenske vlade Lojze Peterle odprl v Solkanu sedež Slovenskih krščanskih demokratov. Peterle je, kot znano, tudi predsednik že omenjene slovenske politične stranke. Slovesnosti se je udeležilo lepo število povabljencev in gostov, med katerimi so bili župana iz Nove Gorice in Gorice, predsednik Slovenske skupnosti Terpin in predstavniki domala vseh slovenskih političnih strank na Primorskem. Novi prostori stranke Slovenskih krščanskih demokratov so v Sklaniški ulici 1.
Strankin občinski odbor je bil ustanovljen januarja letos. Od takrat dalje so bili ustanovljeni krajevni odbori v Dobrovem (za celotna Brda), Dornberku, Desklah, Kanalu in Šempetru, medtem ko sta v Mirnu in Solkanu ustanovljena iniciativna odbora. Stranka trenutno šteje 296 članov. Občinsko vodstvo sestavlja 11 članov, med katerimi so posamezniki odgovorni za posamezna področja. Novi prostori bodo omogočili večjo komunikacijo med vodstvom stranke in drugimi zainteresiranimi. Prva naloga stranke je povezava občinskega vodstva stranke s krajevnimi odbori, ki bodo do konca leta 1990 ustanovljeni v vseh večjih krajih občine. Ob tekočem političnem organiziranju na republiški in občinski ravni pa si bo vodstvo stranke prizadevalo usposobiti čim širši krog članov za politično delo. V ta namen je predvideno v novembru srečanje s poslancem Karlom Smollejem in slovenskim zamejskim politikom Slovenske skupnosti Bojanom Brezigarjem.
V skupščinskem delu novogoriške občine so Slovenski krščanski demokrati konstruktivna politična skupina, kar kaže tudi samo zaupanje poslancev: od treh zborov so za predsednika družbenopolitičnega zbora kakor tudi zbora krajevnih skupnosti izvolili dva člana stranke SKD. Novogoriška SKD ima tudi poslanko v republiškem DPZ Bolcarjevo.
Na področju gospodarstva, kjer pričakujemo v prihodnosti največje pretrese, bodo SKD zastavili svoj vpliv v obeh skupščinah predvsem pri sprejemanju take zakonske ali podzakonske re-gulative, ki bo omogočala ustrezne pogoje delovanja podjetij. Lastninski odnosi bodo gotovo v ospredju zanimanja članov SKD. Predvsem u-rejeno lastninsko vprašanje omogoča urejeno vodenje, dobro in odgovorno organizacijo, pri zaposlenih pa odgovoren odnos do dela. Reševanje lastninskega vprašanja bo moralo potekati strpno, strokovno neoporečno in časovno umirjeno, brez prehitevanja. Glede krajevne obarvane problematike bodo člani SKD v prihodnosti najbolj aktivni pri uvajanju novega komunalnega sistema. Prenos dela uprave v manjša središča (recimo kar bivšim občinam) bo zagotovo vzbudilo pri prebivalcih večji interes za vključevanje v delo in soodločanje.
POPRAVI!
V Novem listu z dne 18. oktobra 1990 sta se v naslovih dveh člankov vrinili dve neljubi napaki. Na 5. strani desno zgoraj se pravilen naslov glasi: »Umrl je poslednji potomec družine Coronini-Cronberg«. Na 7. strani desno zgoraj pa pravilno preberite: »O premieri Cankarjevih Hlapcev«. Bralcem se za obe pomoti opravičujemo.
Ured.
Izšla je 8. številka mesečnika Mladika
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Naši razgledi o ljubljanski univerzi
Štirinajstdnevnik za kulturna, politična in gospodarska vprašanja Naši razgledi, ki izhaja v Ljubljani, obravnava v zadnji številki vrsto aktualnih tem. Predvsem posveča pozornost vprašanjem, ki se pojavljajo v Sloveniji po prvih demokratičnih volitvah. Dva izredno ostra članka posveča problemom ljubljanske univerze. Boštjan M. Zupančič, profesor za kazensko pravo in prorektor tega vseučilišča trdi, da je prišel skrajni čas za očiščenje in pomlajenje te ustanove. Z novimi premiki v Sloveniji se seveda spreminja tudi vloga univerzitetnega izobraževanja. Ta ustanova je bila doslej predvsem na varnem pred tržnimi pritiski in je dejansko uživala monopol. Neizogibna posledica tega pa je bila povprečnost, blokiranje vsake iniciative in pomanjkanje selekcije. Nizki dohodki so odvračali od dela nadarjene, avtoritarnost nekaterih vodstvenih krogov pa je preprečevala, da bi se nadarjeni sploh mogli razviti. Zaradi tega so se najbolj talentirani zaposlili v tujini, na drugih univerzah in znanstvenih inštitutih, kjer so lahko razvili svoje sposobnosti. Univerza v Ljubljani bo morala torej bistveno spremeniti svoj ustroj, organizacijo, zamenjati stari, manj sposoben kader s sodobnejšim, ki bo po svojih dosežkih res lahko tekmoval s svetom, zaključuje Zupančič.
Ljubljanski profesor na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Marko Kos je izredno kritičen do sedanjega stanja Univerze. Potrebna je korenita sanacija stanja, do katerega je privedlo partijsko samoupravljanje vseučilišč, piše avtor. Največjo težo so imeli doslej tehnični sodelavci, kvalificirani delavci, asistenti, administrativne delavke ipd., nadpovprečni talenti pa so bili na ljubljanski Univerzi vedno zapostavljeni. Če pregledamo danes znanstveni opus tistih, ki jim je bil preprečen vstop na Univerzo, bomo ostali zaprepadeni nad dejstvom, koliko večje in sploh pomembnejše so njihove strokovne publikacije v primerjavi s tistimi, ki so zaradi raznih »zaslug« brez težav dobili mesto na tem vseučilišču, ugotavlja Kos. Avtor nadalje piše, da so na Univerzi doslej odločale klike, ki pa sploh niso bile znanstvena elita, kot se to običajno dogaja v zahodnih državah. Te klike so se oblikovale na osnovi medsebojnih uslug in politične pripadnosti. Univerza, zaključuje Kos, mora postati sinonim za slovensko znanstveno e-lito. Tu je njeno naravno mesto, kot v vseh ra-
V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu je bila v soboto, 20. t.m., na sporedu ponovitev lanske uspešnice z naslovom Tetovirana roža. Avtor dela je Tennessee Williams, eden najbolj reprezentativnih in plodnih ustvarjalcev povojnega ameriškega gledališča. Igralci SSG so s to igro, ki je v pretekli sezoni vzbudila veliko zanimanje občinstva in naletela na ugoden odziv kritike, v sredo, 24. t.m., nastopili tudi v Mariboru na Borštnikovem srečanju, v četrtek pa so gostovali v Ptuju.
Tetovirano rožo je zrežiral Mario Uršič, učinkovito scenografijo pa je postavil na oder Marijan Kravos. Gre za psihološko poglobljeno dramo ženske, ki je izgubila moža. Od tedaj živi samo ob spominu nanj in gre celo tako daleč, da postavi v dnevno sobo žaro z njegovim pepe-
zvitih državah. Klike pa pomečimo na smetišče naše sramotne zgodovine.
Profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti Marko Kerševan v svojem prispevku razlaga o-sebni pogled na odnos med državo, politiko in Cerkvijo v sodobnem času. Avtor zagovarja princip ločitve med državo in Cerkvijo. Po njegovem ne bi bilo prav, da bi uvedli poučevanje verouka v šolah, čeprav kot fakultativen predmet, saj bi s tem odpadel princip ločitve. Šolske (torej državne) oblasti bi namreč sprejemale in potrjevale učne načrte, izbirale učitelje in jih tudi plačale. Prav tako se Kerševan ne strinja s ponovno vključitvijo ljubljanske Teološke fakultete v Univerzo. Vsekakor pa avtor zapisa poudarja, da je za nas Slovence in Republiko Slovenijo »katoliška zveza« zelo pomembna, tudi v našem odnosu s svetom. Zaradi tega je treba podpreti vsa tovrstna prizadevanja, tudi sedanjo vlado in njene krščanske demokrate. Kakršnokoli iskanje konfliktnosti med katoliško Cerkvijo in slovensko državo bi bilo škodljivo. Po drugi strani pa bi bilo nevarno, če bi se Evropi predstavili kot mali varovanci katoliške Cerkve, trdi Kerševan.
Pod rubriko z naslovom Po domovini objavljajo Naši razgledi izbor člankov iz jugoslovanskega tiska. Med temi velja omeniti članek Zdravka Tomaca, univerzitetnega profesorja iz Zagreba, ki piše o hudi stiski dogmatičnih, konzervativnih in hegemonističnih sil v Jugoslaviji. Razplet jugoslovanske krize se približuje z vso naglico, piše avtor. Kar je bilo še pred desetimi dnevi videti nemogoče, se danes pojavlja celo kot možna rešitev. Tako na primer predsedstvo SFRJ sedaj priznava —• piše Tomac — ne le možnost konfederacije, ampak sprejema celo odcepitev posameznih republik. Jugoslavija živi sedaj v izrednem stanju. Po mnenju mnogih bodo večstrankarske volitve v Bosni, Hercegovini, Makedoniji, Crni gori in Srbiji prelomna točka, po katerih se bodo možnosti za zaustavitev demokratičnih procesov v Jugoslaviji bistveno zmanjšale. Tretja Jugoslavija, zaključuje avtor, bo možna le, če bo izraz vseh svojih federalnih enot. S silo ne bo mogoče doseči ničesar, razen nepotrebnih žrtev.
Zadnja številka Naših razgledov objavlja tudi drugi del predavanja, ki ga je duhovnik Janez Pogačnik imel na Dragi 90.
lom. Ko pa po letih samote izve, da ji mož ni bil zvest, ji to spoznanje vlije poguma — ustvari si novo življenje z drugim moškim.
V glavnih vlogah igrata Miranda Caharija in Boris Cavazza, ki je s svojo izredno interpretacijo ustvaril res nepozaben lik. Mlada igralka Lučka Počkaj pa je zelo dobro prikazala stisko hčere, ki se hoče otresti pretirane utesnjujoče protekcije ovdovele matere.
Prireditve Slovenskega stalnega gledališča se bodo nadaljevale z uprizoritvijo Cankarjevih Hlapcev, s katerimi se je pričela letošnja sezona. Igro si bo mogoče ogledati v soboto, 27., in nedeljo, 28. oktobra.
V SSG so se obenem že pričele vaje za naslednjo predstavo — komedijo D. Pownalla z naslovom »Mojstrska lekcija«.
Po poletnem premoru je pred nedavnim lZ' šla oktobrska številka revije Mladika, ki izhaj8 v Trstu. Na naslovni strani nosi mesečnik PoS' netek z letošnje jubilejne Drage 90 in temu Je posvečen obširen članek. Avtor zapisa, Ivan 2er' jal piše, da je letošnja Draga predstavljala praV1 mejnik. Zaključilo se je petindvajsetletno c*1" dobje, v katerem so študijski dnevi potekali v skoraj napol ilegalnem, »zarotniškem« vzdušji-Sedaj pa. ko se je komunistični režim zrušil U1 je bila Draga deležna priznanja s strani noVe slovenske demokratične vlade, se prireditelje111 odpirajo nove poti. Na dan prihajajo nova vpr3" šanja, s katerimi se bo treba soočati v prihodnosti.
Uvodni članek Mladike je posvečen izvirnost1 slovenske poti v demokracijo in zamejskim Prl’ vilegijem. Slovenija, piše, se je po demokratičnih volitvah odločila, da začne uveljavljati demokratični sistem brez čistk in vidnejših preme-
OBČNI ZBOR
Sveta slovenskih organizacij Trst
FINŽGARJEV DOM Opčine
Sobota, 27. oktobra 1990 ob 17. uri
ščanj v birokratskem državnem in vladnem apa" ratu. Po volitvah ni nihče izgubil delovnega mesta. To je izvirnost slovenske poti v demokr8" cijo, ki jo bodo morali priznati tudi nasprotn1’ ki vlade, ti pa novim voditeljem očitajo, da 'r treh mesecih niso bili sposobni rešiti gospodah skih problemov, kakršne je v skoraj petdeseti*1 letih povzročil bivši režim.
Pisec uvodnika je tudi kritičen do zadržani3 SKGZ v teh novih razmerah. Voditelji orgab1' zacije — piše — sedaj razmišljajo, kako bi naJ boljše uskladili svoje delo z novimi demokratičnimi oblastmi v Sloveniji, ne da bi pri tem ni*1 za ped odstopili od svojega pogleda na razmet3 pri nas v zamejstvu in ne da bi se odpovedal1 privilegijem, ki so jih uživali doslej v režim11 popolnega monopola.
Zanimiv je tudi intervju iz cikla »Osem S*0 venk za danes«. Zora Tavčar se je pogovori*3 z dr. Aleksandro Kornhauser, priznano slovel sko znanstvenico. Pred kratkim je za svoje de*° prejela visoko mednarodno priznanje na konferenci Ameriškega kemijskega združenja. **r' Kornhauser jeva je redni profesor kemije na F3 kulteti za naravoslovje in tehnologijo v LjubU3 ni ter članica raznih mednarodnih znanstveni*1 organizacij. V dobi Staneta Kavčiča je bila tud1 podpredsednica slovenske vlade.
Mladika objavlja še vrsto zanimivih člankov Med temi naj omenimo pripoved v n
adaljev3' j
njih avtorja Milana Guština, ki obuja svoje sp° mine na ujetništvo med drugo svetovno vojn0'
V svoji rubriki, posvečeni zamejski in zdom3*^ literaturi, pa prof. Martin Jevnikar ocenjuje *z bor zdomskih poezij, ki ga je pripravil Igor Grd1 na ter pesniško zbirko Slovenca iz Avstralk Jožeta Žoharja. Poleg tega lahko v tej reviji Pre i beremo še veliko zanimivosti, drobnih novic *3 ko iz slovenskega sveta kot z mednarodnega Prl zorišča in nekaj literarnih prispevkov.
dalje na 8. strani ^
Ponovitev Tetovirane rože v SSG
Najnovejša številka Rodne grude
V teh dneh je v Ljubljani izšel mesečnik Rod-®a gruda, namenjen Slovencem po svetu, ki ga i2daja Slovenska izseljenska matica. Glavni in Zgovorni urednik revije Jože Prešeren obrav-n3va v uvodniku zamisel za Svetovni slovenski kongres. Po njegovem mnenju so le redki zajeli bistvo te globoke zamisli. »Čas in moči (mnogi) Posvečajo obrobnim zadevam, namesto da bi se *°tili tistega, kar bi najbolj pomagalo pri uve-'isvljanju kongresne ideje med Slovenci doma lri Po svetu,« piše Prešeren in obenem izraža b°jazen, da bodo razne razprave prispevale sa-1)10 k ošibitvi temeljne misli, ki je vodilo Slovenskega svetovnega kongresa (»povezovati in zdru-2evati Slovence in Slovenke dobre volje doma lri Po svetu na temelju vzajemne pomoči in zamazanosti slovenstvu«), »Res je«, nadaljuje glav-1,1 urednik, »da Slovenci, ki živijo v posameznih bržavah po svetu, v svojih okoljih delujejo na način, kot so jim dovoljevale razmere v teh dr-2avah. Ponekod je temeljno vodilo slovenskih skupnosti politika, ponekod je to vera, ponekod llrn je uspelo, da so vzpostavili nekakšno na-2°rsko nevtralnost, ponekod vse slovenstvo slo-111 na potrošniški miselnosti. Ob vsem tem člo-Vek ne more drugače, kot da pomisli, kako bo Hudnikom kongresa uspelo povezati vse te interese na temelju zavezanosti slovenstvu, ko pa da so zanj največ storili prav čisti navdu-žer>ci... Ali bomo končno spoznali, da mora prav slovenstvo postati tisto vodilo, ki ga bomo obrav-'tevali kot nekaj vsakdanjega, ne pa nekaj vzvi-®hega, kar bomo sicer pisali z veliko začetnico,
»anj
pa se bomo spomnili samo za velike praz-a'ke?« Ko bomo spoznali to, zaključuje Jože Preden, potem bo čisto vseeno, kje bo potekal Svetovni slovenski kongres.
Rodna gruda poroča tudi o obisku predstavnikov slovenske politične emigracije v matici. S?sčanje je potekalo avgusta. Člani delegacije s° izrazili zadovoljstvo nad demokratizacijo ma-j*ce in predvsem izjavili, kako pričakujejo, »da 0 nova oblast vrnila dostojanstvo vsem, ki so boslej po krivici trpeli preganjanje in sramoteče ali pa so izgubili življenje zaradi zvestobe Sv°jim verskim in političnim idealom«. Obenem S° sporočili željo, da bi nova slovenska vlada krožila vprašanje odgovornosti za revolucionar-b° nasilje pred začetkom oboroženega odpora in ?a množične poboje po končani vojni. Preteklost 'tej razišče strokovna komisija pri kateri naj so-b^ujejo tudi zastopniki dosedanjih političnih iz-s®ljencev. Delegacija je tudi postavila zahtevo
ukinitvi Slovenske izseljenske matice, češ da Se ni zmenila za njihovo delovanje, njeno delo ba naj prevzame novo ministrstvo za Slovence svetu (minister Dular je vsekakor v svoji bfadni izjavi napisal, da Slovenske izseljenske tatico vlada nikakor ne misli razpustiti — op. bfed.)
V Rodni grudi je med krajšimi novicami tudi zapisano, da je Televizija Slovenija izdala videokaseto s posnetkom celotnega prenosa spravne slovesnosti, ki je bila v nedeljo, 7. julija, v Kočevskem Rogu. Videokaseta zajema 117 minut sporeda in jo je mogoče naročiti tudi po pošti na naslovu: Televizija Slovenija, marketing. Mo-ša Pijade 10, 61000 Ljubljana.
Daljši članek je posvečen 70-letnici plebiscita na Koroškem. Prispevek je napisal Vladimir Urbanc. Avtor kritizira zadržanje Jugoslavije, ki je pustila, da je lep del zemlje s pretežno slovenskim prebivalstvom pripadel Avstriji. Jugoslovanske čete bi bile lahko ostale na Koroškem in razglasile plebiscit za neveljaven, piše avtor zapisa. Obenem Urbanc opozarja na pomemben aspekt, ki je odločilno vplival na potek plebi-
V Ljubljani je septembra izšla naj novejša številka mesečnika, ki nosi naslov Naša Slovenija, namenjen razseljenim Slovencem. Revija se je nekoč imenovala Naš delavec, a je po demokratičnih volitvah v matici spremenila svoj naslov in tudi vsebino člankov. O usodi jugoslovanske federacije piše odgovorni urednik revije Ludvik Škoberne, ki trdi, da v današnjih razmerah ni več mogoče upati v čudežno vstajenje Jugoslavije. Tega je kriva politika, ki noče sprejeti izhodišča, da je rešitev možna le z uveljavitvijo demokracije in z gospodarsko uspešnost-| jo. Škoberne vsekakor ne zavrača vsakršne možnosti poštenega dogovora v okviru sedanje Jugoslavije. Načelno sprejema možnost konfederalne državne ureditve, a le na podlagi čistih računov. Glavni urednik še pravi, da smo v Sloveniji in na Hrvaškem v prednosti, ko se odločamo, kako naprej. Na demokratičnih volitvah je bila izvoljena oblast, ki ji nihče ne more zanikati verodostojnosti. Avtor v svojem uvodniku omenja tudi težke naloge, ki čakajo novo slovensko vlado. Predvsem bo treba rešiti hud gospodarski problem, najpomembnejša politična naloga pa je oblikovanje nove ustave.
Na straneh Naše Slovenije bomo lahko prebrali tudi članek o letošnjih študijskih dneh Draga 90, ki so potekali na Opčinah pri Trstu. Draga je ob svojem srebrnem jubileju še enkrat izpričala samosvoj, neodvisen pogled na razmere v Sloveniji, piše avtor zapisa. Ves čas je bila predvsem priložnost za izmenjavo mnenj krščansko usmerjenih razumnikov. Organizatorji so o-porekali enopartijskemu sistemu, čeprav so skušali (na žalost zaman) pritegniti tudi predstavnike bivših oblasti v matici. Članek o Dragi na-
scita 10. oktobra 1920. Zgodovinarji in strokovnjak' doslej še niso raziskali vloge nemškega velekapitala z Dunaja in Berlina. Nemškim Avstrijcem ni nikoli manjkalo denarja za lažno propagando, slovenska vlada v Ljubljani pa je imela na razpolago le malo sredstev, saj je svojo oblast šele gradila.
Zadnja priložnost, piše še Vladimir Urbanc, da bi se Slovenci priključili matični domovini, je bila med in po drugi svetovni vojni. Tudi to priložnost pa so jugoslovanski politiki zapravili. Tudi Slovenci med vojno, voditelji OF, bi lahko kaj storili v tem pogledu, a so imeli druge interese — prevzem oblasti. Slovensko Koroško smo izgubili, zaključuje avtor, vendar slovenstvo tam še živi. Ali živi v znamenju zahajajočega sonca, to bo povedala zgodovina. Danes se Evropa združuje; narodna sprava in ne sovraštvo naj postane vodilo, da stopimo združeni in prijatelji v korak nove Evrope.
vaja nekaj bistvenih misli iz posegov Spomenke Hribar, Bojana Brezigarja in Sergija Pahorja ter objavlja nekaj podatkov o Svetovnem slovenskem kongresu. Avtor zaključuje z ugotovitvijo, da so vsi udeleženci razprav podprli politično smer, ki jo pooseblja sedanja slovenska vlada s krščanskim demokratom Lojzetom Peterletom na čelu.
Mesečnik v celoti objavlja tudi izjavo dr. Janeza Dularja, novoizvoljenega ministra za Slovence po svetu. Dr. Dular piše, da so spremembe v Sloveniji vzbudile veliko upanje in pričakovanje naših izseljencev zlasti pri tistih skupinah, ki so bile do sedaj popolnoma zapostavljene ali celo kriminalizirane. Nova politika v Sloveniji pa nikakor ne pomeni premika iz ene skrajnosti v drugo, opozarja slovenski minister. Široko bomo odprti za vse, ne glede na njihovo politično in nazorsko usmerjenost. »Slovenci so za nas predvsem Slovenci, ne pa tako imenovani levi, desni, beli, črni, rdeči, modri ali ekstremisti ...«, piše dr. Dular. V sedanjem trenutku je dela dovolj za vse rojake doma in po svetu. Skrajno nepremišljeno in škodljivo bi bilo, če bi v R Sloveniji uresničevali spravo, med rojaki po svetu pa bi se nadaljeval razdor.
Zanimiv je tudi članek Stojana Žitka z naslovom: »Medeni tedni so minili, zdaj šteje tudi čas«. Pisec med drugim ugotavlja, da minulim vladam v Sloveniji niso nikoli šteli dni, kaj šele prvih sto dni njihovega vladanja. Prva evforija po demokratičnih volitvah se je sicer polegla, ljudje pa vendarle pritrjujejo temu, da nudi nova vlada veliko priložnost za preveritev številnih področij javnega in gospodarskega življenja v Sloveniji. Dogovorjenih sto dni, obdobje, ki velja v vseh zahodnih demokracijah, je le nekakšen premor do resnejše inventure položaja, trdi Žitko.
Zanimiv je tudi intervju z dr. Dimitrijem Ruplom, republiškim sekretarjem za mednarodne odnose. Pogovor je zapisal odgovorni urednik revije. Dr. Rupel je v svojih odgovorih izrazil prepričanje, da v svetu pozitivno gledajo na prizadevanja nove Republike Slovenije. Ideja o jugoslovanski konfederaciji, ki je bila še pred pol leta za nekatere zahodne države nesprejemljiva, je sedaj že splošno sprejeta. Slovenska samostojnost in konfederacija nista v protislovju, je pou-! daril dr. Rupel. V pogovoru z odgovornim ured-
Katoliška knjigarna - Gorica
Z NOVO UPRAVO SLOVIMPEX
nudi odjemalcem vse, ltar učenci in dijaki potrebujejo za šolo; ima bogato izbiro pisarniških potrebščin; ima na razpolago najnovejše slovenske knjige; je bogato založena z devocionalijami in vsemi nabožnimi predmeti.
Oorica, Travnik, 25 — Tel. 0481/84407
Revija Naša Slovenija o sodobnem dogajanju v matici
dalje na 8. strani ■
Minister Dular o športu
Sredi prejšnjega tedna je minister za Slovence v zamejstvu in zdomstvu obiskal v Trstu organizacije, ki sodijo v sklop SKGZ. Bil je na obisku tudi pri ZSŠDI in ob tej priložnosti tako dejal dopisniku Radia Trst:
»Zavedam se, da je tudi šport del življenja, danes celo pomemben del današnjega načina življenja, ko se iščejo neke smotrne vrste izrabljanja prostega časa, ki ga je čedalje več, in mislim, da bo v prihodnosti ta sestavina še bolj pomembna in zato je treba že danes nanjo misliti, na njen razvoj. Že prej sem slišal razne podatke o športnih uspehih tukajšnjih Slovencev, to se mi zdi zelo pomembno, ker navsezadnje dviga ugled in popularnost naših ljudi tukaj, ima pa seveda ne samo športni pomen v ožjem pomenu besede, ampak se tudi narodna komponenta tukaj uveljavlja. Pomembno je tudi, da se v teku treninga in vsega tega dogajanja seveda govori slovensko in se s tem ustvarjajo oz. dajejo možnosti za uporabo slovenščine v tem sodobnem načinu življenja.
Nekaj teh dodatnih priložnosti je tudi — kolikor vem — v sodelovanju s športniki in športnimi ekipami v Republiki Sloveniji. Mislim, da se bo tudi vnaprej dobro razvijalo, saj ni nikakršnega razloga, zdaj ko so se razmere v republiki Sloveniji spremenile, da hi tukaj ta dejavnost uplahnila, ampak ravno nasprotno. V temle pogovoru so me seznanili tudi z nekaterimi svojimi težavami, predvsem s prostorsko stisko in izrabljenostjo teh sredstev, kolikor jih imajo. Imajo pa tudi lepe, velike načrte za prihodnost, tudi upravičene, utemeljene prav gotovo, samo finančno stanje pa zgleda bolj težavno, tako da bo tukaj treba dobro premisliti, kako te lepe in upravičene načrte uresničiti«.
France Bevk reza 2
m.
Ko se je razkadil dim, ni bilo na morišču ne obsojenca ne krvi. Na mestu, na katerem je stal prej kol, se je dvigal križ, na njem je visel Kristus z nagnjeno glavo.
V svetem lesu je tičalo pet svinčenk.
Bilo je vse tiho, še zemlja je bila otrpnila v grozi. Iz Kristusovega očesa se je bila potočila solza in kanila na zemljo.
6.
Mati in njen sin Ivan nista več živela v gorskem zakotju. Pomaknila sta se bila više v gore, med vrhove in gozdove, kamor nikoli ni stopila noga biriča in ju ni mogla doseči zloba ljudi. Bila sta srečna. Preživljala ju je zemlja, a druščino so jima delale živali, drevesa in zvezde. Več nista zahtevala.
Kadarkoli sta zvečer trudna počivala in se ozirala na daljne grebene gora, sta govorila tiho, kakor da bi se šepetaj e razgo-varjala z Bogom. Pomenkovala pa sta se
PRIZNANJA NA BORŠTNIKOVEM
SREČANJU
Na slavnostni seji sveta Borštnikovega srečanja so v Mariboru podelili priznanja ob 25-letnici osrednjega slovenskega gledališkega festivala. Priznanja so dobili dolgoletni predsednik izvršnega odbora režiser Branko Gombač in člani uprave mariborskega gledališča. Zahvalo pa so izrekli bivšima predsednikoma Josipu Vidmarju in Bratku Kreftu.
NOVI GENERALNI KONZUL
GOST SLOVENSKE SKUPNOSTI
Novi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj je bil 18. t.m. gost Slovenske skupnosti. Delegacija strankinega deželnega tajništva, ki sta jo vodila tajnik Ivo Jevnikar in predsednik Marjan Ter-pin, je konzulu izrekla voščila za uspešno delo na odgovornem položaju. Nato mu je
REVIJA NASA SLOVENIJA O SODOBNEM
DOGAJANJU V MATICI ■ nadaljevanje s 7. strani
nikom revije je tudi izključil možnost, da bi zaradi novih premikov v Sloveniji prišlo do spremembe zahodnih meja te republike. Osimski sporazumi so stalnica v odnosih med Italijo in Jugoslavijo, je poudaril sekretar, čeprav cela vrsta stvari, ki so tam napisane, niso bile uresničene. Kar zadeva Slovence po svetu, pa je dr. Rupel mnenja, da bo njihova pomoč izredno dragocena pri postavljanju novih temeljev demokratične Slovenije.
IZŠLA JE 8. ŠTEVILKA
MESEČNIKA MLADIKA n nadaljevanje s 6. strani
Uredništvo revije opozarja vse, ki znajo sukati pero, da je tudi letos Mladika razpisala literarni natečaj za najboljšo izvirno in še neobjavljeno črtico in povest ali cikel pesmi. K sodelovanju so vabljeni vsi Slovenci doma in po svetu. Mladika obenem razpisuje tudi fotografski natečaj.
apovea Legenda
dan za dnem vedno o istem. Ivan je že stokrat, že tisočkrat pripovedoval, kaj se mu je bilo zgodilo.
»Ne morem dopovedati, kaj sem čutil,« je pravil, »ko je Kristus stal pred menoj. ,Pojdi,’ mi je rekel, ,na moj plašč!’ In mi ga je sam ogrnil. Nato je sedel na mojo ležnico. Tedaj se mi je čudno storilo, zdelo se mi je, da delam greh. ,Kako naj dopustim,’ sem si mislil, ,da bi Kristus še enkrat umrl zame?’ Toda on je bil skoraj hud, iztegnil je prst in pokazal na vrata: ,Pojdi!’ In sem šel. Kako bi bil mogel biti tak, da bi ne bil poslušal Boga? Njegovega plašča, ki me je varoval pred pogledom ljudi, skoraj še čutil nisem na ramenih. Bil sem že daleč iz mesta, na samoti, ko je vzšlo sonce. Tedaj je izginil tudi Kristusov plašč.«
Utihnil je in pogledal mater. Ko je bila ta prvikrat slišala sinovo pripovedovanje, je mislila, da je znorel. Slednjič je vse trdneje verjela kot sin. Vsakokrat ji je bila pripoved kot molitev. Gledala je Ivana
Pisma uredništvu:
RAD BI SLIŠAL CANKARJA
Postavitev Cankarjevih Hlapcev dne 12. t.®-mladega režiserja Borisa Kobala na oder Kulti® nega doma v Trstu je cankarsko preprosta, z3*0 čudovita in osvežujoča — morda proti koncu ®a' lo preveč oklevajoče raztegnjena.
Naša gledališka dvorana v Kulturnem do®u je vprašljivo akustična; to bi pač morali režiš®' ji in deloma tudi dirigenti koncertov nenel®0 upoštevati. Pevski zbori si pomagajo s postavk vij o navpične stene —- kulise in nekako zapreJ0 globino v ozadju ter tako izboljšajo zvočnost dv°' rane, medtem ko režiserji, spričo zahtev P°sa' meznih iger, nimajo te možnosti.
Pri poteku igre me je motilo in sem z us®1' ljenjem motril številne gledalce, kako so steg°' vali vratove in obračali ušesa proti odru, da b* slišali Cankarja, Cankarjevo čisto besedo, da b> razbrali govorico Cankarja na odru.
Igralci bi se morali zavedati, da ne igrajo samo za sebe, temveč tudi za občinstvo in je vsako pretiravanje in zapadanje v skrajnosti škodljivo: ljudi lahko s svojim delom pritegnemo a1* pa po nemarnem odbijemo.
Niso na mestu pretihi dvogovori, a tudi ne' razumljivi samogovori ne, saj so taki prizor* brez mikrofona preveč podobni starim nem1*11 filmom, kjer gledamo premikanje rok in ustn'-c in ne uganemo besede; prav tako je zgrešen0 pretirano vpitje mlade, sicer priznane igralke ® nadalje občasno oglušujoče kričanje enega glaV' nih igralcev. Taki preglasni izpadi se razblinil0 v dvorani in nam ničesar ne povedo. Taki P1'1' zori porušijo kontakt med odrom in občinstvo® ter so lahko slaba reklama za gledališče.
Pri tej priložnosti se mi obuja spomin na nekdanjo znamenito igralko Nablocko v Ljublj3' ni; njen s humorjem obarvan glas je bil jase*1 in čist ter je — čeprav šepetaje — dosegel z odra tja zadaj čez celo dvorano pa vse do dijaškeg3 stojišča, pa nismo stegovali naših vratov.
Vsi maratonski zapisi naših kritikov so ugla' šeni sozvočno na eno struno in premalo prisluhnejo mnenju poslušalcev, kar ni koristno za dališče.
naravnost v usta in pila njegove beseda »In takrat se je zgodilo,« je povzel3 skoraj tiho. »Čudež! Mislili so, da je k1; Kristus, ki je zopet prišel na svet in 111 , hotel ubiti človeka. O, preden umrem, boP1 še kdaj poromala v cerkev, ki so jo sezid3' li na tistem mestu. Po kolenih bom drsal3 do Križanega in mu poljubila tistih Pe ran, ki so bile tebi namenjene.«
Solza ji je kanila iz oči.
»Da,« je govoril sin še tiše kot preJ’ »In meni se je še vedno zdelo, da bi teg3 ne bil smel dopustiti. Prevzel me je vel® kes, da sem padel na kolena in se trk3 na prsi. ,Moj Bog!’ sem stokal. Se v noče*1 sem ječal, kadar sem mislil na to, solze mi same od sebe tekle po licih. Tedaj Je nekdo narahlece pristopil, me pobožal P° obrazu, kakor da me tolaži... Bil je On Počakal je nekaj trenutkov.
»To je On,« je znova povzel kakor sanj. »In kadar v nočeh mislim na to me zgrabi žalost, pride in me boža. In P11 je dobro ... Tako je bilo še sinoči, mati Mati je molče prikimala. Nato sta m0*' čala. Na zapadu pa je umiralo večerP0 sonce.
(Konec)