] 20 ARHIVI XI] 1989 Arhivski* razstava v počastitev dvajsetletnice Tabcra slovemkili pevskih zborov v Šentvidu pn Stični Peter Rtbnikar Šentvid pn Stični je 17. in J junija proslavljal 20-letnico prirejanja Tabora slovenskih pevskili zborov, veličastne manifestacije slovenskega zborovskega petja V soboto 17. junija je bila v okviru taborskih mireditev v dvorani Osnovne šole Fcrdo Vesel odprta razstava dokumentov, s katero je bil predstavljen razvoj Tabora slovenskih peskih zborov in njegova vloga za renesanso slovenskega zborovskega petja. Tabor s'ovenskib pevskih zborov se je razvil iz c:ie od prireditev Kulturnega tedna v Šentvidu pri Stični, n: posreden povod za nastanek in razvoj pevskega tabora pa je bila proslava 20-letnice izredno uspešnega umetniškega delovanja Siovenskega okteta, ki je svojo ume t niško pot začet v Šentvidu pri Stični, Slovenski oktet in Kulturni reden v Šentvidu pri Stični imata zelo velike zasluge za obnavljanje slovenskega zborovskega petja in '¿a ustanavljanje novih pciškili zborov Siro'ii Slovenije in v zamejstvu. To dokazujejo in izpričujejo tudi razstavljeni dokumenti, kar se tudi odraza v porastu množične udeležbe slovenskih peskih zhorov na taborih v Šentvidu, Vse večja množičnost sodelovanja slovenski!] pevskili zlioro" na pevskih taborih v Šentvidu je narekovala ureditev statusa tabora in njegovega programa ter same organizacije. V letih 1970—1973 se je tabor pripravljal v okviru K ulturnega društva Šentvid, leta 1974 jc Kulturni teden postal samostojno društvo. pevski tabor pa je bil del programa Kulturnega tedna. Nr slovenski kulturni praznik 8. februarja 1977scje pevski tabor ločil iz Kulturnega tedna in ust an ovij en o je bilo novo društvo lovski tabor v Šcntviau pri Stični, njegca pravila je potrdil pristojni občinski upravni organ za notranje zadeve v Grosupljem, leta 1981 pa je dobil svoi sedanji status dnistva, ki je po programski zasnovi vseslovenskega pomena. Tabor slovenskih pevskih zborov je postala dvodnevna prireditev, k sc prireja vsako leto v drugi polovici mescea junija, na kafn so-dcl"joči pevski zbori nastopajo s svojimi koncertr im< programi; višek taborske prireditve pa je slavnostni sprevod vseh sodelujočih pevskih zborov in drugiii udeležencev tabora skozi Šentvid do prireditvenega prostora pn Osnovni šoli Ferdo Vesel v Šentvidu, slavnostni govor predstavnika pokrovitelja Pevskega tabora in zaključni koncert vseh sodelujočih pevskih zborov. Od leta 1981 dalje poteka zaključni koncert sodelujočih pevskih zborov poti geslom "Pojo naj ljudje" in predstavlja za sodelujoče pevce poseben izziv za množično sodelovanje oevskih zborov na taboru ter za dvig kvalitete zborovskega pelja. Razstavljeni dokumenti nas popeljejo v zgodovinski razvoj Tabora slovenskih pc škili zborov, Na prvem pevskem taboru leta 197U, ki je bi! posvečen 20 -letnici delovania Slovenskega okteta, so poleg Slovenskega okteta nastopili s koncerti še Stiije pevski: bori in Šentvida. Takrat je ikupaj nastopilo 130 pevcev. Že v naslednjem letu se je število sodelujočih pevskili zborov občutno povečalo, upravni odbor tabora pa je sprt|cl skiep, aa bo Pevski taber postala vsakoletna kulturna manifestacija slovenskega zborovskega petja. Sodelujoči Ipevski zbori sc že prihajali iz raznih krajev Slovenije ter t ud: iz zamejstva. V naslednjih letih ji število udeleženih pevskih zbo^ rov naraičalo iz leta v leto in Tabor slovenskih pevskih zborov je gostil poleg pevskili zborov iz Slovenje Se slovenske pevske zbore iz Hrvatske, slovenske zamejske pevske z^ore iz Italije, Avstrije in Madžarske, pevske zbore slovenskih izseljencev iz Avstralije, Kanade in Združenih držav Amerike ter pevske ¿bore slovenskih zaoitieev iz Nemčije in Švedske, Ob praznovanju 10—let niee Tabora slovenskih pevskili zborov je nastopilo že 183 pevskih zborov s preko 56f>0 pevci, ob oraznovanju 20-letniee pc^kega tabora pa je v Šentvidu nastopilo že 294 pevskih zborov z 8100 pevci. Na razstavi ob 20- letnici Tabora slovenskih pevskih zborov je bilo razstavljeno arhivsko in dokumentarno gradivo na dvajsetih panojih, s tem, daje bil za vsak tabor odmerjen en razstavni pano. Na panojih sc biJi obiskovalcem razstave na ogled originalni dokumenti in foto kopije originalnih dokumentov, fotografije osebnosti, pevskih zborov in dogodkov s prireditev ter časopisni izrezki člankov, zadevajočih pevski tabor, s katerimi smo dokumentarno prikazal1 pripnve in izvedbe posameznega pevskega tabora, predstavili smo tudi pokrovitelja, slavnostnega govornika ter zgodovinsko obeležje, ki mu je bil "sak tabor posvečen. Poleg tega so bile na treh panojih predstavljene še druge, pevski Labor spremljajoče prireditve kot koncerti slovenskih umetnikov, gledališke preastave ter odkritja lesenih kipov--spomin skih obeležij v Šentvidu, ki jih je izdelal kipar - amater Jcvanovič Na treli panojih so bili nadalje še razstavljeni originalni plakati, s katerimi so prireditelji slovensko javnost vabili na tabor. Razstavljeni dokumenti so prikazali organizacijsko delo v zvezi s pripravami tabore v, programski koncept pevskih zborov, udebžbo na taborih ter odmevnost pevskih taborov širom Slovenije. Dokumente, ki so se nanašali na organizacijsko ticlo in status pevskega tabora, sc ponazarjali: zapisniki sej upravnega odbora, pripravljalnega odbora in strokovnih komisij za pripravo posameznega tabjra, društvena pravila, govori članov pripravljalnega odbora ter slavnostnih govornikov na taboru, okicžnice in navodila, scenariji zaključnih prirediiev za televizijski prenos, pozdravne brzojavke, članki or-gatvzatorjev pevskih taborov, dopisi organizatorjev taborov s pokrovitelji, navodila in pozivi organizatorjev taborov okoliškim krajevnim skupnostim in občanom z-a sodelovanje pri uspešni i/.vedbi pevskih taborov. Iz okvi;a o progiamski izvedbi pevskih taborov so bili na ogled, koncertn: programi s prijavami pevskih zborov za sodelovanje, navodila za izvaianje skupnih pesmi, gradivo o seminarjih za zborovodje, navodila za pr1 pravo pevskih zborov za nastop na pevskem taboru, notno gradivo pesmi, ki sc bile izvajane na pevskim taboru. in kntične ocene nastopov, nekaterih pevskih zborov. Fotografske gradivo je dokumentiralo posnetke pevskih zborov s koneertov ir. slavnostnega sprevoda, fotografije slavnostnih govornikov in nekaterih organi ZLtotjev pevskih taborov ter posnetki veličastnih nastopov p ivcev združenih peskih zborov na sklepni priredit-viri Časopisni izrezki so dopolnjevali odmcv,;ost na govore slavnostnih govornikov in sporočila_,avnosti o veličastnih prireditvah s Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu, Razstavljeno je bilo preko ^00 uokumentov, s katerimi se je ponazorilo z6odovinske dogodke s Tabora slovenskih pe.skih zborov v Šentvidu pri Stični skozi ARHIVI X'l 1989 121 dve desetletji od leta 1970 do 1981. V preduverju Osnovne Sole Fcrdo Vesel je bila v posebni vitrini razstavljena zbirka značk, spominskih krožnikov taborov ter itrvilna priznania in odlikovanje, ki ga je dobil Tabor slovenskih pev;kih zborcv za sveje pomembno kulturno poslanstvo; v drugi vitrini pa so bile razstavljc.ie "se publikacije in dngi tiski, ki jili je izdal organizator Kulturnega tcdi.a oziroma Tabora slovenskih pevskih zborov. Ob jubilejni razstavi jc 20 tabor slovenskih peskih zborov tudi počastil 90-letnico rojstva priznanega slovenskega umetnik? jlikuija akademiku Boiidaria Jak-ea. V dvorani osnovne šole jc bilo razstavljenih Sest njegovih grafik, na katerih sc bili portreti slovenski!] glasbe nih umetnikov, ¿a razstavo je Jakčeve grafike posr;doval Bogdan Pogačnik Za razstavo so dokumente in drugo razstavljeno gradivo prispevali: Osnovna šola Ferdo Vesel iz Šentvida pri Stični, kjer se hrani arhiv društva, Zvezs kulturnih organizacij Slovenije iz 1 |ubljane, Radovan Cobee, dirigent in dolgoletni soorganizator peskih taborov, Janez Lesjak iz Grosupljega, soorganizator pevskih lab orov Albert Zupane, soorganizator pevskih taborov, liigdan Pogačnik iz Ljubljane, član upravnega odbora pevskih taborov, Hija Bregar, novinar iz Ljubliane, Mitja Gobec, strokovni sodelavce Zveze kulturnih organizacij Slovenije, preteini del časopisnih izrezkov pa je za razstavo prispeval Arhiv SR Slovenije. Razstavo je pripravila delovna skupina, ki jo je imenoval upravni odbor Tibora slovenskih pe/skih zborov oh sodelovanju Zveze kulturnih organizacij Slovenije ter Osnovne Šole Ferdo Vesel iz Šentvida pri Stični, ki jc dala za postavitev razstave ustrezne prostore- Dokumente za razstavo je zbral Peter Ribnikar, pri izboru dokumentov pa jc sodeloval ludi Marko Studcn, strokovni sodclavce Zveze kulturnih organizaeij Slovenije. Razstavo sta oblikovala in postavila Peter Ribnikar in Jovo Ojdanic, strokovni sodelavec za uredništvo pri ZKOS. Na otvoritvi je hil slavnostni govornik Janez Lisjak k: je razsta/o tudi odprl V d veli dneh si je razstavo ogledalo več tisoč obiskovalcev domačinov in udeležencev 20 pcTfskega tabora v Šentvidu, glcdaleem televizije Ljubljana pa je razstavo predstavil Peter Ribnikar. V pripiavah razstave, zlasti pri zbiranju razstavnega gradiva, se je pokazalo, da druftvo Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu ne skrbi dovolj za svoje ar hivsko gradivo. Ce ne bi priskočili na pomoč s svojim gradivom Radovan Gobfc, Janez Lcsjak in drugi, te raz stave ne bi mogli pripraviti. Ta pripomba naj bo opomin in hkraM napotek društvom Širom Slovenije, da poskrbijo za svoje arlrivskc gradivo in ti a s tem poskrbijo tudi za zgodovinski spomin o prehojeni poti svojega delovanja. Ob 750-letiitím juoiltíju minontskega samostana n:i Pttijti K ris timSampcrl Purg Zgodovinski arhiv v Ptuju je v leteinjem letu tvorno sodeloval pr. 750-letnem jubileju minoritskega samosta na na Ptuju. RAZSTAVA Skupaj s Pokrajinskim arhivom v Mariboru smo posredovali Pokrajinski;mu muzeju na Ptuju arhivske dokumente o zgodovini ptujskih minoritov in sicer spisovno gradivo, rokopisne knjige, zemljevide in načrte ter listi ne Obsežna razstava z naslovcm Pretiosa laera et doeu-iTienta historiea je obsegala skupno 25 arhivskih doku mentov in sicer za cas od leta 1300 do 1140. D:. Jože MLINARIC je prispeval daljii sestavek za katalog in sieer Minoriiski samostan na Ptuju 1239 1989, Marjetica S1MON1TI pa je predstavila sakralno zlatarstvo Ptuja in Ormoža. Na rnzstnvi je bile predstavljenih 49 eks ponatov Razstava je bila odprla od 15 septenb,a do 19. novembra 1989 RAZSTAVA Številni obiskovalei so si lahko ogledali na obnovljenem nodniku minoritskega samostana razstavo Iz arhivske zakladnice. Zgodovinski arhiv v Ptuju je predstavil tri vsebinske sklope fotogiafij (50 x 00 eni) iz zeodovine minontskega samostana. 1. Načrti mesta Ptuja od konea 17. stoletja naprej -mesto samostana kot obrambenga elementa v srednje vtskem Ptuju 2. Starejše fotografije samostana in eirkve s čudovito baročno fasado od 17. stoletji do leta 1945 3. Ruševine minoritske cerkve.odstranjevanje le—teli, gradnja poštnega poslopja. Fotografije od leta 1945 naprej. Razstava je bila zelo zanin iva za obiskovalce in je bila odprta od 16. septembra do 29. novembra 1980 ZGODOVINSKI SIMPOZIJ Zgodovinski simpozij ob 750 -letniei minoritskega samostana na Ptuju seje odvijal 12. in 13. oktobra v obnovljenem refektoriju samostana. Pred simpozijem je izšel zajeten (450 strani) zborrik razprav, Mhioritski samostan na Ptuju 1939 - 1989. Urednika sta dr. Jože MLINARIC in p, Maijan VOGR1N. Na simpoziju so sodelovali Številni zgodovinarji in umetnostni zgodovinarji iz domovine in tujine. Referenti (avtoiji prispevkov v zborniku) so delali v prvi vrsti na osnovi arhivskih virov. Tako je bil uporabljen obsežen fond minoritskega konven-ta na Ptuju, listine, rokopisi in drugo gradivo iz Zgodovinskega arhiva Ptuj in iz Pokrajinskega arhiva Maribor. Zelo naporno delo je bilo v tujih arhivih, predvsem v Graueu in na Dunaju. Pregledani so bili obsežni fondi, od katerih 30 nekateri ie neurejeni- Gradivo, ki je bilo evidentirano kot pomembno za naSo zgodovino, je bilo fo-