Geografski vestnik. Ljubljana. LVIII (19K6)
R A Z G L E D I
UDK 911.2(23X497.12) = 863 
UDC 911.2(23)(497.12) = 20
ZA KVANTITATIVNO RAZMEJITEV MED POJMI GRIČEVJE, HRIBOVJE
IN GOROVJE
Ivan G a m s *
Ljudsko izrazoslovje, strokovna in javna raba nazivov za nizke, srednje in viso­
ke vzpetine na Slovenskem ni enotna. Naše delo, zlasti pri klasifikaciji reliefa, mor­
da najbolj otežuje to, da nimamo dogovorjenih višinskih ločnic med gričevjem, hri­
bovjem in gorovjem, za kar nas včasih sprašujejo za mnenje tudi iz drugih strok. Ni­
m am o telesa, ki bi to rabo normiralo. Sedanji sestavljalci slovenske geografske ter­
minologije v okviru Terminološke komisije ZRC SAZU nameravajo predvsem re­
gistrirati pojmovanja, kot se javljajo v literaturi in ne normirati enotne rabe.
Z a kvantitativno opredelitev pojmov gričevje, hribovje in gorovje v literaturi o 
ljudskem imenoslovju in etimologiji ne najdemo nesporne opore. Poglejmo si jih po- 
bliže. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970) je grič »nižji hrib«. B a d j u- 
r a (1953, 115) v Ljudski geografiji sicer omejuje grič na 20—30 m rel. v. v stavku: 
»G rič ... je  najnavadnejši izraz za majhne, bolj ali manj priostrene vzvišine kjerkoli, 
približno 20 do 30 m relativne višine ali malo čez ...«, toda več toponimov z »gri­
čem« je višjih. Naselje Grč Vrh se dviga do 150 m nad Globodolom. B a d j u r a  
(1953, 115) meni, da je ime grič nadom estek za nazive gorica, goričica, holmec, 
»kjer je takih vzviševin več na enem kupu«.To pa je le delno res. V ljudskem izrazju 
in po etimološki razlagi pomeni namreč gorica ne le vzpetino, ampak tudi ograjeni 
p rostor in vinograd. B e z l a j e v a  (1976) ugotovitev, da je gorica navadno demi­
nutiv od gore v smislu vinograd, se sklada s pokrajinskimi imeni Lendavske gorice, 
Slovenske gorice, Goričko. Povsod tod so gosti vinogradi ali pa je bilo tako nekoč 
(G oričko). Na Primorskem, kjer ljudstvo vinogradov ne imenuje gorice, gorice ne 
nastopajo v pokrajinskih imenih (prim. Goriška Brda, gričevnati del Koprskega Pri­
m orja). Skladno s tem najdemo mnogo toponimov z gorico v vinorodnem delu kon­
tinentalne Slovenije, pa tudi tam, do koder so v srednjem veku segali redki vinogra­
di (pogosti toponim i v spodnjem delu Ljubljanske kotline). Griči na ravnini v kraš- 
kem območju imajo navadno ime Goričica in imajo značaj nizkega huma (holma).
M nožinska oblika gorice in gričevje je verjetno novejšega nastanka. Pleteršni- 
kov slovar (1894) ju še ne pozna. Ker se je beseda gričevje v geografiji bolj zasidra-
* D r., redni univ. prof.. O ddelek za geografijo. Filozofska fakulteta. Univerza Edvarda Kardelja, A šker­
čeva 12, 61000  Ljubljana, YU
la in ker nima grič toliko pomenov kot gorica, ji je dajati prednost pred goricami.
V literaturi ni najti enotnosti, kje je višinska ločnica med gričem, hribom in go­
ro. Po B a d j u r i  (1953, 116) pomeni hrib »med gorjanci in po deželi košato na­
sajeno vzviševino nedoločne oblike, srednje visoko goro (80— 500 m relativne viši­
ne) obsežnejšega, navadno pogozdenega trupa«. Po SSKJ je hrib »višja vzpetina ze­
m eljskega površja«, za razliko od gore, ki je, po enem pojmovanju, »izrazita, visoka 
vzpetina zemeljskega površja«. Po drugem pojmovanju pomeni sklenjene vinograde. 
Po leksikonu Cankarjeve založbe Geografija je gora »vzpetina na zemeljskem po­
vršju, ki se dviguje nad okolico, doseže večjo nadmorsko višino in je običajno po­
rasla z gozdom«.
Iz etimologije (B e z 1 a j, 1976) vemo, da je gora pomenila večje vinograde, 
večji gozd, vzpetino, po M e l i k u  (1956, 298) pa tudi pašnike. Žal pogrešamo 
podrobnih lingvističnih in toponimičnih raziskav o gorah na Slovenskem. Značilne 
so razm ere v zahodnem  Krškem hribovju in v Suhi krajini. Ljudsko vedenje, da je 
tam  gora (večji vinogradi v lasti ljudi iz široke okolice), je istovetno z imenom nase­
lja T rška G ora. V naseljih Nova G ora in Stara G ora je le še malo vinogradov. Več 
jih je  na Vinjem Vrhu in največ na Malkovcu, pri katerih v toponimičnem imenu ni 
»gore«. V Suhi krajini so največje »gore« (sklenjeni vinogradi) nad Stražo, na Go- 
lobm jeku, na Šmaverju, Liscu,, ki imajo ime po vinogradih. Zveza »gora« (vino­
grad) in gora— vzpetina torej še ni povsem jasna. Vse kaže, da je mnogo vzpetin do­
bilo ime gora kasneje, po postavitvi cerkve ali vsaj kapele. Pri mnogih so bila zna­
m enja za križev pot, kar bi tudi lahko prispevalo k imenu »gora«. Taki primeri so 
Šm arna gora (prej Holm), Uršlja gora (pred zgraditvijo cerkve Plešivec), G ora 
O ljka, Sveta gora (Zasavska gora), Limbarska gora, Šmarjetna gora, G ora sv. Lov­
renca nad Polhovim Gradcem , Križna gora nad Selško dolino s cerkvijo sv. Križa, 
Križna gora nad Ložem itd. Značilno je, da je v Alpah imen »gora« malo.
L itera tura (SSKJ, B a d j u r a ,  itd.) navadno definira goro za izrazito višjo 
vzpetino. L i p o v š e k - Š č e t i n i n  in Z u p e t  (1979), ki sta v Gorskem izra­
zoslovju omejila grič do 50 m rel. v. in hrib do 600 m rel. v., pravita, da je gora po­
jem  »za izrazite vzpetine, sega lahko tudi nad gornjo gozdno mejo«. B a d j u r a  
(1953, 116) pa pravi, da ljudstvo včasih imenuje z goro vzpetine »celo neznatne re­
lativne višine«.
Skušajmo najti kriterije za kvantitativno razmejitev med gričevjem, hribovjem 
in gorovjem iz pokrajinskih imen. Kje je meja med gričevjem in hribovjem? V Slo­
venskih in Lendavskih goricah ostajajo razvodne vzpetine med dolinami običajno 
pod 200 m rel. v., le ob zahodni meji s Kozjakom (Kobanskim) malo več. V D ra­
vinjskih goricah in na Goričkem ostajajo slemena navadno pod 120 m rel. v. (na 
G oričkem  ima nekaj višjih vzpetin ime breg). Povsod tod je merjena višina nad naj­
bližjim dolinskim dnom (grape so pri tem prezrte). V tem in drugem gričevju so če- 
ste največje relativne višine na robu pokrajine, ob kotlini ali večji dolini, kar tu ni 
upoštevano. M e 1 i k (1965, karta v prilogi II) označuje na svoji geomorfološki 
karti slovenskega ozemlja za »hribovje v mlajšem terciarnem zemljišču (miocen, 
pliocen) na panonski strani« večino Haloz. V vzhodnih, vinorodnih Halozah ostaja­
jo m eddolinske vzpetine večidel pod 100 m r. v., na obrobju Zahodnih ali Gozdna­
tih H aloz pa se ta višina dvigne do 250 m, izjemoma celo 300 m. Na isti karti je na 
Prim orskem  kategorija »gričevje v flišnem zemljišču v Primorju« vrisana v Goriš­
kih Brdih, v Vipavski dolini in v Koprskem Primorju. V slednjem ostajajo meddo- 
linska slemena večinoma pod 200 m r. v. Ponekod ob obali in zlasti ob spodnji do­
lini D ragonje pa znaša rel. v. do 250 m, izjemoma tudi več. V spodnji in srednji Vi­
pavski dolini ostajajo griči pod 200 m r. v., v predelu Vipavska Brda, zlasti nepo­
sredno nad dolino Raše, pa do 300 m in več. Tu so tudi po Meliku že hribi. V G o­
riških Brdih ostaja velika večina slemen pod 150 m; v zgornjih Brdih jih je nekaj 
višjih, med 200 in 250 m.
Ob imenu G oriška Brda se zastavlja vprašanje, ali ne bi v naših nizkih reliefno 
razčlenjenih pokrajinah vobče bolj ustrezalo ime brda kot gričevje.
Po SSKJ je brdo »nevisoka, navadno podolgovata vzpetina«. B a d j u r a  
(1953, 113) pravi: »Brdo povečini ni izrazit samostojen lik zase kakor gorica ali 
holm, marveč stegnjena, podolgasta gruča, kakor nagomiljena podoba, skupaj zgne­
tenih goric ...« V ljudskem izrazju pomenita grič in gorica navadno samostojno sto­
ječe vzpetine. Pri pokrajinskih imenih z »gorica« pa ne gre za skupek samostojnih 
gričev, temveč za prevlado slemenasto-dolinastega reliefa. Zanj pa bi bolj ustrezala 
oznaka brda (brdinje, brdovje). Saj ima brdo v ljudskem izrazju tudi pomen gube, 
pregiba, slem ena (primerjaj Brda v Slovenjgraški kotlini). Domala 4 km dolgo sle­
me iz m etam orfnih kamnin severozahodno od Prevalj, visoko do 100 m rel. v., ima 
značilno ime Dolgo brdo (in tako tudi naselje). Če bi torej na novo tvorili pokrajin­
ska imena, bi s tega stališča bolj ustrezala imena Lendavska brda. Slovenska brda, 
Dravinjska brda, Koprska brda itd.). Sodeč po Vipavskih brdih in nekaterih toponi­
mih (v naselju Brdinje pod centralnoalpskim Selovcem segajo slemena do 200 m 
rel. v.) je vsaj del brd višjih od gričev. V višinski lestvici bi tako lahko brdo stavili 
med grič in hrib.
Tako razglabljanje pa ne vodi do sprememb ob realističnem sklepu posvetovanj 
o geografskih imenih, sklicanih 1. 1971 in 1972 na pobudo Geografskega društva 
Slovenije, kjer smo geografi skupno z jezikoslovci in drugimi strokami sklenili: usta­
ljene rabe ne bom o spreminjali ne glede na »pravilni« ali »nepravilni« nastanek 
imen (gl. G a m s ,  1972). Iz istega razloga ne moremo prezreti, da ponekod naše 
ljudstvo imenuje gore planine (glej o tem Š k e r 1 a k, 1985), in da je javnost spre­
jela ime planinec in ne gornik. Ker še nima ustaljenega imena, bi lahko gričevje na 
Koprskem  imenovali Koprska brda.
Iz navedenih razlogov sodim, da more relativna višina 200 m (zaokrožena šte­
vilka) deliti vzpetine na gričevje in hribovje. To je deloma v skladu z M e l i k o m  
(1963, 201), ki pravi: »Potemtakem nam morajo biti dandanes označbe brdo, grič 
in gorica nekako enakovredne in pomenijo v glavnem najnižje vzpetine, dvigajoče se 
nekako do 100 m, največ pa do 150— 200 m relativne višine«.
Preostaja razmejitev med gričevjem in hribovjem ter gorovjem. Po M e l i k u  
(1963, 199) je visokogorski relief oz. »velegorski svet« površje nad zgornjo gozdno 
mejo. To se sklada z rabo v naši stroki in v javnosti, ki vidi v Julijskih, Kamniško- 
Savinjskih A lpah in K aravankah visokogorske skupine (gl. tudi G a m s ,  1983). 
Svet nad gozdno mejo imenujemo alpski pas. Po prevladujočem mnenju je visoko­
gorje gorovje s številnejšimi vrhovi, ki segajo nad klimatsko gozdno mejo. Zato tudi 
ni mogoče pritrditi Melikovemu mnenju, da sredogorje navzdol prehaja v hribovje 
in gričevje. Po M e l i k u  (1963, 202) v Sloveniji prevladujejo »manjše višine, ki 
ne dosegajo tisoč metrov, marveč segajo največ čez 800 m in ne čez 900 m; samo
redki posamezni vrhovi se vzpenjajo do 1100 m ali celo kaj malega čez. Za to zem­
ljišče se je pri nas udomačila označba hribovje, ki naj jo pridržimo«. Pri geografski 
delitvi Slovenije prištevamo med Predalpsko hribovje vse gorovje na obodu visoko­
gorskih A lp, tudi Pohorje, kjer je mnogo vrhov čez 1500 m, Škofjeloško hribovje z 
Blegošem (1562 m), Cerkljansko hribovje s Poreznom (1630 m).
Bolj kot glede absolutne višine je v naši rabi čutiti ločitev terminov hribovje in 
gorovje po razčlenjenosti. V ljudskem izrazoslovju ( B a d j u r a ,  1953) kot tudi v 
toponim ih je gora masivnejša in manj razčlenjena vzpetina. V slovenskih pokraji­
nah, ki jih prištevam o k hribovju, pa je relief pretežno slemenasto-dolinast. Ni nak­
ljučje, da nosijo toponim »gora« največkrat vzpetine iz apnenca. Verjetno je tudi 
zato tako pogosto ime gora''na dinarskem krasu visoke Dolenjske in Notranjske 
(M irna gora, M ala gora, Velika gora, Poljanska gora, Goteniška gora, Račna gora 
itd.). Bolj kot hribovje je za Gorjance ustrezna oznaka gorovje in ime Kočevsko go­
rovje je bolj pogosto kot Kočevsko hribovje.
Razm išljanje m orem o zaključiti z mnenjem, da je skladno z našimi pokrajinski­
mi imeni gričevje in hribovje razdeliti po prevladujoči relativni višini okoli 200 m. 
G orovje z mnogimi vrhovi nad klimatsko gozdno mejo imenujemo visokogorje. Niž­
je  gorstvo je sredogorje. Ako je fluvialno razčlenjeno, ga imenujemo hribovje.
Zgoraj navedena merila za razlikovanje med gričevjem, hribovjem in gorovjem 
veljajo seveda le za našo deželo. Drugod imajo druga merila.
Literatura
B a d j u r a ,  R., 1953, Ljudska geografija, Ljubljana.
B e z l a j ,  F., 1976, Etimološki slovar slovenskega jezika, I., SAZU, Ljubljana.
G a m s ,  I., 1972, Z a poenostavitev pravopisnih pravil, Poročila s posvetov o pisa­
nju zemljepisnih imen, Naši razgledi XXII, 1—2.
G a m s ,  I., 1983, Geografske značilnosti Slovenije, MK, Ljubljana.
M e l i k ,  A ., 1936, Slovenija, I, SM, Ljubljana.
M e l i k ,  A ., 1956, Izvenalpske planine na Slovenskem, Geografski zbornik IV, 
SA ZU , Ljubljana.
M e l i k ,  A., 1963, Slovenija, SM, Ljubljana.
Leksikon Cankarjeve založbe —  Geografija, Ljubljana 1972.
L i p o v š e k - Š č e t i n i n, B., Z u p e t ,  B., 1979, Gorsko izrazoslovje, V: A lpi­
nistična šola, I. del, PZS, Ljubljana.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, I, DZS, Ljubljana 1970.
P l e t e r š n i k ,  M., 1894, Slovensko-nemški slovar, Ljubljana.
Š k e r 1 a k, V., 1985, Planine kot jezikovno vprašanje, Planinski vestnik LXXXV, 
Ljubljana.
FOR THE QUANTITATIVE DEFINATION OF THE NOTIONS LOW HILLS,
HILLS AND MOUNTAINS
Ivan G a m s  
(Summary)
In this terminological paper is analysed the Slovene literature dealt with the 
Slovene term s gričevje (=  low hills), hribovje (=  hills) and gorovje (=  mountains). 
According to the Slovene regional names the first two cathegories are devided by 
the elevation height of 200 m above the near valley bottom. Hills (=  hribovje) are 
in relief more dissected middle mountains. High mountains (=  visokogorstvo) are 
Mts with peaks above three line.