Kilogrami, stop! Začenja se akcija Hujšajmo z NT&RC

90,6 95,1 95,9 100,3
itimmt
VSAK TOREK IN PETEK
¡o
"TT len
icn ■m
im
!©
ir-
ST. 8 - LETO 66 - CELJE, 28. 1. 2011 - CENA 1,25 EUR
(IZITEK V DOBRI KAVI I PRAŽARM: 03/713-2666 S
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim
Omajan ugled celjskega sodišča
Včeraj pozno popoldne je parlamentarna mandatno-volilna komisija sklenila, da se celjskemu sodniku Milku Škobernetu ne podelili imuniteta. To pomeni, da se za sodnika lahko odredi pripor in da se zoper njega lahko začne kazenski postopek. Primer domnevne sodniške korupcije je celjsko sodišče postavil pred morda največjo preizkušnjo doslej.
Foto: SHERPA
Sprejem kot se za svetovnega podprvaka spodobi!
H Mercator Center Celje
Opekarniška 9, Celje, tel. št: 03/426 80 00
četrtem.
Bodo v Šentjurju zemljo raje »zapravdali« kot prodali?
Obrtniki povzdignili glas	^
MINI MARKETING d.o.o.
DOSTAVA KURILNEGA OLJA
Celjski proračun: denarja za šole bo treba več
Okna MIK
ENERGETSKEGA RAZREDA A
PRIHRANIJO NAJVEČ
080 12 24
BENCINSKI SERVIS STRANICE
¡ST™"1 tel.: 03 7S20 708, 02 3450126
Ohranimo energijo. PRIHRANIMO.
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
SIMONA SOLINIC
UVODNIK
Kdo si. Sodnik?
Težko je, če so odločitve tvoje poslanstvo. Ljudje pogosto »padajo« v osebnih odločitvah, le kako ne boš padel kdaj ti, ko so odločitve tvoj vsakdan ... Z njimi posegaš v življenja drugih. Temelj tvojim odločitvam naj bi bilo zaupanje. Žrtev ti zaupa, ker verjame, da boš odločil pravilno. Storilec ti zaupa, ker verjame, da boš presodil njemu v prid. Samo ti jima lahko prineseš rešitev ali pogubo, ko stojita pred teboj. V trenutku jima lahko porušiš svet. Koliko pa si v resnici zaupaš sam?
Morda te je strah. Si mogočen, a nisi vsemogočen, le včasih imaš tak občutek. Si avtoritativen, a nisi avtoriteta. Daleč od tega. Avtoriteta je za vsake oči drugačna. Nič ne pomaga, če človeka prežema strah. Ideal vsemogočnosti in samoprevara z avtoriteto, prežeta s strahom, vodita v precenjevanje samega sebe. To pa v napačne odločitve. Strah ti da pečat poraženca že na začetku.
Sodnik, kakšna je torej tvoja resnica?
Lahko si pošten in sinonim za vrednote. Jasen, korekten in načelen. Čepreživiš v sebi v tem svetu barab, dvoličnosti in umazanih iger, si zmagovalec. Takšnega te poznam in vidim, ko se srečujeva. In takšnega te spoštujem. Velikokrat te opazujem, ko odločaš. Spremljam tvoje besede, tvojo avtoriteto, tvojo strokovnost. Pišem o njej.
Lahko pa si sprehajalec po meji med zakonom in kriminalom, naveličan sam sebe iščeš izpolnitev drugje. Kot tak škodiš lastnemu cehu. Toda ko te lastni ceh izloči, je najhuje, priznaj. Postaneš odpadnik. Oropan si dostojanstva ter vsemogočnosti. Ostane ti le strah. Ujet si v sistem, ki bi ga moral zastopati, nenadoma pa ti je isti sistem prilepil zaušnico. Največjo in najbolj bolečo klofuto pa si si pritisnil sam. Koliko ti takrat lahko pomaga lažna avtoriteta...
Vidiš, takšnega te ne spoštujem, kvečjemu preziram. Povzročaš bolečino ljudem, ki so verjeli vate. Ljudje pa so tvoje delo. O njih odločaš. V resnici pa si jim enak.
Ampak, vse to ., to je le del tebe. Si zaradi ene temne lise pokvarjen v celoti? Ne. Zaradi enega niso krivi vsi. Kdo si?
Morda pa ti ljudje, žrtve in storilci ne bi smeli zaupati, morajo pa te spoštovati. Napačno je mišljenje tistih, ki pravijo, da je v življenju najpomembnejše zaupanje. Saj vendar ti vsak dan s svojimi odločitvami kažeš drugače. Pomembna sta pravica in poštenje. Si lahko pošten do nekoga, nisi pa s tem pravičen do vseh. Tehtnica nikoli ni v ravnovesju, četudi nanjo postaviš pravičnost in poštenje. Ti pa moraš to ravnovesje najti. To je tvoja naloga. Jeza ni v ljudeh zaradi njihovega slepega (ne) zaupanja, jeza raste v ljudeh, ko ne vidijo poštenja in pravice.
Ti sodiš drugim, že v naslednjem trenutku lahko drugi tebi. Zato, Sodnik, kaj jim sporočaš? Si zmagovalec ali odpadnik?
»Stvari ne gredo na boljše, ampak na slabše«
Varuhinja zaskrbljena nad onesnaženostjo Celja - Na centrih za socialno delo ljudem celo grozijo?
tikajo, jim celo grozijo, jih pošiljajo od vrat do vrat ...« je naštevala. Veliko pobudnikov se je pritožilo tudi nad delom sodišč. V uradu varuhinje opažajo, da je veliko ljudi pri uveljavljanju svojih pravic nemočnih, saj pogosto ne vedo, kam se obrniti in kako ukrepati. Zato bi bil tudi v Celju dobrodošel brezplačen pravni servis, kakršnega že imajo nekatere slovenske občine, med njimi tudi velenjska. Varuhinja je na to opozorila tudi župana Šrota, a ji je pojasnil, da zaenkrat še niso zaznali potrebe po ustanovitvi tovrstne pomoči.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA
Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek - Travnik je v sredo v okviru zunanjega poslovanja na celjski občini s svojimi sodelavci sprejela 17 ljudi. Ti niso bili samo iz Celja, ampak tudi iz okoliških krajev. Največ se jih je pritožilo nad delom sodišč in centrov za socialno delo. Sprejela je tudi predstavnike celjskih civilnih iniciativ, ki so se nanjo obrnili v zvezi z onesnaženostjo Celja.
Varuhinja se je ob začetku poslovanja v Celju sestala z županom Bojanom Šrotom. Najprej sta se pogovorila o dobrih straneh Celja. Teh je po besedah Čebaškove kar nekaj. Pohvalila je občinsko storitev Servis 48, mestno blagajno, kjer lahko občani plačujejo nekatere položnice brez provizije, ter zvočne signale na semaforjih, namenjene slepim in slabovidnim. »To so majhne stvari, ki pa so občanom v veliko pomoč,« je dejala.
Z županom sta načela tudi občutljive točke, za katere bo po besedah varuhinje
potrebnih še veliko korakov, da se bodo izboljšale. Velika rana Celja, na katero so Če-bašek - Travnikovo ponovno opozorili predstavniki Civilnih iniciativ Celja, je onesnaženo okolje. Seznanili so jo z najnovejšimi podatki o onesnaženosti Celja, nad katerimi je varuhinja zaskrbljena, saj kažejo, da se stanje ne izboljšuje, ampak slabša. »Od župana bomo glede tega zahtevali pojasnila, kako misli ukrepati, da se zmanjšajo nevarnosti, ki niso samo plod preteklosti, kot nam je sam skušal pojasniti, ampak nastajajo še zdaj,« je na vprašanje, kako bo kot varuhinja glede tega ukrepala, dejala Zdenka Čebašek - Travnik. Dodala je, da je tudi sama z družino nekaj let živela v Celju in ga zapustila, ko je bil zrak v mestu najslabši.
Veliko pritožb je bilo v Celju slišala tudi na račun centrov za socialno delo. »Ljudje so mi pripovedovali, kaj vse so na centrih doživeli. Če samo pol tega, kar slišim, verjamem ali sprejmem, to ni v redu. Opažamo, da socialne delavke svoje stranke
Največ pritožb je varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek - Travnik v Celju slišala na račun sodišč in centrov za socialno delo. Občani so jo opozorili tudi na onesnaženost Celja.
Bo zavrelo tudi medicinskim sestram v bolnišnici?
Sindikat delavcev v zdravstveni negi je ta teden opozoril na nepravilnosti pri obračunavanju nadur oziroma dežurstev v celjski in slovenjgraški bolnišnici. Medtem ko zdravnikom za dežurstvo še vedno plačujejo nadure, dobijo medicinske sestre plačano delo v dežurstvu. To pomeni, kot pravijo v sindikatu, da se je sestram plačilo za dežurno delo prepolovilo. Medicinske sestre v celjski bolnišnici zaenkrat molčijo, sindikat pa jih že poziva, naj vrnejo soglasja za delo čez polni delovni čas.
Direktor Splošne bolnišnice Celje mag. Marjan Ferjanc sindikatu odgovarja, da odločitev za tako plačevanje dežurstva medicinskih sester temelji na pravilniku o organizaciji neprekinj enega zdravstvenega varstva. »Na podlagi tega pravilnika so ocene in podatki o obremenjenosti posameznega kadra,« pravi Ferjanc. Prav ti podatki so tisti, ki opredeljuje-
Z oddelka za intenzivno medicino
jo način plačevanja, še dodaja. »Mi se nismo načeloma opredelili >enemu tako, drugemu drugače<, ampak na osnovi podatkov, ki izhajajo iz teh pravilnikov.«
Kljub temu je zanimivo, da na ta način medicinskim sestram dežurstva obračunavata bolnišnici v Celju in Slovenj Gradcu, ne pa tudi vse ostale slovenske bolnišnice.
Ferjanc tudi v to dvomi: »Mislim, da to ni samo v naših bolnišnicah, da je podobna situacija prav v vseh bolnišnicah. Vprašanje je, ali so podatki približno povsod enaki ali niso.«
Medicinske sestre v celjski bolnišnici zaenkrat nič ne komentirajo. Odločile so se, da bodo počakale, kako se bo vse skupaj razpletlo. Tudi Ferjanc namreč pravi, da morajo do marca po navodilu ministrstva sproti beležiti obremenjenost delavcev, potem pa se bo obračunavanje dežurstev tudi lahko spremenilo. Odvisno seveda, kaj bodo pokazali novi podatki, torej koliko je kakšen kader v bolnišnici obremenjen. Morda bodo torej sestre počakale do marca, čeprav jih sindikat že poziva, naj umaknjeno soglasja za delo čez polni delovni čas, če se plačilo dežurstev ne bo uredilo. V sindikatu napovedujejo še, da je v skrajnem primeru možna tudi stavka.
ŠK
Foto: SHERPA (arhiv NT)
Kaj ima varuhinja opraviti z Darsom?
Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek - Travnik je v sredo poslovala v Celju, pri čemer se je bilo treba za snidenje z njo predhodno prijaviti po telefonu. A kaj, ko so se v uradu varuhinje »zatipkali« in medijem posredovali napačno telefonsko številko za zbiranje prijav. Prepričani, da so posredovani podatki točni, smo tako mediji žal objavili napačno številko, s čimer smo nakopali nemalo dela zaposlenim v Družbi za avtoceste RS. Naj pojasnimo: občanom, ki so poklicali na v medijih objavljeno telefonsko številko, se je oglasil prijazen gospod v Darsu, ki z obiskom Čebaškove v Celju in z zbiranjem prijav ni imel nič opraviti. Samo v torek dopoldne (do 11. ure) je prejel okoli deset klicev ljudi, ki menijo, da so jim bile kršene človekove pravice in so se želeli o tem pogovoriti z varuhinjo. Ali so se ti po nastali zmešnjavi z njo tudi srečali, ne vemo. Morda pa jim je odleglo že po klicu na družbo za avtoceste .
PETEK	SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK
	/¿j?		O i/i
can	EIUEaH		E1B
NOVI TEDNIK
DOGODKI
3
Dijaki vedo, da smo del evropske »mašinerije«
Klepet z evroposlanko Romano Jordan Cizelj, ki je v Celju predstavljala akcijo Ohranimo Slovenijo, pomagajmo Indiji
V začetku tedna se je v Celju s svojo poslansko pisarno »ustavila« evroposlanka, sicer Preboldčanka, Romana Jordan Cizelj. Obisk je bil namenjen predstavitvi akcije Ohranimo Slovenijo, pomagajmo Indiji, hkrati pa je evroposlanka spoznala kar nekaj problemov gluhih in se navdušila nad razmišljanjem mladih v Šolskem centru Celje.
»Ponavadi sem predvsem pozorna do tistih, ki se želijo pogovoriti z mano,« je svoje poslanstvo v potujoči poslanski pisarni opisala Jordan Ci-zljeva, ki je tokrat v grobem predstavila cilje humanitarne akcije za pomoč indijskim otrokom. »Z akcijo želimo mlade opozoriti, da je treba paziti na okolje in učinkovito izkoriščati tisto, kar nam nudi narava, da moramo odpadke vračati v ponovno obdelavo, hkrati pa želimo opozoriti, da so številni kraji po svetu, kjer ljudje živijo v težjih pogojih. V naši akciji gre za pomoč najbolj revnim indijskim otrokom, ki se brez te pomoči ne bi mogli šolati. Šolo Piali Ashar Alo v Indiji vodi Slovenka Mojca Gayen, poročena z Indijcem, ki je bil prav tako sponzoriran otrok. Zato lahko verjamemo v pošteno ravnanje zakoncev, ki otroke vzgajata za življenje - najprej jih učita, da se je treba umiti, jih nahranita in oblečeta, šele potem se začne učenje osnov in veščin, s pomočjo katerih se znajo sami preživljati. Najpomembneje pa se mi zdi, da jim vrneta dostojanstvo in da začnejo pozitivno razmišljati.«
Otrokom ste s podobno akcijo pomagali že lani ...
Ti otroci so veseli, nasmejani in jim šola veliko pomeni.
Evroposlanka Romana Jordan Cizelj (tretja z leve) je prisluhnila predlogom ravnateljev in mentoric s I. gimnazije in iz Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo ŠC Celje.
Vendar zakonca poučujeta v najetih in premajhnih prostorih. Vsak dan je na ograji šole kup drugih otrok, ki si želijo vstopiti, a ni možnosti. Zato bi z zbranim denarjem zgradili novo šolo, za kar je parcela že odkupljena. Na povabilo se je doslej odzvalo 29 šol, ki se lahko priključijo še do konca februarja. Akcija, v kateri se šole same odločajo, kako bodo denar zbrale ter tudi kako in koliko bodo prispevale, se bo konačala maja. S Celjskega so se nam priključili OŠ Frana Krajnca, srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo ter I. gimnazija, z nami pa so tudi »rudarji« iz Šolskega
centra Velenje. Ves denar se bo brez posrednikov porabil za gradnjo, zbira pa se preko društva Luč upanja, ki ga vodi biatlonka Tadeja Brankovič Li-pozar.
Mnogi bi rekli, zakaj Indija, zakaj ne pomagate slovenskim otrokom?
To smo že sami premle-vali. Vendar smo z ravnatelji in mentorji sklenili, da je teh akcij v Sloveniji veliko. Sami smo namreč želeli predvsem osvestiti otroke - radi bi jim pokazali, da je položaj v Sloveniji težak, vendar je drugje še težje. Torej da bi jim pokazali, da so soodgovorni tudi za življenje v neki oddaljeni
državi. V tej akciji gre za več vidikov. Eden je dobrodelnost, drugi je skrb za naravo in recikliranje odpadkov, tretji so akcije, v katere bodo v prihodnje vpleteni sedanji dijaki, ko bodo kot odrasli odločali o globalnih spremembah. Torej ko bodo odločali o gospodarstvu, energetiki, podnebnih spremembah ... Prav pri teh je na primer kakovost življenja v tretjih državah odvisna od tega, kako se odločamo v razvitih državah.
Ko govorite o dijakih - menda so vas pozitivno presenetili dijaki Gimnazije Lava, ki so pokazali, da jim ni vseeno.
Presenečena sem bila, ker so bila njihova vprašanja precej zahtevna in vezana ne le na slovensko, temveč tudi na evropsko politiko. Zanimali so jih gradnja bloka 6 v Tešu, gospodarski problemi in njihovo reševanje ter tudi določila kjotskega protokola, po drugi strani smo se pogovarjali o vključevanju Turčije
v EU, novih hrvaških dokumentih ... Pogovor je pokazal, da poznajo dogajanje in jim ni vseeno, da imajo voljo po znanju in želijo konkretnih informacij ter da vidijo sebe kot del Evropske unije. Tudi Slovenije ne jemljejo kot majhno državico, ki se mora podrejati EU, temveč kot del evropske »mašineri-je«. Lahko rečem, da so bili precej kritični, kar se mi zdi prav - ker če ljudje pazijo, kaj politiki počnemo, se bolj potrudimo, da smo čim boljši pri svojem delu.
Ker ste priznana energetska strokovnjakinja, seveda ne moreva mimo vprašanja, kaj menite o gradnji bloka 6 v Tešu.
Osebno v času, ko bi se gradnjo dalo ustaviti, nisem bila podpornica projekta. Zdaj je tako daleč, da je škodljivo govoriti o tem, naj se gradnja ustavi. Pogodbe so namreč že podpisane. Menim pa, da so odnosi na področju energetike zaostreni do skrajnosti. Če se projekt ustavi, vsaj desetletje ne bomo gradili novega energetskega objekta, saj bi morala biti zanj stroka bolj poenotena, da bi ga lahko izvedli. Zato bi bilo zdaj bolje, če bi govorili o tem, kako blok 6 zgraditi s čim manj škode ter z namensko in učinkovito porabo denarja.
URŠKA SELIŠNIK
IZJAVA TEDNA
»Tu sem doma. Ljudje me poznajo in če me povabijo, se rada odzovem. Tu je moje srce.«
Poslanka v Evropskem parlamentu Romana Jordan Cizelj o Latkovi vasi, Preboldu in celjskem območju
Po slabem letu Slovenijo spet prekrivajo divja odlagališča
Z lanske čistilne akcije v Spodnji Savinjski dolini
Od lanske vseslovenske čistilne akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu očitno nismo prav veliko odnesli, saj so se v naravi od tedaj pojavila številna nova divja odlagališča. Društvo Ekologi brez meja bo zato letos posodobilo in nadgradilo prvi nacionalni register divjih odlagališč v Sloveniji, ki je nastal lani. Popis odlagališč bo predvidoma trajal od začetka marca do sredine aprila.
Trenutno je v registru po podatkih društva 13 tisoč lokacij divjih odlagališč, kar naj bi bila le tretjina vseh odlagališč. Register želijo zato posodobiti in dopolniti. Popis divjih odlagališč in izdelava sanacijskega načrta sta za občine in državo sicer po zakonu obvezna. Kljub
temu je revizija Računskega sodišča RS v letu 2009 odkrila, da nobena revidirana občina ni imela popolnega popisa svojih divjih odlagališč niti pripravljenega načrta za sanacijo divjih odlagališč. Popis odlagališč je namreč povezan z visokimi stroški. Enkraten popis vsega območja Slovenije in hkratna izdelava digitalnega registra divjih odlagališč bi državo in občine stala več kot deset milijonov evrov. V društvu Ekologi brez meja zato k sodelovanju pozivajo prostovoljce.
Ti lahko na spletni strani www.očistimo.si prijavijo divja odlagališča, lahko pa se prijavijo tudi za popisovalce odlagališč. Organizatorji v vsaki občini potrebujejo vsaj enega popisovalca, februarja pa bodo zanje pripravili tudi izobraževalne delavnice.
Divja odlagališča namreč ne kazijo le podobe narave, ampak predstavljajo tudi grožnjo zdravju ljudi in naravi ter onesnažujejo vire pitne vode, prsti in zraka.
BA
Foto: TimE (arhiv NT)
tednik
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Težave v celjski vrtnariji
Potem ko so zaposleni v Vrtnarstvu Celje že dlje časa z zamudo in po dogovarjanjih prejemali plače, naj bi jim decembrske plače izplačali do danes.
Del denarja za izplačilo zadnjih plač naj bi si sposodili od banke, del pa pridobili s prodajo stanovanja, seveda pa ostaja vprašanje, kako bo podjetje poslovalo naprej. Najstarejša celjska vrtnarija s 56 zaposlenimi, ki jo vodi Franc Zdolšek, tudi laški župan, je že nekaj časa v resnih težavah. Skoraj tretjino zaslužka namreč pridobijo v poslih z gradbeniki, za katere pa vemo, kako stojijo, tako da v vrtnarstvu ne vedo, kakšno bo letošnje leto. Samo SCT na primer jim dolguje 150 tisoč
Srečko Čater (foto: GrupA)
evrov. Nekateri težave pripisujejo tudi temu, da direktor kot župan pač nima dovolj časa za vodenje podjetja, v
katerem je prisoten dvakrat tedensko. Hkrati se tudi ve, da se Zdolšek zanima za odkup vrtnarije, katere večinski lastnik je Kmečka družba. Kot pravi Zdolšek, podjetje, razen ljudi in tradicije, ni veliko vredno.
Kaj več bo znano prihodnji teden po seji nadzornega sveta, na kateri mora direktor podati pisne predloge, kako bo rešil podjetje oziroma ga popeljal iz izgube. »Nadzorni svet direktorja že od novembra poziva, naj pripravi program, ki bo zagotavljal obstoj podjetja. Če programa do seje ne bo, ga lahko razrešimo,« je povedal Srečko Čater, ki v nadzornem svetu zastopa zaposlene.
US
Franc Zdolšek (foto: SHERPA)
Garant brez prvega
moža?
Po informacijah sindikalistov je predsednik uprave Garant Polzela Dragan Ma-njulov nadzornemu svetu ponudil odstop, ki pa ga nadzorniki včeraj še niso sprejeli. Zakaj je Manjulov ponudil odstop, zaenkrat še ni znano, polzelski Garant pa je vodil od leta 2008.
Podjetje Garant Polzela, ki je v večinski lasti celjskega Nivoja, manjšinska delničarja pa sta Alfa Holding in P33 Boštjana Marovta, za-
»Nimam komentarja,« je na vprašanja odgovoril Dragan Manjulov.
posluje 200 delavcev in je v proizvodnji ploskovnega pohištva največje v Sloveniji. Manjulov je v svoji poslovni karieri opravljal več vodstvenih funkcij. Med drugim je bil namestnik predsednice družbe kranjske tiskarne Gorenjski tisk. Neposredno pred prevzemom funkcije v Garantu je bil svetovalec uprave v GBD Borznoposre-dniški družbi Kranj. Vprašanj o podrobnostih odhoda ni želel komentirati.
US
Foto: TT
Že dvakrat prekinjena skupščina
Potem ko so decembra prekinili skupščino Zdravilišča Rogaška, je za 60 dni prestavljena tudi skupščina, ki je bila prejšnji teden prav tako prekinjena.
Na predlog Mateja Goričana so namreč prisotni delničarji sprejeli proceduralni sklep o prekinitvi skupščine za novih 60 dni. Razlog za tokratno prekinitev je tehnične narave, saj vpis novih delnic (skladno
z razmerji) še ni izveden, ter dogovori o dokapitalizaciji tudi niso še sklenjeni. Vodstvo zdravilišča je nameravalo z do-kapitalizacijo osnovni kapital družbe, ki znaša malo več kot milijon evrov in je razdeljen na skupaj 10.478 delnic, povečati za 1,28 milijona evrov na 2,32 milijona evrov. Povečanje osnovnega kapitala v višini 1,28 milijona evrov bi se izvedlo z izdajo 12.801 novih
navadnih prosto prenosljivih imenskih delnic, pri čemer bi bila prodajna cena ene delnice enaka njeni nominalni vrednosti, torej 100 evrov. Doka-pitalizacija je potrebna zaradi podhranjenosti družbe.
US
NA KRATKO
Prestavljen narok za Alpos
Celjsko okrožno sodišče je z 2. na 23. februar prestavilo narok za obravnavo ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave v šentjurskem Alposu.
Gre za obravnavo ugovora, ki ga je podal prisilni upravitelj Andrej Marinc, ki bo, če Alpos ne bo pridobil zadostnih sredstev, vztrajal pri ugovoru oziroma bo predlagal stečaj. Zdaj se je očitno pojavil še dodaten zaplet, povezan z lansko dokapitalizacijo Alposa, ki jo je izvedlo nekaj bank in Slovenska industrija jekla. Očitno se s takšnim načinom ne strinja eden bivših delničarjev Al-posa, družba Arcelor Mittal Ostrava. Čeprav je upravitelj Marinc opozoril na zaplete zaradi izključitve večine upnikov iz procesa dokapitalizacije, so v Alposu vztrajali pri neke vrste razlastitvi nekdanjih lastnikov. Takšen zaprt način dokapitalizacije naj bi namreč zahtevali glavni upniki, ki drugače ne bodo glasovali za prisilno poravnavo. Kot pravi Marinc, bi bil brez izvedene denarne dokapitalizacije stečaj Alposa neizbežen, s tem pa bi tudi spor zaradi udeležbe pri obravnavani dokapitalizaciji postal brezpredmeten. Sicer pa prisilni upravitelj še ugotavlja, da na tem področju ni ustrezne prave prakse.
O počitnicah do konca marca
Zimske počitnice, tokrat samo enotedenske, se približujejo, slovenski žičničarji pa še vedno glasno opozarjajo, kakšno škodo bo povzročila njihova združitev.
Letos bodo namreč počitnice po celi Sloveniji trajale samo en teden, medtem ko so bile v preteklosti razbite na dva tedna, ločeno za šolarje iz Ljubljane in Maribora ter iz preostale Slovenije. Velika škodo bo utrpel tudi Unior, izvršilni direktor Unior Turizma Damjan Pintar jo ocenjuje na 400 tisoč evrov. Kot kaže, bodo na ministrstvu za šolstvo prisluhnili opozorilom. V teh dneh namreč temeljito preverjajo vse učinke združitve zimskih počitnic. Če bodo ugotovili, da je sprememba šolskega koledarja povzročila negativne učinke, bodo počitnice znova ločili na dva tedna. Ustrezen sklep morajo sprejeti najkasneje do konca marca.
US
www.novitednik.com
Sonce za Konjičane
V Slovenskih Konjicah so uradno odprli največji tamkajšnji sončni elektrarni, ki sta na strehah športne dvorane ter Osnovne šole Ob Dravinji.
Elektrarni, ki imata moč porabi približno sto gospo-240 oziroma 140 kilovatov, dinjstev. Zgradila ju je druž-bosta na leto proizvedli toli- ba Bisol iz Latkove vasi, ki ko električne energije, kot je ji je občina podelila služno-
stno pravico za obdobje 20 let. Župan Miran Gorinšek
je v nagovoru ob odprtju elektrarn poudaril, da si je občina s podelitvijo služnostne pravice »zagotovila na športni dvorani novo strešno kritino z dodatno izolacijo«.
BJ
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
5
Mora kruh res biti tako drag?
Podražitve hrane postajajo plaz, ki mu ni videti konca. Čeprav nekateri v živilski industriji pravijo, da so za podražitve krive višje cene surovin, je vse več opozoril, da bodo od teh podražitev kmetje, torej proizvajalci, dobili najmanjši kos pogače. Veliko večjega si bodo menda odrezali v trgovinah. Poglavje zase so tudi plačilni roki, ki so nenormalno dolgi; po 90 dni in več. Očitno je po letih opozarjanj tudi država spoznala, da je končno čas, da se vključi v dogajanje in odpravi anomalije.
Tudi zato sta kmetijski minister Dejan Židan in gospodarska ministrica Darja Radie imenovala delovno skupino, sestavljeno iz predstavnikov pridelovalcev, živilske industrije, trgovine, potrošnikov, varuhov konkurence in akademske sfere. »Cilj je pripraviti kodeks pravičnih odnosov v verigi preskrbe s hrano, če pogovori s trgovci ne bodo obrodili sadov, pa naj bi jih država omejila z zakonom,« je povedal Srečko Čater, ki je kot predsednik Sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije Slovenije vključen v to skupino. »Po začetnem velikem navdušenju, tudi trgovcev, zadnje dogajanje kaže, da le-to krepko upada in da bodo z vsemi načini poskušali preprečiti regulativo, ki bi jim vzela monopolni položaj. Res je, da v Sloveniji potrebujemo svojo trgovino, hkrati pa tudi lastno primarno kmetijstvo in
lastno predelavo. Ne govorimo o prodaji in proizvodnji, temveč o proizvodnji primarne surovine, njeni predelavi v hrano in prodaji te hrane in v bistvu zahtevamo ureditev verige od njive do mize. Trgovina je samo del te verige in bo morala spoštovati pravila igre, kot jih spoštujejo ostali trgovci v Evropi.«
Ali dogovor ali zakon
Kot je pojasnil Čater, v Evropi poznajo ali dogovorno obliko, ki vsem v verigi zagotavlja preživetje, ali zakon. »V tem primeru država, kadar gre za prehrambene proizvode, uredi razmerja z administrativno regulativo
in kontrolo. Upam, da bomo v delovni skupini le dogovorili evropsko primerljiv model delitve novoustvar-jene vrednosti. Razmerje ne more biti po sistemu 30
0,18€ ali 15% I kmetu
0,26€ ali 21,7% mlinarju in peku
10,76€ ali 63,3% I trgovcu
Delitveno razmerje je preračunano na osnovi najboljših predpostavk: torej da je bila surovina plačana po maksimalni ceni in da za kilogram kruha, ki se v trgovini prodaja po 1,2 evra, porabijo 0,7 kilograma moke.
odstotkov primarni kmetijski proizvodnji in predelavi in 70 odstotkov trgovini. Evropa pozna sistem neto marž, kjer lahko trgovec v živilski industriji dobi maksimalno 28 odstotkov.«
Ob tem je Čater prepričan, da če bi se uspeli dogovoriti za pošteno delitev, zadnje podražitve ne bi bile potrebne, sploh pa ne v takšni višini. »Če se osnovna surovina, recimo moka, ki v končni ceni kruha predstavlja 15 odstotkov, podraži za desetino, bi to pomenilo samo 1,5-odstotka dražji kruh. V tem primeru bi bile podražitve za našega potrošnika bolj sprejemljive. Ampak podražitev surovine se pri trgovcu pomnoži s štiri, kar seveda prinese bistveno dražji kruh.«
Ni jih malo, ki se sprašujejo, če za ta nesorazmerja vemo od danes oziroma od zadnjih podražitev, ko se je prst uperil v trgovce. »Očitno imamo slab spomin, ampak ravno v Celju se je zgodil dovolj zgovoren primer. Ko
sogovornika med »našimi«. Tako so nas v Sparu Slovenija ob pojasnilu, da ima vsak trgovec v Cityju svojo cenovno / prodajno politiko, na katero recimo Citycenter Celje kot lastnik nakupovalnega središča nima vpliva, napotili k vodji Intersparo-vega megamarketa. Njegov odgovor se je glasil: »Žal zaradi službenih določil pristojnosti komuniciranja z javnostjo v zadevi ne morem sodelovati.«
Večkrat slišan argument je, da se trgovine ne tiče odnos med kmetom in predelavo. »Živimo v Sloveniji, kjer je živilskopredelovalna industrija servis primarni kmetijski proizvodnji. V funkciji zagotavljanja preži-
vetja, zagotavljanja samooskrbe in izkoriščanja naravnih danosti naj bi sodelovala tudi trgovina, ki pa te vloge noče prevzeti,« odgovarja Čater. »Delež samooskrbe je v Sloveniji s 87 padel na 32 odstotkov. Evropa nas opozarja, da smo na kritični meji in postajamo šibek člen. Res je, da je polovica hlevov praznih, da se niti solate ne splača pridelovati ... Ampak za to, da se nič ne splača, ni kriv kmet. Za to je kriva izključno in samo politika, ki je trgovini dovolila vzpostavitev monopolno-kartelnega položaja. In tudi zato je nujno treba urediti odnose.«
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
Od njive do mize -za vse pošteno
Posebna delovna skupina, v kateri je tudi sindikalist Srečko Čater, naj bi uredila razmerja v prehrambeni verigi
je prejšnji direktor Celjskih mesnin dvignil glas zoper takšno delitev, je takrat najboljši sosed vrgel Celjske mesnine iz Mercatorjevih trgovin, nato pa še drugi.
Celjski mladinski center ustanavlja
podjetje. Na ta način se bo gostinska dejavnost izvajala in vodila računovodsko ločeno od dejavnosti mladinskega centra, kar bo prineslo večjo transparentnost med javnim in tržnim deležem. Dobiček pa bo ustanovitelj namenil za izvedbo kulturnih prireditev in drugih razvedrilnih aktivnosti.
Soglasje za ustanovitev podjetja so v torek MCC dali tudi celjski mestni svetniki. Mladinski center ima za pokrivanje začetnih stroškov poslovanja podjetja zagotovljenih 7.500 evrov.
BA
JZ Celjski mladinski center (MCC) želi kot edini družbenik po vzoru Osrednje knjižnice Celje ustanoviti družbo z omejeno odgovornostjo za opravljanje gostinske, kulturne in razvedrilne dejavnosti.
Znotraj centra sicer že obratuje kavarna. Ta služi tudi kot podpora pri programu, ki ga izvaja zavod, čeprav primarno ni vezana na dejavnost mladinskega centra. Zaradi lažjega operativnega in bolj transparentnega delovanja so se v MCC odločili, da za opravljanje gospodarske dejavnosti ustanovijo
Zdaj že bivši varuh konkurence Jani Soršak je že povedal, da trgovci spoštujejo zaveze in da redno sporočajo podatke glede marž. Obstajajo pa menda indici, da so začeli dobavitelji usklajeno delovati nasproti trgovcem oziroma da se je predelovalski lobi organiziral in da zlorablja kmete, da bi zase pridobil del marže.
www.radiocelje.com
Kartelni dogovor je omogočil, da je zadeva ostala tako dolgo pod preprogo,« je omenil Čater.
V izračunih, ki so jih pripravili v sindikatu, so navedene tudi skrite bonitete, ki jih zahtevajo trgovci in so odštete od osnovne vrednosti produktov kot super rabati. »Za klik na miško, uradno pa za računalniško izmenjavo podatkov trgovci dodatno zaračunajo od 1 do 1,8 odstotka. Od pol do 2,5 odstotka zahtevajo kot prispevek za humanitarne dejavnosti, odstotke za prispevek za reklamo, ob čemer se dejanski stroški še prištejejo ...« je našteval Čater. »Seznam bonitet se nenehno dopolnjuje in spreminja, s posebno klavzulo pa je strogo varovana tajnost. Vpogled tretje osebe v takšno pogodbo je razlog za neposredno odpoved pogodbe trgovca.«
Vloga trgovine
Seveda trgovci trdijo, da izračuni niso pravilni, vendar se je zaustavilo pri iskanju
UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
šola prijaznih ljudi
ZA ZNANJE JEZIKOV
•	SPLOŠNI TEČAJI ZA ODRASLE
•	INDIVIDUALNI TEČAJI IN TEČAJI PO MERI PODJETIJ •TEČAJI PRIPRAVE NA MATURO IN RIC/FCE/PET IZPITE
•	IZPITI: - TUJI JEZIKI ZA ODRASLE - RIC (februar, junij)
- SLOVENŠČINA KOT TUJ JEZIK (februar, april, junij)
NOVO: BREZPLAČNE PREDSTAVITVENE URE ANGLEŠČINE (9.2.), NEMŠČINE (10. 2.) IN ITALIJANŠČINE (9. 2.) Pokličite nas na in se prijavite!
ZA VSAKOGAR NEKAJ
•	RAČUNALNIŠKI TEČAJI IN ECDL IZPITI
•	NPK: SOCIALNI OSKRBOVALEC, IZDELOVALEC SPLETNIH STRANI..
•	TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIG (začetni, nadaljevalni)
•	TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNA, RETORIKA
•	PLESNI TEČAJI ZA ODRASLE, AEROBIKA, VADBA ZA FIT TELO/ZA PREPREČEVANJE 0STE0P0R0ZE
ZAČETNI/NADALJEVALNI TEČAJ FOTOGRAFIJE
ROK ZA PRIJAVE V TEČAJE JE 11. 2. 2011
SREDNJESOLSKI PROGRAMI
INFORMATIVNI DAN 2. 2. OB 17. URI
Za več informacij obiščite www.upi.si ali pokličite na 713 35 50.
6
AKTUALNO
NOVI TEDNIK
Obrtniki dvigujejo glas
Tudi s Celjskega opozorila, da država mora urediti plačilno nedisciplino in sivo ekonomijo
»Če je hudo, sprašujete? Ko enkrat vrata zapre 11 tisoč obrtnikov in podjetnikov, delo pa izgubi 36 tisoč ljudi, je verjetno zelo hudo,« je pripoved o stanju med obrtniki začel predsednik konjiške obrtno-podjetniške zbornice Marjan Borovnik, ki kot krovec obrtniški kos kruha pozna tudi v praksi. »Pol stoletja nismo dvignili glasu, ampak marca, ko napovedujemo državljansko nepokorščino, bo vroče. Ne prosimo za delo, zahtevamo samo red.«
Mnogi opozarjajo, da je najhuje v gradbeništvu. Veliki se sesipajo kot domine, posledično so na udaru manjši, ki jih včasih niti ne vidimo. Dejstvo pa je, da je z gradbeništvom tako ali drugače povezanih ogromno obrtnikov in podjetnikov. »Kriza je najprej udarila v
Marjan Borovnik je tudi podpredsednik sekcije krovcev in kleparjev pri OZS.
avtomobilski industriji. Zdelo se mi je, da se to nas ne tiče. Samo mesec, dva, pa je udarilo tudi po nas. In zdaj se dogaja, da zaposleni, ki so se včasih jezili, ko so morali delati ob sobotah, danes
sprašujejo, zakaj ni sobotnega dela.«
Borovnik, podobno kot drugi slovenski obrtniki, pravi, da jih najbolj mučita plačilna nedisciplina in siva ekonomija. »Pa ne, da vlada
problem sive ekonomije rešuje tako, da sosed sosedu ne bo smel kidati snega. Huje je to, da ljudje, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, delajo na črno. Vem, da nekateri prevzamejo gradnjo cele hiše, hkrati z zavoda dobijo tistih 350, 400 evrov, nam pa ustvarjajo konkurenco in seveda ne plačujejo dajatev. Znano je, da se tretjina del v gradbeništvu izvrši na črno, zaradi tega dela pa država ostane brez 10 milijonov evrov. To bi morali urediti,« je nizal Borovnik znane podatke, ki so jih tudi vladi predstavili v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). »Če mi zamudimo s prispevki, smo v istem mesecu blokirani, veliki pa po več let ne. Zahtevamo le normalne pogoje za delo. Nič drugega.«
Borovnik je obrtnik že 25 let. Ampak tako, kot je zdaj, ni bilo še nikoli. »Ko sem začel delati, se nisem zanimal, če bom dobil delo tudi plačano. Danes me boli glava, ko podpisujem kakšno pogodbo - in glava me boli, dokler dela ne opravim, še bolj pa potem, ker velikokrat ni plačano. Ampak v tej Sloveniji ljudi to ne zanima. Cel halo je, če SCT odpusti 200 ljudi, v naši branži pa je brez dela ostalo tisoče ljudi, pa se to sploh ni vedelo. Tako da če obrtniki
zdaj ne bomo dvignili glasu, ga čez leto, dve leti ne bomo več mogli, ker nas ne bo več. Da po pravici povem, me takrat, ko smo se odločali za večje naložbe, ni bilo strah. Danes me je. In to zelo. Večja kot je pogodba, hujši je strah, ker nikoli ne veš, kdaj bo plačano.«
Se sploh splača delati?
Zaradi vsega opisanega obrtniki in podjetniki od države zahtevajo, da uredi plačilno disciplino, zakonsko določi 30-dnevni rok za plačila in da zatre sivo ekonomijo. »Ne zahtevamo nič nemogočega. Ampak nekateri se sploh ne zavedajo, kako resno je. In bojim se, da nas najhujše šele čaka,« pravi Borovnik. »Znižali smo cene, kolikor je šlo, nižje ne moremo. Dogaja se, da niti materiala ne moremo kupiti in seveda se vprašaš, če se sploh splača delati, ko pa ustvarjaš minus.«
Seveda vemo, da ni malo ljudi, ki obrtnikom dobesedno privoščijo. »Ampak niti eden obrtnik ne dela po osem ur. Sam delam po 12 ur in več, in podobno je z ostalimi. Tisti, ki ni delal, nima nič, seveda pa se je nekaj obrtnikov razvijalo - in normalno da to ljudem ne paše. Nekateri bi še danes najraje videli, da bi
s >biciklom robo furali<. Ampak to se vseskozi dogaja. In kljub temu sem bil nekdaj ponosen, da sem obrtnik. Danes me je tega sram.«
Sicer je Borovnik omenil še kar nekaj drugih težav, s katerimi se obrtniki srečujejo v praksi. »Enkrat se bo treba v resnici zmeniti, udariti po mizi in nič več delati v rokavicah.« Tudi v ukrepe, o katerih so v tem tednu razpravljali v ministrstvu za gospodarstvo, včeraj pa jih pokomentirali v OZS, Borovnik ne verjame preveč. Da jim sprva niti niso hoteli prisluhniti, da očitno poslanci zahtev sploh niso prebrali, da se do njih država dokaj mačehovsko obnaša, da ... »Če ne bodo sprejeti naši predlogi oziroma zahteve, se pripravljamo na velik protest v marcu. Sam mislim, da država ne bo rešila tega položaja. Težko verjamem, da bo imela posluh za izredno stanje v gradbeniški in avtoprevozniški dejavnosti. Ne bi želeli obremenjevati nikogar, ki se ga obrt ne tiče, ampak bojim se, da drugače ne bo šlo. Vendar če lahko gredo vsi sindikati na ceste, lahko tudi mi dvignemo glas. Kaj naj drugega? Ne borim se zase, zame je prepozno, ampak rad bi, da bi sinova delala naprej.«
URŠKA SELIŠNIK
Vrata (še) niso zaprta
Obrtniki še niso zadovoljni z odzivom
vlade
Na glasne zahteve obrtnikov se je v začetku tedna odzvala vlada, ki se je opredelila do ključnih zahtev OZS. Obrtniki se z nekaterimi vladnimi predlogi strinjajo, na nekatere rešitve še čakajo, glede nekaterih zahtev, kot je in-solvenčna zakonodaja, pa še niso povsem zadovoljni.
Sicer ostajajo v dialogu s predstavniki vlade, kljub temu pa nadaljujejo z dejavnostmi za državljansko nepokorščino. To bodo izvedli, če do sredine marca zakonske spremembe za izboljšanje poslovnega okolja ne bodo sprejete. »Stvar je prišla do vrelišča,« je včeraj ocenil predsednik zbornice Štefan Pavlinjek in dodal, da je poslovno okolje v Sloveniji neznosno. Država mora zato po njegovi oceni ustvariti dobro poslovno okolje. »Hočemo dobro slovenskemu gospodarstvu - malemu in velikemu.« Da vrat še niso zaprli, je povedal tudi predsednik upravnega odbora Štefan Grosar.
»Vzemite račun«
Obrtniki zahtevajo premike pri odpravljanju plačilne nediscipline, sive ekonomije, podaljšanje ali primerno spremembo zakona o delnem povračilu nadomestila za plače, spremembo pokojninske zakonodaje ... Pri zahtevah za izboljšanje plačilne nediscipline, ki je trenutno največji problem slovenskega gospodarstva, je najmanjši posluh pokazalo ministrstvo za pravosodje, ki je v celoti zavrnilo predloga OZS po ukinitvi instituta prisilne poravnave in drugačni sistemski ureditvi zaščite pravic malih upnikov.
Na veliko razočaranje OZS je ministrstvo za finance zavrnilo zbornični predlog »vsak račun šteje«, s katerem bi na novo uredili obdavčitev dohodkov državljanov, in sicer po načelu, da je vsak evro obdavčljiv, razen v primerih, ko se njegova poraba izkaže z verodostojno listino, npr. z računom, pogodbo . Prepričani so,
Po podatkih OZS je bilo lani iz registra izpisanih 6.471 obrtnih obratov. Od tega največ, 2.381, v gradbeni dejavnosti, v storitveni 1.681, prometni 713, v gostinski in kovinski pa številka presega 400 izpisanih obratov. V letu 2009 je prenehalo s poslovanjem 4.500 obrtnih obratov.
da bi s tem dosegli največje učinke v smeri zmanjšanja sive ekonomije, vendar je ministrstvo za finance predlog zavrnilo, kot pravijo, pa bodo preučili možnost ponovne uvedbe akcije »vzemite račun«, ki se je izvajala ob uvedbi davka na dodano vrednost.
Kot so prešteli v vladi, so uresničili 18 zahtev obrtnikov, 36 pa jih je delno realiziranih. Nerealiziranih je ostalo 18 zahtev, za 19 pa je vlada presodila, da predlogi niso sprejemljivi.
Člani upravnega odbora so bili najbolj zadovoljni s predlogi ministrstva za finance, ki je že pripravilo predlog zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, ki bo uvedel najdaljši dovoljeni plačilni rok (za državne organe in lokalne skupnosti največ 30, za ostale pa največ 60 dni). Uzakonjen bo tudi obvezni večstranski pobot medsebojnih obveznosti. Predlog zakona vzpostavlja tudi javni register menic, ki pomenijo informacijo vsem udeležencem na trgu, da dolžnik ne izpolnjuje svojih obveznosti, bodočim pogodbenim strankam pa omogoča več varnosti pri poslovanju. Pozitiven premik je čutiti tudi na področju javnih naročil. V pripravi so namreč spremembe in dopolnitve zakona o javnem naročanju, po katerem izvajalci ne bodo smeli sklepati pogodb s podizvajalci, s katerimi so v lastniški povezavi, uvedla pa se bo tudi menica kot poseben instrument zavarovanja plačila podizvajalcem.
URŠKA SELIŠNIK
Dijaški dom ostaja brez vodstva.
O ravnateljici naslednji teden
Za včeraj napovedana seja sveta zavoda Dijaškega doma Celje je bila preklicana. Dodatnih pojasnil od vršilke dolžnosti ravnateljice Marije Kričej sicer nismo dobili, saj je bila včeraj odstotna, so nam pa s šolskega inšpektorata sporočili, da so v ponedeljek v domu opravili nadzor ter vršilko pozvali k preklicu seje.
Na podlagi prijave je republiški inšpektorat za šolstvo in šport v Dijaškem domu Celje pred dnevi tako spet opravil izredni inšpekcijski nadzor. V dijaškem domu so glede na prijavo pregledali dokumentacijo v zvezi s sestavo sveta zavoda in postopkom imenovanja ravnatelja ter ugotovili nepravilnosti. Spomnimo, da je inšpektorat lani julija že preverjal postopek razrešitve nekdanje ravnateljice Nataše Kajba Gorjup
in prav tako ugotovil nepravilnosti. Še en inšpekcijski nadzor so opravili v septembru glede imenovanje vršilke dolžnosti. Ker je to funkcijo Milena Čanžek že opravljala, je bila namesto nje zatem za vršilko imenovana Marija Kričej, ki funkcijo še opravlja. Čanžkova je lani tako spet zasedla mesto predsednice sveta zavoda, ta pa jo je kasneje po objavljenem razpisu izbral za novo ravnateljico Dijaškega doma Celje. Ministrstvo za šolstvo ji pozitivnega mnenja ni dalo. Uradni postopek imenovanja Čanžkove naj bi se izvedel do konca januarja oziroma na včerajšnji seji sveta zavoda. Po zadnjem nadzoru pa je inšpekcija vršilki dolžnosti predlagala, naj napovedano sejo sveta zavoda prekliče.
PM, foto: TimE
NOVI TEDNIK
AKCIJA
7
HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE
21 lanskih zmagovalcev je z voljo in s trudom doseglo uspeh in postalo lažjih za 292,5 kilograma ter obseg pasu zmanjšalo za 370 centimetrov. Na fotografiji skupaj s prim. Jano Govc Eržen, ki bo tudi letos vodila akcijo zdravega hujšanja.
Kilogrami, stop!
Objavljamo prvi kupon za sodelovanje v osmi sezoni akcije Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje
Leto je naokoli in ponovno bomo hujšali. Pred nami je osma sezona akcije Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. V teh letih smo pomagali več kot stotim pomoči potrebnim in ob koncu vsake akcije beležili uspehe. Ne le izguba kilogramov, največji uspeh je nov način življenja udeležencev. Zavedajo se, da za izgubo kilogramov ni čudežne diete, temveč le zdrav odnos do hrane in volja do gibanja.
dela potrebni motivacija in pozitivno mišljenje. Od njih samih pa je po akciji odvisno, kako uspešno bodo vzdrževali in izgubljali kilograme, da bodo ohranjali zadovoljstvo in zdravje. Bolezni, povezanih s prekomerno težo in z debelostjo, je v naši družbi vedno več. Mnogi si želijo, da bi imela država več posluha zanje ter da bi jih obravnavala podobno kot tiste, ki se bojujejo z odvisnostjo od alkohola, tobaka in drugih razvad.
Akcija zdravega hujšanja bo trajala štiri mesece. Prednost za sodelovanje v akciji bodo imeli tisti, ki nimajo večjih zdravstvenih težav in so sposobni sodelovati pri skupinski vadbi, njihov indeks telesne mase (ITM) pa je višji od 28. ITM izračunate tako, da kilograme delite z višino na kvadrat v metrih.
MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA, GrupA (Arhiv NT)
Akcijo Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje pripravljamo v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Celje.
Skupaj so udeleženci doslej izgubili okoli dve toni odvečnih kilogramov. Lanska skupina udeležencev je na primer
na začetku akcije, marca, skupaj tehtala skoraj dve toni, natančneje 1.973,9 kilograma. Po treh mesecih delavnic zdravega
Ime in priimek
Najuspešnejši lanski »hujšarji« so bili (z leve) Darinka Grgurič, Roman Podlesnik in Irena Banovšek.
Brez gibanja ni uspeha, za kar bodo ponovno poskrbeli v celjskem Top-fitu.
hujšanja so izgubili 292,5 kilograma. Najbolj uspešen med njimi je bil Roman Podlesnik. Na začetku akcije je tehtal 113 kilogramov, zaradi česar je bilo njegovo zdravje resno ogroženo. Po izgubljenih 23 kilogramih se je njegovo počutje izjemno izboljšalo, bil je v dobri telesni kondiciji in predvsem zadovoljen sam s seboj. To ugotavljajo tudi vsi dosedanji »hujšarji«. V času akcije jih k uspehu žene kolektivni duh, s pomočjo katerega lažje premagujejo kritične trenutke, ko se izgubljanje kilogramov ustavi in sta za nadaljevanje
Naslov
Telefon, starost, teža, višina Izobrazba
Ali imate kakšne zdravstvene težave?
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
8
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
»Videli bomo, kaj bo prinesel ukrep poenostavitve postopka za >uvoz< zdravnikov iz držav, ki niso članice Evropske unije. To je manever, s katerim bi lahko v relativno kratkem času ublažili pomanjkanje zdravnikov. Interes zdravnikov iz tujine, vsaj kar se tiče našega zdravstvenega doma, je izražen. Dobili smo kar nekaj prošenj, a gre za diplomante, ki jih čaka še 4 ali 5 let specializacije, takrat pa bodo že na voljo tudi zdravniki z ljubljanske in mariborske fakultete. Mi pa seveda potrebujemo in bi takoj zaposlili specialiste, ki bi lahko nemudoma začeli delati. Stalno imamo odprtih pet delovnih mest za pet specialistov družinske medicine, takoj pa bi zaposlili tudi dva pediatra.«
V velenjskem zdravstvenem domu bodo odslej svoje usluge nudili tudi specialisti iz slovenjgraške bolnišnice. Gre za prvi tovrsten dogovor o sodelovanju v Sloveniji.
Do specialistov v Velenju kar v zdravstvenem domu
S podpisom pisma o nameri bodo specialisti iz slovenjgraške bolnišnice del dejavnosti opravljali tudi v velenjskem zdravstvenem domu - Jože Zupančič: »Gre za pacientom prijazno rešitev!«
Pri sodelovanju slovenjgraške bolnišnice in velenjskega zdravstvenega doma - zaenkrat sta ustanovi podpisali le pismo o nameri, šele kasneje bosta sodelovanje formalno opredelili še z ustrezno pogodbo - gre za prvo tovrstno povezovanje v Sloveniji. Podobne prakse so sicer že dobro uveljavljene v tujini. Direktor velenjskega zdravstvenega doma Jože Zupančič meni, da gre za velik korak v korist pacientov, ki bodo tako imeli hitrejši in lažji dostop do specialističnih pregledov in diagnostike, hkrati pa meni, da bo skupna kadrovska politika privabila in zadržala tudi več v današnjih časih tako krvavo zaželenih in iskanih zdravnikov.
»Pobuda je prišla iz slovenjgraške bolnišnice in mi smo jo z veseljem sprejeli. Sodelovanje smo ponudili tudi bolnišnicama v Topolši-ci in Celju, gre pa konkretno za storitve, ki jih naveza s slovenjgraško bolnišnico ne bo zajela. Smo v fazi dogovorov, v dobro pacientov pa upam, da bomo uspešni,« je optimističen Zupančič glede pisma o nameri, ki so ga ob prisotnosti zdravstvenega ministra dr. Dorijana Ma-rušiča v Velenju podpisali prejšnji teden.
Tako bo slovenjgraška bolnišnica del specialističnih dejavnosti prenesla v Velenje. »To pomeni, da bodo zdravniki specialisti našim pacientom na voljo v našem objektu, torej v zdravstvenem domu. Začeli bomo postopoma in sproti ugotavljali, kako bodo zadeve šle v praksi. Prostorske stiske nimamo, saj se je pred kratkim iz stavbe izselil center za socialno delo, kar pomeni, da je na razpolago za najem ali nakup dodatnih 450 m2,« je pojasnil Zupančič, ki je prepričan, da so storili velik korak naprej. Najprej bodo v Velenju pacientom na voljo specialistične ambulante z internistično, s kardiološko, z gastroenterološko in nefrološko dejavnostjo, sodelovanje si obetajo tudi na
področju nevrologije. »V prvi fazi bomo začeli s funkcionalno diagnostiko, ki jo ima na razpolago velenjski zdravstveni dom in jo bomo dali na razpolago specialistom, v kasnejših fazah bomo opremo dopolnili, saj želimo, da se čim več postopkov diagnostike opravi v Velenju. Za nadaljnje diagnostične obdelave bomo sodelovali z bolnišnico, seveda v primeru, da bodo pacienti to želeli. Ta pot bo tako zanje lažja, racionalnejša in hitrejša,« napoveduje Zupančič.
Od osebnega zdravnika do specialista in preiskav
Kaj to sodelovanje med ustanovama konkretno pomeni za paciente velenjskega zdravstvenega doma? »Ko bo pacient prišel k svojemu izbranemu zdravniku in če bo ta ugotovil, da je potrebna napotitev k specialistu, mu ne bo treba iskati specialista v Celju, Slovenj Gradcu, Topolšici ali še kje drugje, ampak ga bo imel na razpolago v tej stavbi. V primeru, seveda, da se bo odločil, da koristi to uslugo. To namreč ni obvezno; vsak pacient ima prosto izbiro specialista kjerkoli v Sloveniji. Verjamem pa, da če bo pacient specialista obiskal v Velenju, bo
lažja tudi nadaljnja pot do diagnostičnih preiskav, v kolikor bi jih potreboval in če bi jih s tehnologijo, ki jo premoremo v našem zdravstvenem domu, ne mogli izvesti,« opisuje Zupančič.
Seveda so načrti glede sodelovanja med bolnišnico in zdravstvenim domom še bolj obširni. Po napovedih Zupančiča naj bi se lotili tudi skupnega izobraževanja kadrov in določanja kliničnih poti, kar pomeni, da bodo diagnostnični in terapevtski postopki še hitrejši in še bolj racionalni. »Sodelovali bomo tudi na raziskovalnem področju. Slovenjgraška bolnišnica dobro sodeluje z univerzo v Gradcu in medicinsko fakulteto, v te projekte se bodo prav tako lahko vključili naši zdravniki. Tako se bodo strokovno razvijali, dobili možnost pridobitve akademskih nazivov, kar je gotovo tudi način, da kolege zadržimo v svojem prostoru. Danes ob vsesplošnem pomanjkanju zdravniških kadrov to seveda ni samoumevno. Imeli bomo torej možnost skupne kadrovske politike za celotno regijo,
kar pomeni, da bomo lahko bolj uspešni pri privabljanju zdravnikov,« meni Zupančič. »Hkrati prisotnost specialistov pomeni, da bodo ti lahko nastopali tudi v vlogi kon-zultantov, ko se bodo naši zdravniki znašli v primeru, da bodo potrebovali nasvet. To spet pomeni hitrejše in pacientom udobnejše rešitve,« še dodaja.
Zdravstveno oskrbo rešujejo upokojeni zdravniki
Velenjski zdravstveni dom glede kadrov deli usodo ostalih domov po Sloveniji, ki je po številu zdravnikov na prebivalstvo že tako na dnu evropske lestvice. »Angažiranih imamo že kar 11 upokojenih zdravnikov. Samo lani so se upokojile štiri zdravnice, med njimi dve pediatri-nji, ena specialistka šolske medicine. Z vsemi smo se na srečo uspeli dogovoriti, da bodo delo opravljale še naprej, sicer bi pri nas ostalo kar 4.500 otrok brez zdravnika. Če tega dogovora ne bi bilo, ne vidim druge rešitve,« pravi Zupančič in dodaja,
da problem pomanjkanja kadrov ni nastal čez noč, da nanj opozarjajo že 15 let, a se nihče ni posebej ukvarjal s tem. Hkrati smo zašli v vsesplošno gospodarsko krizo, ki se odraža tudi v zdravstvu. Denarja za javne storitve, torej tudi zdravstvo, bo vse manj,« pravi Zupančič.
Prav zaradi tega, meni, bo treba poiskati in realizirati čim več možnosti sodelovanja in postopke s tem racionalizirati. »Že nekaj časa so aktualni pogovori o ustanovitvi urgentnega centra v Celju. V Sloveniji delujejo štirje takšni centri, gre pa za dobro obliko organiziranja, ki nudi bistveno kvalitetnejšo, hitrejšo in strokovnejšo
obravnavo akutno obolelih in poškodovanih pacientov, saj so diagnostične možnosti večje in vsi specialisti so v takšnem centru dosegljivi. Seveda je to mogoče in smiselno le v primerih, kjer so lokacije zdravstvenih domov in bolnišnic praktično skupaj. Govorim o primeru Celja in Slovenj Gradca. Velenje bolnišnice namreč nima, zato se želimo s tovrstnimi centri tesneje organizacijsko povezati, saj v tem vidimo številne prednosti. Treba pa bo tudi razbiti miselnost >vsak po svoje na svojem fev-du<, saj to omejuje razvoj,« še dodaja Zupančič.
POLONA MASTNAK Foto: TimE
s plinom in toplote
JI
Smrekaijeva 1, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno podjetje, d.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: ¡nfo@energetika-ce.si
Dekanijski utrip
Žalska dekanija je tudi letos izdala svojo brošuro. V njej je mnogo podatkov žalskih župnij, in sicer iz Gotovelj, Galicije, Griž, Petrovč, Polzele, Šempetra in Žalca.
Dekanija je bila ustanovljena leta 1975 in je ena od 11 de-kanij v celjski škofiji. V prvem delu brošure so predstavljene posamezne župnije z župniki, navedenih je veliko zgodovinskih podatkov, kdaj je bila katera župnija ustanovljena, kdaj so bile zidane župnijske cerkve ... V sklopu sodobnih podatkov so predstavljeni župnijski pastoralni in gospodarski sveti, ključarji, zborovodje, ministranti in organisti. V drugem delu je koledar vseh bogoslužnih in ostalih cerkvenih slovesnosti in dogodkov po župnijah, a tudi druge dejavnosti, kot so na primer priprave na zakon, krst otroka in drugo. Podatke je zbral in uredil dekan žalske dekanije Jože Kovačec, ki je tudi odgovoren za izdajo.
TT
Direktor Zdravstvenega doma Velenje Jože Zupančič
Ponavljajo razpis za direktorja občinske uprave
Občina Žalec bo morala ponoviti razpis za prosto delovno mesto direktorja občinske uprave. Razlog za razveljavitev razpisa je nepopolna objava pogojev za zasedbo delovnega mesta.
V pogojih so navedli le univerzitetno izobrazbo, ne pa tudi izobrazbe, pridobljene po prenovljenih bolonjskih študijskih programih. V občinski pravni službi so menili, da kandidati s končano izobrazbo v razmeroma novih študijskih programih nimajo dovolj izkušenj za zasedbo delovnega mesta. Pogoj za opravljanje funkcije je bilo namreč 7 let delovnih izkušenj. A v teh dneh so v teku postopki za razveljavitev in objavo novega razpisa. Rok za oddajo prijav je 3. februar. Zanimanje za delovno mesto je dokaj veliko, saj se je na razpis doslej prijavilo več kot deset kandidatov. Pričakujejo, da bo na ponovljenem razpisu prijav še več. Kot je znano, je funkcijo direktorja občinske uprave doslej opravljal Jože Golič, ki je obenem vodil oddelek za premoženje in splošne zadeve, kamor se zdaj vrača za polni delovni čas.	MJ
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Ena pomembnejših naložb celjske občine bo obnova Knežjega dvorca, za kar je občina pridobila tudi nepovratna sredstva v višini skoraj dveh milijonov evrov (okoli pol milijona bo za obnovo zagotovila občina). S tem denarjem nameravajo funkcionalno urediti prostore celotnega komunikacijskega stolpa in zahodnega trakta. Naložba vključuje še ureditev večnamenske multimedijske dvorane na zahodnem traktu, ki bo lahko služila tudi protokolarnim namenom, ter razgledne ploščadi na zgornji etaži komunikacijskega stolpa.
Celjski proračun ne odraža krize
Mestni svetniki v prvem branju potrdili letošnji proračun občine - Potrebnega več denarja za vzdrževanje šol in vrtcev - MOC se namerava zadolžiti še za 7 milijonov evrov
Mestna občina Celje letos načrtuje za slabih 59 milijonov evrov prihodkov ter dobrih 62 milijonov evrov odhodkov. Razliko v višini treh milijonov namerava pokriti z najemom dolgoročnega kredita. Čeprav je letošnji proračun v primerjavi z lanskim nekoliko skromnejši in je tudi manj investicijsko naravnan, so se svetniki strinjali, da je zastavljen realno, stabilizacijsko in varčno ter da ne odraža slike splošne finančne krize. Kljub temu so v njem predlagali nekaj popravkov.
V primerjavi z lanskim proračunom so načrtovani letošnji prihodki nižji za 11 odstotkov oziroma za 7,6
milijona evrov. Razlog za to je v dokončanju nekaterih naložb, ki jih je sofinancirala država, kar se posledično odraža tudi na višini predvidenih prihodkov v letošnjem proračunu, je pojasnil vodja občinskega oddelka za finance Sandi Sendelbah. Manj optimistična je občina letos tudi pri načrtovanju kapitalskih prihodkov, to je prihodkov od prodaje zemljišč in poslovnih prostorov v občinski lasti. Teh je bilo lani za 8,6 milijona evrov, letos jih načrtujejo za 4,8 milijona evrov.
Čeprav bo v letošnjem proračunu za naložbe namenjenih manj sredstev kot v preteklih letih, občino vseeno čaka kar nekaj dela. Med
ZBIRALNA AKCIJA: ZBIRAMO ZGODBE PRETEKLOSTI, SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI
Izvajalci: Andreja Džakušic, Simon Macuh, Iva Musovic
gunned
Oal i.2.d® 8.3.11
'Vabimo vas na čaj in domače kekse. Na druženje v udobnih foteljih. In na klepet o mestu. Našli nas boste v samem središču mesta, na Zvezdi (križišče Stanetove in Prešernove ulice),
VEČINFO: TIC Celje, Krekov trg 3, tel.: 03 42 87 936, 03 49 25 081, e-mail:tic@celje.si www.celeia.info
Naj se iz raztopljenega keksa ponovno rodijo zgodbe. V vonju čaja.'
Zavod Celeia Celje
Dneve kulture je omogočila
-0
Medijski pokrovitelj Dnevov kulture
Organizator Dnevov kulture
UV0DCE1EIACEUE I
Operacija se sofinancira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru programa INTERREG IVC

:=as- Otie:
lireflHEO ne
ne zadostuje niti za redno vzdrževanje šol, kaj šele za kaj več. Glede na to, da se je pred kratkim v OŠ Frana Roša zrušil strop in da se je nekaj podobnega med poletnimi počitnicami zgodilo tudi v OŠ Lava ter da je v Celju še nekaj šol, ki so potrebne obnove, bi bilo treba višino sredstev za njihovo vzdrževanje z vso resnostjo ponovno proučiti, so v en glas opozarjali svetniki. Urša Drugovič (Zeleni) je postregla z neuradnim podatkom, da naj bi samo obnova OŠ Frana Roša stala med 400 in 500 tisoč evrov. Sicer natančna vrednost sanacije te šole še ni znana. Svetniki so tudi predlagali, naj se opravi strokovni pregled ogroženosti šolskih in vrtčevskih objektov v Celju in s tem poskrbi za varnost otrok. Prav tako je po njihovem mnenju treba okrepiti ukrepe za izboljšanje prometne varnosti v okolici šol in vrtcev.
Svetniki so opozorili še, da je treba več denarja zagotoviti tudi za gasilsko dejavnost, mestne četrti in krajevne skupnosti, vzdrževanje cest ... ter predlagali, da se do druge obravnave proračuna
Mestna občina se namerava letos še dodatno zadolžiti. Njen dolg je 31. decembra lani znašal 16,7 milijona evrov. Z reprogramiranjem obstoječih kreditov oziroma s podaljšanjem odplačilne dobe s sedanjih deset na 15 let bi se občina lahko dodatno zadolžila za 7 milijonov evrov. S tem bi pokrila letošnji proračunski primanjkljaj v višini 3,2 milijona evrov, povečala kapitalski delež v družbi TRC za milijon evrov ter odplačala glavnice že najetih kreditov pri poslovnih bankah za 2,7 milijona evrov. »Zadolževanje se s tem na daljši rok povečuje, a ne obstaja nobena bojazen, da bi se občina zadolžila več, kot ji dovoljuje zakonodaja,« je poudaril Sandi Sendelbah. Nadzorni odbor občine tej za prihodnje leto priporoča načrtovanje in realizacijo vsaj tolikšnega letnega proračunskega presežka, ki bi pokril letno odplačilo glavnice najetih dolgoročnih kreditov, da bi občina lahko začela zmanjševati skupni obseg zadolževanja.
prouči možnost oblikovanja sklada, v katerem bi občina skupaj z Nepremičninami in lastniki sofinancirala obnovo dotrajanih fasad v starem mestnem jedru.
Župan Bojan Šrot je obljubil, da bodo predloge
in pobude svetnikov poskušali vključiti v proračun, čeprav bo vsem apetitom težko ustreči, kot se je izrazil svetnik Emil Kolenc (DeSUS).
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA (arhiv NT)
IZJAVA TEDNA
»Upam, da v svetniški skupini Zares niste imeli težav s poenotenjem stališč glede proračuna.«
Župan Bojan Šrot svetniku dr. Branku Lobnikarju, edinemu predstavniku stranke Zares v celjskem mestnem svetu
večje naložbe sodijo gradnja novega vrtca na Dolgem polju, obnova Knežjega dvorca, odvajanje odpadnih voda na območju Šmartinskega jezera, gradnja Bežigrajske ceste ter začetek obnove starega mestnega jedra.
Več za vzdrževanje in obnovo šol
Svetniki so imeli na predlog proračuna kar nekaj pripomb. Opozorili so, da je treba več sredstev zagotoviti za vzdrževanje in obnovo celjskih osnovnih šol in vrtcev. 50 tisoč evrov, kolikor je v predlogu proračuna načrtovanih za investicijsko vzdrževanje desetih celjskih šol, je namreč po mnenju svetnikov premalo. To po njihovem
\ \ [i i //
V šoli so čez konec tedna uspeli sanirati učilnico, pregledali so ostale prostore ter na ta način zagotovili nemoteno izvajanje pouka.
Ne le strop, čaka jih šola
V Osnovni šoli Frana Roša v Celju so po nesrečnem dogodku v začetku meseca, ko se je v fizikalni učilnici zrušil strop, doslej uspeli sanirati ostalih nekaj učilnic in kabinetov. Čaka jih temeljita obnova vseh šolskih prostorov, za katere v šoli in na Mestni občini Celje še ne vedo, kdaj se bo začela.
Šolski strop je popustil ravno tam, kjer je bila nekoč svetlobna kupola, ki so jo ob sanaciji strehe prekrili s strešno kritino in zaprli z opažem. Gradbeni delavci so naslednji dan začeli s popravili in pregledali ostale učilnice ter preverili, ali je gibanje v njih varno. V šoli so uspeli sanirati učilnico, pregledali so ostale prostore ter na ta način zagotovili, da je pouk nemoteno potekal
dalje. V naslednjih dneh so se lotili obnovitvenih del tudi v ostalih prostorih. Obnovili so strope in luči v petih učilnicah in štirih kabinetih. Šola je stara dobrih 30 let in potrebuje celovito obnovo.
»Kako bo z nadaljnjimi deli, se pozanimajte pri naročniku del, Mestni občini Celje,« je bila v telefonskem razgovoru skopa ravnateljica Mojca Kolin. Točnega odgovora glede začetka obnove ne vedo niti na mestni občini. Več o tem naj bi bilo znano marca, ko bo sprejet občinski proračun, v katerega bo treba uvrstiti sredstva za obnovo stropov in luči v šoli. Pričakovati je, da se bodo dela izvajala v času poletnih počitnic, ko v šoli ne bo učencev. Pri nesrečnem dogodku je nastalo za
5 tisoč evrov škode, celotna obnova šolskih prostorov pa naj bi po nekaterih ocenah znašala med 400 tisoč in 500 tisoč evri. Prav toliko, kolikor so lani v mestni občini skupaj namenili za investicijsko vzdrževanje in interventne investicije šol. Teh sredstev je bilo namreč 404 tisoč evrov.
Podobne obnove in sanacije kot pri OŠ Frana Roša so potrebne še vsaj štiri celjske osnovne šole, nič drugačno ni stanje v vrtcih. Splošno mnenje je, da je denarja za vzgojno-izobraževalne ustanove premalo. Občina sicer vsako leto namenja denar za obnovo in vzdrževanje šol in vrtcev, problem pa je očitno v slabih materialih pri gradnji le-teh. Ocenjujejo, da so otrokom najbolj nevarni vrtci in šole grajeni v 80. letih prejšnjega stoletja. Prav zaradi tega bo krivdo za porušen strop težko sploh komu prisoditi, čeprav se s primerom ukvarja policija.
MJ
Foto: TimE (arhiv NT)
10
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Rdeča nit Dnevov kulture v Celju bo razprava o oživljanju mestnega jedra s kopico na to temo ubranih kulturnih prireditev
O mestu skozi Pecho Kucho
Rdeča nit Dnevov kulture v Celju bo razprava o oživljanju mestnega jedra s kopico na to temo ubranih kulturnih prireditev
V torek se v Celju začenjajo letošnji Dnevi kulture, že tretji niz prireditev, ki jih ob slovenskem kulturnem prazniku s sodelavci pripravlja celjski zavod Celeia. Tokrat prvič so dnevom na pot zarisali tudi rdečo nit. Skozi kopico dogodkov, zlasti pa skozi javne demokratične in za vse odprte razprave po japonskem modelu Pecha Kucha, naj bi Celjani ob prazniku razmišljali o svojem mestu in njegovem jedru, o zgodbah preteklosti, sedanjosti in zlasti prihodnosti.
Pecha Kucha je oblika javne razprave, ki so jo razvili
Japonci, v zelo poenostavljenem prevodu pomeni nekakšen klepet na zadano temo. Posebnost je v tem, da lahko sodeluje kdorkoli, ki ima kaj o temi povedati in ki jo je sposoben predstaviti v 6 minutah in 40 sekundah. Časovni okvir narekuje računalniška power point predstavitev v dvajsetih podobah. Celjani se je lotevajo prvič in to z najbolj vročo temo zadnjih desetletij - oživljanjem mestnega jedra. Kako se te »misije nemogoče« lotiti? Kako ohranjati kakovost bivanja v mestnem jedru? Kakšna naj bo njegova funkcija? Kako v mesto privabiti več
ljudi? O teh vprašanjih želijo skozi Pecho Kucho razmišljati na več možnih načinov, od arhitekture do ekonomije, ekologije, turizma in kulture. Osrednji dogodek bo javna razprava prihodnji četrtek ob 19.20 v kavarni Hotela Evropa, na kateri bo sodelovalo osem povabljencev, od arhitektov do umetnikov in kulturnikov. In seveda javnost. Uvod v to razpravo bo dopoldanska Pecha Kucha mladih - predstavnikov treh osnovnih in dveh srednjih
šol, ki so se odzvali na pobudo in bodo razpravljali na isto temo.
Dogodka pa bodo podprli tudi drugače. Z večernim džez koncertom po javni razpravi Pecha Kucha. Z umetniško intervencijo Andreje Džakušič, Simona Macuha in Ive Muso-vic, ki bodo na zvezdi v torek in v sredo postavili nekakšno javno dnevno sobo in v njej zbirali zgodbe mimoidočih o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti mesta. Z odprtjem razstave Deset strateških vzi-dav v mestu Celje, ki bo predstavitev desetih projektnih nalog študentov arhitekture. S predstavitvijo zgodb taksistov, kot jih je v projektu Urbani fenomeni zbral Muzej novejše zgodovine. Nenazadnje - s petkovo osrednjo proslavo kulturnega praznika in sobotnim nekoliko drugačnim vodenjem po mestu ter nedeljskim po Starem gradu. Dogajanja bosta zaokrožila še dva likovna dogodka - odprtje razstave del Mateja Čepina in Tomaža Mi-lača v galeriji Račka (7. 2.) in odprtje razstave Javne zadeve (Public matters - Občinstvo šteje) v Galeriji sodobne umetnosti (10. 2.).
Če napovedanim dogodkom prištejemo še možnosti za brezplačni ogled celjskih kulturnih ustanov, lahko sklenemo, da bo v prihodnjih dneh v Celju živahno, zlasti pa ustvarjalno vzdušje. Če bo prineslo tudi kak premik v glavah odgovornih, kak pameten in uresničljiv predlog, kakšno vizijo, ki jo mesto nujno potrebuje, tem bolje. Da ne bomo načrtovali le zamenjave tlakov mestnega središča, si izmišljali novih parkirnih ovir in iskali večno nove najemnike že davno opustelih ali propadajočih lokalov. Bo Pecha Kucha naredila svoje?
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA (arhiv NT)
Vse dogodke v okviru celjske Peche Kuche bo mogoče spremljati v živo tudi preko spletne strani Zavoda Celeia Celje.
Obisk iz Nigerije
Upravno enoto (UE) Celje je v ponedeljek obiskal visok vladni predstavnik iz Nigerije, princ dr. Olandrewaju Tejuoso, ki je na strokovni ekskurziji po Evropi.
Gostu sta načelnik UE Damjan Vrečko (na sliki na sredini) in direktorica celjske občinske uprave Tina Kramer (druga z desne) predstavila delovanje UE Celje, sodelovanje lokalne in javne uprave ter
primere dobrih praks in ino-vativne pristope. Predstavnik nigerijske vlade je nad predstavitvijo poslovanja in primeri dobrih praks izrazil veliko zadovoljstvo in hvaležnost.
BA
Na podlagi 50., 60. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07) in 27. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) župan Mestne občine Celje s tem
JAVNIM NAZNANILOM
obvešča javnost o javnih razgrnitvah
•	dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega načrta za stanovanjsko gradnjo Babno Ložnica II
•	dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta Glazija - Garažna stavba Glazija
•	osnutka Sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje Prekorje in za območje Škofja vas
I.
1.	Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega načrta za stanovanjsko gradnjo Babno LožnicaJI, ki ga je pod številko projekta 09056 izdelalo podjetje Biro Žveplan d.o.o. iz Celje.
Ureditveno območje zajema parcele 1707, 1708/3, 1710/2, 1710/3, 1710/4, vse k.o. Medlog. Gradivo iz prve točke bo od 7.2.2011 do vključno 9.3.2011 javno razgrnjeno:
-	v prostorih Mestne občine Celje, soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje,
-	na sedežu KS Medlog, Babno 3a, Celje
Javna obravnava bo potekala 2. marca 2011 s pričetkom ob 16. uri v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje.
2.	Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta Glazija - Garažna stavba Glazija, ki ga je pod številko projekta 002/10 izdelalo podjetje Vizura Vitez d.o.o. iz Celja Območja obravnave so zemljišča s parcelnimi številkami 658/3, 658/9, 658/11, 658/13 in 658/18, vse k.o. Celje. Gradivo iz prve točke bo od 7.2.2011 do vključno
9.3.2011 javno razgrnjeno:
-	v prostorih Mestne občine Celje, soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje,
-	na sedežu MČ Slavko Šlander, Čopova ulica 25, Celje Javna obravnava bo potekala 2. marca 2011 s pričetkom ob 15. uri v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje.
3.	Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev: osnutka Sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje Prekorje in za območje Škofja vas, ki ga je pod številko projekta 75-2010 izdelalo podjetje Urbanisti d.o.o. Ureditveno območje zajema parcele 614/8, del 614/9, del 615/3, 615/4, 615/5 in 615/6, vse k.o. Arclin.
Gradivo iz prve točke bo od 7.2.2011 do vključno 9.3.2011 javno razgrnjeno:
-	v prostorih Mestne občine Celje, soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje,
-	na sedežu KS Škofja vas, Škofja vas 38, Škofja vas
Javna obravnava bo potekala 2. marca 2011 s pričetkom ob 14. uri v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje.
II.
V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 8.3.2011 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov prostor@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »Babno«, »Glazija« ali »Prekorje«.
Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.si/uprava/cgi/MOC.cgi in posredovala v sprejem.
Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani in posredovano v sprejem. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.
Celje, 25.1.2011
Številka: 35005-010/2006	Župan
3505-0005/2008	Mestne občine Celje
3505-0018/2010	Bojan Šrot
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
11
»Najbolj me jezi, da se z nami ni nihče pogovoril. Do marca lani, ko smo bili postavljeni pred izvršeno dejstvo, nas ni nihče niti pogledal. Nihče nas ni vprašal, če je naša zemlja naprodaj! Kot da pridem na občino, kupim načrt in gradbeno dovoljenje, se postavim na vaše dvorišče in oznanim - tu bom gradil hišo. Tako ne gre! Leto 1948 je mimo!« je bilo slišati med prizadetimi občani, ki jim bo bodoča šentjurska obvoznica bistveno spremenila življenje. Vseeno pa je težko pričakovana navezoval-na cesta med Dramljami in Črnolico v postopku tehničnega umeščanja v prostor v sredo preživela manj burno javno razpravo, kot je bilo mogoče pričakovati.
Nekajkratno opozorilo, da se obravnava snema, in predhodno srečanje župana mag. Marka Diacija z najbolj prizadetimi sta vsekakor imela pomirjujoč učinek, čeprav so nekateri težko skrivali prizadetost. Kot je znano, so še
pred dobrim letom potekale razprave o primernosti več različnih možnih tras, marca lani pa je občinski svet sprejel prvo predlagano t. i. modro različico kot temelj nadaljnjih postopkov. »Ko je postopek enkrat v tej fazi, župan in občina nimata več pristojnosti, da bi ga ustavila,« je povedal Diaci, ki je prisotne pozval, da si stopijo nasproti, poiščejo rešitve in iz situacije potegnejo najboljše, kar je mogoče. 32 milijonov evrov vreden projekt na dobrih osmih kilometrih bo tako šel svojo pot.
Dvom, da bo kdaj prišel na cilj, je znova izrazil predstavnik Civilne iniciative Kameno Andrej Jane-žič. »Korak nazaj je mogoč, pravne poti obstajajo, vsak občinski odlok je mogoče razveljaviti. Ampak s toliko nesoglasji na poti ta cesta ne bo nikoli zaživela. In tega ne bomo krivi mi s Kamena niti tisti iz Trnovca, ampak samo in izključno občina. Ustavilo se bo pri odkupu zemljišč in takrat bo imel
Hrana za zdravje
Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje ob dnevu brez cigarete pripravlja v ponedeljek od 10. do 13. ure v dvorani I. Osnovne šole v Žalcu delavnico o pomenu prehrane pri opuščanju in odvajanju od kajenja ter za boljši spomin.
Predavala bo živilska tehnologinja Marija Merljak. Ob tednu boja proti raku bo društvo naslednji petek, prav tako med 10. in 13. uro v dvorani I. OŠ, organiziralo tudi delavnico o vplivu prehranjevanja in hrane na razvoj nenalezljivih bolezni, kamor sodi tudi rak. Na delavnici bodo govorili o nenalezljivih boleznih in prehrani kot dejavniku tveganja ali zdravilu ter o boleznih sodobnega časa in težavah v duševnem zdravju.	MJ
»Lahko bi pokazal s prstom«
Se bo anonimnež smejal zadnji? - V Rogaški Slatini napovedani ovadbi zoper anonimnega prijavitelja
Predstavniki občine in Regionalne razvojne družbe Domžale so predstavili traso navezovalne ceste med Črnolico in Dramljami. »Postopkov za nazaj ne bom komentiral in obravnav ostalih tras, vključno z mojim predlogom, tudi ne. Nisem kriv, da je tako kot je, vendar zdaj poti nazaj ni,« je župan Marko Diaci na trdna tla postavil mnoge, ki so računali na radikalne ukrepe novega župana.
Zemljo raje »zapravdali« kot prodali?
Z javne obravnave umeščanja šentjurske navezovalne ceste - Župan mag. Marko Diaci: »Poti nazaj ni«
»Sem eden od štirih članov občinske volilne komisije v Rogaški Slatini, ki nam je novoizvoljeni župan za ponareditev volilnih rezultatov dal podkupnine v zneskih po 3.500 evrov. Podkupnino sem sicer vzel, vendar imam zdaj slabo vest.« Približno tako je sporočil Komisiji za preprečevanje korupcije anonimni klicatelj, domnevno iz Rogaške Slatine, ki je celo dodal, da je zaposlen v občinski upravi.
Se je sploh dobro zavedal, kako močan plaz bo sprožil?
O zadevi poročajo mediji, v različna preiskovalna dejanja je pritegnil nemalo kriminalistov, ki so celo šteli volilne glasovnice, na koncu koncev pa je Okrožno državno tožilstvo v Celju ugotovilo, da ni za sum podkupovanja nobene podlage. Kot prva očitna neresnica je bila že klicateljeva navedba, da je član občinske volilne komisije, ki dela v občinski upravi, saj ni med člani komisije nobenega, ki bi bil zaposlen v občinski upravi.
Znanih je vse več podrobnosti. Anonimni klicatelj je
gospod Artnak prav. Zavleklo se bo za pet, deset ali celo petnajst let.« Na Jožeta Artnaka, nekdanjega podžupana, pristojnega za ceste, so sicer letele mnoge kritike, a sam vztraja, da gre pri zaščiti kmetijskih zemljišč za sprenevedanje. »Še pred leti je bila kamenska dolina praktično zamočvirjena, že vsaj 30 let pa je namenjena natančno za to cesto. Poleg tega so bili vsi podpisniki iniciatve korektno obveščani in vabljeni na občino. A žal se vabilu ni nihče odzval.« Gozdna alternativa tudi po njegovem ne pride v poštev. »Strokovnjaki so zaključili, da bi bila taka cesta preveč strma in vijugasta, skratka neprimerna.«
Načeloma seveda ni nikogar, ki bi imel kaj proti cesti, ki je za Šentjur življenjskega pomena. Da je nihče ne bi imel pod svojim oknom, pa je tudi razumljivo. In ker prav dosti opuščenih območij nimamo, je jasno, da se pri takem projektu kolate-ralni škodi ne da izogniti. Po drugi strani mnogi v prodaji zemljišč vidijo dobro poslovno priložnost. Koliko je tistih, ki bi zemljo v resnici raje »zapravdali« kot prodali, je seveda vprašanje. V Civilni iniciativi Kameno so takšnih našteli 43, zagovornikom ceste pa se zdijo zares problematični le trije primeri. Edino, kar je jasno, pa je, da so nesoglasja voda na mlin države. V časih, ko tako ali tako ni nobenega denarja, bi bila ena cestna obveza manj, pač pravi blagoslov.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GAŠPER GOBEC
Predsednik občinske volilne komisije v Rogaški Slatini Milan Birsa (za govorniškim odrom), je občinskemu svetu v sredo poročal o postopkih po klicu anonimneža, da so volilne rezultate ponaredili. Z leve: župan mag. Branko Kidrič, ki bo prav tako vložil ovadbo, ter tajnica občinske volilne komisije Petra Gašparič.
15. oktobra med 12. in 14. uro klical Komisijo za preprečevanje korupcije vsaj dvakrat ter se kljub zahtevi ni hotel predstaviti. Kriminalistom, ki so med drugim na podlagi odredbe sodišča pridobili izpis telefonskega prometa, tega, kdo je anoni-mnež, še ni uspelo ugotoviti. O tem je na sredini seji občinskega sveta Rogaške Slatine svetnikom poročal predsednik občinske volilne komisije Milan Birsa, ki dela kot vodja Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju. Svetnikom je med drugim povedal, da bo skupaj z nekaterimi člani občinske volilne komisije vložil kazensko ovadbo ter sprožil kazenske postopke, da odkrijejo, kdo sploh je anonimni prijavitelj.
Ukrepal bo prav tako župan, mag. Branko Kidrič, ki ga je volilna komisija z ugotovitvami kriminalistične službe podrobno seznanila: »Po temeljitem pregledu to-žilskega spisa sem se zaradi tam zapisanih neresničnih in zlonamernih navedb - uperjenih zoper moje dobro ime - odločil, da vložim kazensko ovadbo za kaznivo dejanje krive ovadbe, zoper neznanega storilca.« In koga ima Kidrič na sumu? »Na osnovi do sedaj opravljenih razgovorov na to temo in in-dicev, ki so na razpolago, ter osebnih razmišljanj, bi lahko že danes s prstom pokazal na kakšno osebo. Ker nimam dokazov, tega ne morem,« pravi Kidrič, ki pričakuje, da bodo to namesto njega storili pristojni organi.
Bodo uradni organi zares lahko odkrili, kdo je anonimni klicatelj? Eni pravijo, da to v konkretnem primeru ne bo mogoče, in drugi, da to sploh ne bo posebej težko. Se bo anonimnež res smejal zadnji? V primeru, če ga bodo odkrili, se mu lahko na koncu celo zgodi, da bo moral na široko odpreti denarnico.
BRANE JERANKO
Preboldčani ponujajo roko Odelu Slovenija
Občina Prebold je sprejela sklep, s katerim bo podjetje Odelo Slovenija za eno leto oprostila plačevanja komunalnega prispevka. Občinski proračun bo zaradi tega prikrajšan za 240 tisoč evrov.
Podjetje, ki je v stoodstotni nemški lasti, se ukvarja z razvojem, s proizvodnjo in trženjem avtomobilskih delov. Proizvodne obrate je začelo postavljati kmalu po stečaju Tekstilne tovarne Prebold. Delo daje večjemu številu ljudi iz bližnje in daljne okolice. Zaposlitev so našli tudi številni delavci iz okoliških podjetij, ki so šla v stečaj. To ni prvi primer, ko občina podjetju ponuja roko v sodelovanje, pravi župan Vinko Debelak. »S takšnim načinom sodelovanja smo jih sploh lahko privabili v kraj. Želimo privabiti še katero od podjetij in posledično odpi-
rati nova delovna mesta v kraju. Vsako prosto delovno mesto je v teh časih izjemno dragoceno, čeprav se zavedamo, da pri tem ne gre za visoko tehnološko delovno silo,« pravi Debelak. Podjetje bo v tem letu svoje poslovne in skladiščne prostore dodatno razširilo na pet tisoč kvadratnih metrov. Proračunsko luknjo občine pa bo v prihodnje krilo s plačevanjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Je pa občina tovrstno pomoč ponudila tudi lekarni. V Zdravstvenem domu Prebold
novitedriik
poleg ostalih koncesionarjev namreč že nekaj časa deluje Lekarna Cvetka. Lastnica Cvetka Zelenc je dotrajane prostore lekarne pred časom povsem obnovila in vanje vložila lastna sredstva. Kot lastnica zdravstvenega doma se je občina odločila, da lekarno oprosti plačevanja najemnine za dobo enega leta. V zdravstvenem domu bo odslej začel delovati tudi nov zobozdravnik, prav tako koncesionar, ki bo nadomestil sedanjega, ki odhaja v pokoj.
MJ
www.novitednik.com
NOVI TEDNIK
12	PISMA BRALCEV
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
PREJELI SMO
Alma in Aleksa, prvi dami občine
Mag. Aleksa Gajšek Krajnc, dosedanja vodja kabineta župana Mestne občine Celje, odhaja, kot smo prebrali, na univerzo za tretje življenjsko obdobje, kar je le bolj prizanesljivo povedano, da gre v pokoj. A preden jo predamo postopni pozabi, v kakršno po sili tonejo upokojenci, moramo vendarle še na kaj spomniti. Da se bodo tudi meščani spomnili nanjo vedno, kadar bodo pred hotelom Evropa »srečali« Almo M. Karlin, ki je bila, mimogrede rečeno, že zdavnaj v Evropi. Prav gospa Aleksa ima veliko zaslug, da se je ob lanskem občinskem prazniku in ob 60-letnici svoje smrti Alma, ta svetovljanka, poliglotka in teozofinja, za vedno ustavila pred hotelom Evropa. S kovčkom v roki, kot bi se ravnokar vračala z ene svojih mnogih poti z železniške postaje v
-	kljub vsemu - svoje Celje. Umetnik Vasko Cetkovic, akademski kipar, ki je spomenik izdelal in ga poklonil (!) mestu, je nameraval Almo postaviti, kot da odhaja proti postaji, saj je nenehno odhajala v svet, župan Mestne občine Celje Bojan Šrot pa je pred postavitvijo izrazil željo, naj bo obrnjena proti mestu. Naj se vrača, saj jo Celje sprejema in ima za svojo. Zato je odkril spomenik s simpatičnimi besedami: »Dobrodošla nazaj v Celju!«
Kaj imata skupnega krasni Celjanki Alma in Aleksa? Zagotovo mene, Ano Četkovič
-	Vodovnik. Zaljubila sem se v Almin lik in nagovorila svojega soproga Vaska, da mi izdela Almo, nagrmadila sem mu knjige o njej, tako da je skrivnostna Alma vedno bolj prevzemala tudi njega in se začela izrisovati takšna, kot je danes pred hotelom Evropa z železniško postajo v ozadju. A je ne bi bilo, če ne bi v trikotnik Ana-Alma-Vasko vstopila še Aleksa in odigrala svoje odločilne »občinske« vloge.
Ob predstavitvi knjige Kolumbova hči avtorice Barbare Trnovec smo imeli prisotni v celjskem Narodnem domu edinstveno priložnost poslušati priznane strokovnjake, poznavalce in raziskovalce dediščine Alme M. Karlin, ki v nekaterih pogledih niso bili ravno enotni. Osebno mi je bila blizu interpretacija odnosa do Alme znane antropologinje dr. Svetlane Slapšak, ki je zavrnila razne konstrukte in dileme o tej veliki ženski. Pojasnila je, da je njena identiteta povezana z veliko lojalnosti in ljubezni do ljudi vseh vrst, kar lahko
razumemo tudi skozi teo-zofijo, ki ne daje prednosti nobeni veri. Bolj kot padajo meje v svetu in bolj kot se svet globalizira, ko bi torej še prej morale pasti meje v naših glavah, se mnogo Slovencev ob imenu Alma sprašuje, ali je bila Slovenka ali Nemka, saj je pisala v nemškem jeziku, ne poglobijo se pa v njeno literarno in etnološko zapuščino, v njeno dušo. Je bila res nominirana za Nobelovo nagrado? In če ni bila, kaj potem? In po dokončni vrnitvi domov je živela z žensko, kar mnogim v tej naši podalpski vasici buri domišljijo. Umrla je v revščini, njen skromen grob je na Svetini, Svetina pa je v Sloveniji.
Občudujem posebne ženske, vedoželjne in svobodne. Samozavestne in smele. Drugačne. Kakršna je bila Alma M. Karlin. Njena nomadska narava, podobna naravi Krištofa Kolumba, jo je vodila k odkrivanju razsežnosti zemeljskega in neskončnosti duhovnega sveta. Zato je danes smiselno utrjevati temeljne vrednote njenih sporočil s pogledom na možnosti duhovne globalizacije. Nepotrebno je oporekati »mitom«, ki nas k temu pozitivno spodbujajo tudi z lastnim zgledom.
Alma M. Karlin že dolgo kljubuje času. A ne le celjskemu, njena intelektualna širina prestopa meje celjskosti, v glavah in geografiji. Bila je in je ženska z velikim ž, kakršnega si zasluži tudi mag. Aleksa Gajšek Krajnc.
ANA ČETKOVIČ - VODOVNIK, Rogaška Slatina
Ob podražitvah kruha
Rad bi samo malo komentiral jadikovanja vpletenih pri podražitvah kruha. Udeleženci so (glavni): kmetje, kjer skoraj ni zaslužka, in ki počasi propadajo in se jim nič več ne splača, peki, ki jadiku-jejo, kako je moka draga, pa zunanji vplivi: krize, poplave in ostalo po svetu in hkrati vedo, da je cena pšenice pri štruci kruha le četrtinka cene, ter na koncu trgovci, ki si kljub »prodaji pod proizvodno ceno« vsako leto zgradijo po kakšen 1.500 kvadratnih metrov velik prodajni center. Kupil sem si »mašino za peko kruha«, saj ni važen tip, da ne bom delal reklame. Cena je malo več kot 50 evrov. Za hlebček kruha porabim 60 dag moke (ne 1 kg), 30 dag vode, kvas. Skupen strošek z elektriko je približno 0,60 evra. Verjamem, da je pri »serijski« peki cena še nižja! Pomeni, da sem ustvaril s »svojo peko« razliko za vsako štručko (okusnega) kruha približno 0,90 evra. Pri porabi ene štruce na teden sem si in-
vesticijo povrnil v enem letu (ker ima leto pač 52 tednov). V primeru, da bi mi štruca kruha zadostovala le za dva dni, bi se investicija povrnila v treh mesecih.
Predlagam, da še vedno kupujemo pšenico in jo zme-ljemo v slovenskih mlinih. Tako bi kupovali slovensko in podprli pridne kmete ter tako hkrati malo zmanjšali bogate zaslužke raznih lastnikov trgovin (Kdo je že najbogatejši Slovenec?) in »zahtevnih« pekov. Pogoltnost nekaterih je resnično neizmerna, malo je pa kriva tudi država, ki bi lahko (morala) omejiti marže pri osnovnih živilih. Pa brez zamere!
MIRAN PRISTOVŠEK, Šempeter
Dvajset let po tem
Z neverjetno naglico se približujemo 20. obletnici vojne za Slovenijo. Dolga in kratka doba, kakor za koga. Za tiste, ki so v tem obdobju na hitro in neupravičeno obogateli, verjetno čas prehitro beži. Nakopičenega bogastva tako ne bodo mogli nikoli zapraviti. Razen če bo Slovenija postala do te mere pravna država, da ne bodo lovili samo tistih, ki minimalno prekoračujejo hitrost v naseljih, in tistih malih s.p-jevcev, ki hirajo zaradi plačilne nediscipline in dobivajo s sodišč izvršbe, od bank pa opomine in blokiranje računov. Ko pa delavci ne dobijo nekaj mesecev osebnih dohodkov in se jim ne plačuje v pokojninski sklad, kaj šele da bi dobili kakšno plačano naduro, se pa za to praktično nihče ne zmeni. Plačilo nadur in dežurstev je v naši državi tako rezervirano izključno za izbrano in nedotakljivo elito. Vsi ostali morajo praviloma koristiti le ure. Tako žal pač je.
No, tistim, ki so že leta brez prave zaposlitve, pa čas sigurno ne dela v njihov prid. Moja soseda, ki je po poklicu šivilja, je preživela že sedem
stečajev. Začela je s celjskim Toprom, z Elegantom ... Do danes še ni dobila niti beliča odpravnine. Grenak priokus vsekakor ostane in človeku pusti določene posledice. Tiste tisoče evrov in celo milijonsko odpravnino pa si lahko razdelijo samo »zaslužni«. Svinjarija brez primere.
Skoraj 20 let že spremljam, kako želijo nekateri posamezniki spreminjati našo zgodovino. To je nezaslišano. Koliko kubičnih metrov zemlje so v teh letih prekopali, da bi našli čim več grobišč in dokazovali nedolžnost pobitih kolaborantov. Seveda je madež kolaboracije neizbrisen in nepopravljiv. Nekateri želijo ukiniti Slovensko vojsko. Zdaj ko je končno naša. Utapljamo se v aferah, korupciji, referendumih, interpelacijah, brezposelnosti, spletkah, neomejeni kraji družbenega premoženja in pohlepa, ki ne pozna več nobenih meja. Dostojanstvo malega človeka so uspeli poteptati do konca. Včasih sploh ne ločim in ne vem več, v kakšni družbeni ureditvi živim. Ko smo julija 1991 odložili orožje, smo bili ponosni, polni upanja, optimizma in hrepenenja po pravični, lastni in vsakemu državljanu prijazni domovini. Za marsikoga so že vsi ti upi zdavnaj pokopani. A nismo sanjali celo o drugi Švici?
Daleč od tega, da bi za vse krivil in obsojal samo sedanjo vlado. To se vleče praktično že od osamosvojitvene vojne. Nekateri takratni vodilni politiki so hoteli vse kar takoj razprodati tujcem. Za nacionalni interes je nekaterim prav malo mar, kljub temu da nam zdaj isti politiki vedno nakladajo pred volitvami o vseh mogočih vrednotah. Ponavadi so jih polna usta krščanskih vrednot. Zelo poceni besede in lepe za uho. Kako pa je v praksi? V teh 20 letih sem se naučil in spoznal ogromno stvari. Zanimivo je opazovati določene kategorije ljudi, ki
se na vse možne načine trudijo izstopati v naši družbi oziroma v novem »redu«. Najprej so vsi, ali skoraj vsi, ki jih poznam in imam v mislih, igrali tenis. Igrišča za tenis so po letu 1991 rasla kot gobe po dežju. To je šlo potem nekoliko iz mode in isti so si omislili motorne zmaje, nekateri so si nabavili tudi padala. Na vrsto so prišla terenska vozila, pa težka motorna kolesa in seveda navadna kolesa. Kdor ni imel vsega tega, ni bil »in«. Zadnjih nekaj let nisi veljal nič, če nisi šel vsaj dvakrat letno na morje jadrat. Vsi so jadrali - ali so na jadrnicah nekateri bruhali zaradi valov ali zaradi
Pritisk vode
Bralec iz Šentvida pri Grobelnem sprašuje, koliko mora znašati minimalen pritisk vode v gospodinjstvu, ki ga oskrbujejo s pomočjo komunalnega podjetja OKP Rogaška Slatina. Prav tako ga zanima, kaj v OKP storijo v primeru, če ima uporabnik nižji tlak vode od minimalnega, kot mora biti zagotovljen po standardih.
Miran Junež iz medobčinskega komunalnega podjetja OKP Rogaška Slatina odgovarja: »Po tehničnem pravilniku o javnem vodovodu je normalen obratovalni tlak za gospodinjstva znaša od 1,5 do 6,0 bara, odvisno od lege - lokacije objekta. Za objekte, kjer je tlak nižji ali višji od določenega, se v soglasju OKP k priključitvi predpiše ustrezna naprava, s katero se tlak zreducira oziroma poveča (hidrofor). Te naprave se morajo zmontirati za vodo-
alkohola, tega pa ne vem. So pa bili na jadranju. To šteje. Nekaj časa so vsi hodili tudi na bovling. Da se sprostijo menda od velikih naporov v službi. In zdaj, v zadnjem času, si pa tako pravi izmeček, če nisi član kakšnega jahalnega kluba in če ne jahaš. Vsi bi radi jahali. In čisto na koncu ne smem pozabiti na golf. Verjetno bi mi nekateri zamerili, če bi jih slučajno pomotoma izpustil. Saj če ga ne igraš in ne obvladaš, si pa tako popolna nepomembna »nula«.
SREČKO KRIŽANEC,
predsednik veteranov Občine Štore
merom na interni inštalaciji uporabnika in so last uporabnika.
V primeru obstoječega vodovodnega priključka, kjer je tlak izven območja, določenega s pravilnikom, se tak primer obravnava individualno. Pod tem se smatra, da se izvede analiza stanja ter izdela primerna tehnična rešitev ter se po dogovoru s stranko, z občino in nami pristopi k reševanju problema.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
Vpis
vzajemnih skladov
Odkup in prodaja delnic
□ DRI TELEFON
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
13
Sanjska stanovanja v Vojniški gmajni!
Vojniška gmajna, nov stanovanjski kompleks, nam ponuja užitek bivanja. Stanovanja, ki ob poplavi novogradenj na slovenskem trgu ponujajo zares kakovostno gradnjo, o čemer priča tudi podatek, da prav nihče ni našel stanovanja, ki bi bilo tako energijsko varčno, po nižji ceni. V pogovoru z direktorjem podjetja Mik Celje Francijem Pliberškom za vas odpiramo vrata Vojni-ške gmajne.
»Vojniško gmajno smo gradili tako, kot bi gradili zase. Zato smo uporabili naravne materiale, kot so opeka, kamen in les, kar pomeni, da je tudi manj sevanja. Materiali se zelo dobro zlijejo z okolico, zato objekt ne izstopa kot mnoge druge stavbe. Stanovanjski kompleks Vojniška gmajna je opečnate barve oziroma barve objektov v okolici. Je delno prekrit z razgibano poševno streho na leseni strešni konstrukciji z naklonom, z opečno kritino in delno z ravno streho, na kateri so nameščene zunanje klimatske naprave. Arhitekturna postavitev objekta je trikotna, severa pravzaprav ni, vsa stanovanja so orientirana na jug oziroma jugovzhod ali jugozahod. V stanovanjih je tako dovolj svetlobe, ne glede na to, katerega si izberemo. Naša stanovanja imajo v dnevnih prostorih okna od stropa do tal, kar pomeni, da pride v prostor veliko dnevne svetlobe, tako smo lahko tudi bolj povezani z zunanjim svetom,« predstavlja Vojniško gmajno Franci Pliberšek.
Objekt sestavljata dve lameli, in sicer lamela A z 41 stanovanji in lamela B z 9 stanovanji, etažnosti K+P+2N+M. Stanovanja so različnih prostorskih konceptov in velikosti. Celoten objekt je podkleten. V njem je 64 parkirnih mest, ima tudi shrambe, kolesarnice in inštalacijske prostore. Celotna nosilna konstrukcija v kleti in vse plošče so AB. Stene so zidane z po-rotherm opeko debeline 30 cm. Gradnja in tudi uporaba izbranih nadstandardnih materialov in stavbnega pohištva zagotavljata kar 45 odstotkov manj toplotnih izgub, kot je standard za tovrstne objekte.
Odlično je urejena tudi okolica. Stanovanja so namenjena tako starejšim, invalidom in družinam z majhnimi otroki ...
Pritlična stanovanja imajo svoje atrije, notranji prostor pa je namenjen tudi skupnemu prostoru za druženje. Uredili smo tudi otroško igrišče. Vsi vstopi so dostopni tudi in-
validom, narejene so invalidske zapornice. Notranjost je skonstruirana tako, da so hodniki široki od 150 do 180 centimetrov, kar pomeni, da če je potrebno koga pripeljati iz doma starejših občanov, ki je v neposredni bližini, ni težav, ne glede na to, katero stanovanje je posameznik izbral. Naša stanovanja lahko prevzamejo tudi vlogo varovanih stanovanj, saj jim dom omogoča 24-urno pogodbo o varovanju. Vsi prostori, od hodnikov do dvigala podjetja Otis, so nadstandardni in tako veliki, da gre popolnoma normalno v dvigalo bolniška postelja. Prav tako je to zelo dobro za mamice, ki jim vozičkov ni treba kupovati glede na velikost dvigal, saj so ta dovolj velika tudi za dvojčke. Za starejše, prav tako pa za vse mlade družine, je pomembno, da so v neposredni bližini šola, vrtec, knjižnica, vse rekreativne aktivnosti, trgovine, cerkev, zdravstveni dom, občina ... Objekt je lokacijsko tudi zelo primeren za sprehode. Vojnik pa je tudi znan po tem, da ima najčistejši zrak v Celjski kotlini po meritvah Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Južna stran bloka ponuja čudovit razgled na gozd, zahodna stran pa na središče Vojnika.
Za kupca je zelo pomembno, da so stanovanja opremljena nadstandar-dno, torej s klimatsko napravo, talnim gretjem, z
Franci Pliberšek, direktor podjetja Mik Celje, je Vojniško gmajno gradil, kot bi jo gradil sam zase.
Zelo pomembno je, da lahko kontroliraš lastno porabo energije. Da so v stanovanjih klime podjetja Daikin, ki spada v vrhunski razred, da se te ne vidijo na fasadi. Notranji prostori so opremljeni s keramičnimi ploščicami z odličnim dizajnom Valentino, v kopalnici je tudi talno gretje, prav tako smo vgradili ventilatorje, imamo tudi
kopalniško opremo Laufen. Gotov hrastov parket je klasičen, masiva, kar pomeni, da se da tudi 3- do 4-krat pobrusiti. Izrednega pomena je, da so vse stene med stanovanji iz opeke debeline 30 centimetrov, da je tudi zvočna izolacija zelo dobra. Imamo okna energetskega razreda A s troslojnimi stekli 0,6W/m2K izgube. Zelo
pomembno za stanovalca je, da so vse večje žaluzije in rolete na električni pogon. Vsi spalni deli so opremljeni tudi s komarniki. Vhodna vrata so protivlomna in protipožarna s petkratnim zaklepanjem. Vsa notranja vrata so visoka 210 centimetrov oziroma v zadnji etaži 230 centimetrov, tudi višina stropov je 265 centimetrov, v zadnji etaži pa 3 metre, da se da dihati v prostoru. Predvsem pa bi poudaril, da so naravni materiali tisti, ki odločajo o kakovostnem bivanju, torej kamen, opeka in les.
Prav tako so stanovanja energetsko zelo varčna!
Arhitekturna in funkcionalna zasnova kompleksa Vojniška gmajna je v prvi meri usmerjena v kakovost bivanja in energijsko učinkovitost objekta. Kljub velikim steklenim površinam, ki omogočajo večji stik stanovalcev z zunanjo okolico, spada objekt med visoko energijsko učinkovite gradnje. Gradnja in tudi uporaba izbranih nadstandardnih materialov in stavbnega pohištva zagotavljata kar 45 odstotkov manj toplotnih izgub, kot je standard za tovrstni tip objektov. Kljub temu, da zakonska obveza še ne obstaja, bo za objekt Voj-niška gmajna izdelana energetska izkaznica, iz katere bodo razvidni najpomembnejši kazalci rabe energije v stavbi in kakovost toplotnih lastnosti stavbe.
Vsak posameznik lahko vidi, koliko energije porabi. Vgrajene so plinske peči Wiesman. Skupni stroški so izredno nizki, saj tudi na hodnikih in v garaži na primer vgrajeni senzorji za vklop in izklop luči.
Pripravili ste tudi vzorčno stanovanje, ki je že opremljeno in tudi naprodaj.
Stanovanja so različnih kvadratur in so eno-, dvo, tri- in štirisobna. Imajo enostransko, nekatera pa tudi dvostransko osvetlitev. Vsa stanovanja v etažah in mansardah imajo balkon ali loggio, pritlična stanovanja pa imajo ograjene atrije s teraso. Da bi si kupci lažje predstavljali funkcionalno razporeditev in zasnovo stanovanj, smo eno stanovanje tudi opremili in predstavili primer dobro zasnovanega stanovanja, ki omogoča optimalno izkoriščenost danega prostora in kakovostno bivanje ter seveda prijetno počutje.
Še vedno pa tistemu, ki najde stanovanje enake kakovosti za nižjo ceno, slednjega ponujate brezplačno?
Akcijo smo naredili predvsem zato, da povemo strankam, da so to dejansko najboljša stanovanja. Vsi sicer oglašujejo, da imajo najboljša stanovanja, mi pa smo zato ponudili brezplačno stanovanje tistemu, ki bi našel bolj energijsko varčen objekt v Sloveniji po bolj konkurenčni ceni. Akcijo smo konec leta zaključili, brez da bi stanovanje podelili in prepričan sem, da se v Sloveniji še dolgo ne bo zgradilo stanovanje tovrstne kakovosti. Pri gradnji nas je vodila misel, da gradimo dom za stanovalce, katerim želimo zagotoviti kakovostno bivanje in ne kup razočaranj, potem ko bodo začeli v stanovanju tudi zares živeti. Da ne bo prihajalo do vlage, dvigovanj parketa in podobnih težav, o katerih se v zadnjem času veliko govori. Vsi papirji so urejeni, tako da ponujamo tudi garancijo, da je stranka kupila za svoj denar največ v Sloveniji.
ventilatorji v kopalnici, s sanitarno opremo višjega cenovnega razreda.
Celotna infrastruktura je nadstandardna, kar je mogoče tudi videti. Klančino v garažo smo s talnim gretjem ogreli, tako da imamo dostope v vseh vremenskih razmerah. Z avtomobilom se tako ne glede na vreme lahko pripelješ v garažo, ki je tudi naravno prezračeva-na. Z dvigalom lahko greš nato v svoje stanovanje.
Stanovanjski kompleks Vojniška gmajna ponuja užitek bivanja
14
KULTURA
NOVI TEDNIK
ZGODBE IZ KAMRE

:amra
www.kamra.si
Ob vhodu v mesto z ljubljanske strani je neposredno ob mitnici stal Hotel Mohr -Pri zamorcu.
»Kje so tiste gostilne, ki so včasih bile ...«
Celjski hoteli - Pri zamorcu (Hotel Mohr)
Že v vodniku po Celju iz leta 1875 srečamo v mestu pet hotelov, za katere pisec pravi, da sicer niso takšni kot dunajski, se pa odlikujejo po pozorni postrežbi, čistoči, udobni opremi in ugodni ceni. Do leta 1940 se je število hotelov v mestu in neposredni okolici povzpelo na devet.
Gostinska dejavnost na prostoru, kjer od leta 2005 stoji poslovno-stanovanjski objekt Maksimiljan, sega globoko v 19. stoletje. Prvotno stavbo je ob takratni Krekovi cesti postavil Jurij Balant leta 1850, leta 1862 pa je bila v njegovih prostorih ustanovljena znamenita Celjska narodna čitalnica. Leta 1887 je objekt kupila celjska nemška družina Skoberne, ga obnovila in povečala, tako da se je v naslednjih letih povzpel v nivo hotela.
Hotel, imenovan Pri zamorcu (Hotel Mohr), je bil znan po velikem senčnem vrtu, kjer sta bili urejeni dve kegljišči, po dunajski kuhinji
ter dobrem pivu in vinu po zmernih cenah. V posebni sobi hotela so sestankovala različna društva, v večernih urah pa so se tu zbirale stalne družbe. V dvorani stranskega poslopja so uredili prvo kinodvorano v mestu, uporabljali pa so jo tudi za številne koncerte. Po zadnji večji obnovi v letu 1931 je hotel premogel 15 sob s skupno kopalnico in angleškim WC ter je sodil v III. kvalitetni razred.
Maja 1945 je nova oblast hotel zaplenila, gostinska dejavnost v objektu pa se je ohranila. Gostilna Ojstrica,
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
OSREDNJA
JIZNICA Celje
O izgubljenih junakih
Jaz vas ljubim, nova premiera v SLG Celje, je poklon Čehovu in njegovemu orisu ljudi, izgubljenih v času
ki je na prelomu tisočletja ponovno delovala pod nekdanjim imenom Zamorc, se je celo razcvetela v pravo kultno shajališče mladih. Kljub živosti lokala, saj so bile v njem poleg gostinske dejavnosti tudi številne družabne in kulturne prireditve, in kljub historični vrednosti se objekt ni izognil rušenju. Sedanja gostinska lokala Sabroso in Populus v pritličju Maksimilijana sta sicer solidno obiskana, nimata pa prejšnje historične in družabne karizme.
Prihodnji petek bomo pozornost namenili Hotelu Mesto Dunaj (Hotel Stadt Wien), današnjemu Hotelu Evropa.
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo nocoj na Odrupododrom premierno odigrali lirično farso Jaz vas ljubim Antona Pavloviča Čehova in v priredbi ter režiji Nikole Zavišica. Četrta premiera sezone združuje Čehovovi enodejanki in dramatizirani kratki zgodbi.
Osnovna zamisel združitve dramatike - kratkih eno-dejank Medved in Snubač in dveh kratkih zgodb Šala in Žalost - je, da bi ustvarili intimno tragikomično igro, ki bi prikazala odlike Čehova kot proznega in dramskega pisca, zlasti njegovo globoko emotivnost, občutek za človeško trpljenje in prefinjen občutek za komičnost značajev ter situacij iz vsakdanjega življenja. Za mešanje kratke proze in dramatike se je režiser Nikola Zavišic odločil, ker ima Čehovova kratka proza enako emotivno in tematsko globino kot njego-
va dramatika. Dramaturška struktura se naslanja na zgodbo Žalost. V njej kočijaž vozi svojo kočijo po zasneženem Petrogradu in poskuša z različnimi strankami navezati pogovor, da bi jim razkril bolečino ob izgubi svojega sina. Stranke, ki jih prevaža, »odhajajo« v svoje zgodbe in nove dramske situacije.
»Ta ne povsem vsakodnevna mešanica tragedije, komedije in ironije se nenehno giba med valovi od pogojno rečeno žalostnega do pogojno rečeno smešnega oziroma farsičnega. Skušali smo narediti tisto, kar je Čehov hotel, torej da nismo patetični, ne preveč pametni, ampak da na preprost in normalen, življenjski, vesel in energičen način pokažemo življenje njegovih pretežno izgubljenih junakov. Vsem je skupno to, da so povsem izgubljeni v tem viharju, ki ga prinaša življenje, človek pa je v tem prepuščen sebi,
Predstavo Jaz vas ljubim so ustvarili režiser Nikola Zavišic (tudi avtor koncepta prostora in oblikovalec luči), prevajalec enodejank Mile Klopčič, prevajalka kratkih zgodb Tina Kosi, dramaturginja Urška Bro-dar, kostumografinja Maja Benedetti, skladateljica Sonja Lončar in lektor Jože Volk.
da se znajde, kot najbolje ve in zna. Iskreno upam, da bo naša predstava pokazala, da je res tako in da bo podprla to idejo Čehova,« je ob svoji prvi režiji v celjskem gledališču povedal režiser Nikola Zavišic. V Vojvodini rojen režiser je tudi oblikovalec svetlobe, vodja gledaliških delavnic, dramatik in dramaturg, ki je za svoje gledališko ustvarjanje prejel več kot 20 nagrad.
BRST
Foto: JAKA BABNIK
V predstavi Jaz vas ljubim igrajo Jagoda, Vojko Belšak, Igor Sancin, Andrej Murenc, Ana Ruter, Igor Žužek, Barbara Medvešček in (na sliki) Miro Podjed, Mario Šelih ter Tarek Rashid.
NE ZAMUDITE ...
Pogled na mesto, kjer je nekoč stal Hotel Mohr - Pri zamorcu.
... razstave likovne skupine Pro tem-pore, ki jo bodo odprli danes (petek) ob 18. uri v razstavišču Kulturnega centra
Laško. Pro tempore je neformalna kulturno umetniška skupina ljubiteljskih slikarjev, ki noče biti društvo. Kljub temu so izredno aktivni in praktično vsako leto pripravijo vsaj eno razstavo novejših del. Likovniki se tako po svojih izhodiščih kot po strokovnih in formalnih pa tudi tehničnih in motivnih izhodiščih med seboj zelo razlikujejo. Druži jih nagnjenje do neprestanega raziskovanja tako v tehnološkem kot v izraznem in moti-vsko tematskem oziru. Klasičnim motivom, kot so krajina ali veduta, tihožitja, figuralne kompozicije, sakralna in simbolna motivika, se pridružujejo raznovrstne asociativno abstraktne upodobitve, vendar z izhodiščem v naravi ali po navdihu iz stvarnega življenja. Najnovejša dela v Kulturnem centru Laško to dokazujejo. Skupino sestavljajo Vlado Ger-šak st. in ml., Jure Godec, Daniel Hrovat, Zoran Jošic, Drago Medved, Stane Petrovič Čonč, Božidar Ščurek in Ljuban Šega. To pot predstavljajo svojo tekočo likovno produkci-
jo, ki je, ob zmeraj bolj omejenih možnostih razstavljanja, dejansko najdostopnejši način komunikacije s kulturnim občinstvom. Vstopnine ni ...
... koncerta S Pihalnim orkestrom Celje po Evropi, ki ga orkester pripravlja danes (petek) ob 19. uri v celjskem Narodnem domu. Orkester se bo pod umetniškim vodstvom Nataše Aškerc predstavil s 13 skladbami različnih evropskih skladateljev. Pihalni orkester Celje deluje že 13 let, nastal je po združitvi dveh godb - Emo in ŽPD France Prešeren. Danes ima 42 članov vseh starostnih kategorij. V času obstoja so sodelovali na revijah, srečanjih pihalnih orkestrov in bili gostje različnim orkestrom po Sloveniji. Cilji Pihalnega orkestra so obeleževanje pomembnih dogodkov, med cilje pa zastavljajo tudi popestritev kulturnega življenja, god-beništva, glasbeno vzgajanje in vključevanje drugih ljubiteljskih zvrsti v njihovo delo (ples, mažorete, vokalni in instrumentalni solisti). Gostje koncerta bodo Ženski pevski zbor KUD Ljubečna ter Celjska folklorna skupina. Vstopnina 5 EUR ...
NOVI TEDNIK
KULTURA
15
Humor za večnost
Odličen kabaret Monty Python do solz nasmejal občinstvo
»Zmeri glej na življenje s svetle plati«, tak je, povzet po enem najbolj znamenitih songov legendarne britanske humoristične skupine Monty Python, tudi moto kabareta, ki so ga v okviru abonmaja Plus zavoda Celeia v Celjskem domu izvedli Nika Vipotnik, Kristjan Guček, Tomo Tomšič in Joži Šalej. Predstava Monty Python je bila ponoven dokaz iskrivega, docela svojevrstnega, z norčevanjem in s ščepcem ironije uveljavljenega humorja, ki ga je skupina Monty Python začela pošiljati v svet že pred 40 leti, pa je še danes izjemno svež, duhovit, večen.
Predstava v režiji Tijane Zijanič in ob prevodih Nike Vipotnik in Damjane Ken-da Hussu je žlahten kabaret
z elementi vodvila, pantomime in varieteja. Ura in pol skečev in songov je minila kot hip in dodobra nasme-
Živlenje včas ga špič'
de si jezen, ko hudič,
kolneš, ker u dreku obtičiš.
Dej, izšpukn', kar tepizdi,
ne žveč', rajš si zažvižgi;
sej ni slabo, še slabš bi lohka blo ...
Zaaato glej življenje s svetle plati. Zmeri glej na življenje s svetle plati.
jala občinstvo. In kar je njen največji dar - tudi zgolj rahlo skeptični so dvomili, da bodo Monty Python »zveneli« tudi v slovenskem jeziku. Pa so. Izvrstni prevodi skečev in songov so ohranili vso sočnost izvirnika, v narečno obarvanih prevodih pa več kot zgolj prepričali. Tipični montypytho-novski skeči, v katerih ni nič svetega in v katerih se norčujejo iz človeške topoumnosti, prevzetnosti, iz cerkve, medijev ..., so odlično prevedeni in neskončno zabavni. Od tistega, ko dva premožneža v »gatah« tekmujeta med seboj v pripovedovanju, kdo je imel bolj revno in nesrečno otroštvo, do prepira med papežem in Michelangelom o zadnji (ali predzadnji) večerji, pa onega o »žicanju« denarja za izumljanje novih načinov hoje na ministrstvu za čudno hojo do že prav znanstvene

analize nastanka gegov, ki so se začeli s spotikanjem, v bolj sofisticirani obliki nadaljevali s padci na bananinem olupku in se končali s tehnikami obmetavanja s smetanovimi tortami. Res - vrhunsko in zlasti smešno.
Predstavo dopolnjujejo večni in spet skrajno duhoviti
songi. Od hvalnice penisu do songa o Kitajčkih, pa songa o songu, ki je predolg in ki v dobrih treh minutah ne pove nič drugega kot to - da je predolg namreč, pa do hvalnice vsem oblikam kožnih bolezni in neverjetne ter nepozabne Na življenje vedno glej z vedre plati. Prav sklepni song pusti
veliko prostora za razmišljanje - vse v življenju je lahko smešno, če na to le pogledaš drugače - z vedre plati.
Ne bi nam škodilo, če bi se malo montyphytonovsko obnašali tudi sami. Vsak dan in v vseh življenjskih situacijah.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: TimE
Na Sprehode pod morjem
V teh dneh je mogoče oditi na Sprehode pod morjem kar v mestu pod Konjiško goro. V Slovenskih Konjicah se tako imenuje tridnevni mednarodni festival podvodnega filma in videa, ki so ga pripravili tretjič.
Osrednji dogodek bo jutri, v soboto, ko bodo v kulturnem domu od 18.30 vrteli filme iz Velike Britanije, z Madžarske, Nizozemske, iz
Italije in Slovenije, od koder bo na ogled na konjiškem kopališču posnet trening skupine potapljačev s poškodbo hrbtenjače. Slovenski film, ki ga je posnel Peter Lombar, je prejel nagrade na festivalih podvodnega filma v Beogradu in Marseillu. Zbrane bosta v soboto posebej pozdravila direktor moskovskega festivala podvodnega filma, ki je med največjimi na svetu, ter
direktor podobnega beograjskega festivala.
Predvajanje podvodnih filmov za osnovne in srednje šole se je začelo včeraj ter se nadaljuje danes. Ob 18.30 bodo kot festivalski spremljevalni dogodek projekcije in razstava fotografij treh avtorjev z njihovimi pogledi na Kubo. S Kubo brez cenzure se bo predstavil Arne Hodalič, s Podvodnim svetom Kube Ehidrich Perez Acosta-Macao ter s S-Kubo Miha Matavž. Na odprtju razstave bo v kulturnem programu z akordeonom nastopil Borut Mori.
BJ
Skromno, a ljubko in izdelano
Z otvoritvijo skromne, a ljubke razstave celjske študentke likovne umetnosti Ize Pavlina in s projekcijo filma Potepuški pes, kultnega japonskega režiserja Akire Kurosawe se je v sredo v Mestnem kinu Metropol začel teden, ki so ga s projekcijami šestih filmov iz avtorjevega najbolj plodnega obdobja posvetili temu velikanu japonske in svetovne filmske umetnosti.
Filme Akire Kurosawe prepuščamo tokrat filmoljubom. Opozarjamo pa na razstavo Ize Pavlina, ki se v svojih razstavljenih delih osredotoča predvsem na likovno izročilo tako
med filmskimi plakati. A videno obeta, da bo Iza, za katero je šele prvi semester študija likovne umetnosti, na naslednji razstavi v primernejšem razstavnem prostoru lahko pokazala veliko več. Že to pot je, za pozornega gledalca, veliko.
BRST, foto: SHERPA
Harlekin v Zagorju
Minulo soboto je bila v Zagorju že 5. revija klasično baletnih šol in društev RS. Revija, ki se je pred šestimi leti na pobudo Ane Vovk Pezdir začela v Celju, je bila sprva bienalna, zdaj postaja vsakoletno nepogrešljivo srečanje mladih učencev baleta in njihovih učiteljev. Revija nima tekmovalnega značaja; nastopijo lahko vse šole in društva klasičnega baleta, ki so sposobna pokazati znanje svojih učencev laični in strokovni javnosti.
Letošnje revije se je udeležilo 20 šol in društev za klasični balet iz vse Slovenije z 250 mladimi učenci klasičnega baleta. Celje so že petič zapored zastopale plesalke Harlekina - društva za umetnost plesa. V koreografiji Sanje Rehar Zimska etuda
in ob živi glasbeni spremljavi violončelistke Katarine Kozjek so zaključile revijo, na kateri je ob koncu Ana Vovk Pezdir podelila priznanja šolam, društvom ter koreografom.
Kot izjemno dobra novost v reviji se je izkazala gene-
ralka pred javnim nastopom. Na njej so bili kostumirani nastopajoči s svojimi mentorji gledalci v dvorani in z zanimanjem opazovali nastope drugih. Domov so lahko odšli s celovitim vtisom o ravni baletnega znanja v baletnih šolah in društvih v Sloveniji ter o svojem mestu v tej druščini.
AVP
Plesalke Harlekina, ki so nastopile v Zagorju.
www.hisakulture.si
priljubljenih japonskih risank. Le da ne svoj način, brez velikih japonskih oči, s precizno risbo in lobanjami, ki so glavni modeli njenih slik na tokratni razstavi. Iza Pavlina pravi, da je že v otroštvu rada gledala japonske risanke. »Zaradi njihovega specifičnega sloga je to močno vplivalo tudi na moje risanje. Japonski vpliv pa je tudi v tem, da uporabljam njihov medij - posebne flomastre, ki so jih odkrili pred nekaj leti.«
Izbirčni obiskovalci likovnih dogodkov bi rekli, da razstava Ize Pavlina to pravzaprav sploh ni, saj se njene detajlov in precizne risbe polne slike v Metropolovi avli kar izgubijo
Hispania
Četrtek, 3. 2. 2011, 19.30, Narodni dom Celje
Koncertnivečerob slovenskem kulturnem prazniku
Barbara Jernejčič Fürst, mezzosopran Žarko Ignjatovic, kitare, Kvintet Gamma
Cene vstopnic v PREDPRODAJI: 4 EUR (mladi), 10 EUR (člani DLU in upokojenci), 13 EUR (ostali) Predprodaja vstopnic: Kopirnica Tomi, Gubčeva 8, Celje (03 49 30 500, e-mail: kopirnica@t-2.net) Cene vstopnic na dan koncerta: 5 EUR (mladi), 12 EUR (člani DLU in upokojenci), 15 EUR (ostali)
Celje, mesto.
1451 - 2011 - 2571
medijska pokrovitelja:
' radioi

95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
16
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Dežela vzhajajočega sonca in zahajajoče ekonomije
Neformalno druženje po koncu predavanja
Čeprav se od daleč pogosto zdi, da je Japonska dežela, kjer se sicer precej dela in je vse ostalo urejeno, je to prej Potemkinova vas kot realna slika. Ko takole prebiram opise popotnikov v časopisih in komentarje na spletnih forumih o tej geografsko oddaljeni deželi, se včasih vprašam, če sploh mislimo isto državo.
Bo že držalo, da je Japonska nenavadna, da so vlaki praviloma točni in prebivalci prijazni, vendar je to precej poenostavljena slika dežele, ki je tako pisana, da jo je včasih z evropskimi očali nemogoče razumeti. Ali kot se je zapisalo Ervinu Hladniku - Milharčiču: »Moje razumevanje sveta se konča na meji med Iranom in Pakistanom. Na drugi strani stvari postanejo zares zapletene in težko razberljive.«
V	letu 2009 mi je uspelo pridobiti štipendijo japonske fundacije Jasso za enoletno raziskovalno delo na univerzi v Tsukubi, simbolično vsoto pa je primaknila tudi Občina Žalec. Samo mesto Tsukuba, eno štirih mest na Japonskem, katerega ime se praviloma ne zapisuje s kitajskimi pismenkami, ampak v hiragani, leži približno 60 km severno od Tokia in je nekakšno znanstveno središče dežele. Dokler Tsukuba leta 2005 ni dobila neposredne železniške povezave s predelom Akihabara v Tokiu, je vse od svoje ustanovitve sredi 70. let minulega stoletja veljala za precej odročno in posledično dolgočasno univerzitetno mesto, ki so ga zlobni jeziki poimenovali tudi riku no koto, kar bi lahko opisno prevedli kot mesto, ki leži bogu za hrbtom. Sama državna univerza je na Japonskem precej znana po svojih treh nobelovcih - kar je pohvale vreden dosežek, saj ima Japonska »samo« 19 nagrajencev, enega več od Avstrije - ter fakulteti za šport in menda najslabših študentskih domovih v celi državi.
V	družbi ščurkov in skupna kopalnica
Slednji so bili predvsem trn v peti nam, tujim študentom iz Evrope in obeh Amerik, malo manj pa azijskim, saj nam nikakor ni bilo mogoče pojasniti, zakaj si je treba sicer enoposteljno sobo deliti s ščurki. Odnos do njih je na Japonskem, vsaj po mojih izkušnjah, mogoče primerjati z našim odnosom do muh, saj si ob mojem negodovanju o njihovi prisotnosti pod, za in nad hladilnikom ter posteljo ni las belil pravzaprav nihče od domačinov, le mirno so odgovarjali s »takle mamo«. Če se je prisotnosti ščurkov v sobi le težko navaditi, se je skupnega tuširanja v sento,
javni kopalnici, precej lažje. In ko pozimi temperature v Tsukubi padejo do ničle, ste arhitektom študentskih domov precej hvaležni, da se po temeljitem tuširanju in vsakodnevnem pranju las - sam obreda nisem praktici-ral tako vestno, zato sem bil v njihovih očeh nedvomno precej zanemarjen - lahko namakate še v kadi s toplo vodo, ki ima okoli 35 stopinj. Seveda ne sami, ampak skoraj vedno v družbi nekaj domačinov in fantov iz drugih azijskih držav. Ter njihovih las in dlak, ki plavajo naokoli. Ko potem rdečekožni zapuščate skupno kopalnico, zaradi (pre) tople vode po nekajminutnem namakanju koža namreč precej pordeči, se lahko proti 200 metrov oddaljeni sobi odpravite tudi v natikačih brez nogavic in v kratkih rokavih, čeprav zunaj že vohate sneg v zraku. Telo je namreč pošteno ogreto. Trud se vam pošteno obrestuje, saj dlje časa kot zdržite, kasneje vas začne zebsti v le za vzorec izolirani sobi.
Tegobe v zvezi s tuširanjem; sento namreč obratuje le med peto popoldne in polnočjo, med počitnicami pa še manj; mrzlo sobo, poleti pa (pre) toplo in vlažno, da vam zleze plesen celo na glavnik, so ob ponavljanju mantre »kaj mi je tega treba bilo« precej uspešno zdravili obiski Tokia, pogosto začinjeni s pivskem druženjem, imenovanim nomikai.
Kadilce z ulic - v lokale
Odnos do alkohola je na Japonskem precej drugačen kot doma pod Alpami. Definicija alkoholizma pač ni naravna danost, in ker jim je višja sila prizanesla z »antialkoholnim kebrom«, ga Japonci, no, tudi Japon-ke, lahko pijejo kadarkoli. In kjerkoli, po mili volji.
Poslednji vlaki v Tokiu so potem mešanica različnih telesnih vonjav in barvne palete obrazov se ne bi sramoval niti kakšen proizvajalec premazov za les. Če pa vam po veselem večeru uspe rano vstati, lahko na kakšni železniški postaji še ugledate koga, ki ga je prekrokan želodec pustil na cedilu, zato na poti na delovno mesto še bljuva za stebrom ali ograjo. Čeprav uriniranje na javnih krajih niti Japoncem ni tuje, je bolj priporočljivo zaviti v kon-bini, priročne prodajalne, ki poleg stranišča ponujajo skoraj vse, kar vam srce poželi. Konbiniji obratujejo 24 ur na dan, zato so priljubljeni med bralci japonskih stripov oziroma mang, ki jih tako berejo
kar stoje, a zastonj. Nikjer ni namreč napisa »listanje revij in časopisov prepovedano«, le stripi z bolj eksplicitno vsebino so zaviti v folijo.
Japonska pa ni le nekakšen alkoholni raj, ampak tudi tobačni, saj so cene za škatlico cigaret kljub nedavni podražitvi zgolj za kakšen evro višje kot pri nas. Ob tem je zanimivo, da je zunaj na ulicah pogosto prepovedano kaditi, eden od napisov v Yo-kohami je pojasnjeval, da bi lahko tako nemaren kadilec s cigareto oplazil kakšnega otroka, medtem ko so restavracije, tudi tiste s hitro prehrano, skoraj vedno razdeljene na kadilski in malo manj kadilski del.
Taksisti že po kitajsko
Japonska sodi še vedno med gospodarsko najmočnejše države na svetu in Japonci, ženske malo manj, saj jih po rojstvu otroka precej ostane doma, še vedno »rade za nas«. Nedavno jo je na drugem mestu prehitela Kitajska, zato postajajo kitajski turisti vedno pomembnejši za japonski turizem, čeprav so na prvem mestu še vedno Južnokorejci. Posledično lahko v tokijskih četrtih Shibuya, Akihabara ali Gin-za ugledate vedno več reklamnih napisov v kitajščini, ki se je pospešeno učijo tudi taksisti. Ker gospodarskega preporoda kljub povečanemu kitajskemu povpraševanju po japonskih dobrinah kar ni in ni na vidiku, so problemi z iskanjem zaposlitve vedno večji. Tako začnejo že študentje tretjih letnikov iskati možnost zaposlitve po šolanju, ki praviloma traja štiri leta. Problem težje zapo-sljivosti prizadene predvsem študente slabših univerz, saj je na Japonskem pri iskanju službe še vedno precej pomembno, kje ste študirali. Precejšen družbeni problem predstavlja tudi staranje prebivalstva, zato so televizijske reklame za plenice starostnikov in nasveti, kako njim in sebi olajšati skupno življenje pod isto streho, že postali del vsakdana.
Japonsko politično dogajanje poleg domačih novic o skorumpiranih politikih in nesposobnih predsednikih vlade, v zadnjih petih letih so se na položaju prvega mi-
nistra zamenjali kar štirje, često popestrijo tudi zgodovinske teme. Ob obletnici napada z atomskima bombama na Hirošimo in Nagasaki so televizijski ekrani polni besed o miru in sožitju ter trpljenju ob vojni in po njej, pri tem pa množični mediji radi spregledajo, da je vojno pravzaprav začela japonska stran, ki na primer vse do danes ni uradno preklicala dokumenta o aneksiji korejskega polotoka iz leta 1910. Nestrpnost do Korejcev in Kitajcev se ob naraščajoči brezposelnosti kot družbena rak rana širi še danes in nogometno rivalstvo z Južno Korejo ni daleč od tistega med Slovenijo in Hrvaško. Po dveh zaporednih porazih z »večnimi« rivali se je bivši japonski selektor Okada na tiskovni konferenci celo opravičil domači javnosti. Vendar je ob tem treba dodati, da večino mladih preteklost kaj malo zanima, kar je z vidika dnevnopolitičnega dogajanja mogoče dobro, za pošteno zgodovinsko refleksijo pa že ne.
Ob malo daljšem postanku na Japonskem vam tako hitro postane jasno, da je na Japonskem mogoče najti še vse kaj drugega kot nenavadne lolita girls na Hara-jukuju ali jesti dober suši, če le malo pokukate preko, milo rečeno, nenavadnih reportaž slovenskih novinarjev, ki glorificirajo okus kruha na otočjih tam daleč čez Sibirijo. Le-ta pa niti na Japonskem ni vedno bolj bel kot doma.
KLEMEN SENICA
Počitek krepi telo in duha
- Št. 8 - 28. januar 2011
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
17
24-letnega Roka Marguča od preteklega tedna pozna vsa Slovenija. Na svetovnem prvenstvu v deskanju na snegu je namreč osvojil dve kolajni. V paralelnem veleslalomu srebrno in v paralelnem slalomu bronasto. Za uspeh kariere so mu v Laškem pripravili sprejem.
Na sprejemu na laškem občinskem dvorišču se je zbrala množica ljudi, ki je prišla pozdravit svetovnega podpr-vaka. V Celju rojeni Marguč, ki je večino življenja prebil v Laškem, je pustil globok pečat v zgodovini laškega športa, saj je to uspeh, ki ga mesto še ni imelo. Ob spremljavi godb na pihala Laško in Vrh nad Laškim so med drugim Roku čestitali župan Franc Zdolšek, predstavnik
MNZ Tomas Globočnik,
direktor Thermane Roman Matek, predstavnik Unior Turizma Vojko Kovačič in številni drugi. »Vsem, ki me redno spremljajo in so me prišli pozdravit, se iskreno zahvaljujem,« je ganjen dejal Marguč. Zahvalil se je tudi svoji ekipi, psihologu Zdrav-ku Strniši, kondicijskemu trenerju Draganu Bosniču in Acu Sitarju, ki sodeluje pri razvoju opreme. Seveda ni pozabil na svojega očeta Metoda, ki je obenem njegov trener: »Za moje uspehe je zaslužna vsa ekipa, vendar imava z očetom tisto posebno vez, ki naju dela uspešna. Moj oče je skromen in se ne želi nikoli fotografirati ali sploh kaj izpostavljati, čeprav je glava naše ekipe,« je dodal
Na sprejemu je moral Rok kar nekajkrat zapisati svoje ime, saj so si avtograma želeli tako mladi kot starejši.
napeto strmeli v televizijske ekrane, a je bila zaradi orkanskega vetra odpovedana in prestavljena na soboto. Marguču je to povsem ustrezalo, saj si je nabral še večjo samozavest: »Takrat sem si mislil, če ponovim vožnjo iz veleslalom, potem bo kolajna moja. Zakaj ne bi imel dveh.« In res. Rok se je edini od Slovencev prebil najprej med najboljših osem, potem pa tekmoval še v polfinalu. V tekmi za tretje mesto je
premagal Andreasa Promme-gerrja, z zlatom pa se je tudi na tej tekmi okitil Karl.
»To je bil resda moj največji uspeh v karieri, ampak pred mano je še veliko vsega. Tako da upam, da bom kmalu tudi sam stal na zmagovalnih stopničkah in dosegel tisto, za kar treniram. Priložnost bom imel že čez dve leti, ko bo svetovno prvenstvo v Kanadi,« je še dodal Marguč, čigar misli so bile že na sprejemu usmerjene
v nadaljnje priprave, saj ga čaka nova tekma svetovnega pokala v Južni Koreji.
MOJCA KNEZ Foto: SHERPA
Marguč je prejel tudi pismo od predsednika republike dr. Danila Turka, v katerem mu je čestital, prav tako so mu čestitali na ministrstvu za šolstvo in šport ter minister Igor Lukšič.
Marguč se je v domovino vrnil kot zmagovalec. Še vedno preprostega in simpatičnega fanta, ki se zaveda, da je za dobre rezultate treba trdo delati, čaka v teh dneh še veliko sprejemov in slavij.
Sprejem kot se za svetovnega podprvaka spodobi!
Deskar Rok Marguč se je iz španske La Moline vrnil z dvema kolajnama - s srebrno za paralelni veleslalom in bronasto za paralelni slalom
Župan Občine Laško Franc Zdolšek mu je podaril zlato podkev in mu zaželel še veliko uspehov ter naj mu podkev prinese še več sreče, da bo enkrat Karl gledal njega v hrbet.
Marguč, ki se je spomnil tudi mame Majde in v šali rekel, da je tudi ona naredila veliko sendvičev za dneve, ki jih je preživel na Rogli.
Kmalu bo Karl gledal Roka v hrbet
Naj spomnimo, da je Rok prejšnjo sredo v La Molini osvojil drugo mesto na svetovnem prvenstvu v de-skanju na snegu, ko je bil od njega hitrejši le Avstrijec Benjamin Karl v paralelnem veleslalomu. Videti je bilo, kot bi gledali ponovitev mladinskega SP iz leta 2005, saj sta se za najvišje stopničke tudi takrat borila s Karlom.
V petek, ko je bila napovedana tekma v paralelnem slalomu, smo ponovno vsi
Z leve: Tomas Globočnik, Franc Zdolšek, mama Majda, Rok in njegovo dekle Anja so se veselili obeh medalj. Mama Majda je povedala, da vseh tekem ne more gledati: »Ne da si ne bi želela, vendar sem preveč živčna. Tako raje kar poslušam, kako drugi vzklikajo.«
18
SPORT
NOVI TEDNIK
Finale pokala v Celju?
Rokometni klub Celje Pivovarna Laško, ki je v začetku tedna prekinil pogodbi s Pajovičem in Zor-manom, je v precej spremenjeni zasedbi zmagal na prijateljski tekmi.
V nizu pripravljalnih tekem, ki jih te dni igrajo Celjani, so v sredo v Podčetrtku s 36:26 ugnali skopski Metalurg. V močno spremenjeni zasedbi Mira Požuna sta po sedemkrat zadela Miladin Kozlina in Gašper Marguč, petkrat Carlos Prieto, štirikrat povratnik v moštvo Dejan Sa-vič. Na tekmi seveda nista nastopila Uroš Zorman in Aleš Pajovič, s katerima je klub enostransko prekinil sodelovanje. Pajovič, ki ni pristal na 50-odstotno znižanje plače, je razočaran, da je že moral končati sezono: »Iščem si že nov klub, vendar ni še nič znanega. Zaenkrat bom še treniral v Celju, potem pa bomo videli, kako se bodo uredile stvari.«
Kako na »odhod« še dveh ključni igralcev, po Renatu Vogrincu, gleda trener Po-žun: »To pomeni veliko izgubo, saj so bili to prvi trije zunanji igralci, ki bi lahko prinesli naslov državnega prvaka. Brez njih bo sigurno ekipo slabša. Jaz ne morem kupovati in odpuščati igralcev, zato bom s temi, ki jih še imam, poskušal narediti najboljše.«
Jutri se bodo rokometaši ponovno merili na prijateljski tekmi, tokrat v dvorani Golovec, in sicer ob 11. uri
Dejan Savič se najbolje znajde na položaju desnega krila.
z Ormožem. Celjski klub pa je tudi edini, ki se je prijavil na razpis za organizacijo zaključnega turnirja Pokala Slovenije in če bo predsedstvo Rokometne zveze
Slovenije dalo zeleno luč, se nam finale, ki bo 9. in 10. aprila, obeta v dvorani Zlatorog.
MOJCA KNEZ Foto: TimE
Abramovičeva sicer prihaja iz Ljubljane, vendar njeno srce bije za celjski klub.
Padla še Vojvodina
Košarkarice Celja imajo v Jadranski ligi zdaj že 13 zmag. V sredo so ugnale Vojvodino s 66:56, ko so poškodovane tekmo opazovale Gortnarjeva, Taviceva, Kerinova in Klajnova.
Toda navkljub zvinu gležnja v Beogradu je zaigrala Rebeka Abramovič in dosegla 11 točk: »Dogovorili smo se, da moramo dati vse od sebe. Prva četrtina res ni bila najboljša, zato smo potem stisnile in zaigrale, kot znamo. Popravile smo obrambo in v zadnjih dveh četrtinah prejele le 20 točk, kar je super.« Najboljša igralka tekme je bila Nika Barič z 19 točkami, Ana Turčinovic jih je dosegla 13, Monika Bosilj 12, Lea Jagodič 9 in Anja Klavžar dve. Prvi polčas je bil za Celjanke slab, v ekipo se vračajo poškodovane igralke.
V nedeljo bo ekipa Damirja Grgiča gostovala v Šibeniku. »Če bomo imele glave na pravem mestu, lahko zmagamo tudi to tekmo,« je optimistično napovedala 17-letna Abramovičeva. Celjanke še vedno ostajajo v igri za zaključni turnir najboljše četverice v Jadranski ligi.
MOJCA KNEZ, foto: SHERPA
Nogometaši bodo kmalu začeli
Nogometaši CM Celja so v sklopu priprav na drugi del sezone odigrali že peto prijateljsko srečanje. Še drugič so gostili Šmartno 1928 in ga prav tako drugič premagali. Za zmago s 3:2 so zadeli Bekim Kapič, Rok Štraus in Ivan Firer.
Varovanci Staneta Bevca so se tako razveselili tretje zmage v pripravljalnem obdobju, a srečanje je bilo vse prej kot lahko. Gostje iz Šmartnega so po prvem polčasu vodili z 2:0. V vodstvo jih je v 15. minuti popeljal Jaka Bizjak, prednost je tik pred iztekom prvega dela podvojil Matej Kolenc. »Grofje« so v nadaljevanju vse stavili na napad, kar jih je nagradilo s tremi zadetki. V 54. minuti je po natančni podaji Pavloviča žoga oplazila Krajcerja, dokončno pa jo je v mrežo poslal Bekim Kapič. Slabih deset minut kasneje je sledilo izenačenje, potem ko je po podaji Firerja s prefinjenim stre-
Velenjska četa Bojana Prašnikarja se danes odpravlja na desetdnevne priprave v Rovinj, kjer bo odigrala štiri prijateljske tekme, nasprotniki bodo Železničar iz Sarajeva in hrvaški prvoligaši Slaven Belupo, Karlovac ter Zadar.
lom žogo v gostujočo mrežo poslal Rok Štraus. To je bil že njegov tretji zadetek v pripravljalnem obdobju.
Gostitelji so tekmo na štadionu Olimp dokončno obrnili v 66. minuti. Akcijo je na sredini igrišča začel Pa-
vlovič, ki je podal do Saše Bakariča, ta pa je z izjemno podajo do Firerja ukanil gostujočo obrambo. Ivan Fi-
rer je zatem z natančnim strelom poskrbel, da se je po devetdesetih minutah veselilo domače moštvo. Drugi zadetek je dosegel Rok Štraus, ki je trenutno v zelo dobri strelski formi: »Mislim, da smo prvi polčas začeli zelo naivno, saj smo po napakah prejeli dva zadetka. V drugi polčas smo krenili bolj zbrano, to pa se je lahko takoj opazilo. Dosegli smo tri zadetke, kar je bilo plod dobre igre, ki nam je prinesla zasluženo zmago. Ta nam pomeni zelo veliko, namreč daje nam dodatno samozavest. Na prijateljskih tekmah je treba zmagovati, da prideš v prvenstvo samozavesten in zadovoljen. Sicer pa sem vesel vsakega gola, ki ga dosežem, a to ni pomembno. Enkrat ga dam jaz, drugič nekdo drug. Pomembno je, da ekipa zmaguje.«
CM Celje bo jutri (15.00) gostovalo v Mariboru. Prihod v Ljudski vrt napoveduje tudi
številčna zasedba Celjskih grofov.
Velenjčani danes odhajajo v Rovinj
Člansko moštvo Rudarja je v Slovenski Bistrici odigralo še eno v nizu prijateljskih tekem, tokrat pa je bilo prvič poraženo. V Bistrici je bil nasprotnik Simer Šampion, ki je slavil z 2:1.
Velenjska zasedba sicer nima večjih težav s poškodbami, manjka le Damjan Trifkovič, ki je v preteklih dneh prestal operacijo kolena (meniskus). Na igrišču bo lahko že čez dober teden. Četa Bojana Prašnikarja pa se danes odpravlja na desetdnevne priprave v Rovinj. Velenjčani bodo na hrvaški obali odigrali tudi štiri prijateljske tekme, nasprotniki pa bodo Železničar iz Sarajeva in hrvaški prvoligaši Slaven Belupo, Karlovac ter Zadar.
MITJA KNEZ Foto: GrupA
NOVI TEDNIK
19
V Treh lilijah Maljkovic in Božovič
Trinajsti krog košarkarskega prvenstva se je končal s po dvema zmagama in porazoma naših moštev. Elektra, ki je s Slovanom odigrala že prejšnji petek uvodno tekmo kroga, je v Ljubljani izgubila s 83:66. Poraz so zabeležili tudi Šentjurčani, zmagali so Zlatorog in Hopsi.
Košarkarji Zlatoroga so res vknjižili deseto zmago, tokrat proti Mariboru, vendar le-ta ni bila lahko pridobljena. Tekma je bila izenačena, ekipi sta se ves čas izmenjevali v vodstvu, na koncu je bilo 78:71. Mariborčani so se Laščanom dobro zoperstavili, prisilili so »pivo-varje« k še bolj zavzeti igri v končnici srečanja. Trener Aleš Pipan je takoj po tekmi dejal, da je bila slabša, kot so pričakovali: »Moji fantje so tekmo vzeli nekako podcenjevalno, kar se ne sme dogajati. Na Maribor smo se pripravljali kot na vse nasprotnike, vendar je bila zbranost tokrat slaba, posledično sta bila takšna tudi obramba in napad. Dopustili smo, da so nas nasprotniki >nadskakali<. Na koncu smo zbrali toliko moči, da smo zmagali.«
Po tekmah osmega kroga v 1. celjski zimski futsal ligi ostajata dve moštvi še vedno neporaženi, poleg vodilnega Bar Golfa tudi Pelikani, ki imajo tekmo manj.
Izidi: ŠD Gotovlje - Maki team 4:9, Hochkraut Škorja-nec - Mariborska univerza 7:1, KMN Kobre - Emstar 6:4, Občina Celje - Pelikani 1:6, Kalimero - Zlatarstvo Tanjšek 5:5, Bar Golf - Iso-les-Saymons 4:2. Vrstni red: Bar Golf 22 točk, Maki team 21, Pelikani 19, Kalimero 16, Hochkraut Škorjanec 15, Fi-javž 12, Emstar 9, Kobre 7,
Potem ko so imeli Laščani v prejšnjem krogu 50-odsto-tni met za tri točke, je bil ta tokrat komajda 28-odstotni, medtem ko Mariborčani niso zadeli nobene trojke. V skokih sta si bili ekipi precej blizu, saj jih je imel Zlatorog 39, Maribor pa 34. Pipan je preizkusil vse tri organizatorje igre, Jure Pelko pa je na parketu prebil največ časa: »Mariborčani so izkoristili to, da smo mi popustili v obrambi, na srečo smo jih še prav čas zaustavili. Tokrat nam ni šel met, vse je bilo odvisno od dneva, ki očitno ni bil najboljši, a na koncu šteje le zmaga.« Tekma je bila odločena šele v zadnji minuti, ko je bil pri rezultatu 72:71 s črte prostih metov dvakrat uspešen najboljši strelec lige Vladimir Panič, ki je zbral 27 točk.
V naslednjem krogu se bo še vedno vodilni Zlatorog v derbiju kroga meril s Heli-osom, žal pa zanj še ne bo zaigral novi center, Srb Slobodan Božovič, ki v Laško prihaja iz Sloge Kraljevo: »V Laškem sem šele dva dni, ampak tukaj sem zato, da ekipi pomagam do zastavlje-
Tanjšek, Gotovlje 6, Isoles, Občina 3, Mariborska univerza 1. Najboljši strelci: Tadej Žagar (Hochkraut) 13 golov, Robi Matič (Maki team), Tomaž Veler (Isoles) 12, Dragan Lazič (Bar Golf) 10, Danijel Banjac, Šaban Karič (oba Emstar), Rade Rusmir, Željko Spasojevič (Maki team) 9.
wwvu.em£tar.sl by Embolex
nega cilja. Upam na čim boljše igre in da bom upravičil vlogo, ki so mi jo zaupali,« je dejal 32-letnik, ki je pred leti s Partizanom igral tudi v Evroligi.
Laščane je včeraj obiskal tudi novi selektor moške košarkarske reprezentance Božidar Maljkovič, saj želi spoznati slovenske igralce. »Morda se bo reprezentanci pridružil kakšen igralec Zla-toroga, vendar moram fante še spoznati in videti, kako igrajo. Obstajajo pa možnosti, da že kmalu izberem koga,« je dejal karizmatičen Srb.
Šentjur klonil doma
Ekipa Damjana Novakovi-
ča je gostila drugouvrščeni Helios in izgubila s 85:77. Drugi zaporedni poraz domačih je bil posledica nezbranosti in slabega meta. Šentjurski strateg: »Igramo slabo obrambo, ki je nikakor ne zmoremo izboljšati. Ob tem tudi neverjeten met He-liosa za tri točke. Imeli smo malo razpoloženih igralcev, ob prejetih 85 točkah na domačem igrišču pa tudi ne
Skakale vzdušje
Konec prejšnjega tedna sta bili na Ljubnem ob Savinji tekmi v smučarskih skokih za celinski pokal.
Slovenske skakalke so navdušile, a vendar ne v tolikšni meri, da bi stopile na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. Oba dneva j e bila najbolj ša Av-strijka Daniela Iraschko. Prvi dan so se za njo kar po vrsti uvrstile Eva Logar, Maja Vtič, četrta Anja Tepeš, peta Špela Rogelj, osma Urša Bogataj ... Ob skakalnici se je zbralo veliko navijačev, ki so poskrbeli za izjemno vzdušje. S pohvalami niso skoparile niti tekmovalke iz tujine, ki so predvsem poudarile, da bi si takšno vzdušje želele tudi na ostalih tekmah celinskega pokala. V drugi seriji so pred nastopom slovenskih skakalk zagorele bakle, ki so še pred koncem tekme naznanile slovensko slavje.
Tudi drugi dan so Slovenke poskrbele za odličen ekipni
moreš pričakovati, da boš zmagal.«
Le uro pred tekmo je najboljši Šentjurčan Dwayne Harmasson izvedel, da je njegovega očeta zadel infarkt, kar se je poznalo pri njegovi igri. Novakovič se je spraševal, ali naj ga sploh pošlje na parket: »Harmas-son je pravi profesionalec in želel si je igrati. Ne glede na slabe novice, ki jih je prejel, je odigral dobro in nimam mu česa očitati.« Domači so ves čas srečanja želeli ujeti goste, vendar jim kljub vsem poskusom ni uspelo. Najizkušenejši domači igralec Blaž Ručigaj meni, da je Helios povsem zasluženo zmagal: »Domžalčani so bili v vseh elementih bolj čvrsti. Imeli so res fenomenalen odstotek meta za tri točke, v prvem delu so zadeli šest od sedmih poskusov. Mi si nimamo česa očitati, potem ko smo že pokazali določen napredek v igri. V premoru do naslednjega kroga se moramo dobro pripraviti in potem skušati izkoristiti že morda prvo zaključno žogo za preboj v ligo za prvaka proti Elektri.« Z razmerjem
Dvakrat tretja Maja Vtič je bila ljubiteljev skokov.
uspeh in na zadovoljstvo številnih navijačev dosegle še eno uvrstitev na stopničke. Tokrat je bila najboljša Sloven-

Selektor moške košarkarske reprezentance Božidar Maljkovic je začel obiske najboljših slovenskih moštev pri vodilnem Zlatorogu.
šestih zmag in šestih porazov so modro-rdeči trenutno na šestem mestu.
Zmaga v gosteh
Hopsi, ki so s 87:83 premagali ljubljanske Parklje, so si pot do zmage utrli šele v zadnji četrtini. Gostitelji so na-
deležna številnih čestitk domačih
ka Maja Vtič, ki je bila znova tretja, za Iraschkovo in Nemko Juliane Seyfarth.
DŠ, foto: SHERPA
mreč kljub temu, da letos še niso okusili slasti zmage, ponovno prikazali dobro igro. S prihodom novega trenerja Igorja Kešlja so iz kroga v krog boljši. Polzelani so sicer vodili skoraj ves čas, vendar so se jim Ljubljančani trikrat približali na le dve točki zaostanka. V naslednjem krogu bodo igralci Tončija Mašine gostili Slovana, s sedmimi zmagami in petimi porazi pa zasedajo peto mesto na razpredelnici.
Trener Dušan Hauptman tokrat šoštanjske ekipe ni mogel pripraviti do igre, ki smo je vajeni, saj je bila ta na trenutke zmedena in povsem neprepoznavna. Priložnost za osmo letošnjo zmago bodo imeli Šoštanjčani jutri, ko bodo gostili Škofjo Loko.
MOJCA KNEZ Foto: GrupA
PANORAMA
KOŠARKA
1. B SL, 16. krog: Šenčur
-	Rogaška 74:71; Kosec 19, Cvek 12; Petrovič, Tomič 17, Smajlovic, Ambrož 10, Spe-šič 8, Jotič 5, Pešič 4.
Jadranska liga (ž), 17. krog: Celje - Vojvodina 66:56; Barič 19, Turčinovic 13, Bosilj 12, Abramovič 11, Jagodič 9, Klavžar 2; Bura 12, Krnjetin 9. Vrstni red: Gospic 31, Celje, Partizan 30, Jolly, Jedin-stvo 26, Lupa Promotion 25, Radivoj Korac 23, Čelik, Maribor 22, Vojvodina 21, Vož-dovac 20, Medveščak 18.
1. SL (ž), 15. krog: Ježica
-	GVTKonjice 70:59.
ROKOMET
1. SL (ž), 14. krog: Celje Celjske mesnine - Izola 25:23 (14:12), Žalec - Krim Mer-cator 31:37 (13:17), Velenje
-	Krka 20:30 (7:15). (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek, 28. 1.
MALI NOGOMET
1.	SL, 16. krog, Rogatec: Dobovec - Sevnica (20).
2.	SL, 13. krog: Nazarje
-	Viktobirit (19.30).
KOŠARKA
1. B SL, 17. krog: Konjice
-	Portorož (19.30).
Sobota, 29. 1.
KOŠARKA
1. SL, 14. krog, Domžale: Helios - Zlatorog, Polzela: Hopsi - Geoplin Slovan, Šoštanj: Elektra - Mercator (19).
1. B SL, 17. krog: Rogaška
-	Postojna (19).
1. SL (ž), 16. krog: Rogaška - Triglav (16.30).
ROKOMET
1. SL (ž), 15. krog: Ajdovščina - Celje Celjske mesnine (20), Novo mesto: Krka
-	Žalec (16).
Nedelja, 30. 1.
KOŠARKA
Jadranska liga (ž), 18. krog, Šibenik: Jolly - Celje (18).
Slobodan Božovič je v srbskem prvenstvu letos odigral 13 tekem, na katerih je imel povprečje 17 točk in 6 skokov.
Občina v krizi
Nad novim ekipnim uspehom je bil najbolj navdušen glavni trener slovenske ženske skakalne reprezentance Matjaž Triplat, ki je takole ogreval svoje varovanke.
in hvalile
20
KRONIKA
NOVI TEDNIK
Sodniška afera zamajala ugled celjskega sodišča
Bodo trdni dokazi spravili enega vplivnejših okrožnih sodnikov za zapahe?
Zagotovo največji primer domnevne sodniške korupcije je postavil celjsko okrožno sodišče pred največjo preizkušnjo do zdaj. Kdaj si bo sodišče z vsemi sodniki, ki jih bo večina javnosti kar nekaj časa nezaupljivo gledala, povrnilo ugled, je težko reči. Zatem ko je naša medijska hiša v sredo zjutraj na Radiu Celje razkrila domnevne nečedne posle celjskega sodnika (imena zjutraj še nismo objavili), je bilo na sodniških hodnikih kot v palači strahu.
Skoraj nikjer ni bilo opaziti vidnejših sodniških obrazov, ki jih drugače srečujemo tudi na celjskih ulicah. Eden najvplivnejših sodnikov Milko Škoberne je na celjskem sodišču med kolegi povzročil šok, jezo, razočaranje, a tudi strah.
Prejel naj bi več deset tisoč evrov podkupnine
Dokazi so po neuradnih podatkih, ki jih imamo, menda tako trdni, da se utegne sicer uspešen sodnik posloviti od Prešernove ulice 22. Denar naj bi prejel preko dveh posrednikov od pred leti znanega celjskega imena Esada Čeha-jica. Ta naj bi se v navzkrižju v zakonom znašel predvsem zaradi domnevnih poslov, povezanih s prostitucijo. V Celju je imel v lasti lokal Vegas v Zidanškovi ulici (zdajšnja Gosposka ulica), ki že leta slovi po barskih plesalkah in sumu, da je v ozadju morda prostitucija. Ravno pred tem lokalom smo leta 2003 kar 15 ur čakali, da so kriminalisti končali pogovore in iz lokala odpeljali 20 Ukrajink ... O njem smo pisali že davnega leta 1992. Že takrat so sosedje lokala urno pisali peticije proti Čehajicu, ker naj bi lokal obnavljal, pri čemer ni imel vseh potrebnih dokumen-
Medtem ko so nekateri poročali, da je Milko Škoberne na razgovoru na celjski policiji, smo ga takole ujeli kar doma. Seveda s kriminalisti.
V zadnjem času je bilo končanih kar nekaj pred-kazenskih postopkov, v katerih so se znašli sodniki, tožilci in tudi odvetniki. »To po eni strani dokazuje, da so organi odkrivanja in pregona sposobni in pripravljeni raziskati sume korupcije tudi v pravosodju in z njim povezanih organih, po drugi strani pa postavlja upravičeno visoka pričakovanja do vzpostavitve samoregulativnih ukrepov v pravosodju in odvetništvu, da pristojne ustanove priznajo obstoj problema in se aktivno vključijo v njegovo reševanje, med drugim tudi z vzpostavitvijo načrtov integritete,« so dejali v komisiji za preprečevanje korupcije. Potrkali so tudi na vest sodnega sveta, državnotožilskega sveta, odvetniške zbornice, ministrstva za pravosodje ... Ravno ti morajo v takšnih primerih pokazati, da imajo do takšnih dejanj ničelno toleranco.
tov ... Čehajic naj bi pred leti zbežal v tujino, ravno v torek je bila na Okrožnem sodišču v Celju zanj razpisana obravnava (pri sicer znani sodnici, ki z zadevo s podkupovanjem ni povezana).
Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da je parlamentarna mandatno-volilna komisija sklenila, da se sodniku Milku Škoberne-tu ne podelili imuniteta. To pomeni, da se za sodnika lahko odredi pripor in da se zoper njega lahko začne kazenski postopek.
Priimek Škoberne naj bi se nenadoma pojavil pri »urejanju« odprave pripora in tiralice za Čehajica, za kar naj bi Škoberne dobil visok znesek denarja. Govori se o različnih vsotah, tudi o več kot 50 tisoč evrih! Posrednika pri poslu naj bi bila direktor Komunale Laško Marjan Salobir in celjski podjetnik Esad Ramic. Kako
naj bi posredovala, ni znano, verjetno pa gre za tesno prepletena poznanstva in medsebojne usluge. »Gre za preiskovanja gospodarske kriminalitete in korupcije. Preiskava se izvaja v smeri utemeljitve več sumov jemanja podkupnine,« so v sredo zapisali na Generalni policijski upravi. V sredo so bile na Okrožnem sodišču v Celju preklicane vse obravnave pri Škobernetu, klicali smo tudi na laško komunalo, kjer so nam potrdili, da je Salobir zjutraj na delo prišel, nato pa, da je ves dan »na sestanku«.
Ga bo pokopalo pismo?
Škoberneta so kriminalisti v sredo aretirali doma na Vrhu nad Laškim, kjer so tudi opravili hišno preiskavo. Enako se je zgodilo tudi z direktorjem laške komunale Salobirjem. Preiskava naj bi bila tudi v prostorih lokala v Tovarniški ulici v Celju, kjer naj bi preiskovali Ramica. Zanimiva pa je naša informacija, da se je o
Marjan Salobir naj bi bil - tako so nam povedali na laški komunali - na sestanku. Ja, seveda.
Tudi oni delajo napake
Suspendirana mlada sodnica
Pred časom so z delovnega mesta odstranili sodnico Okrajnega sodišča Slovenske Konjice Suzano Gril. Mlada sodnica naj bi si suspenz prislužila s tem, ko naj bi poskrbela, da so zastarali manjši postopki zoper njene znance, vendar naj bi to počela v času, ko je delala na mariborskem sodišču. Preiskovalni sodnik je že 6. avgusta 2008 dokumentacijo odstopil mandatno-volilni komisiji Državnega zbora RS zaradi pridobitve dovoljenja za začetek kazenskega postopka. Čeprav so z mariborskega sodišča večkrat posredovali, naj se v državnem zboru vendarle odločijo, se to ni zgodilo do aprila lani.
Pred sodiščem tudi notar
Na celjskem okrajnem sodišču teče postopek zoper notarja Sergeja Rojsa iz Šmarja pri Jelšah. Obtožni predlog mu očita nevestno delo. Rojsa smo omenjali pri poročanjih s sojenja Ivanu Vučini in Iztoku Perčiču, ki sta nekemu Celjanu prodala tuje stanovanje. Kupnino, 250 tisoč evrov, je Celjan Perčiču izročil v notarjevi pisarni. Ta pa je na sojenju
dvojici trdil, da denarja ni videl, čeprav je sestavil pogodbo, v kateri je zapisal, da je s podpisom le-te kupnina plačana. Zaradi domnevnih napak pri sestavljanju »listin za nepremičninski posel«, ga je obravnavala tudi protikorupcijska komisija, ki naj bi pri tem zaznala znamenja korupcije.
(SŠ)
Sodnica ravnala protipravno
V javnosti je znano tudi ime sodnice Darje Pahor v zvezi s primerom Jež, kjer je sodišče v Ljubljani odločilo, da mora država 17-letni Asji Jež izplačati 14.500 evrov odškodnine za vsa mučna leta dolgotrajnih postopkov predo-delitve po razvezi njenih staršev. Asjin oče se je zaradi sodničinega dela pritožil na različne naslove, med drugim na celjsko sodišče, ministrstvo za pravosodje, vrhovno sodišče ... nato pa je ljubljansko okrožno sodišče ugotovilo, da je Pahorjeva ravnala protipravno in da njeno ravnanje ni bilo dovolj skrbno z vidika dolžnosti varovanja koristi mladoletne tožnice ter da je odstopalo od običajne metode dela.
(MJ)
domnevnih nečednih poslih vedelo že jeseni lani! Takrat je na vse večje medije (mi pisma žal nismo dobili) in tudi na tožilstvo romalo pismo s točnimi navedbami, kaj se je dogajalo in kdo naj bi denar prejel. Tožilstvo je odreagiralo in začelo preiskovati, medijsko pa o tem takrat ni bilo nobenega odziva .
So pa nekateri mediji storili tudi napako. Ves dan so v sredo namreč poročali, da je tretjeosumljeni Eldin Ramic. O njem smo sicer pisali pred tedni, saj se njegovo ime pojavlja pri enem od sojenj prav tako na celjskem sodišču (ne pri sodniku Škobernetu). Vendar ta sploh ni povezan s primerom sodniških podkupnin. Prišlo je do zmešnjave z imenom in nekatere medijske hiše so zapisovale napačno. Zdaj ima Ramic tudi, verjetno povsem upravičeno, možnost zahtevati odškodnino. Škoberneta pa ne pozna, še manj Salobirja, je odgovoril na naše novinarsko vprašanje v sredo, niti ni bil v pridržanju. Pred leti smo pisali tudi o Salobirju. V spor z njim se je zapletla lastnica nekdanje pogrebne službe iz Laškega, ki mu je očitala »poslovanje pod
mizo«, kar smo tudi zapisali in po objavi poželi val ogorčenja in kup hudih besed s strani Salobirja .
Prespali na policiji
Milko Škoberne, Marjan Salobir in Esad Ramic so noč s srede na četrtek preživeli v policijskem pridržanju. Razumljivo je, da se je celjsko okrožno sodišče iz primera higiensko umaknilo. Včeraj je trojico zasliševal tudi preiskovalni sodnik. »Škoberne se priporu nikakor ne more izogniti,« so nam v sredo govorili viri in poznavalci primera. V policijskem pridržanju veljajo zanj pravila kot za vse ostale navadne smrtnike, ker pa je zapriseženi sodnik, drugačen postopek nastopi pri odločanju o priporu. »V primeru, da bi s strani tožilstva prišlo do predloga za odreditev pripora in da bi se posledično pripor zoper osumljenca odredil, mora preiskovalni sodnik zaprositi za odvzem imunitete. O odvzemu imunitete odloča mandatno volilna komisija, torej državni zbor,« so nam dejali na vrhovnem sodišču v Ljubljani. Na celjskem sodišču so se namreč zavili v molk.
Zaenkrat ni znano niti, kaj bo s primeri, v katerih je sodil Škoberne. Zna se zgoditi, da bodo natančno pregledani, saj se bo sodstvo tudi zaradi odmevnega primera in pridobivanja ponovnega zaupanja javnosti, ki iz dneva v dan pojenja, morda odločilo, da zadeve preveri. A je treba vedeti, da Škoberne kot predsednik senata ni vedno odločal sam, saj so ob njem ponavadi še so-sodnik/ca in porotniki. Imel pa je velik vpliv.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA, TimE
V sredo je bilo na delu 30 kriminalistov, ki so opravili šest hišnih preiskav. Papirje, stvari in tudi računalnike so zase-gali na domovih, v podjetjih in tudi v »določenih državnih ustanovah«. Čeprav smo samo pred sodiščem v sredo stali nekaj ur, nismo opazili, da bi tistega dne od tam kdo odnašal kakšne škatle ... So pa zato naši fotografi Škoberneta in Salobirja v spremstvu policistov ujeli na domačih naslovih.
NOVI TEDNIK
KRONIKA
21
Odmevna sojenja pri sodniku Škobernetu
Primer Bobera - Milko Škoberne je bil soso-dnik v sojenju celjskemu policistu Mateju Bo-beri. Ta je pred 11 leti streljal v Naserja Berišo med begom na Cinkarniški poti. Beriša je umrl, tožilci so v policistovem strelu videli zmoto, ne pa tudi Beriševi svojci, ki so s subsidiarnim tožilcem (policista so sodno preganjali sami z odvetnikom) Bobero pred sodišče postavili zaradi umora. Kasneje so obtožnico spremenili v povzročitev hude telesne poškodbe. Javnost in policiste je šokirala odločitev sodišča, ki je sicer pomenila oprostitev, vendar ne popolnoma. Kaznivo dejanje je bilo sicer storjeno, so odločili člani senata, a je zastaralo in zato policistu ni bilo mogoče izreči kazni.
Primer Smodiš - Ime Milka Škoberneta je podpisano pod sodbo Sonji Smodiš, ki je pred leti v Celju umorila nasilnega partnerja. Senat je pod Škobernetovim vodstvom Smo-diševo obsodil na triletno zaporno kazen, a je višje sodišče sodbo razveljavilo. Zanimivo, v odločitvi je navedlo, da se mora sojenje ponoviti ob drugačni sestavi senata. Ta odločitev je bila sprejeta decembra. So morda že vedeli, da Škoberne drugič ne bo več mogel soditi?
Primer Kamenik - Spomnimo se združbe Kristijana Kamenika, ki so ji očitali in štiri njene člane kaznovali zaradi prekupčevanja z mamili. Odvetnik obtoženih je takrat omenjal, da je višje sodišče sodbo okrožnega sodišča razveljavilo, ker naj bi prihajalo do nepravilnosti v kazenskem postopku. »Sodnik naj bi na policijski upravi sam prevzel neke obremenilne listine, s čimer naj bi vzbudil dvom o svoji nepristranosti,« so takrat pisali mediji. Predsednik senata je bil Milko Škoberne.
Milko Škoberne je veljal sicer za uspešnega sodnika, ki ni trpel zavlačevanja sodnih postopkov. Sodil je sorazmerno hitro. Bo še kdaj?
Primer Lahovnik - Tudi nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik se je moral zagovarjati pred Milkom Škobernetom. Na sodišče ga je postavila nekdanja direktorica Palome Mateja Perger, ker naj bi jo užalil. Kaj je s primerom, ni znano, saj je bila nazadnje obravnava preklicana.
»Novica o tem me je negativno presenetila, predvsem vrsta kaznivega dejanja, ki naj bi ga sodnik storil,« je v sredo dejal predsednik vrhovnega sodišča Branko Ma-sleša. Škoberne naj bi namreč zlorabil sodniško funkcijo. »Absolutni interes in tudi ena od prioritet sodstva je, da se takšne pojave oziroma takšna dejanja učinkovito raziščejo in se glede na morebitne ugotovitve tudi sankcionirajo,« je dejal Masleša in pojasnil, da so takšna dejanja sodnikom tuja. Je pa omenjeni primer dokaz, da ni »nihče nedotakljiv in da postopki veljajo za vse enako.« Masleša pričakuje hiter postopek in da bodo preiskovalci ozadje zanesljivo razjasnili. Ob tem je obljubil, da bo potek postopka tudi sam pozorno spremljal.
Kaj je pisal Čehajic?
»Jeseni 2001 sem moral oditi iz Slovenije zaradi montiranih kazenskih procesov, v katerih so sodelovali ljudje iz najvišjih instanc v Sloveniji .../ ... Sedaj, po desetih letih življenja izven Slovenije, sem končno dobil možnost povedati svojo zgodbo, da dokažem svojo nedolžnost in na temelju dokazov obtožim nekatere uradne osebe za izsiljevanje, podkupnine in korupcijo,« je napisal Čehajic v pismu že pred časom in ga poslal na uradne naslove in večjim medijem. Nato že kar na začetku omeni Škoberneta, kateremu naj bi izročil 9 tisoč evrov za odpravo pripora in mednarodne tiralice. Nato naj bi bilo govora še od 50 tisočakih. Z njim naj bi celo prestopil državno
Esad Čehajic
mejo, čeprav je bila zanj razpisana mednarodna tiralica, leta 2009 naj bi se z njim srečal v Umagu. Čehajic piše tudi o svojem poslovanju v 90. letih,
kako naj bi ga v Celju želeli finančno uničiti, omenja tudi imena nekaterih tožilk in policistov in njihovo domnevno navezo. Vplete tudi takratni občinski vrh v Celju, govori o številnih racijah v njegovem lokalu, kjer je imel plesalke iz Ukrajine in Moldavije. Pismo je izredno obremenjujoče za nekatere uradnike v Celju, ki jih omenja tudi s polnimi imeni, le imena »znanca«, ki je nastopal kot posrednik, ni zapisal. »Upam do sem s tem vsaj delno uspel pričarati agonijo, ki sem jo preživljal zadnjih 15 let. Prav tako upam, do bo nekdo iz državnih organov uspel zložiti vse kockice te zmršene in pokvarjene zgodbe in ustrezno ukrepal,« še pribije na koncu.
Predlogu obloženega Čehajii Esad a za odpravo pripori se ugodi in K nripar?pwrobto*.cnegw ČEHAJ1Č Ciftda.
sina Husejioa in Refije, roj. Kulavuzovit, lojenega 16.07.1955 v Bosanski Kmpi, Bo$na in Hercegovina, scanujofcgii Cesta na Ostruino 114, Celje, Muslimana, državljana Republike Slovenije, samostojnega podjetnika z gostinsko dejavnostjo, s končano srednjo trgovsko Šolo. pncoienega1 oiela sedmih otruk. Se v dragih kazenskih postopkih, na prostosti,
odrejen s sklepom Okrožnega sodiita v Celju. opr. it. Ks 544/200 J z dne 03.12.2003. iz pri pome ga razloga begosumnesti po l. toiki 1. odstavka 201. 4¡ena ZKP,
r a v j.
Sklep Okrožnega sodišča v Celju je 12. novembra lani podpisal sodnik Milko Škoberne.
Kdo je podtaknil požar?
V ponedeljek zvečer je zagorelo v Medlogu
Celjski kriminalisti so ves torek pregledovali pogorišče pred halo podjetja Navodnik v Medlogu. Ugotovili so, da naj bi bil požar podtaknjen, škoda pa je ocenjena na okoli 30 tisoč evrov. Še vedno preiskujejo vzrok požara, ki je bil silovit, gasilo pa ga je osem poklicnih gasilcev in pet gasilcev PGD Babno.
Zagorelo je 20 minut čez 20. uro. Dobre tri ure so se gasilci trudili pogasiti velik požar, ki se je začel pred halo podjetja Navodnik, kjer so imeli v vrečah spravljene odpadne sveče. V hali, ki so jo kupili septembra lani, so nameravali vzpostaviti raziskovalni inštitut. Podjetje, ki se ukvarja s kemijskim inženiringom, namreč razvija tehnologijo, s katero bi ločili vosek oziroma parafin od PVC, da bi lahko reciklirali sveče. Kot so sporočili z uprave za zaščito in reševanje, je zagorelo prav pri vrečah z odpadnimi svečami. Od tam se je požar razširil na cisterne s parafinom, kjer je zagorela izolacija. Poleg teh cistern je bila tudi cisterna s plinom, ki je zaradi vročine eksplodirala. Močan pok so slišali mnogi Celjani. V požaru sta zgorela bližnja garaža
V požaru sta zgorela bližnja garaža in osebni avto, poškodovana so vrata v halo, zaradi vročine so popokala okna, v hali pa sta poškodovana dva stroja.
in osebni avto, poškodovana so vrata v halo, zaradi vročine so popokala okna, v hali pa sta poškodovana dva stroja.
Gašenje požara je bilo precej težko, je povedal direktor Poklicne gasilske enote Celje Janko Požežnik. Ker je eksplodiral plin, je parafin iz ostalih cistern razneslo po okolici. Dodatno težavo je predstavljala bližnja trafo postaja, ki so jo gasilci rešili v zadnjem hipu. V nevarno-
sti je bil tudi sosednji objekt, kjer obdelujejo les in je tudi lakirnica, vendar so gasilci pravočasno zavarovali tudi to območje. Vso noč so na straži ostali prostovoljni gasilci z Babnega. Kot je poudaril Po-žežnik, je bilo ponedeljkovo gašenje ponoven dokaz, da v Celju poklicni in prostovoljni gasilci zgledno sodelujejo in so, kot se je izrazil, vzorčen primer sodelovanja.
ŠPELA KURALT Foto: TimE
Celjski kriminalisti so ugotovili, da je bil požar najverjetneje podtaknjen. Podrobnosti še niso znane.
HALO, 113
Napadla varnostnika
V	Laškem je prišlo v sredo zvečer do roparske tatvine. Pri nočnem trezorju banke sta namreč neznana zamaskirana storilca napadla varnostnika, ki je v trezor prinesel gotovino. Moška sta varnostnika pri tem tudi poškodovala in pobegnila. Policisti o vsoti ukradenega denarja ne govorijo.
Hop po orodje
V	minulih dneh je bilo na Celjskem več tatvin predvsem gradbenega orodja. Med drugim je bila tarča stanovanjska hiša v Pa-rižljah, kjer so si neznanci nabrali orodja za 800 evrov. Orodje je izginilo še iz kombija, parkiranega v Ulici bratov Vošnjakov v Celju. Tatovi so odnesli motorno žago, vrtalni stroj, kotno brusilko ter več drugega orodja. Škode
je za dva tisoč evrov. Brez orodja so ostali tudi lastniki novogradnje v Svetelki pri Dra-mljah. Ni pa uspelo v prostore novogradnje priti nepridipravom v Rimskih Toplicah.
Odpeljali so se s kolesom in z zlatnino
Policisti iščejo neznanca, ki je bil v kletnih prostorih stanovanjskega bloka v Kidričevi ulici v Žalcu in se od tam odpeljal s kolesom, vrednim 500 evrov. Na seznamu tatov so tudi tisti, ki so prišli nepovabljeni v eno od stanovanj na Zelenici v Celju in si v torbo stlačili zlatnino za tisoč evrov. V preteklih dneh pa je neznanec vlomil v lokal v Veliki Pirešici in odnesel za 1.500 evrov zavojčkov cigaret.
SŠol
22
RADIO, KI GA BERETE
NOVI TEDNIK
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 29. januar
7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj, glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj, glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj, glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
NEDELJA, 30. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Franc Kovač, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PONEDELJEK, 31. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Franc Kovač, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Ptuj)
TOREK, 1. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Der-molom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
SREDA, 2. februar
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Univox)
ČETRTEK, 3. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PETEK, 4. februar
Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mladinska oddaja, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje)
radiocelje
Pred mikrofonom s Francem Kovačem
Trideset let je delal kot veterinar in poznal vsaj dve generaciji vseh Šentjurča-nov, ki so imeli vsaj enega pujska v hlevu. Potem se je podal v politiko.
Naivnosti in idealizma mu ni vzelo niti 11 mesecev v zeniških zaporih, ker je napadal kult Tita in že pred 50 leti sanjal o samostojni Sloveniji. Pred skoraj 18 leti je ustanovil lokalni časopis Šentjurske novice, ki jih imela vsaka aktualna oblast rada kot kamen v čevlju. Ob koncu uredniške kariere se je s Francem Kovačem pogovarjala Saška T. Ocvirk. Pogovor boste lahko poslušali to nedeljo v oddaji Znanci pred mikrofonom.
Matjaž odslej vsak teden
Za vse tiste, ki radi poslušate Matjaža Apata, imamo dobro novico. Matjaž bo namreč odslej s poslušalci Radia Celje »preživljal« sobotne dopoldneve, včasih tudi kakšno sobotno jutro.	Foto: GrupA
wnivw.radiocel|e.com
www.novitednik.com
	20 VROČIH	
		
	RADIA CELJE	
TUJA LESTVICA		
1.	POISON - NICOLE	
	SCHERZINGER	(4)
2.	GIVE A LITTLE MORE -	
	MAROON 5	(2)
3.	SPEECHLESS - LADY GAGA	(5)
4.	BE MY MAN ASA	(3)
5.	SHE'S GOT NOTHING ON (BUT	
	THE RADIO) ROXETTE	(1)
6.	PARALLELS - ED DREWETT	(2)
7. LOVE LOVE LOVE - HOPE FEAT.		
	JASON MRAZ	(3)
8.	SUPERHOT GABRIELLA CILMI	(4)
9.	THE BEST THING ABOUT ME IS	
	YOU - RICKY MARTIN & JOSS	
	STONE (1)	
1O.	I DIE FOR YOU TODAY	
	ALPHAVILLE	(5)
DOMAČA LESTVICA		
1.	POJ MI PESEM -	
	VLADO KRESLIN	(3)
2.	PUNCA - JAN PLESTENJAK	(2)
3.	ZVEZDE SO Z NAMA - MARKO	
	VOZELJ	(4)
4.	NAGAJIV NASMEH - JAZZ	
	STATION	(1)
5.	KONSTELACIJE - SHYAM FT.	
	ANITA KAY	(5)
6.	ZMAJI - AVVEN	(6)
7. TO JE MOJ DAN - KATAYA		(3)
8.	ZUNAJ JE ZIMA - DREVORED	(4)
9.	ŽAREK ZA NJO - STEREOTIPI	(2)
1O.	TI - NINA OSENAR	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO		
	WEIGHT OF MY MISTAKES - SEAL	
	F**KIN' PERFECT - PINK	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO	
	HORIZONT - FLIRRT	
	PRIDEJO ČASI - NEISHA	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za vam	
	najljubše skladbe lahko glasujte	
	na spletni strani www.radiocelje.	
	com.	
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2010
CELJSKIH 5 PLUS
1.	S FIGO V ŽEPU - ISKRICE (3)
2.	LJUBEZEN IN PESEM - SPEV (2)
3.	SLOVENSKA MATI - PETKA (4)
4.	SILVESTERSKI VEČER -VAGABUNDI	(5)
5.	MAMA MOJA MAMA -
DOMEN Z VIŽARJI	(1)
PREDLOG ZA LESTVICO V JESNI ŽIVLJENJA -ROBERT GOTER SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	SPOMIN NA LJUBEZEN - ANS. SVETLIN	(6)
2.	TI ZNAŠ VZETI - ANS. ŠANTEJ (1)
3.	IGRA DENARJA - GADI (2)
4.	BELI CVET - AZALEA	(3)
5.	KDO JE KOLOVRAT? -KOLOVRAT	(4)
PREDLOG ZA LESTVICO
ČEZ LETO ALI DVE - DOMEN KUMER IN ŠPELA GROŠELJ Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za vam najljuše skladbe lahko glasujte na spletni strani www. radiocelje.com.
aoio
"www.radiocelje.com
KUPON ŠT. 56
Z »gorcami« bi lahko služili
Zidanice, po domače »gorce«, so značilnost Obsotelja in Kozjanskega, od katere njihovi lastniki zaenkrat nimajo prav veliko. Z bolj ali manj lepimi stavbami, ki večji del leta samevajo, naj bi lastniki v bodoče zaslužili.
Lastniki »gore« naj bi v bodoče dodatno zaslužili kot so-bodajalci, ponudniki vinoto-čev, prodajalci suhomesnatih izdelkov in zelišč, v primeru, če gre za zanimivejšo dediščino, s turističnimi ogledi... V sosednjem Posavju so na primer s tem korak pred Ob-soteljem in Kozjanskim, saj so lani pospešeno postavljali temelje novega turističnega proizvoda z delovnimi sestanki in srečanji, z vzpostavitvijo mreže ponudnikov, s študijskim ogledom za sedmo silo, z ustanovitvijo iniciativnega odbora ponudnikov, s spletno stranjo...
V petih občinah Obsotelja in Kozjanskega - v Kozjem, Podčetrtku, Rogatcu, Rogaški Slatini in Šmarju pri Jelšah -
so šele na začetku, pri čemer zanimanja med morebitnimi ponudniki ne manjka. Za nov doživljajski produkt vinsko turistične ceste, projekt razvoja turizma v zidanicah, je s podporo ostalih občin prijaviteljica Občina Šmarje pri Jelšah, partnerji so Javni zavod Turizem Rogaška Slatina, Turizem Podčetrtek in Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec.
S pomočjo šestih delavnic v vsaki od občin (ter posebej za uradne organe) bodo morebitne ponudnike skušali informirati in motivirati, seznaniti z možnostjo registriranja turistične dejavnosti v zidanicah ter s tem, kakšno dokumentacijo potrebujejo za začetek. S
Sobota, 29. janu v Domu II. slov. tabora Žalec ... JAZ PA TEBI SESTRO!,
komedija, Šqas teater (Alenka Tetickovič, Gojmir Lešnjak - Gojc, Dario Varga, Aco llič)
Sobota, 5. februar, v Ekomuzeju
10.00 - 11.30 Kašasti sokovi, M. Žmavc
Sobota, 5. februar, v Bio parku NIVO
10.00 -12.00 Izdelava Orgonitov 12.00 -14.00 Pomembno živo srebro 12.00 -17.00 Vegetarijanski piknik med 14. in 16. uro Koloidno srebro
Nedelja, 6. februar, v Ekomuzeju 9.00 - 13.00 Eko tržnica in sejem 9.00 -10.00 Preventiva na vrtu s
prevrelki in čaji, R. Šrimpf, Ajda 10.00 -11.30 Ali ste pripravljeni na
spremembe?, S. Lončar 11.30 Očistimo se, A. Miletič 11.30 Izdelava zeliščnih mazil, delavnica, M. in T. Mulej
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, WWW.zkst~zaleC.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net
Obvestila o projektu turizma v zidanicah so prejela vsa gospodinjstva v petih občinah Obsotelja in Kozjanskega. Prvi delavnici, ki so ju v ponedeljek pripravili v Kozjem in Podčetrtku, sta bili odlično obiskani, kar priča o precejšnjem zanimanju. V ponedeljek bosta sledili delavnici v Rogatcu in Rogaški Slatini, v četrtek, 3. februarja, pa še v Šmarju pri Jelšah.
Vas mika dopust sredi zelenih gričev in vinogradov? Kmalu bo kaj takšnega mogoče tudi na Kozjanskem in v Obsotelju.
pomočjo anketnega vprašalnika bodo prav tako skušali pridobiti seznam morebitnih ponudnikov turizma v zidanicah ter jih odpeljati na ekskurzijo v deželi cvička in metliške črnine, na Dolenjsko in v Belo krajino, kjer zidanice turistom že ponujajo v najem. Tam so za potrebe turizma v zidanicah celo že izdali priročnik.
V Obsotelju in na Kozjanskem naj bi do septembra že popisali tiste zidanice, katerih lastniki so jih pripravljeni ponuditi za turistično dejavnost. Skupna vrednost projekta, ki ga s 40-odsto-tnim deležem sofinancira ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, znaša 25 tisoč evrov. V deželi zdravilnih vod v Podčetrtku in Rogaški Slatini, ki ju poznajo izven naših meja, seveda lahko ponudijo še marsikaj.
BRANE JERANKO
S Celjskega v Ljubljano
■■te
fltl
www.radiocelje.com
Na sejmu Turizem in prosti čas, ki se je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začel včeraj in bo trajal do nedelje, tudi letos predstavljajo turistično ponudbo s širšega Celjskega.
Letos prvič se predstavljata tudi dve od štirih subregij, vključenih v destinacijo Dežela Celjska. Poleg subregije Osrednje Celjsko, v katero so vključene občine Celje, Laško, Dobrna, Štore in Vojnik, se na sejmu predstavlja tudi Spodnjesavinjska subregija, ki vključuje občine Žalec, Braslovče in Vransko. Namen skupnega nastopa na
sejmu je promocija skupne turistične ponudbe območij. Na sejmu subregije predstavljajo svojo bogato in raznoliko turistično ponudbo. Predstavitev je pospremljena z bogatim animacijskim programom. Obiskovalci vsak dan spoznavajo ponudbo skozi animacije, degustacije turističnih kmetij in prikaze rokodelske obrti. Obiskovalci lahko sodelujejo tudi v nagradni igri, s katero želijo občine še dodatno opozoriti na pestro turistično ponudbo.
V okviru Razvojne agencije Kozjansko pa se na sejmu tudi letos skupaj predstavlja-
jo območje Dravinjskega, Obsotelja in Kozjanskega. Za obiskovalce so pripravili zanimive predstavitve, nagrade in degustacije turističnih ponudnikov. Z območja občine Šentjur se bodo predstavili Razvojna agencija Kozjansko, Turistično-informacij-ski center občine Šentjur, Wellness Aspara, kmetija Ploštajner (znana po odličnih marmeladah, naravnih sokovih, praženih oreščkih), Ekokmetijstvo Jenšterle (su-homesnati izdelki), Zeliščna kmetija Kalan, zavod Sama Navitas (programi izletov in Guzejeva poletna pustolovščina), Guzejeva gledališka skupina s Prevorja, zavod Etno-Eko Šentjur (prikaz izdelave rožic iz krep papirja), Dobrinske predice ter citrar-ka Irena Zdolšek.
BA, IS
bM
Največ za VAŠ denar! Trojček T33 !!
4Mbps / 1Mbps
Naročniški oddelek: t: (03) 42 88 198 f: (03) 42 88 124
infoOturnsck.nct
www.turnsek.si
----V 1 _ »	1 .
T U R N S E
(^aSW.W& 75 TV programov IP telefonija
samo € na mesec^^^
na mesec
Št. 8-28. januar 2011 -——
MM
Vaietttiaaa famcent
najtepSiA diiintutitt >inh mfto¡iij
tam i; Hnnfana, CtMOuca, Mivta opatn^ tuie Viiatie, Vela i tiha. ifitm (i [a p a izpiui rofta
W0VI rt pum - uma Cilje, fit CHK mUSiLij« n.i|,. ta (Hk>	K"".»
24
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
l/si naši mojstri
Dom je ponavadi naša oaza miru, kjer se počutimo varno. Kaj hitro pa se lahko zgodi, da se nam kakšna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo rešiti težave oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč.
Prav tako se nam dogaja, ko se odločimo za
storitev
začeli obnavljati, urejati okolico, da tisti trenutek ne vemo, na koga bi se obrnili, vsem nam pa je skupno, da želimo za svoj denar dobili čim več in kvalitetno. Zavedamo se, da so takšne informacije še kako dobrodošle, zato jih skušamo bralcem ponuditi iz prve roke s pomočjo naših strani I/si naši mojstri. Trenutno so na teh straneh ponudniki storitev in
po odzivih sodeč, so bralci hvaležni zanje, veseli pa bomo, da boste tudi potencialni ponudniki storitev, ki še niste bili predstavljeni, pripomogli k še boljši obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh-za vas se bomo trudili mi-vse, kar morete storiti, je, da pokličete 031 692 860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici.
' PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN ■ STAVBNO KLEPARSTVO •TESARSTVO
IZOLATORSTVO BREZPLAČEN OGLED \ IN SVETOVANJE
flt
ftOVSTVO, KLEMJISTVO
BRONISLAV ČANŽEKd.o.o.
Pečovje 19,3220 Štore tel.: 03/577-12-31 fax: 03/81-00-49 I mobitel: 041/639-837 e-poita: bronislav.canzek@t- l.si
Matjaž Železnik
uglaševanje klavirjev
gsm: 041 714 240
e-pošta: matjaz.zeleznik@siol.net
ijirazniEOm
glasbeni center
Gosposka 25,3000 Celje tel.: 03 548 40 06, faks: 03 548 40 60
MAC - ZELEZNIK d.o.o.
Milanskega 12,3000 Celje tel.: 03 541 32 66 ID: SI38265397
TIIPRMANA MANUALNA TERAPIJA
Izvaja: Dr. A. VERŠ1N1N ortoped revmatolog
F1TEX d.o.o.., Dunajska 120 a, 1000 Ljubljana tel.: 03 /734-57-00,031 566 262; splet: www.fitex.si; e-pošta: fitex@t-2.net
darko mavric s.p '
C. kozjanskega odreda 15a, Šentjur I tel.: 03 748 30 06,749 26 77 fax: 03 748 30 07,749 26 76	,
GSM: 041 610 096	HM/titm
e-mail: darko§md777.si HbnUMb
mBSgaBBH
*	POLAGANJE KERAMIKE
*	VODOVODNE INSTALACIJE
Peter Cvan s.p.
Polzela 107/B, 3313 Polzela
GSM: 041 563 991
izdelava dežnikov
žaluzij, ^ | lamelnih zavet, [ pllsejev, *o| senčil, El
www.aspara.si
zavite, spiralne, kotne ali ravne
Lesene stopnice
S skrbno izdelanimi ter estetsko in domiselno oblikovanimi detajli bodo v ponos več generacijam!
MIZARSTVO »PARA d.o.o. Železno 4, 3310 ŽALEC
Pokličite, brezplačno izmerimo in izdelamo predračun!
(041) 691 913
prodaja, montaža, prevod.
Nunčič Franc s.p.
Dušana Kvedra 38,3230 Šentjur
GSM: 041 787 935
e-mail: frenk.nuncic@gmail.com
"vse za ogrevanje, vodovod, prezračevanje, plin"
-	ideja -svetovanje
-	izdelava ponudb
-	prodaja
-	montaža
-peci
-toplotne črpalke
-	kolektorji
-	bojlerji
-kopalniška oprema
® Brigita Bučar s.p. isSl Pružinskavas57 Štore
ŠTORE
- sanacije obstoječih sistemov - dimniki
Streha za t/ecgeneracij!
1 wwwitreha-metalkoiigsm:04i 314531 Tel.: 03/57 71495,faks 03/57 71499 ^^TrTvalA l e-mail: brigita.bucar@amis.net
i i&Ssir
ZA IZMERO IN IZDELAVO PREDRA^j^N/UflJUČ POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE, G. EMILA BUČARJA NA GSM: 041 622 385.
TURBO-TRANS d00
041 635 861 LEVEČ 2, 3301 Petrovče
PECI ZA CENTRALNO OGREVANJE NA TRDA 8lNITEK0.0At£0RivABI CISTERNE ZA KURILNO OLJE (TUDI DVOPLAŠČNE)
Eouirui za ogrevanji liiiitAHii V". iHIDROfORiflB	A,
ESESSH	ir
• AKUMULATORJI - ZALOGOVNIKI VODE ■ REZERVOARJI ZA SANITARNO VODO A1IDEJIVUII RAZTEZNE POSODE
KOB TERMOINSTALACIJEI |«l.: 03/749 25 f0, gim: 041/430 764, faz: 03 749 25 91 Kolodvorska 8, 3230 Šentjur I M»all: llfa8toMmZ«l|.»l ■ WWW.kob-koi«l|.sl |
S
, www.kitajskamedicina.si
KITAJSKE MEDICIN
Mariborska 122,3000 Celje Tel.: 040 720189
Zelene ulica 17,2000 Maribor Tel.: 040 417 463 ali 05 912 43 43
ŠIVILJSTVO
KRPIC^f
Mariborska cesta 86 3000 Celje, Tel.: 03/54-13-295 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek-petek | sobota
06:00-19:00
- manjša EKSPRESNA popravila -original krajšanjejeansa -oženje oblačil, menjava zadrg., -popravila usnjenih oblačil nedelja in prazniki
07:00-13:00 ZAPRTO
, SPLOŠNO STEKLARSTVO
fIWNC HAJORANC, fcp.	. pvc in ALU stavbno pohištvo
' - graviranje, peskanje in fazetiranje stekla in ogledal	- vhodna in garažna vrata
- izdelava steklenih nadstreškov, fasad,	. zimskj vrtovi
stopniščnih ograj, stenskih oblog	- rolete, žaluzije in konamiki
C. L. Dobrotinika 21,3230 Šentjur	. termoizo|adjsko steklo Tel.: 03/746 12 90 Faks: 03/74612 95 ... ' „ ..
franc.majoranc@siol.net	"olldela™ ra™9a 5161(13
ivww.majoranc.si	-vitražna stekla
TPVBk IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH |aanDl NAPELJAV TER SANACIJA K0PA1MIC
IIISTAUCIIE VERHOVŠEK d.O.O. Proiinska vas 34/d, Štora, gsm: 041 682 907 I
AGM NEMEC d.o.o.
Sedraž 3,3270 Laško
Tel.: 03/56-48-043 Fax.: 03/56-48-840 E mail: agm.nemec@kabelnet.net
GOSTINSTVO | GRADBENIŠTVO IN KAMNOLOM
NŽU GSM:040 462 808	-1
	VITA-TERM OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE fel./Fax.:083 894 862 www.vitaterm.si
¡prezračevanje z rekuperacijo h||. ah|. toplotne črpalke ini lan |ogrevalni in hladilni sistemi zaneTu.va danska kval.teta	
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
25
Naravna talna obloga-pluta
Pluta je 100-odstotni naravni material. Gre za lubje hrasta plutovca, ki raste večinoma v mediteranskem pasu. Za odstranitev lubja drevesa ni treba posekati niti poškodovati, prvo lupljenje se izvede na približno 25 let starem drevesu, vsakih 8 do 9 let pa je lubje ponovno zrelo. Pluta je zelo topla in prijetna za hojo, je antistatična, antibakterijska in odporna na insekte.
Tnlno nhlnno b ni i it o co iinnr/ihfi/iin 7 o uolibn
časa, zaradi enostavnega vzdrževanja pa njihova priljubljenost v zadnjem času spet narašča. Talna pluta je na voljo v različnih izvedbah-znan je tudi t. i. plavajoči pod oziroma klik sistem, katerega prednost je, da ga ni treba lakirati in lepiti, pri čemer gre za oblogo, ki jo lahko položimo tudi sami.
Seveda moramo pred polaganjem upoštevati naslednje dejavnike.
Pred začetkom polaganja mora pluta vsaj 24 ur stati v prostoru, kjer bo položena. Ker gre za naravni material,se mora aklimatizirati, podlaga, na katero
jo bomo položili, mora biti čista, suha in ravna, pred polaganjem je priporočljivo, da se talna obloga razporedi po tleh, ker vsi kosi oziroma plošče niso enakih barv, zato lahko na ta način preprečimo, da bi prišlo do prevelikih odstopanj v barvnih odtenkih.
Na tižišču so na voljo plutovinaste talne obloge različnih oblik, od kvadratnih plošč do desk, v tem primeru je pluta laminirana na leseno podlago.
Pluta se uporablja tudi kot stenska obloga, v gradbeništvu tudi kot izolacijski material.
Knjigovodski servis
M, MDC MANUEL JEKLK.D.
Ii®' Zadobrova 34a 3211 Škofja vas -- » Tel.: 03/490 44 00;
^-1 GSM: 031 380 796; GSM: 041 851 418
E-mail: manuel.jekl@siol.net
GSM: 041 756668
telefon/fax: 03 781 21 72 e-pošta: domofinal@t-1 .si
Pooblaščeni krovec za kritine:
GERARD, CREATON, TON DACH, BRAMAC, LINDAB, H0SEKRA, TEG0LA, S-METAL, ESAL,..
traktorji, škropilnice hidr. cevi, kardanske gredi cisterne za gnojevko izdelovanje strojnih delov
Danilo Gojzdnik s.p.
Gotovlje 137, 3310Žalec
Tel: 03 7103100; fax: 03 7103102
mob: 041 684 388
email: sit.gojzdnik@gmail.com
<Ptikk
/m
I MARJAN TERŽAN sp
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CELJE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
•	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
■ STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
- LASTEN FARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
LESENA OKNA IN VHODNA VRATA ZA VAŠ DOM
Izmera, svetovanje, izdelava, montaža, demontaža - vse po vaših željah
Kontakti:
Tel. 03 7056023 Fax 03 57 26 390
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00
e-mail: mizarstvo.korun@siol.net; splet: www.mizarstvo-korun.si
POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ
PEVOJNIK 051 649 780 PE CELJE www.primozic.si
I I I I I i I
i i i
26
ZA AVTOMOBILISTE - MALI OGLASI
NOVI TEDNIK
Evropa navzdol zaradi Nemčije
Lani so v Evropski uniji prodali 13,8 milijona avtomobilov. To je bilo za 5 odstotkov manj kot leto prej.
Vsekakor je na ta negativen rezultat najbolj vplivalo dejstvo, da se je lani prodaja v Nemčiji, ki velja za najpomembnejši evropski avtomobilski trg, zmanjšala za 23 odstotkov. To je predvsem posledica dejstva, da so v letu 2009 v Nemčiji subvencionirali zamenjavo starih z novimi avtomobili in zato lani ni bilo večjega zanimanja za nova vozila. Tudi v Italiji je bila lanska prodaja manjša za skoraj 10 odstotkov, precej bolje pa je bilo v Veliki Britaniji in Španiji. Podobno različno so poslovale tudi evropske avtomobilske tovarne. Nemški Volkswagen je lani svoj posel zmanjšal za 4,2 odstotka, prav tako skupina PSA, ki jo sestavljata
VW golf
Peugeot in Citroën (minus 2,3 odstotka). Renault je na drugi strani iztržil boljši rezultat (plus 4,6 odstotka), medtem ko je imel Fiat kar za 17 odstotkov manj kupcev kot leto prej.
Čeprav ta hip še niso znani podatki o najbolje prodajanih vozilih, je skoraj zanesljivo, da je lanski evropski prvak znova VW golf. Do konca novembra se je zanj odločilo 458 tisoč evropskih kupcev.
Dekra: manjši se bolj kvarijo
Nemška Dekra že vrsto let ugotavlja zanesljivost oziroma kvaliteto izdelave avtomobilov. V tokratni raziskavi je bilo zajetih kar 15 milijonov avtomobilov iz razdobja zadnjih dveh let.
Upoštevali so le tiste avtomobile oziroma modele, ki so jih pregledali najmanj tisoč. Po teh ugotovitvah se je v nižjem razredu najmanj kvarila Fordova fiesta, ki je zmagala pred renaultom twingom, v nižjem srednjem razredu se je najbolje odrezala toyota prius (pred VW
Ford fiesta
golfom). V srednjem razredu so imeli najmanj težav lastniki opel insignie (pred audijem A4), v višjem se je najbolje odrezal audi A6 (pred BMW serije 5). Med manjšimi roadsterji / kupeji je bil najbolj zanesljiv avto mazda Mx 5 (za njim VW eos), med športnimi terenci pa honda CR-V (pred toyoto rav 4). Pri enoprostorcih je bil najboljši VW golf plus (za njim se je uvrstil nissan note), med dostavniki pa Mercedesov sprinter.
Zanimivo je tudi to, da se po ugotovitvah Dekre najboj kvarijo manjši avtomobili (njihov povprečni delež je kar 31-odstoten), zelo dobro pa se obnesejo športni terenci (SUV). Seveda je tudi jasno, da se število okvar povečuje s številom prevoženih kilometrov.
Mitsubishi in njegov globalni malček
Japonski Mitsubishi bo na avtomobilskem salonu v Ženevi pokazal novo vozilo z oznako concept global small.
Kot napoveduje že ime, bo to verjetno novi mali globalni mitsubishi, kar naj bi pomenilo, da bo bolj ali manj enak na vseh trgih. V tovarni pravijo, da se bo avto med drugim dokazoval z majhnimi izpustom C02, ki naj ne bi presegel izpust 90 g/km. Opremljen bo z 1,0- in 1,2-litrskima bencinskima motorjema, serijsko bo dodan sistem start/stop. Ni pa še jasno, kdaj naj bi začeli avto serijsko izdelovati.
Mitsubishi concept global small
WM
MO
POSEST
VOZILA
PRoDAm
HIŠO na mirni, sončni lokaciji, 1 km iz centra Šmarja pri Jelšah, prodam. Telefon 051 384-839.
299
PRoDAm
TAM 80 T50 kiper, letnik 1986, C kategorija, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 758-819.	191
OSEBNI avto VW golf 3 diesel, letnik 1996, 5 vrat, reg. do konca leta, rabit oprema, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 390-574.	283
HIŠO v Lokrovcu, v izmeri 159 m2, zemljišče 1.929 m2, prodamo za 195.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
H,'M:l
KUPIm
RABLJENA vozila, od letnika 1997, kakršna koli, kupim. Telefon 041 708-497.
S 5
STROJI
PRoDAm
IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnide^s d.o.o„ lil. Vita Kraigherja 5. Maribor
CELJE, Teharska cesta. Prodajalno, servis in skladišče + 4.484 m2 stavbnega zemljišča, prodamo za 570.000 EUR, možna prodaja posameznega dela kompleksa - po dogovoru. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.
Celje: 031508 326
delovni čas: vsakdan non-stop
NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja

KUPIM
PARCELO za vikend ali hišo kupi mlada družina. Telefon 040 533-850. 4995
oDDAm
TRAKTOR Ursus 335, letnik 1987, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 915-982.	Š 30
TRAKTORSKI mešalec za gnojevko, dolžine 5 m, prodam. Telefon 070 866-657.
Š 36
Do 36 mesece« na osnovi OD,
KUPIm
PG CELJE, Ul. XIV. divizije 14, 03/4257000
TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokultiva-tor - priključke in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
162
NAKLADALKO sip, 16 m3, aluminijaste stranice, dobro ohranjeno, kupim. Telefon 041 517-616.	Š 31
TRAKTOR Ursus, Imt ali Vladimirec, kupim. Telefon 041 678-130.	p
odkup
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
03/23410 00
BONAFIN, d.o.oM Slovanska 27,1000 Ljubljana
NA Frankolovem prodamo zaradi bolezni novo stanovanjsko hišo, cena 175.000 EUR. Telefon 041 876-316. 59
V	ŠENTVIDU pri Grobelnem prodam hišo, l. 1985, zemljišče 839 ml Do hiše asfalt in javna razsvetljava. Pred kratkim menjava strehe in celotnega stavbnega pohištva ter izolacija strehe. Primerna tudi za večjo družino. Telefon 041 560539.	302
V	PLETOVARJU (občina Šentjur) prodam 2
ha dobro zaraščenega gozda, primernega za sečnjo. Telefon 041 568-661.
293
CENTER mesta Celja. Lokal na elitni lokaciji, Ljubljanska cesta, velika izložbena okna, velikost 61 m2, oddamo. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.
n
V CENTRU mesta, v Stanetovi 19, oddamo trgovski lokal, velikost 90 m2. Informacije po telefonu 041 577-749. Irro, d. o. o., Stanetova 19, 3000 Celje. n PROSTOR za skladišče ali priročno delavnico, oddam v najem, cca 28 m2, ob cesti Arclin-Ljubečna. Telefon 041 262-063.
322
ODKUP ZLATA PO NAJUGODNEJŠI CENI!
PLAČILO TAKOJ!
Zlatarna Brežnik
03/544 33 33,
Stanetova 22 Celje 03/710 40 60,
Šlandrov trg 39, Žalec
Brežnik Dejan, s. p., Stanetova 22, Celje
H!TRO NAROČITE
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej; | ! 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 5 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
I	tudi letnik2011 Jl7iWi1:1
s prilogo TV-OKNO! ^
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti ii sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj: Ulica:
Datum rojstva:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
n
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI - INFORMACIJE
27
NAJAMEM
MANJŠO hišo ali bivalni vikend, v I okolici Celja, najamem za daljše obdobje. Telefon 041 529-218. 284
STANOVANJE
PRODAM
CELJE, mesto. Petsobno stanovanje na Savinjskem nabrežju, v izmeri 121 m2 ter podstrešje v izmeri 50 m2, pogled na celjski Stari grad, potrebno obnove, prodamo za 110.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n CELJE, Lava. Trisobno stanovanje, 74,12 m2, 8. nadstropje, prodamo za 80.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
CELJE, na Zelenici. Dvoinpolsobno stanovanje, 55 m2, 2. nadstropje, adaptirano 2006, klimatizirano, opremljeno, prodam za 89.000 EUR. Telefon 041 762-160.	p
ZIDANI Most. Stanovanje, 56 m2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 568080.	176 TRISOBNO stanovanje, Žalec, 63 m2, z balkonom, obnovljeno, vseljivo takoj, prodam za 68.900 EUR. Telefon 031 834-074. 234 STANOVANJE v Štorah, 38,60 m2, prodam za 15.000 EUR. Telefon 041 640-521.
326
KUPIM
V ŠENTJURJU kupimo enoinpolsobno stanovanje. Telefon 041 876-316. 192
*
*o *
X&K
ZLATARNA KRAGOLNIK
V ZLATARNI KRAGOLNIK V CITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA
KRAGOLNIK&KRAGOLNIK d.o.o., Kettejeva 12, Celje
ODDAM
DVOINPOLSOBNO stanovanje v Novi vasi, Škapinova 8, Celje, dam v najem. Telefon 031 491-827.	5490 STANOVANJE, dvosobno, 58 m2, v Žalcu, oddam. Vse informacije po telefonu 041 691-866. 277 STANOVANJE, v stanovanjski hiši v Arclinu, oddam. Telefon 041 726-516. 304 DVOSOBNO ali večsobno stanovanje, z možnostjo kasnejšega odkupa hiše, oddam. Telefon 040 209-590. 319
KUPIM
PRALNI stroj, štedilnik plinski, hladilnik, zamrzovalno omaro, kuhinjo, kupim. Telefon 070 870-084. 290
AKUSTIKA
PRoDAM
NAJAMEM
NAJAMEM sobo, lahko tudi pri starejši osebi, ki je potrebna pomoči. Telefon 070 849-920.	324
NOVI diatonični harmoniki, velikost 31 in 34 cm, uglasitev C, F, B, prodam. Telefon 031 246-758. 287 DIATONIČNO harmoniko Melodija, C, F, B, odlično ohranjeno, staro 4 leta, vel. 36, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 519-356. Š 38
PRoDAM
090 62 89 ali 090 62 41
www.vedezevanjemaruska.com
Cena 1,50 do 1,99 €/min. Plačilo tudi z moneto!
ELEKTRIČNO bolniško posteljo, z vsemi dodatki, tudi vložkom ter blazino za preležanine, prodam za 1.000 EUR. Telefon 031 642-598. 261 HLADILNIK, pralni stroj, sedežno, stekloke-ramični štedilnik, zamrzovalno omaro in ostalo opremo prodam. Telefon 040 869-481.	290
TOSKANSKAVILA
STANOVANJSKI OBJEKT DOLGI MOST, LJUBUANA-VIČ
Skupina
CMCelje
Objekt vsebuje 23 stanovanj primernih za študente, mlade družine ali starejše osebe. Stanovanja v pritličju so primerna tudi za funkcionalno motene osebe.
	
ir T 1	
Vrsta stanovanja	Velikost v m2
Garsonjera	25
Enosobno	35
: Enoinpolsobno
43

INFORMACIJE:
Franc Bratina
Telefon: 041649434
E-pošta:
firancbratina@cm-celje.si

pövpraiajte Pri
„Sem op-**»»
PRODAM
NESNICE, grahaste, rjave in črne, prodamo. Nakup 10 živali - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje,
telefon (03) 5472-070, 041 763-800.
p
PRAŠIČE, težke od 30 do 160 kg, mesni tip, ugodno prodamo. Možnost tudi dostave. Telefon 041 455-732.Š 834 PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej ter čistokrvne mladiče nemške ovčarje, prodam. Možna dostava. Telefon 031 509-061, Andrejeva kmetija iz Jazbin.	52
PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, izločene svinje, možne polovice, domača hrana in dostava, ugodno prodamo. Telefon 051 214-174.	122 Š 18
PRAŠIČE, od 20 do 200 kg, mesni tip, lahko tudi polovica, možna dostava, prodam. Telefon 041 725-055. Š 24 PRAŠIČA, težkega približno 150 kg, prodam. Telefon (03) 580-8057. Š 28 PONI žrebičko, nizke rasti, zelo mirno in vajeno otrok, prodam. Telefon 041 264-132.	222
JARKICE, pred nesnostjo, rjave ameriške hajlajn, enoletne rjave, črne in grahaste kokoši, po naročilu tudi težke, očiščene kokoši, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in kilogramske bele piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446. 276 PRAŠIČE, 70 do 140 kg in pujske, 30 do 40 kg, prodamo. Po naročilu tudi svinjske polovice. Zgornje Roje 22, Šempeter, telefon 031 617-892. 76 PRAŠIČE, stare 3 mesece in kravo, težko 600 kg, za zakol, prodam. Telefon 5488-158.	281
SVINJO za zakol, težko 280 kg, krmljeno z domačo kuhano hrano, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 392-272.
286
TELICO simentalko, brejo, prodam. Telefon 041 455-176.	289
PRAŠIČA, 200 kg težkega, možna dostava na dom, prodam. Telefon 5419-792 ali 041 708-978.	309
ZAJCE, različne, plemenske, prodam.
Telefon 041 232-594. 332 PRAŠIČA težkega 190 kg, krmljenega z domačo hrano, lahko tudi polovice, prodam. Telefon 031 299-877
PRAŠIČE, težke od 100 do 140 kg, prodam, cena 1,30 EUR/kg in izločene svinje, težke do 300 kg, cena 1 EUR/ kg. Možna tudi dostava. Telefon 041 655-528.	Š 39
PRAŠIČE, težke od 70 do 100 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 708154, 051 452-490 TELIČKO, staro 3 mesece, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 818-665. 328 BURSKE kozličke za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 467-106.
329
TELICO simentalko, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon 040 290-037. 308 TELIČKO simentalko, težko 180 kg in jagenjčke za nadaljnjo rejo ali zakol, prodamo. Telefon 041 670-516. 303 MLADO kravo z mlekom in pripuščeno prodam ali menjam za bikca ali teličko, oziroma za mlado jalovo kravo. Telefon 5413-019, 041 357-024. 301 TELIČKO simentalko, težko 150 kg, prodam za 450 EUR. Telefon 031 616-154.
300
PRAŠIČA, 200 kg, krmljenega z domačo, kuhano hrano, prodam. Smole Cvetka, Kameno 35, Šentjur, telefon 031 466467.	Š 35 TELICO simentalko, 250 kg, pašno, prodam. Telefon 070 866-657. Š 36 DVE telički, simentalki, 150 in 200 kg, prodam. Telefon 5739-391. 323 TELIČKO simentalko, staro 4 mesece, prodam. Telefon 051 476-199. Š 37
KUPIM
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Telefon 040 647-223. Š 832 KRAVE in telice, suhe in debele, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 841
PRoDAM
Podjetje R. S. L., d.o.o, prodajno servisno podjetje iz Lev-ca, uradni zastopnik in serviser vozil znamk Renault, Nissan in Volvo razpisuje prosto delovno mesto za delo v računovodstvu zaradi nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu:
Referent za plačilni promet, delo v računovodstvu, administrator
Delo zajema:
-	organizacijo in izvrševanje plačilnega prometa
-	vodenje garancij za Renault, Volvo in Nissan
-	pripravo poročil za vodstvo podjetja
-	ostala administrativna dela
Od kandidata oziroma kandidatke pričakujemo:
-	ustrezno strokovno izobrazbo
-	delovne izkušnje v računovodstvu (tudi poznavanje zakonodaje in predpisov)
-	poznavanje Windows okolja z MsOffice aplikacijami, računovodskega programa (VLS) in komercialnega programa (CDP-DMS)
-	aktivno znanje angleškega jezika
-	samostojnost, iniciativnost, komunikativnost in koopera-tivnost
-	zanesljivost in odgovornost pri delu
Z izbranim kandidatom/kandidatko bomo sklenili pogodbo za določen čas za obdobje od 1.3.2011 do 31.5. 2012 z 2-mesečnim poskusnim obdobjem.
Vaše cenjene ponudbe, ki naj vsebujejo Vaš življenjepis in opis delovnih izkušenj ter referenc, posredujte najkasneje do 5. februarja 2011 izključno na e-mail naslov: zaposlitev@rsl.si
PRODAM
DOMAČI jabolčni kis in jabolčnik prodam.
Telefon 041 725-055. Š 24 JURČKE, suhe po 40 EUR in zamrznjene po 9 EUR, prodam. Telefon 031 792-883.
272
VINO, belo, virštanjčan, po 1 EUR/l in domačo slivovko po 5 EUR/l, prodam, menjam tudi za deske in letve za ostrešje, možna dostava. Telefon 051 659-260.	271
JEČMEN po 0,20 EUR/kg in balirano seno, po 2 EUR/kocka, ugodno prodam. Telefon 051 364-755.	285 DOMAČI - jabolčni kis, mast z ocvirki, surovo slanino, slivovko, orehe, kislo zelje prodam. Telefon 031 200-424.
330
SENO, bale okrogle, refuzo, bale silažne, slamo kocke in ječmen, prodam. Telefon 041 763-478.	307 SUHO koruzo in silažne bale, težke več kot tono, prodam. Telefon 041 649-414.
Š 34
VINO, samorodnik in slivovko ugodno prodam. Telefon (03) 5770-303.325 VEČJE količine vina in domače slivovke, prodam. Telefon 031 299-877. 3011
OSTALO
DRVA, bukova in mešana, možen razrez in dostava ter suhe deske colarice, za streho, prodam. Telefon 031 351-666.
168
STREŠNO kritino Bramac, rabljeno, 550 kosov, rdeče barve, prodam. Telefon 051 398-897.	225
MLADO kravo, tretjič brejo, prašiča, 200 kg, kuhana hrana in krožne brane, 24 diskov, prodam. Telefon 031 557-754.
275
RECEPTURO proti plešavosti in izpadanju las prodam. Čez 14 dni vam bodo začeli rasti novi lasje. Recepturo je preizkusilo že mnogo ljudi in uspeh je bil 100 %. Cena 23 EUR + poštnina. Telefon 041 926-814.	p
ZIMSKE gume, Rapidex R2 185/70, R 38 H, prodam. Telefon 051 622-976.
327
60 LITRSKI prekucni kotel za žganjekuho, obrtniške izdelave, kot nov, ugodno prodam. Telefon 031 245-277. p STARO prešo in žrmlje za mletje pšenice, prodam. Telefon 031 616-154. 300
KUPIM
BUKOVINO za drva, na panju, »štoru«, kupim. Moje spravilo, Plačilo takoj. Telefon 041 763-478.	307
LES na panju, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 506-958.	306
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
VISOKO kakovostni bukovi briketi Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683.	p
SVEŽO svinjsko mast in ocvirke ter mlade ovce, po izbiri, prodam. Telefon 031 888-862.	158
Gospodarska družba Energoles Bohor, d.o.o.,
poslovni naslov Cesta Leona Dobrotinška 9, 3230 Šentjur, ki jo zastopa direktor Miha Amon
razpisuje dve prosti delovni mesti
1. Upravljalec tračne žage za razrez hlodovine -
delovno mesto je v Šentjurju
Opis del in nalog:
razrez hlodovine na tračni žagi, organizacija dela ... Zahtevana izobrazba in znanja: poklicna ali tehnična šola lesarstva; dobro poznavanje lesa Rok za prijavo kandidatov: do 12. 2. 2011
Način prijave kandidatov:
kandidati pošljejo po pošti pisno vlogo z življenjepisom Vrsta pogodbe:
pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas s poskusno dobo 6 mesecev
2. Evidentičar, zlagalec lesa na žagi -
delovno mesto je v Šentjurju
Opis del in nalog:
zlaganje in evidentiranje lesa pri razrezu, upravljanje z viličarjem,... Zahtevana izobrazba in znanja: osnovnošolska izobrazba in opravljen izpit za upravljalca viličarja (možno je naknadno opravljanje izpita) Rok za prijavo kandidatov: do 12.2.2011
Način prijave kandidatov:
kandidati pošljejo po pošti pisno vlogo z življenjepisom Vrsta pogodbe:
pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas s poskusno dobo 6 mesecev
Kontaktna oseba delodajalca:
Damir Fistrič, tel. 031/261 393.
www.novKednik.com
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
V SPOMIN
CVETKI ROŠER
iz Loke pri Dobrni (18. 3. 1951 - 28. 1. 2009)
Kako hitro dve leti je minilo,
le kdo pozabil bi gomilo, v kateri počiva tvoje zlato srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne.
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Mož Franc, sinova in vsi njeni.
™EN
Zaradi širitve poslovanja sprejmemo
5 novih sodelavcev
Lasten program izobraževanja, informacije: oa pon. do pet. od 8. do 15. ure.
Tel. št.: 03/425-61-50, 041/710-663.
Jakoma, d. o. o.. Mariborska cesta 44, Celje.
POŠTENA 41-letna ženska iz Savinjske doline, želi prijatelja, do 65. let. Agencija Super Alan, Celje, telefon 041 248-647.
316
ZAPOSLITEV
IŠČEMO motivirane sodelavce s čutom odgovornosti do dela, blaga in strank za delo v skladišču. Od kandidatov pričakujemo najmanj 4. stopnjo izobrazbe, vsaj 2 leti delovnih izkušenj, izpit za viličarja ter vestno in marljivo delo. Vse zainteresirane kandidate, ki jih veseli delo v ambicioznem in hitro rastočem podjetju, ki se ukvarja s prodajo gradbenih materialov in keramičnih ploščic, vabimo, da pošljejo cenjene ponudbe na naslov: Hojnik, d. o. o., Leskovec 15, 3202 Ljubečna.	148
IŠČEM delo v okolici Celja, Šentjurja, Šmarja: čiščenje, pospravljanje in druga gospodinjska dela. Telefon 070 624-584.	263
ZAPOSLIMO simpatično dekle za strežbo v lokalu v centru Celja. Ugoden delovni čas. Telefon 051 630-607. Celjski pub, Mariborska 1, 3000 Celje. 278 OSEBO za izdajo hrane in pijače, zaposlimo. Telefon 041 472-558. Latino Revolucija d.o.o., Leskovec 17, Ljubečna.
305
Celje
Biserno poroko sta potrdila zakonca Frančiška in Franc OMERZU iz Celja.
Celje
Umrli so: Marko KRESNIK iz Žalca, 28 let, Pavla VREN-KO iz Vizor, 84 let, Stanislav ZEME iz Celja, 77 let, Danijel SLUGA iz Celja, 73 let, Anton LAJLAR iz Celja, 83 let, Ljudmila ZUPANČIČ iz Razborja, 59 let, Danijela PRIMOŽIČ iz Celja, 79 let, Ivan MASTNAK iz Slivnice pri Celju, 77 let, Herta LU-BEJ s Polzele, 68 let, Alojzija DOBNIK iz Gaberk, 85 let, Karolina JURKOVŠEK iz Kanjuc, 67 let, Konrad Rado CIGELŠEK iz Celja, 40 let, Ana ŠKORJANC iz Štor, 62 let, Gabrijela LENARČIČ iz Celja, 69 let.
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
n
NOVO v Šempetru! Vinska klet Furlan v Šolski ulici 54. Vrhunska kraška vina: refošk - 2 EUR/l, cabernet sauvignon - 1,5 EUR/l, chardonnay - 1,3 EUR/l. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 10. do 17., ob sobotah in nedeljah od 9. do 12. ure.	202
INŠTRUKCIJE angleščine, matematike in fizike ter prevode angleščine nudimo. Telefon 031 793-430. Jezikovno društvo Barve jezika, Trubarjeva 53 b, Celje.	207
GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Peči so zelo ekonomične za kurjenje na drva. Garancija peči je 5 let. Anton Alpenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 541-5011, 041 531-976.	215
KVALITETNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3GRAD d.o.o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104.	331
www.radiocelje.coin
Laško
Umrli so: Štefanija NOVAK iz Hude Jame, 80 let, Jožefa TAVŽELJ iz Celja, 91 let, Milena HORJAK iz Kladja, 60 let, Zofija DERČA iz Celja, 85 let, Ljubo JUGOVIC iz Celja, 86 let, Marija STRENČAN iz Levca, 81 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Avdo MEHIC iz Šentjurja, 52 let, Venčeslav SLUGA iz Razborja, 70 let, Stanko KLANJŠEK iz Šentjurja, 82 let, Srečko OGRIZEK iz Grobelnega, 54 let.
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ PE CELJE PEVOJNIK 051 649 780
www.primozic.si
Nihče ne more dobiti moje duše. Imela jo je moja mati in zdaj je ne more imeti nihče več. Nihče več ne more priti v mojo notranjost in me vdihniti, kot da bi bil ozračje.
(D. H. Lawrence)
V SPOMIN
Ja, Mami, mislili smo, da boš večno in v tihi žalosti ter z ljubeznijo čuvamo zaklade spominov, ko si 1. februarja 2010 za vedno odšla od nas
MARIJA ŠTORMAN
iz Rimske ceste 12, Šempeter v Savinjski dolini
Zlata Mami, neizmerno te pogrešamo in vse je drugače ... O, kolikokrat bi ti imeli kaj povedati, kajti ti si znala vse razumeti. Bili smo čisto tvoji in ti samo naša. Ja, Mami, tudi rože pred hišo in na vrtu cvetijo drugače, izgubile so svoj dišeči vonj. V tvojem domu pa je še vedno tako kot tisti dan ., vse na svojem mestu.
Kako razumeti, da te ne bo nikoli več? Sijaj svečk v nebo na grobu pa nam vedno kaže pot med zvezde večnosti.
Sveta maša ob prvi obletnici bo 1. 2. 2011 ob 18. uri v domači šempetrski cerkvi.
Za vedno tvoji: sin Zvone z Milico, Elizabeto in Anamarijo ter sin Janez z Manico, Iztokom in Gregorjem.
Sonce je za goro šlo tebe ni domov bilo, ker zatisnil si trudne oči. Ata
ZAHVALA
Ob boleči izgubi sina
MIRANA KOLARJA - MIKIJA
iz Celja (1. 7. 1962 - 21. 1. 2011)
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem in znancem za izrečena sožalja,
za sveče in cvetje. Hvala pevcem za odpete žalostinke, hvala za zaigrano žalostinko in hvala tudi pogrebni službi Veking.
Žalujoči oče in ostalo sorodstvo
Ugasnila je luč življenja, prižgala se je luč spomina, v srcu ostala tiha, skrita bolečina.
V SPOMIN
19. januarja je minilo petnajst let, kar nas je zapustil dragi mož, ate in stari ate
IVAN AGREŽ
Najlepša hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi.
Ni res, da je odšla! Nikoli ne bo. Ujeta v naša srca z lepimi spomini bo vsak naš korak spremljala v tišini.
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustila naša draga mama, oma in teta
FRIDA ZUZZI
iz Celja, Goriška 1 (2. 6. 1919 - 17. 1. 2011)
Od nje smo se poslovili 21. januarja 2011 na celjskem
pokopališču v ožjem družinskem krogu. Iskrena hvala sorodnikom in prijateljem, osebju Doma starejših Laško - oddelek demenca, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev.
Žalujoči: vsi njeni, ki jo zelo pogrešamo
Velenje
Umrli so: Jožef VAUKAN iz Šoštanja, 79 let, Alojzija KORADEJ iz Šmartnega ob Paki, 85 let, Adelhida-Berta SIMON z Raven na Koroškem, 82 let, Franc RUS iz
Ljubljane, 76 let, Kristina ATELŠEK iz Šoštanja, 68 let, Neža PEČNIK iz Gornjega Grada, 90 let, Marija BRE-ZOVNIK iz Prebolda, 86 let, Ivan BLAZINŠEK iz Velenja, 80 let.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
ELICE LENARČIČ
se iskreno zahvaljujemo prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje. Posebna zahvala ge. Herti Rošer za čustvene poslovilne besede, duhovniku za lepo opravljen obred in pevcem za občuteno petje.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi.
Ohranite jo v lepem spominu.
Mož Emil in sin Andrej v imenu sorodnikov
n
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
29
Nisi se izgubil kot zven v tihoto,
nisi odšel v nič in pozabo: po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (T. Pavček)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata, brata in strica
STANISLAVA PIKLJA
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga obiskovali v času bolezni, ga pospremili na zadnji poti, darovali sveče in za svete maše in nam
izrazili sožalje Še posebna zahvala sosedom Miklavčič in Dimec ter Martinu Podgoršku, pevcem, organistu, govorniku in župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči vsi njegovi
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar,
v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
V 57. letu starosti nas je nepričakovano, mnogo prezgodaj in brez slovesa zapustil naš dragi mož, ati, dedi, brat in prijatelj
FRANC VOGA
iz Preddvora
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno soža-lje, darovano cvetje, sveče in ostale darove. Hvala ekipi NMP Kranj, gospodu župniku ter pogrebni službi Akris
za pomoč in organizacijo. Še enkrat iskrena hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Preddvor, januar 2011
Niti zbogom nisi rekel, tudi roke nisi podal. Smrt te je vzela iznenada.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija, brata in strica
VENCESLAVA SLUGE
iz Razborja pri Dramljah (13. 8. 1940 - 13. 1. 2011)
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Žalujka, pevcem, skratka vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Andrej, Jurij, Robert in hčerka Mateja z družino
www.novitednik.com
Oči zaprem, v spominu vedno te uzrem, nikjer te ni in to boli.
V SPOMIN
30. januarja bo minilo 6 let, kar te ni med nami naš najdražji
SANDI ŠKRUBEJ
iz Zadobrove
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu z dobro mislijo.
Mama in vsi tvoji, ki te zelo pogrešamo.
Kolikokrat smo skupaj peli, z znanci in prijatelji, zdaj pa truplo tvoje zemlja krije. Ah, kako srce boli, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, prededija in brata
IVANA BUKOVŠKA
iz Kostrivnice 16, Kalobje (28. 2. 1935 - 17. 1. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in pomoč
v težkih trenutkih. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše, ter da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala zdravniškemu osebju SB Celje ter Domu starejših
Topolšica in Šentjur. Zahvala gospodu župniku Petru Orešniku za tako lepo opravljen cerkveni obred, govornici Mateji Žerjavič za poslovilne besede pri grobu, pevcem s Kalobja za lepo odpete pesmi, trobentaču in pogrebni službi Žalujka
za organizacijo pogreba. Posebna zahvala družinama Hribernik in družini Novak za vso pomoč.
Žalujoči: žena Anica, hčerka Marica z možem Francem, vnuka Franci in Sandi z družino, brat Tone z družino in ostalo sorodstvo.
Š 33
Lep, sončen zimski dan, a tragično zaznamovan je bil, ko utihnil je tvoj glas in za vedno si odšel od nas. Jok, solze, žalostni vzdihljaji
ne vrnejo te nam nazaj. Le nemo nam pogled strmi,
v tvoje blage, ugasle oči. Naj bosta mir in bog s teboj! Uživaj blaženi pokoj.
ZAHVALA
Ob nenadni, boleči izgubi dragega sina in brata
RADA CIGELŠKA
iz Zgornje Hudinje 64 v Celju (31. 12. 1970 - 13. 1. 2011)
Tisti, ki so bili tisto jutro s teboj, so povedali, da te je peljala sreča, da se je v tebi veselilo življenje. Vse nas
mučijo vprašanja brez odgovorov. Zakaj? Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, za njega darovali cvetje, sveče, svete maše ter nama izrazili pisno in ustno sožalje. Hvala gospodu župniku Srečku Hrenu za besede slovesa, opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pevcem KUD France Prešeren iz Vojnika in cerkvenemu pevskemu zboru sv. Duh za odpete pesmi, sodelavcem Engrotuš d.d. Celje, sodelavcem Štore Steel d.o.o., Štore in Pogrebni službi Veking d.o.o.. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Globoko žalujoči: mama Marica, sestra Andreje in ostalo sorodstvo
V SPOMIN
VINKU ŽOGANU
iz Bodrišne vasi, Grobelno (25. 7. 1954 - 27. 1. 2010)
27. januarja mineva eno leto, kar te ni več med nami. Najlepša hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Le tega si se bal, da bi ti korak zastal. Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, zmogel si nam le prelep pogled dati
in v globokem snu zaspati. Zdaj med nami te več ni, v naših srcih boš vse dni.
V SPOMIN
Jutri bo minilo dve leti neizmerne bolečine in žalosti, kar si za vedno zatisnil trudne oči in sklenil svoje pridne roke, naš dragi mož in ati
IGNAC VINDIŠ
iz Zg. Grušovelj 14, Šempeter
Nikoli nisi in ne boš resnično odšel. Za večno ujet v naša srca z najlepšimi spomini, vsak naš korak spremljaš v tišini ...
Žena Vera, hčeri Karmen in Metka
V SPOMIN
Mineva peto leto, kar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
IVAN BRINOVC
z Ljubečne
Hvala vsem, ki položite cvetje in prižgete svečke v njegov spomin.
Vsi njegovi
Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. (P. A. Pavlenico)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
JOŽETA TOFANTA
iz Kompol 188 (21. 2. 1931 - 19. 1. 2011)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Hvala za vsa izražena
sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala za lepo opravljen obred g. župniku, pogrebcem, pogrebni službi Zagajšek in LD Bojansko Štore.
Žalujoči njegovi najdražji
mm
n
p
n
30
VODNIK
NOVI TEDNIK
KINO
PLANET TUS
Spored od 28. 1. do 31. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Gremo mi po svoje - komedija 12.10, 16.55
Draga, počakaj, sem na poti -
komedija 13.10, 16.40
Njuna družina - komedija
11.55, 14.05, 16.15, 18.30, 20.45, 22.55
Samova pustolovščina - animirana
družinska komedija; 3D
11.05, 13.05, 16.00
Turist - triler/drama
11.20, 13.40, 16.05, 18.25, 20.50, 23.10
Čas lova na čarovnice - avanturistična
fantazijska drama
19.00, 21.20, 23.45
Mr. Joint - komedija
20.40, 23.15
Zeleni sršen - akcijski triler; 3D 20.10, 21.30, 22.50, 23.59 Dilema - komedija 13.00, 16.20, 18.40, 21.00, 23.20 Zlatolaska - animirana družinska komedija, 3D
10.40, 12.50, 15.00, 17.10, 18.00, 19.20 Zlatolaska - animirana družinska komedija
11.50, 14.00, 16.10, 18.20 Črni labod - drama/triler 18.50, 21.10, 23.30
legenda: vsak dan
sobota, nedelja
petek, sobota
petek, nedelja, ponedeljek
Km
PETEK
20.00 Ponoreli vlak - (teden Akire
Kurosawe)
SOBOTA
18.00 Škandal - (teden Akire Kurosawe)
20.00 Krvavi prestol - (teden Akire
Kurosawe)
NEDELJA
18.00 Pijani angel - (teden Akire Kurosawe)
20.00 Rašomon - (teden Akire Kurosawe)
rn
SOBOTA 18.00 Lili ■
ameriški film
mm
PETEK
18.00 ženska, pištola in špageterija
-	drama
20.00 Odpleši svoje sanje 2 - plesni
romantični film
SOBOTA
18.00 Gremo mi po svoje - mladinska komedija
20.00 Odpleši svoje sanje 2 - plesni romantični film
20.15 Upokojeni, oboroženi, nevarni
-	akcijska komedija NEDELJA
16.00 Gremo mi po svoje - mladinska komedija
18.00 Upokojeni, oboroženi, nevarni
-	akcijska komedija
20.15 ženska, pištola in špageterija
-	drama
PETEK, 28. 1.
10.30 in 16.30 Muzej novejše zgodovine
Celje_
živeti v Celju
demonstracija obrtnika urarja Boža Godnika
18.00 Kulturni center Laško
Likovna skupina Pro tempore
odprtje razstave; skupino sestavlja 9 celjskih slikarjev
18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Športnik leta 2010
nastopajo: DPD Rolly, Plesna skupina I. OŠ Rog. Slatina, Manca Špik
19.00 Narodni dom Celje_
S pihalnim orkestrom Celje po Evropi
koncert; gostje ŽPZ KUD Ljubečna, Celjska folklorna skupina
19.00 Stolna cerkev sv. Daniela Celje KZ Emanuel
koncert ob zaključku božičnega časa in 220-letnici smrti W. A. Mozarta; gostje: KMZ Celje, Stolni zbor sv. Daniela, Celjski godalni orkester
19.30 SLG Celje_
Jaz vas ljubim
premiera dela A. Pavloviča Čehova 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje, Celje Jošt in Jaka
komedija mlajših članov KUD Zarja Trnovlje
19.30 Glasbena šola Velenje
Laszlo Baranyay
koncert pianista
SOBOTA, 29. 1.
9.00 do 13.00 Knjižnica Velenje_
Vsi kupujemo, vsi prodajamo
knjižni sejem
11.00 in 16.00 SLG Celje_
Zvezdica Zaspanka
gostovanje Lutkovnega gledališča Ljubljana
15.30 POŠ Šentrupert pri Laškem
Z vlakom od Vladivostoka do Moskve
potopisno predavanje Štefana Reharja
18.00 Skomarje_
Jaz mam en stari znucan koš
96. literarni večer v Skomarski hiši
18.30 Dom Svobode Zidani Most Kitajska
potopisno predavanje Štefana Reharja
19.30 SLG Celje_
Jaz vas ljubim
po zgodbah A. Pavloviča Čehova - abonma in izven
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Jaz pa tebi sestro
komedija Špas teatra
20.00 Kulturni dom Šentjur Drzni in poskočni
komedija ŠUS teatra
20.00 Dvorana centra Nova Velenje
Plesni abonma
plesni večer ob živi glasbi
21.00 eMCe plac Velenje_
Pink Floyd
klubski večer
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina
potopisno predavanje Petre Draškovič v okviru univerze za III. življenjsko obdobje
Zdravilišče Rogaška Slatina
predstavitev knjige; avtor Martin Kene
18.00 Glasbena šola Velenje
7. mednarodni klavirski seminar
koncert udeležencev
19.30 SLG Celje
Jaz vas ljubim
po zgodbah A. Pavloviča Čehova - abonma in izven
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, do preklica
Galerija sodobne umetnosti Celje:
Jasna Hribernik: Nočni let, do 10. 2.
Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Arhiva RS ob 20. obletnici plebiscita: Milijon 289 tisoč 369 za samostojno Slovenijo; do 28. 2.
Likovni salon Celje: razstava The Missing Link izraelskega umetnika Tala Adlerja, do 20. 2.
Fotosalon Celje: fotografska razstava Ta čudovita Afrika, avtorja Gorazda Goloba, do 17. 2.
Osrednja knjižnica Celje: razstava SLG Celje skozi čas, do 6. 3.
Razstavni prostor Cinkarne Celje: fotografska razstava Francija Horvata, do 30. 1.
Galerija Niko Ignjatič Celje: razstava likovnih del Čarlija Grmiča, do 19. 2.
Razstavni prostor Elektra Celje: razstava Amine Kolarič, do 28. 2.
Dom sv. Jožefa Celje: razstava del Marte Jakopič - Kunaver, do 30. 1.; razstava likovnih del Umetniki za Karitas, do 30. 1.
železarski muzej Teharje: fotografska razstava Impresije, avtorice Andreje Ravnak, do 31. 1.
Kartuzija Jurklošter: razstava jaslic,
do 2. 2.
Galerija Velenje: razstava Ustvarjalne poti Marjana Marinška, do 29. 1.
Savinov likovni salon Žalec: razstava akademskega slikarja Mihe Štruklja,
do 31. 1.
Anina galerija Rogaška Slatina: prodajna razstava umetniških del razstavljavcev iz Anine galerije, do 6. 2.
NEDELJA, 30. 1.
14.00 do 20.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Fenomen Bruno Groning
dokumentarni film, po sledeh čudodelnega izcelitelja
16.00 do 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Nedeljski muzejski mozaik
oživitev muzejske ulice obrtnikov s kostumiranim vodstvom in družinsko ustvarjalnico
PONEDELJEK, 31. 1.
12.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Stari grad Celje
odprtje razstave dijakov Gimnazije Celje - Center, umetniške gimnazije
17.30 Osrednja knjižnica Celje Kanada
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno-in umetnostnozgodovinska razstava, lapidarij in Celeia, Mesto pod mestom (Knežji dvorec).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Pokrajinski muzej Celje, Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
MNZ Celje, Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
MNZ Celje, Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskarja Kogoja Celje: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center:
likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.

celjski mladinski cenler
frwAw	"Oír m tajl*^«
Sobota, ob 16. uri: Wii turnir v športnih igrah - lokostrelstvo, bowling in tenis
Klub študentov občine Celje
Košarka: telovadnica Srednje zdravstvene šole Celje, petek med 17.00 in 18.30, brezplačna rekreacija za člane KŠOC.
Fly-box aerobika: dvorana Plesnega vala, Trg celjskih knezov 8, ponedeljek med 20.30 in 21.30 in sreda med 19.30 in 20.30; članice KŠOC imajo 40 % popust na vse cene. Uradne ure:
ponedeljek in torek: 11.00-14.00 sreda: 9.00-16.00 četrtek in petek: 17.00-19.00 sobota: 10.00-12.00 Info točka subvencionirane študentske prehrane
Vsako sredo med 11. in 15. uro.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za
duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90
MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA žENSKE IN OTROKE - žRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE
Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
in republika slovenija 1	S nistrstvo z Sport ladzamlad		a šolstvo no
V začetku leta smo pri celjski Linhartovi ulici 18 odprli Kulturn da občane ozavestimo o naši Vsak mesec organiziramo novo vsako drugo soboto izvaja dejavnosti na področju kulturne Kulturno info točka je odprta (vstop prost): -	pon, tor, čet pet: 8.00 -14.00 h -	sreda: 12.00 -18.00 h -	sobota: 10.00-12.00 h (občasno)		Mestni tržnici na »infotoiko-KIT, (ulturni dediščini, ustavo, medtem mo promocijske dediščine. Kontakt: tel. št. 03 492 63 34 gsm 040 333 374 mladi@portab.sl www.portab.si	
g	K	LM.	g
«ww«T»nroOTnronrew>iiM			
Sobota, ob 14.30, Telovadnica šentjurskih olimpijcev: rekreacija; košarka, odbojka in namizni tenis.
Sobota, ob 20. uri, Kulturni dom
Šentjur: Drzni in poskočni; situacijska
komedija ŠKMŠ in ŠUŠ teater (vstopnice stanejo 5 evrov; eno kupiš, drugo dobiš zastonj).
Ponedeljek, ob 19. uri, prostori RA Kozjansko: Pilates.
Torek, ob 18. uri, v P2 (Športni park Šentjur): Teorija letenja; predavanje Društva jadralnih padalcev Lintvar.

qüID
www.radiocelje.com

PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Celje Matica vabi jutri, v soboto, na Globočak (809 m). S postajališča na Glaziji ob Ljubljanski cesti bo naročen avtobus odpeljal ob 5. uri. Prijave sprejemamo v društveni pisarni, prispevek za prevoz je 22 EUR.
DRUžINSKI INŠTITUT BLIžINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUžINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 eUr. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Sarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehmka.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Mateja Jazbec, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška T. Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
NOVI TEDNIK
ZA RAZVEDRILO
31
Nagradna križanka
VELIKA STANOVANJSKA ZGRADBA
NAROČILO ABONEN-TOV
ŽELEZNIŠKA PROGA
RADIOAKTIVNI IZOTOP TORIJA
SONJA NEF
AMERIŠKA IGRALKA (DIANE)
PREBIVALKA AZLIE
POSESTVO
BREZ ZAKONITEGA ZAr STOPNIKA
ANGLEŠKO SVETLO PIVO
16
28
11
15
22
23
NAŠ GLEDALIŠKI PLESEN IGRALEC NA VINU (MARKO)
SVILENA RASTKO TKANINA MOČNIK Z	OGNJE-
VTSNJE- NIŠKO NIM, SVET- JEZERO UKAJOČIM 2C SE " VZORCEM LESNIH LETNIC
MESTO VOHIU INDIJANCI V SREDNJI AMERIKI
LOK V MATEMATIKI
ZAMISEL, NAČRT
NAOČNIKI
DESKA NA VZMETENIH KOLESCIH, SKEJT
ATLETSKI METALNI REKVIZn GR. BOGINJA ZMAGE
ZMEDA, NERED NAŠA PESNICA (MAJDA)
30
GOSTINSKI LOKAL
SUROVINA ZA KOKAIN
MALARIJA Z MRZLICO VSAK ČETRTI DAN
AFRIŠKI VELETOK
ESTONSKI ESTRADNI
PEVEC (GEORGIJ)
ZASTE-KLENA ODPRTINA V STENI
29
12
26
NEKD. AM. SKAKALEC V VIŠINO (DVWGHT)
ZARJA
AM. FARMA. KOLOGINJA (GERTRUDE)
LOJZE SPACAL
URADNIK V STAREM RIMU
DANSKI OTOK
13
NAJHRABREJŠI GRŠKI JUNAK PRED TROJO PRI HOMERJU
SVEŽ JUTRANJI KRATKOTRAJNI VETER
ZEV, VRZEL
GLEDALIŠČE
SODOBNIK KELTOV
KRATEK MOŠKI SUKNJIČ
17
19
21 18
CLAUDE 7 AN ET
STOPAL AFRIŠKA SI0PAL GOZDNA ANTILOPA
10
27
20
ROMUNSKI DŽD>
24
14
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon v vrednosti 20 EUR Kozmetike Alenke Marguč v Celju in toaletni darilni paket
2.	nagrada: darilni bon v vrednosti 20 EUR Kozmetike Alenke Marguč v Celju
3.-5.	nagrada: 2 vstopnici za Drsališče v Mestnem parku, ZPO Celje
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 3. februarja.
Rešitev nagradne križanke iz št. 6
Rešitev: SMOLA, LUKAR, ATAŠE, PARKA, NN, OL, ITA, PAK, TISK, MED, KARTAŽAN, STATIKA, KATETER, PETR, ANKARA, ERO, USTA, MIR, TRINOM, TŽ, MORNAR, IKEDA, VEZAVA, SIENA, AR, ARIJA, STOLAR, DLAKA, FK, ALS, SANI, NIČE, RIZIK, PRUČKA, ANGELINA, LOG, INK, VOSI, IL, EMAJL, ARETACIJA, TATRA, DUR, LAZAR.
Geslo: Lanska in letošnja Slovenka leta.
Izid žrebanja
1.	nagrado, darilni bon v vrednosti 20 EUR Kozmetike Alenke Marguč v Celju in toaletni darilni paket, prejme: Ivana Cencen, Heroja Staneta 2, 3310 Žalec.
2.	nagrado, darilni bon v vrednosti 20 EUR Kozmetike Alenke Marguč v Celju, prejme: Elica Seničar, Keršova 3, 3212 Vojnik.
1	2	3		4		5		6	7
8	9	10		11		12		13	14
15	16	17		18		19		20	21
22	23	24		25		26		27	28
			29		30				
Ime in priimek: Naslov:
Ona: Zelo se boste izkazali na poslovnem področju, pa čeprav vam sprva ne bo šlo tako, kot ste si zamislili. Treba je pač vztrajati in videli boste, da bo na koncu vse po vaših željah.
On: Ne tarnajte, ker vam bo to kvečjemu škodovalo. Posvetujte se s strokovnjakom, saj vam bo le on pomagal iz težav. Zasebne probleme pustite doma, v poslu lahko prinesejo kup težav.
POMOČ: KVARTANA-malarija z mrzlico vsak četrti dan, LABIONAZAL-ustnično-nosni glas, MOARE-svilena tkanina, RANOCELNIK-ranar, SKATE-skejt
Ona: Vaši čari postajajo nekomu vedno bolj zanimivi in ne bi bilo odveč, da tudi vi pokažete čustva. Tako boste hitreje prišli do rezultata, ki ga pričakujete. Imate sijajno možnost!
On: Sklenili boste poslovno zavezništvo, ki lahko že v naslednjih dnevih prinese konkretne koristi. Izkoristili boste poslovne povezave in ustvarili odločilno prednost pred konkurenti.
I, .ImTJ»^,!
Ona: Poglobite se vase in ugotovite, kaj res hočete od svojega poslovnega življenja. Odločen korak lahko prinese uspeh, ki vam bo v veliki meri krojil prihodnje mesece, ne odlašajte.
On: Ne zanašajte se na svojo srečno zvezdo, raje se odkrito soočite s situacijo. Razmere za kakšno resno naložbo se bodo le še poslabšale, hitro se lahko znajdete sami in brez denarja.
H,
Ona: Delo, ki ste ga začeli opravljati, vas bo sčasoma povsem prevzelo, tako da še vedeli ne boste, kdaj mine čas. To lahko pozitivno vpliva na področja, ki nimajo s poslom prav nobene zveze.
On: Nekatere vaše vrednote so se zadnje čase začele spreminjati na slabše, kar bi bilo treba korigirati. Pojdite na prijetno zabavo, kjer lahko kaj hitro spoznate novo ljubezen.
DVOJČKA ftff I STRELEC
Ona: Nihče ni tako pameten, da bi ne potreboval dobrega nasveta. Nekdo vam ga bo ponudil, a vprašanje je, ali ga boste sprejeli. Odločitev je vaša, a pomislite na posledice, ki zadevajo tudi ostale.
On: V prihodnje boste imeli kar precej možnosti za sklepanje prijateljstev in še česa boljšega, zato ne zgrabite kar prve. Uživajte, dokler lahko, in si privoščite kaj bolj žgečkljivega...
Ona: V ljubezni se vam bo vse razpletalo naravnost sanjsko in spet boste v devetih nebesih. Ne sprašujte se zakaj, raje zagrabite priložnost, ki ste si jo konec koncev zaslužili.
On: V ljubezni so vam zvezde več kot naklonjene, zato se ne obirajte, poskusite tudi tam, kjer ste bili še pred kratkim zavrnjeni. Tokrat bo povsem druga zgodba, ki vam bo zelo všeč.
Ona: Utrujenost vas bo minila, ko boste zvedeli veselo novico, ki vam bo prinesla veliko dobrega. Naj vas nikar ne zanese, saj ni še nič dokončnega. Trezna glava vam bo prišla še kako prav .
On: Poskusili se boste pogajati, a vam to ne bo v celoti uspelo. Še vedno bo ostala tista slabša možnost, ki morda le ni tako slaba kot mislite. Treba se je le prav zasukati in uspeh bo tu!
KOZOROG
Ona: Na čustvenem področju boste imeli vse pod nadzorom, kar vam bo dalo pogum za korak, ki ga že vse predolgo odlašate. Uspeh bo prišel takoj, vi pa ga tudi unovčite.
On: Poslovna žilica vam ne bo dala miru in spet boste do vratu zakopani v delu. Le kdaj si boste vzeli čas tudi za zabavo, ne pa da se venomer posvečate le poslovnim dogodkom.
3.-5. nagrado, vstopnico za 1 osebo za kopanje na Rogaški Rivieri, prejmejo: Damijan Golež, Cerovec 26, 3240 Šmarje pri Jelšah; Milena Krajnčan, Javorje 35, 3263 Gorica pri Slivnici in Fanika Stropnik, Ljubija 58, 3330 Mozirje.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti.
Ona: Doživeli boste prijetno ljubezensko avanturo s prijateljem, kar lahko hitro prera-se tudi v kaj več. Napočil je že skrajni čas, da se odločite za kakšno resnejšo zvezo.
On: Če boste hoteli uspeti, se bo treba precej potruditi, čeprav vam to ne diši preveč. Delo sicer ni vaša močnejša stran, a boste na koncu opazili, da ste na nek način celo uživali.
DEVICA ^
Ona: Ta teden vam bo šlo res vse kot po maslu. Uspehi bodo tako v poslu kot tudi v ljubezni. Izkoristite priložnost, saj boste lahko na ta račun dolgo uživali sadove svojega dela.
On: Na sprehodu boste srečali osebo, ki jo želite že dalj časa spoznati. Morali boste storiti prvi korak, sicer bo priložnost splavala po vodi. Ne domišljajte si, da je vse tako enostavno.
VODNAR
Ona: Ne zapirajte se vase, pustite ljudem, da vam pomagajo. Kar nekaj jih je, ki želijo priskočiti na pomoč, saj vas cenijo in razumejo vaš trenutni položaj. Skupaj bo vsekakor lažje.
On: Proti koncu tedna se vam obeta presenečenje partnerke, kar bo lepo zaokrožilo uspešen teden. Prepustite se njenemu zapeljevanju in videli boste, da ima burno in prijetno domišljijo.
Ona: S partnerjem se bosta dogovorila o zadevi, ki vaju muči že nekaj časa. Med vama bo spet vse v najlepšem redu, pa čeprav ste morali uporabiti majhno zvijačo pri prikazu resničnega stanja.
On: Ne prehitevajte in ne razkrivajte ljubezni osebi, za katero niste prepričani, ali vam jo bo vračala. Prijazna beseda vam bo utrla pot tudi tam, kjer ste doslej imeli samo neuspehe.

RUMENA STRAN

Tanja Basle ustvarja že vrsto let, vendar se je na samostojni modni reviji tokrat predstavila prvič in požela velik aplavz.
vb	■ ■	v
Družinski večer
Marika Sevšek, mis Universe, je lani v Las Vegasu nosila obleko, ki jo je sešila Tanja Basle, tokrat se je predstavila še v drugih kreacijah.
Petkov večer v žalskem domu II. slovenskega tabora je nosil naslov Večer z modo, glasbo in s plesom, vendar bi ga lahko poimenovali tudi večer družine Basle. Prvič se je na modni reviji namreč predstavila modna oblikovalka iz Žalca Tanja Basle, kot manekenka je nastopila njena hči Žana, v plesni točki skupine Super star pa še mlajša Jona. Ata Danilo, sicer sekretar žalske obrtno-podjetniške zbornice, ki je za vse stiskal pesti v dvorani, je nazadnje svoje »punce« nagradil z rožami. Večer sta z glasbo popestrila Tanja Žagar in trio Gašperja Piana. Za ličenje in pričeske sta poskrbela brat in sestra Urška in Gašper Sedminek.
Foto: SHERPA
Velenjska zadrega brez Kanglerja
Ko so se sestali župani partnerskih mest Evropske prestolnice kulture (EPK) 2012 pred tednom v Velenju, so v pričakovanju Franca Kanglerja, župana MO Maribor, »kofetkali« v novi Vili Bianci in paberkovali o denarju, ki naj bi ga zagotavljali državni viri ter udeleženci partnerskih mest EPK. Izkazalo se je, da na sestanek ni bilo ravno ključnega moža Franca Kanglerja, prav tako pa tudi z denarjem za program vse slabše kaže. Ker je partnerskim županom že vsega dovolj, bo moral zagato menda reševati kar slovenski premier Pahor osebno.
Nasmejana Savina Vybihal in Adi Smolar - veže ju dolgoletno prijateljstvo.
Za Savino je trinajstica srečna
Vsestranska Savina Vybihal s Polzele je sredi meseca v osrčju Kamnika, v mestni kavarni Veronika, na ogled postavila svojo 13. samostojno razstavo. Poleg njenih slik je največ pozornosti požel kantavtor Adi Smolar, ki je navduševal s kitaro in sporočilnimi pesmimi. Zbrane je pozdravil tudi župan Občine Kamnik Marjan Šarec, o Savinini umetniški poti je spregovorila Sabina Plaznik. Razstava bo na ogled do začetka februarja. Savina veliko časa namenja slikarstvu, vse življenje se samoiniciativno izobražuje v različnih metodah in tehnikah naravnega življenja, samozdravljenja in zdravljenja. Bila je avtorica rubrik in oddaj na TV Slovenija, prispevkov v mladinskem tisku, najbolj je znana predvsem kot radijska in televizijska voditeljica strokovnih zdravstvenih oddaj, organizatorka in voditeljica različnih prireditev in koncertov, vaditeljica zdrave vadbe in tečajev za bolj zdravo in kvalitetno življenje.
Foto: RTA
Kdo ima najlepša?
Čigava očala so najlepša? To sprašujemo ob fotografiji treh, s celjskim gledališčem živo povezanih oseb. Barbara Herzmansky, Mariborčanka na začasnem delu v Celju, v gledališču skrbi za odnose z javnostmi. Miro Podjed skrbi, da je ob njegovih vlogah občinstvo potešeno. Jerneja Volfand pa je vodja programa SLG.
Foto: SHERPA