Štev. 263.
POLITIČEH UST ZA SLOVENSKI NAROD.
Leto XXXII.
Uredništvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vbod čez Svariti« nad tiskarna). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10.—13. ure dopoldae. Rokopisi ae ne vraSajo; nefrankiraoa pisma se ne sprejemajo. I	Uredniiketa telefona iter. 14.
V lijubljani, v četrtek, 17. novembra 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje ln prasnike, ob polu S. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, *a polovico leta 13 K, sa ietrt let« 6-S0 K, sa 1 mesec 2 K 20 h. V u p r avniš t vu prejeman: ta oelo leto 20 K, sa pol leta 10 K, u ietrt leta 5 K, sa 1 meaec 1 K 70 v. Za pošiljanje v Ljubljani aa dom je dostavnine 20 b. — Plačuje ae vnaprej.
Upravništvo je ▼ Kopitarjevih ulicah Štev. a.
Vsprcjema naročnino, tnaerate Id reklamacij« — I ■ a • r atl •< računalo enostopna petltvrsta (doUlna Tt ■lllmctrev) <a enkrat 13 b, za dvakrat 11 b, aa trikrat
B b, za več ko« trikrat S h. V reklamnih noticah atane enostapna garmondvrsla aa h. — Pri večkratnem abjavljenja primeren popust.
Vptarnlilzegm telefona iter. z8S.
pastirski lisf avsfr. škofov.
Odbor avstrijskih škofov je izdal na av-atrijske narode pastirski list, katerega namen je, potolažti divjo narodno borbo, katere torišče je danes avstrijska država. Ker je ta list velika vatnosti za notranje raz mere naša države, priobčujetno v naslednjih •eatavkib škofovske opomine.
Najprej nam škcfje dokazujejo, da je različnost narodov v načrtu božje previdnosti in da je Kristusova vera že pokazala avojo moč, da je premagala nasprotstva in združila narode v bratski edinosti. Na to se obračajo do avstrijskih narodor.
Načela narodnostnega vprašanja.
Krščansko ljudstvo v Avstriji naj se trdno cklepa sv. katoliške oerkve, ki v edinosti vere in v složni ljubezni svoje ude vabi in vodi k resnični edinosti, bratovstvu in enakosti. Edinosti vere nasprotuje nesrečno tež*nje onih, ki hočejo avstrijske katoličane odtrgati od Rima, ki je središče krščanske ednosti. Pred temi svarimo svoje vernike vnovič prav posebno. Z veličastvom katoliške ven se ne strinja teženje, razde-jati edinozvellčavno vero v Kristusa s popularizacijo zianosti, ki zameta Boga. Vseobsegajoča krščanska ljubezen ne pozna načela, po katerem naj bi lastno narodnost negovali na šiodo ljubezni in pravičnosti, ki smo jo doftni svojemu bližnjemu.
Krščanske ljudstvo v Avstriji je edino v izpolnjevanji zapovedi, dane od Njega, ki se je imeneval kralja, seveda kralja nadnaravnega krajestva: Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega ! Avstrijsko katoli&o ljudstvo daje Bogu, kar je boijega, oziruna kar pripada Njegovemu namestniku na zemlji, in daje tudi cesarju, kar je cesarjevega. Prvi rimski papež sv. Peter je v svoi prvi okrožnici vernike pri arfino opomiijal k strahu bošjemu in k spoštovanju, li naj ga imajo do kralja:
Bojte se Boga in spoštujte kralja! (I. Petr. 2, 17) In slavni apostol narodov Pavel je pokorščino do obstoječih oblasti ukasal v klasičnem 13. poglavju vznesenega pisma do Rimljanov, v poglavju, ki je državnim oblastem in po njih tudi mirnemu razvoju človeštva več koristilo kakor vse učene razprave o državi in njenih pravicah od najstarejših do najnovejš h pravoslovcev. »Vsakdo naj se [podvrže zakoniti oblasti, zakaj ni je oblasti razen od Boga; in ta, ki obstoja, je od Boga. Kdor torej nasprotuje oblasti, nasprotuje naredbi božji. Tisti pa, ki nasprotujejo tej, tirajo sami sebe v pogubo ... Zato je vaša dolžnost, da ubogate, ne samo zaradi kazni, temveč tudi zaradi vesti«. (Rimlj. 13, 1—7)
Ta opomin drugega prvaka med apostoli izraža božji izvir vladarske oblasti, osvetljuje in pojasnuje vzvišeni naslov: „cesar po božji milosti*. Tega apostolskega nauka ss morajo katoliški kristjani tem bolj in tem zvesteje oklepati, čim bolj si moči teneč prizadevajo, da bi zasenčile lesk vladarske krone, ki odsvita v jasnosti božjih besed. Da, to svojo vero v bogopravno avk-toriteto, duhovno in svetno, hošemo z besedo in dejanjem udejstvovati vedno in povsod; udejstvovati jo hočemo s trajno zvestobo do domače presvetle dinastije, katere glava je cesar Frane Jožef I., vez, ki druži toliko narodov, različnih po jeziku, po običajih in po igodovini, v neločljivo celoto, jih varuje in brani in jim zagotavlja prost raz voj lastne svojstvenosti. Njegovo Velečastvo s providencialnim izrekom: »Viribue uni-tis«, je nekoč izrekel pomenljive besede: »Avstrija mora b i t i v s e m n a -rodom zavetnica!« — in izrazil je upanje: »Naj govore narodi te velike države katerikoli jezik, nadejam se, da se bodo vsi b r e z i z j e m e p r i z n a v a 1 i za zveste sinove skupne domovine.«
Zares, po vsi pravici je povdarjal ne-
LISTEK.
Mark in Klodija.
(Dalje.)
Novo trpljinje se je pričelo za Marka Stampa. Od ontga večera, ko je sledila Klodija po sijajni ivatbi v stanovanje svojemu možu, ni bilo žvljenje tega reveža nič drugega kakor doljo, molče prenašano muče-ništvo.
Ljubil je Hodijo; ljubil jo tako zelo, kakor znajo ljuiiti le ona srca, ki se niso ie nikoli izgubili v banalnih intrigah. Svojo celo nedotaknjeio, močno in nežno dušo ji je daroval brez pomisleka. Toda niti enkrat — in preteklo j& od tega skoro eno leto — ji ni izdal svoje ljubezni. Ker so blagoslovili njnno zvezo poganski duhovniki, jo je imel za neveljavno, in smatral bi sa oskru-njenje svetišča, ato bi kalil nedolžnost mlade deklice. Iu zato e je lahko premagal, da je ohranil zase ta <udež moralne eneržije, to svejo skrivnost.
Klodija je lila v prvem navalu upira-jočih se čuBtev slo krivična in osorna. Za
vse njegovo premagovanje se je kazala trpko in žaljivo. Pogosto je tudi molčala v dolgih presledkih, kar je bilo še težje prenašati. Polagoma pa se je vendar jela kazati vest odkritega značaja. Saj je morala pripoznati, da ni on nič bolj odgovoren za njuno združenje, nego ona. Morala je na tihem pripoznati njegovo plemenitost in čestokiat bi bila celo rada vedela, če je tudi on preklinjal dan, ki ju je združil. Mir, ki ga ni nikoli zapustil, jo je jezil, in v takih trenutkih je bila najgrozovitejša.
Premoženje Markovo ni bilo v nikakem razmerju s premoženjem bogatega Pompeja, četudi ni hotel Mark ničesar sprejeti. Saj so po krščanski veri vsi ljudje enako vredni. Tako je bil dal Mark tudi svojim sužnjem prostost, in ti so mu služili odslej prostovoljno in iz ljubezni.
Sploh je vladala v njegovi hiši prava krščanska ljubezen, tu ni prestopil noben ubožec, noben bolnik gostoljubnega praga Markovega, ne da bi prejel iskano tolažbe in potrebnega krepčila.
Vse to je kmalu spoznalo Klodijino bistro oko in na skrivnem jo primerno ob-
pozabnega spomina Leon XIII. v svojem nagovoru na avstrijske romarje 16. aprila leta 1888., da morejo Avstrijci v svojih srcih združevati udanost do papeža in do vzvišenega cesarja. To tudi želi cerkev, ki svojim otrokom nalaga pokorščino do vladarjev kot strogo dolžnost; vzgojiti hoče izvrstne katoličane, najboljše državljane in naj^vestejše podložnike. Požrtvovalna ljubezen do pie-ljube domovine, neomajna zvestoba in ndana pokorščina do očeta domovine, do monarha, ki ima oblast od B:ga, naj torej druži A v-strijoe 1 Rasni narodi stopajo kot sodržavljani taiste driave, kot člani velike celote, stare, pa nikdar sastarele habsburške monarhije, v ozko medsebojno razmerje in skupno pospešujejo krščansko kulturo in krščanski napredek, skupno utrjujejo in krepe veliko cesarstvo, ki leži v srcu E rrope, delo bolje previdnosti. Kralj kraljev, vladar vladarjev je poklical v življenje to mnogona-rodno in mnogojesično cesarstvo.
Zato naj ne loči človek, kar je združil Bog. Zlosrečni boj med blagonadarjenimi avstrijskimi narodi se bo in se mora poleči. Podajo na) si le roke vsi plemeniti domoljubi, in kateri Avstrijec bi ne hotel biti to! Zadovoljnost in mir, sreča in blagoslov se bosta naselila po deželah v državi. Stalni, resnični mir pa je sad krščanske pravičnosti in ljubezni. Zzto naj ti dve čednosti vodita avstrijske narode, uravnata njih dejanje in nehanje, urejata medsebojno razmerje. Vsakega resničnega domoljuba najsvetejša naloga mora biti, da izkuša blažiti narodnostna nasprotja; po najboljših močeh naj dela na to, da bodo narodi mogli drug poleg drugega in drug z drugim živeti v miru in v prijaznosti. Narodi so pač tu in žive, pravico imajo, da obstojajo; naj se jih torej ne loči, ne razdvaja, ampak zedinijo naj se v ljubljeni Avstriji kakor v očetovi hiši.
Vzroki prepirov.
Odkod vendar zlosrečni razpor in zlo-nosni prepir? Dobrodušni meščan in pošteni
kmetovalec ga vendar ne marata! Vsiljujejo jima ga, brez usmiljenja ju tirajo vanjl Pač res, kakor da bi nevidne sile posegale vmes s pogubljivo močjo! Blagodejni vpliv cerkve, blagostanje v državi, korist dinastije, srečno življenje podanikov, da velikost, moč in ugled države zavisi od tega, v kakšni sporazumnosti žive med seboj razne narodnosti, ali bolje, v kakšnem razmerju so druga do druge rasne stranke, ki jih zastopajo v javnosti. Dobrohotne in popustljive naj bi bile druga do druge; zato bi nikdar ne smelo priti do strastnih javnih nastopov. Nikdar bi si ne smeli zastopniki narodov taiste držav« sovražno stati nasproti, nikdar bi se ne smoli saničevati; pomisliti bi morali, da so izvoljenci oelih narodov, spoštovati bi se torej morali med seboj. In to tako Bilno potrebno dobrohotno razmerje bi se med njimi ustanovilo, ko bi bili vsi prešinjeni b krščanskim duhom, ko bivši katoliško, avstrijsko in narodno mislili, čntili, govorili in delovali. Ko bi bili vsi takega naziranja, bi bil boj med avstrijskimi velikimi in manjšimi narodi plemenito tekmovanje sa visoke in najvišje smotre, za svete in najsvetejše dobrine, za palmo krščanske kulture in civilisaoij«. Zares, ali naj pogubni boj med darovitimi avstrijskimi narodi traja do konca dni? Ali naj blagodejni vpliv krščanstva, hi je skoraj dva tisoč let osrečevalo srednjo Evropo, iz. gine brez sleda ? Ali naj teh narodov nikoli več ne prešinja duh resnične ljubezni do bližnjega, duh pravičnosti, ki bi nredil medsebojna razmerja, ki bi jih navdušil za pospeševanje skupnih oiljev in smotrov ? »Različnost narodov glede jezika, šegia običajev imajo Bvojo upravičenost v božjem svetovnem načrtu; njih medsebojno tekmovanje naj pospešuje razvoj in napredek človeštva; zato smejo te narodnosti po vsi pravici sa-htevati varstva in obrambe. A zahtevati smejo tega le tedaj, če imajo pred očmi enotnost države in življenske pogoje skupne domovine. Od mirne sporazumnosti avstrij-
čudovala svojega moža in spoznala je, da je ravno v tej preprostosti <n neprimerljivi dobrotljivosti neka vzvišena plemenitost.
Koliko pa bi bilo šele občudovanje mlade Rimljanke, ako bi mogla poj miti skrivnost te velike duše, njegov veliki hnro-izom, ki ga je kazal dan sa dnem pohabljeni pritlikavec, da bi ostal miren in ravnodušen v navsočnosti mlade deklice, ki jo je
ljubil s tako neodoljivo gorečnostjo. * »
*
Junijsko solnce je razlilo svoje šgoče žarke čez Rim. Dan je bil nenavadno vroč in utrudljiv; šele proti večeru je nastopilo osvežujoče yreme. Mark je globoko vdihaval vlažni zrak in njegovo oko je spremljalo mlečno bele oblačke na horizontu. Hipoma se stresne. Klodija je stopila tiho k oknu in njano oko je počivalo na njem. Bol, ki bo jo izražale njegove blede, energično modr« poteze, ji je odkrila vse. Kakor vizija se ji je sdelo njegovo dosedanje življenje in hipoma jo začntila, kako krivična in kruta je bila doBlej napram njemu. Iz globokega sočutja Bklene roko in zakliče vsled nepremagljivega notranjega impulza njogovo ime:
„Mark\ Potem pa je zardela in se čudila sama sebi.
Ko je slišal Mark prvič svoje ime iz njenih ust, se je stresnih Prestrašen je pogledal nanjo. Toda ona je pričela iznova: „ Po glej, kako svetlo je danes nebo! Ali čutiš, kako toplo in dobrikajoče veje srak ? Ali bi me hotel spremljati v Brundizij ? Poj • demo počasi, in tvoj glas bo sopet oživil Btihe pesnikove, ki počiva v onem samotnem kotu — — —«.
Izprva je stal Mark kakor otrpnjen. Opazoval je Klodijo: neka nadzemska radost mu je hotela raznesli srce.
»Ali bi hotel!?«
A hipoma je izginil isras veselja z njegovega obrasa, da naredi prostor bolestni resignsciji. Njegova pohabljena postava in vtis, ki ga je napravljal na mimoidoče, vse to mu je prišlo na misel. Ne, Klodija ne sme biti priča njegove sramote ! Hitro je popravil in dostavil: „Qotovo bi bilo to zame neizmerno vesolje ! Toda spodobnojše jc pač, ako gre Klodija v palačo Pompejevo. Potem bo njen oče tako srečen, da jo bo labko aprimljal."
skih narodov, od zaupljivega razmerja med njimi zavisi mol in svetovni pomen Avstrije." (Pastirski list avstrijskih Škotov z dno 15. svečana 1891.)
(Konec prih.)
Rusko-japonski vojska.
V Mandžuriji
Položaj je neizpremenjen. Zadnje dni je vse pričakovalo boja. Topovi so delovali živahnejše ko sicer, toda pozicije obeh strank ao tako močno utrjene, da vkljub velike bližine ni misliti na napad. Napad bi se po srečil morda le s presenečenjem. Ruska armada ima mnogo tudi težkih topov. Močne zapreke se raztezajo povsod pred fronto. Posadke so tudi v prednjih jarkih skoro popol noma zavarovane pred japonskim ognjem. Posest Mukdena je za roško armado velike važnosti ter tudi posest Tjenlina, ki je zvezan po reki Ljaoho s postajo Siaimutin, ni brea vrednosti. Duh armade je ostal odločen in voljan. Splošno se sodi, da bo ruska vlada nadaljevala boj do končne zmage. Dohod priljubljenega »otca Lineviča« je deloval oživljajoče na celo armado. Ruska vojBka se vedno jači. Verjetno je, da bodo mogli Ja ponci začeti ofenzivo, ki bi mogla prinesti kaj uspeha, šele črez več tednov po padcu (!) Port Arturja; na drugi Btrani se bo pa ruska armada pripravila na odločilen udarec v Mandžuriji in Koreji šele potem, ko bo imela velikansko premoč. Seveda so spopadi vedno mogoči, a vojaške odločitve ne bo pred pomladjo.
Reuterjev urad poroča 14 t. m., da je napadel oddelek ruske konjenice Jspocca blizu L:kiatuna; japonska konjenica je odbila napad.
Mukdenska poročila pravijo, da traja že od 13. t. m. na celi fronti silna kanonada, ki ima namen motiti utrjevanje sovražnih pozicij. Dopisnik »Novega Vremena« izraža mnen;e, da lahko pride v kratkem do hudih spopadov, dočim Angleži mislijo, da bb vojska v Mandžuriji letos sploh ne bo nadaljevala in da se večji boji prično zopet šele prihodnje leto.
Reuterjev urad poroča iz Mukdena od dne 13. t. m.: Rusi so obstreljevali danes od jutra do večera Jiponse ob postaji Saho iz obležnih topov s namenom, da motijo Japonce, ki že štiri tedne delajo, da napravijo iz postaje nepremagljivo trdnjavo.
Obe armadi sta se tako zakopali, da poljski topovi nimajo nobenega uspeha več.
Boj aa Port Artur.
O Port Arturju ni zanesljivih poročil. V Čifu pripovedujejo kitajski begunci, da je bila trdnjava koncem preteklega tedna močno obstreljevana. Mestni del zahodno od luke in pa utrdba Ljaotešan sta imela prestati močan bombardement. Kitajci pripovedujejo, da so jih japonske oblasti v Daljnem dali pretepati, ker niso hoteli dati pojasnil o po ložaju v Port Arturju. Trdijo tudi, da divja ▼ Port Arturju vročinska bolezen. Rusi tožijo Japonse, da so metali strup v vodo. Dalje pripovedujejo Kitajci, da so videli, kako io bili tepeni ruski vojski, ker so se branili, brez zadostne hrane vrniti se v jarke. Tudi je bilo več vojakov usmrčenih vsled upornosti. Ta dogodek pa ruske oblasti skrivajo.
»Dai!y Telegraph« poroča izčifua: Popotnik, ki ja doSel sem 15. novembra iz Port Arturja, izjavlja, da so Japonci poizku šali dne 3, 4. in 5. novembra vzeti severne utrdbe. Napada se je udeleževalo 15.000 mož. Ruske brambovoe bo podpirale ladje iz
luko, a Japonoi ao bili vrženi nazaj z izgubo 1 2.000 mož. Dalje trdi, da so ruske ladje v loki v dobrem stanju. V mestu ni svežega živeža, a drugih jestvin je dovolj. Kakor pa pripovedujejo vohuni in drugi ubegli Rasi, so poroije precej zmanjšane; pri tem posebno trpe ranjenci.
Neko londonsko poročilo pravi: Dne 14. t. m. so Japonoi ponovili napad na utrdbi Calunšan in Kejtašan. Zasedli so dva od delka podzemeljskih galerij, torej veiji del severnega grita. Vjeti Rusi pripovedujejo, da so poroije v Port Arturju zopet zmanjšane. Tudi konjskega mesa že primanjkuje.
Aleksejev je podal v ponedeljek carju dolgo poročilo o položaju na bojišču. Aleksejev odpotuje te dni na Krim na daljši oddih. Potem se vrne na svoje mesto kot namestnik daljnega vzhoda.
Ic Vladi vostoka
»Dai!y Telegraph« poroča iz oseula, da se je ruska posadka v Vladivostoku precej zmanjšala. Ruske oblasti v distriktu južno Nikolskoja nagovarjajo domačine, naj prostovoljno stopijo v armado.
Korejski voj.
Jiponska namerava, kakor poroča „Koln. Zeitung" is 86ula. v Koreji zbrati en voj, ki naj bi potisnil Ruse iz severovzhodne korejske provmcije čez reko Tiumen ter prodiral proti Vladivostoku. — Čete naj bi bile močne 3 divizije. Zaupnik „Koln. Zig.« trdi, dije Japonski dosegla vrhunec svojih zmožnosti. Sedaj pripravlja že najstarejše letnike. Japonske vo jaške oblasti zidajo železnico iz SSula v Gan-zan, ne da bi bili prašali za dovoljenje ko' rejsko vlado.
Nova japonska mobilizacija.
Vesti iz Tokia potrjujejo, da bo mobi liiacija, ki se vrši sedaj ra Japonskem, po stavila v boj v kratkem milijon mož (?).
Baltiiko brodovje.
Iz Sueca poročajo 16. nov.: Guverner je poklical k sebi zunanje konzule ter jih prosil, naj naznanijo ladjinim agentom, da se morajo pred vožnjo baltiškega brodovja skozi Sueški kanal, ustaviti vse proti severu potujoče ladje. Med vožnjo skozi kanal, se ne sme ničeBar vreči v kanal ter mora iz-ostati vsaka demonstracija.
Izpremembe v poveljništvu
Poveljnik prvega turkestanskega voja, general Cepricki, je bil imenovan za poveljnika 10. voja na mesto generala SluSev-skega, ki je bil prideljen Kuropatkinu. Generalni major Aleksejev je imenovan za glavnega preskrbovalca prenočišč mandžu« rijske armade.
Ravnanje s padlimi.
Iz Mukdena poročajo dne 14. t. m. : Na bojišču izdajani ruski časnik je hvalil ravnanje Japoncev s padlimi Rusi. Kuropatkin je vBled tega naročil ruskim poveljnikom, naj Be z japonskimi mrtveci ravna ravno tako, to se pravi, naj se zbira njih imetek in spomini, da se potem izroče Japoncem.
Tajne japonske priprave.
London, 15. nov. Reuterjev biro je prejel včeraj iz Tokia poročilo, da je cesar predsedoval shodu vojaških in pomorskih svetovalcev. O predmetu posvetovanja vlada tajnoBt. 8odi se, da se je posvetovanje vršilo o tem, kako bi Japonska vsprejela baltiško eskadro, ko ista dospe v Vstcčao Azijo.
Rnski rušilec torpedovk v Čifu.
Ruski rušilec torpedovk »Ristoropni« Be je usidral na istem mestu, ko svoj čas »Rešiteljni«. Poveljnik kitajske križarica
Toda Klodija je dvignila svojo ponosno glavioo. kakor bi bila šitala misli ubogega zavrženca.
»Zakaj pa, Mark? Mar misliš, da sem tako malenkostna ? In ker me je danes zvečer sililo moje srce, da govorim, dovoli, da ti povem vse: Ti si pravičen, Mark, tvoja dobrotljivost je brezmejna. Klodija je bila po
gosto krivična in kruta napram tebi---
Danes to odkritosrčno obžaluje in te prosi odpuščanja---«.
Ubogi Mark! Srkal je besede iz njenih ust. Kajl? Ali je bila to res ona, ki je govorila tako privlačno, tako ljubko? O, da bi smel, ne da bi ae osmešil, poklekniti pred oboževanega otroka ter mu priznati svojo neskončno ljubezen! Toda v trenutku se mu je posvetilo in spoznal je nevarnost, v katero bi pahnil samega sebe Ali ne bi bilo potem vse njegovo dosedanje samozata jevanje popolnoma zastonj? In hitro se je zavedel in govoril resno in nežno, kakor starejši brat:
»Ce bi mi bila Klodija sploh kedaj povzročila kako bolečino, s tem svetim trenutkom bi bil bogato odškodovan. Ubogi
otrok, tvoje obnašanje bi bilo popolnoma naravno. Kako bi bila mogla videti brez strahu svojo mladost in lepoto združeno z mojo pokveko! Toda bodi potolažena, uboga, mala žrtev, smatram te za posvečeno last, ki mi jo je dal v varstvo Bog, ki je Bog vseh bogov! In zdi se mi, da te bom nekega dne izročil onemu, čigar last postaneš, ker Bi ga je izvolilo tvoje srce. Z njim boš delila vero in upanje, ker edino to posvečuje zakon. Toda pustimo to še negotovo prihodnjost! Dovoli mi, da ti povem, kak balzam so bile tvoje nežne besede za mojo žalost! Rotim te, ne zapiraj še nadalje svo jega srca napram meni, srca, kojega bi ga stvo sem začel ravno sedaj slutiti. Odpri ga na stečaj prijateljstvu ! Tako ti bo življenje v tej hiši manj mučno. Torej preživimo ve čer na terasi, kakor želi tvoje srce!«
In Klodija je sledila Marku in premi šljevala, kako neskončno prijetno ja, biti dober, in kako neumno je, zapreti svoje srce sreči, ki ee tako lahko najde. Tudi na ono prihodnjost je mislila, o kateri ji je govori Mark, in razburila se je.
(Daljeprih.)
»lhijun« je prišel na krov ruske ladje ter se razgovarjal s kapitanom. Ladja je prinesla seboj več Številk lista »Novi Kraj«, ki pile, da je »Retvizan« zalotil nekega japonskega rušilca torpedovk, ko jo ravno po lagal mine, ter ga potopil. Baje je prinesla ladja tudi Steseljevo brzojavko na peterburško vlado, vkateri vprašuje, ali naj se še vzdrži ter čaka pomoči, a 1 i n a j p a t a k o j p r e d a trdnjavo pod ugodnimi pogoji.
Poveljnik .Ristoropnega" je brzojavno vprašal v Peterburg, naj li ladjo razoroži. Odgovor se je giasil, naj jo razoroži, kar je naznanil poveljnik princu Č'nu.
Najnovejša vest iz Čifui se glasi: Rusiso sem došlega ruskega rušiloa torpedov razstrelili v srak.
Rasi se zbirajo na turkestanskl meji?
»Standard« poroča, da oni ruski častniki, ki so bili mobilizovani v Moskvi, niso namenjeni za Mandžurijo, ampak za trans-kaspiško ozemlje in Turkestan. Tudi se govori po Moskvi, da se v onih krajih koncentrirajo čete.
Spopad med Afganci ln Rasi.
»Pall Mali Gizette« poroča iz Nocbana: Dne 14. t. m je prišlo med Afganci in Rusi v Kusku do spopadov. Afganci so razstrelili skladišče za smodnik. Mrtvih je več vojakov.
Pred otvoritvijo državnega zbora.
Včeraj smo poročali o izjavi nemškega i z v r d e v a 1 n e g a o d b o r a , ki je imel včeraj dveurno sejo. Med drugim nemški voditelji tudi ropotajo proti vladi, češ, da niso nič več voljni »prenašati enostranskega pestopanja vlade na korist Slova nov« (!!) Nemški izvrševalni odbor zahteva, da se stranke združijo na gotovem načrtu parlamentaričnega dela, ne dovoli pa, da bi se le posamezne točke izpuščale iz češke obstrukcije, kakor to menda nameravajo Mla-dočehi. Nekateri bo bi i mnenja, da se bo Nemcem v sedanji kritični situaciji težko združiti na skupno delo — a pokazalo seje ravno nasprotno. Nemci so pooblastili svoj odbor četvorice, naj stopi v razgovor z vlado in s strankami. Tako se nameravajo dobro »orijentirati«. Nemci pravijo, du hočejo najprej poizvedeti, kako stališče zavzemajo Čehi in drugi Slovani, predno stopijo v boj proti vladi.
Po tej seji je o teh sklepih poročal dr. Derschatta vodstvu nemške Pud-ske stranke, ki je v daljši debati obravnavalo odlok glede hrvaških vseučiliških izpitov, slovanske vsporednice v Sleziji, ino -moške dogodke in imenovanje češkega ministra Silenilo se je, da v današnji neji državnega zbora vloži dr. Erler nujni predlog glede zadeve laškega vseučilišča in dogodkov v Inomostu, podpredsednik Kaiser pa nujni predlog glede šlezijskih vzpo r e d n i c. V debati se je naglašaio najprej vlado opazovati, počakati današnje izjave ministrskega predsednika, predno se stranka odloči o nadaljnih korakih.
Italijanski klub je sklenil glasovati za nujno obravnavo vladne vseučili-ške predloge in staviti izpreminjevalen predlog, da sedež laškega vseuSiliiča ne bodi Rs vereto, ampak T r b t Laški državni posla-nac M a 1 f a 11 i je dejal, da se bodo laški poslanci debate o Kčrberjevi izjavi udeležili na ta način, da bo za vsako deželo, ki pri tem pride v peštev, govoril en laški po slanec.
Mladočeški klub je včeraj popoldne imel sejo, v kateri so razni govorniki povdarjali, da od odgodenja zasedanja drž. ■bora se ni izvršilo nič stvarnih izprememb in si radi tega klub glede taktike mora ob' varovati popolaoma proste roke. —Klub je sklenil svoje nujne predloge na korist debati o izjavi ministrskega predsednika umakniti, nikakor pa noče nujnih predlogov splošno umakniti, kakor se to zahteva od nemške strani. Radikalno krilo klubovo je zahtevalo odločno obstrubc jsko taktiko, dokler vlada ne izpolni znanih čeških zahtev: češki notranji uradni j-zik in ustanovitev češkega vseučilišča na MoravBkem. Večina govornikov se je postavila na stališče, naj se počaka, kako se stvari razvijo. Klub je poobla stil svojo parlamentarno komisijo, naj stopi v dogovor z vsemi češkimi frakcijami v zadevi skupnega postopanja.
V današnji seji državnega zbora bo vprašal nemški poslanec Sy lvester na učnega ministra, ako ne namerava tudi av atrijskim nemškim dijakom dati pri obisku vseučilišča v Nemčiji iste udobnosti glede izkušenj, kakor jih je dal hrvaškim dijakom zagrebškega vseučilišča. Po slanec Sylvester menda ne ve, da je zagreb ško vseučilišče še pod vlado našega cesarja, vseučilišča v Nemčiji pa ne !
Danes bo vlada predložila tudi načrt za kona o železnicah nižjega reda.
Zasedanje deželnih zborov.
V	včerajšnji seji nižeavstrij-skega deželnega zbora je poslanec M a i e r interpehral, kako mi ali zbornica nastopiti priti vssučiliškim profesorjem, ki so nastopili proti po zbornici sklenjenem šolskem zakonu. Poslanec G e s b m a n pravi, da je odpor proti novemu sakonu brezuspešen, ker je bil sklenjen po nivfelih državnega ljudsko-šolskega zakona. Da zakon nI irijeten političnim nasprotnikom, ie umevno. A dotična izjava vseučiliških profssorjev je imela zgolj zaseben, ne uraden značaj. Zbor-niaa je končno odobrila predlog poslanca 3 a 11 a i j a , naj vlada nastopi proti želez-ninarskemu kartelu, ker ta neprimerno draži železo, tako da zniža carino na uvos železa, tfato se seja zaključi.
Zopet izgredi med Nemci in Lahi.
Iz Iiomosta poročajo, da so se v Schlau-dersu sprli v neki gostilni Lthi in Namoi. Co sta došla dva orožnika, so ju Lahi na->adli. En orožnik je bil zaboden v prsi.
V Tridentu so bile velike damooitraoije proti nemškim gostilničarjem in prodajal-nicam.
Obstrukcija v ogrskem državnem zboru.
Včeraj je v ogrskem državnem zboru opozicija nadaljevala tehnično obštrukcijo oroti Tiszovemu predlogu za provizorično izpremembo poslovnika. Opozicijonalni poslanci so ostro napadali Tiszo. Nakrat za-diče poslanec Polony; »Primite ga!" Liberalni poslanci so hiteli k ministerskemu oredsedniku, ker so mislili, da je to zna-nenje za osebni napad. Predsednik je po-iaral Polonya, ki je tako lepo potegnil liberalce, kajti opozicija ni nameravala napad na Tiszo. Tisza je dejal: „Kdor noče, da bi bila usoda Ogrske taka, kakršna je bila ^oljske, mora višje ceniti bistvo ustave kakor zunanjo obliko." Po seji so se na kuloarjih oričkali liberalni in opozicionalni poslanci. 3oslanec Kubinyi je rekel, da bo vsakega ooslanca umoril, ki bo dejanski napadel ►rofa Tiszo. Poslanci grof Apponvi, baron BanftV in Franc Kossutt so izjavili, da se novemu poslovnemu redu ne bodo pokorili, če se tudi Tiszi posreči ga spraviti skezL ~ ostave, ki bodo sprejete na podlagi novega joslovnika, ne bodo zakonite.
Protiavstrijske demonstracije v Italiji
se nadaljujejo. V Milanu je bil iredentovski shod, katerega se je udeležilo okoli 3000 oseb. Po shodu je bila velika demonstracija pred laškim konzulatom. Nekega socialisti-škega govornika so zborovalci pobili na tla. Po shodu so šli demonstrantje pred avstrijski konzulat, a ulica do tje je zaprlo vojaštvo. — Tudi v drugih italijannkih mestih so bile velike demonstracija. — V Rimu bo jutri velik shid, na katerem bodeta govorila poslanca B a r z i 1 a i in Te c h i n L
Srbska skupščina
je bila včeraj otvorjena s prestdnim govorom, ki pravi: »Zi dokazi ljubezni in uda-nosti je srbsko ljudstvo pri krajevem kronanju in maziljenju pokazalo stoje spo8t> vanje do kralja. Onošaji kraljevine so z vsemi državam', zlasti s sosedno monarhijo, prijateljski. Otrepile bo se vezi z Rusijo. Neomajano ie priiateljBka in rodtinska zveza s Črnogoro. Med Srbijo in Bo'gi?ijo je tesno prijateljstvo. Bistveno neizpremtnjen je položaj Srbov v Stari Srbiji in Macedoniji. V Turčiji nadaljujejo reforme. Dai žetev ni bila ugodna, so državni dohodk večji, kakor bo bili preteklo leto. SkupSiina bo morala rešiti važne narodnogospodalske in vojaške predloge. Pečati se ji bo tudi z izpremembo okrožij upravnih oblasti.
V	Belgrad so došli vsi srlflki konzuli iz Makedonije. Pred tam posveovanjem je bilo v Scfiji posvetovanje bolgarskih kon-sularnih in trgovskih agentov rrakedcnskib, na katerem so sklenili, d* preneha bratomorni boj med Bolgari in Srbi vMakedoniji.
Odstop francoskega vojnega ministra.
Odstop Andrejev in povzročia opozicija. Naznanila je namreč Combu, da bo obstru-irala voini proračun, če Aodi6 tikoj ne odstopi. Combes je v ministrsken svetu pozval nato Andrčja, naj odstopi. *ndre je izjavil, da odstopi, če bo za vojnega ministra imenovan Barteaux. V ministrskm svetu je Combes predlagal, naj se imenjje za vojnega ministra jiOBlaneoBerteaux,ki je odobril Combov predlog. Novi frareoski vojni minister pripada, dasi je večkratii milijonar, radikalnim socialistom. Splošno mnenje je, da bo nadaljeval Andrejevo deo. Najbrže bo še bolj podlo postopal, kakor je postopal Andrč. Vohunu Andrč^u bo slidil še hujši frama3on.
Francija in Japonska.
Kakor poročajo listi, vlada sedaj med Francijo in Japonsko neka napeOst. Japonski odposlanec dr. Motono je prišel baje v Parizu v zunanji urad ter je inel z ministrom za zunanjo stvari živahti razgovor
Jap onski odposlanec je baje isrszil svoje obžalovanje, da ni Franoija glede baltiške eskadre varovala točne nevtralnosti. Ko je Deloasie prosil sa podrobneje pojasnila, je dr. Motono to odklonil ter zapustil suoanji urad.
Štajerske novice.
6 Novaoerkev. Potovalni učitelj gosp. Goričan je pritožne stno priporočal, naj bi sadjerejoi sa poizkušnjo kupili po nekoliko dreveseo iz deželne drevesnice za vsorec, da ae sčasoma lepo blago takorekoč ssmo raa množi po deželi. Ia minoli ponedeljek se je na tisoče dreveseo raznosilo in rasvozilo iz ovokrajne drovesnioe po okrsju celiskem in konji&kem. Te dni pa gospod hodi po občinah, da osebno razkazuje, kako da se drevo mora saditi pravilno.
6 Sv. Jani pri Ptuji. Ovokrajni žup nik, čast. g. Fanko Simonič, je letos dne
julija dopolnil petinšestdeset let duhov niStva, minoli torek pa je preteklo trideset let, odkar se je bivši župnik „pri bv. Os valdu" ob koroški železnici bil preselil za župnika k Sv. Janžu pri Ptuji.
š Dekllika šola pri bv. Petru niie Maribora. Od Sv. Petra se nam piše: Blagoslovili in otvorili smo z majhno pa lepo slovesnostjo dne 3. nov. novo trirasredno deško šolo. Blagoslovil jo je preč g. stolni župnik in kanonik mariborski, F r a n c M o ravec, ki je s prav prisrčnim nagovo rom sklenil lepe in pomenljive obrede. Sledilo je še več nagovorov. S cesarsko pe srnijo se je sklenila slovesnost. Prostore, v katerih ao bili do sedaj ti rasredi, dobi tri -razredna dekliška šola, za katero so se pro stori nekoliko predrugačili, ker bo bili res sa učilnice premajhni. To šolo vodijo že 35 let čč. šolske sestre, ki imajo tudi maj hen zavod (penzijonat) za kakih 30 deklic, ki obiskujejo dekliško šolo, pa se še posebej poučujeio v raznih predmetih in sicer tako, da lahko potem delajo izkušnje sa I. tečaj učiteljišča ter si prihranijo s tim pripravnico. Lani so bile tri take učenke in so sprejete vse v prvi letnik. Učijo se deklice tudi godbe na goslih, klavirju in citrah, potem tudi navadnih pa tudi prav lepih in finih ročnih del. Ker se je ta zavod letos povečal, je ša nekaj prostorov praznih. Pri poročamo ga posebno onim starišem, ki bi radi bolj po ceni spravili svoje hčerkice v kak zavod. Sprejemajo tudi majhne deklice. Treba se je obrniti na predstojništvo čč. šolskih sester pri o v. Petru, pošta Maribor, Štajersko.
s „Katol politično društvo za le narški sodni okraj* ima v nedeljo, dne 20. novembra, ob 3, uri popoldne v gostilni Poliče vi pri Sv. Lenartu v Slov. gor. svoj redni letni občni zborz obi čajnim sporedom in sporočilom poslanca Roškarja, ki bo z ozirom na znane dogodke v deželnem zboru v Gradeu gotovo velezanimivo. Nastopijo še drugi govor-niki. Želeti je najobilnejSa udeležbe, da bo celi okraj zastopan na tem zboru
š »Podporno društvo sa slovenske visokoiolce v Gradcu« bo imelo v to rek, 22. novembra, ob 8. uri zvečer svoj redni občni zbor v gcstilnici „Zur Stadt Neu Graz« (Hamerlinggasse) po tem sporedu: 1. Poročilo o društvenem delovanju v minolem šolskem letu. 2. Eventualni predlogi. Vsi prijatelji društva bodo dobro došli!
š Vabilo na pevski večer, ki ga priredi »Zasebna cerkveno-glas b e n a šola v Celju« dne 22. novembra t. I., na praznik sv. Cecilije, ob 8. uri zve čer v gostilniikih prostorih »skalne kleti«. Spored : 1. G 1 a s o v i r. 2. Anton Foerster : »P j e v a j m o !«, moški zbor. 3 Ruska narodna : »Krasni Sarafan«, meSan zb jr. 4. Davorin Jenko : „S t o čutiš, Srbine t u ž n i ?", moški zbor. 5. P. H. Sattner :
a)	„P e v a Švicar po planinah",
b)	, T u d i Oger pesni poje*, c) »C u j lombardsko petje glasno", mešan zbor. 6 Glasovir. 7. Anton Foerster: .Sam o", moški sbor. 8. P. Aneelik Hri bar : »M 1 a t i č i«, mešan zbor. 9. Kamilo Mašek: „P r i z i b e 1 i", moški sbor. 10. Anton Nedved : „Naša zvezda", mešan zbor. 11. Ant. Hajdrih : „S i r o t a", moški zbor z altovim samospevom. — Opomba: Vstopnina ni določena nikaka, vendar se prostovoljni doneski hvaležno sprejemajo v pokritje stroškov večera.
š Radi uboja je bil pred mariborskimi porotniki obsojen 311etni tesar Franc Pivec iz Leiteraberga na šest let težke ječe. Umoril je na cesti pri Mariboru godca Felserjs.
š Napad na konjiški .Narodni dom* dne 14. septembra t. 1., je spravil 10 konjiških nemčurjev pred celjsko sodišče. Obsojeni so bili »pristni Germani«: Ludovik Skale, ključavničarski pomočnik, v šestmesečno ječo ; Frano Rudolf, sodarski pomočnik, v desetmesečno ječo; Karol R u« d o 1 f, lončarski pomočnik, v tridnevni zapor.
Dnevne novice.
V L j n b I j a n i, 17. novembra. O sodnljskih imenovanjih pravi
»SO Ist. Prese«, da se mnogih mest ne raz piše, a se nemške sodoijske adjunkte pod roko obvesti, naj prosijo sa to ali ono mesto. Tako je slovenskim sodaijskim adjuaktom nemogoče dobiti ugodnejša mesta v meatih „Stllst. Press s" svoje trditve dokazuje i dejstvi. Tako obvestilo je dal celo ministrski svetnik dr. R o e b c h z Dunaja nekemu nemškemu sod. adjunktul
Državni proračun sa 1. 1905. V današnji seji državnega sbora je vlad* predložila proračun ca leto 1905. Siuoni izdatki znašajo 1776,326 654 K. (Leta 1904 je potrebščina znašala 1 739,768 243 K) Pokritje znaša 1.777,901.387 K. (Leta 1904 je pokritje znašalo 1.741,718 552 K). — Med po-trebščinami za Kranjsko je med drugim: za parni cestni valjar in zato p trebne stroške 28 000 K, za most preko Save pri Kranju 20 000 K, sa železni most pri Cer nučah 150 000 K, za popravo ceste med Ju-govjem in Metliko 40000 K, za cesto skozi Sorško dolino do goriške meje 46 500 kron, z« tlakovanje Duoajske ceste v L ubljani 20 000 K, za regulacijo Save 85COO K, sa regulacijo ksmaiš*e B strice med Djplicoin izlivom v Savo 30000 K, dopolnilna dela pri novem uradnem poslopju v Novem mestu 3700 K, ca nadaljevanie casta od Krnice do Pokluke (4 ohrok) 20.000 K, za ta<ro v Kostanjevici 12 000 K, sa turist, h šo ob Boh. jezeru 60.000 K, za II. državno gimnazijo v Ljubljani 1400 K, za geometrijsko osobje pri agrarnih operacijah 50 000 K; za sodno poslopje v Ljubljani (9. obrok) 126.000 K, za notranjo opravo (3. obrok) 15.000 K, za zgradbo uradnega poslopja v Litiji (2. obrok) 67 869 K, za notranjo upravo istega 8.000 K, za inšpekpijs. stanovanje v Begunjah 16 000K, za vrhniško železnico (garancijska posojila 33.800 K in nedostatek dohodkov 19.800 K. — Za Štajersko: za železni most preko Drave pri Mariboru 80.000 K, za novi most preko Pesnice v mariborskem okraju 15 000 K, za dograditev ceste proti Lučam 10.000 K, za most čez Savo in Krko pri Brežicah 20.000 K, za popravo po povodnji 1. 1903 povzročene velike škode od Maribora in do Središča nadaljni obrok 61*500 K, Za poslopje učiteljišča v Mariboru (prvi rok) 4500 kron, za gradbo poslopja okrožnega sodišča v M.riboru 94 000 kron, sa notranjo upravo tega poslopja 25 000 kron, za zidavo uradnega poslopja v Slov. Bistrici 25 000 K. Za Primorsko: Z« gradnjo uradaega poslopja v Bovcu 10000 kroa, za cesto od Lokavca do Ajdovščine 4000 kron, za na-mestniško palačo v Trstu 257i000 kron. — Ostale podatke iz proračuna še priobčimo.
—	Proti namestniku Handlu. V
Splitu bodo otrorili te dni kmetijsko šolo. Otvoritve se je hotel udeležiti tudi crs. namestnik Handel. Dež glavar dr. Irčerc mu je pisal, naj tega nikar ne stori, ker ne more jamčiti za varnoet njearovutra živlieni«.
—	Ponesrečeni železniški čuvaj Pri Mednu poleg Med/o<l |e šti po železniški progi pomožni železniški čavaj Jakob Kramar. Z» njim je privozil vlak, ki ga je prijel za plašč in vrgel na tia. Kr« marjeva roka je prišla pod kolo, ki mu je odtrgalo tri prste.
—	Pri sekanju dreves in ubib 50 let starega posestnika Janeza Kuastelja iz Rad. <3 pri Kranjski Gori.
—	Za ribniško dekantjo je mesečni shod »SxlaliUti8 Sa. C. J.« v sredo dne 23. novembra točno ob 10. uri dopoldne v Dobrepoljah.
—	Dr. Grastadlo Luzatto, bivši go riški deželni poslanec, Ki je poneveril 350 000 kron in pobegnil, je sedaj v Atensb, kjer si svoj kruh služi z igran,em na klavir v nekem variete gledališču. Poneverjeni da nar je vos zapravil v igri.
—	Pokopali so \ Kamn|em potoku pri Trebnjem 16 t. m. posestnika g. JAneza Klemenčiča.
—	Ubila so jo v Kostanjevici na Krasu dne 15 t. mes. 75 let stara Katarina Novak. Padla je namreč s hodnika pred hišo tako nesrečno na tla, da je bila takoj mrtva. Sla je na drugi svet hitro za svojim možem, ki je umrl pred tremi tedni. N. p. v m. I
—	Shod sodalltatis ss. C. J za tro banjsko dnkanijo bo pri Sv. Križu poleg Litijo dne 21. novembra
—	Strelne vaje tuk. vojaštva na strelišču pri Bezuljaku, občina Bsgunje pri Cirk niči vršile se bodo dne 23. in 25. novembra.
— Okrog 550 mož domačega polka št 17 s 14 častniki prenočuje 21. t m. v Borov nloi, 22. nov v Begunjah ter ima vsak dan večjo va|o; 23. novembra popoldne strelja na velike razdalje in se popoldne vrne v Borovnioo, kjer sopet prenoči. — Dne 25. novembra ima strslne vaje domobranski peš polk št. 27. — Nadomestni rezervisti odpu Meni bodo po končani izučbi dne 26. ozir. 27. novembra.
—	Dva otroka utopila je dekla Marija Paviinjek, doma is Obrajne, okraj Radgona. Tako j« umorila svojega nezakonskega otroka leta 1903. in druzega otroka letos. Ko so jo radi zadnjega zloiina prijeli, je prisnala "ba zločina.
—■ Nesreča v tovarni. V tovarni za slamnike v Domžalah je neka raztopljena vroča snov briznila v obraz delavcu Petru Jerasu, ki na eno oko ne bo več videl, eno je pa nftvarno poškodovano.
—	Umrl je v Celovcu šolski ravnatelj gospod M a t. A r t n a k v 67. letu svoje dobe.
—	Kuhačev jubilej V Zagrebu bodo dne 15 decembra slovesno praznovali 70-Jetoieo hrvaškega skladatelja F r a n j a K u h a č a.
—• Katari v vratu pri kadilcih, v grlu, krhiju in bronhijih so ena glavnih indikacij Rogaškega Styria vrelca. Vsakdanje, večkratno grgljanje s to mineralno vodo (mlačno) in poraba kot pijača, pomešana s toplim mlekom, pokaže gotov, večkrat mo-aaentalen učinek.
—	Imenovanja v sodnijski stroki. C kr. nadsod.šSa v Trstu je imenovalo kan-calijakimi oficijali: nadpaznika ietnišnice Fr. Jigipa Moaeliča t»r kancelists Iv. Renčelja v Trstu, Friderika Sohofka v Bucetu in G vida Carnichi v Vodnjanu.
Ljubljanske novice.
Iz seje trgovske in obrtne zbornice. Priziv podjetnina C oooniia se je odobril, ker je dokazal, da je laški državljan, po zakonu pa inozemci niao vezani plačevati zborničnih doklad. Dodatni predlog g. Fiirsagerja, ki meri na to, da se trg. in obrt. zbornica sporazumno z drugimi trg. in obrt zbirni cami obrne do vlade, da ta predloži drž. zboru zakon, kateri naj določa, da morajo inozemci ravno tako plačevati zbornične do-klade kakor vs*k avstrijski obrtnik ali tr govec, so je odobrila Za senzorje v ljubljanski zavod avBtriJsko ogerake banke je | zbornica nasvetovala: gg. K o 1 m a n a , Janescha, Lukmanna, Petri-čiča inSouvana. Nato je bil sprejet nujni predlog g. L e n a r č i č a , naj se zbornica sporazumno z drugimi zbornicami obrne do vlade, da ta kolikor mogoča hitro odpravi zaprtje mej, ker to jako veliko škoduje trgovcem za seno. Nato se je oglasil k besedi g. K r e g a r ter navajal, da je v zadnji seji stavil predlog sličen predlogu, ki ga je stavil neki drug zbornični član in za katerega je predlagal tovariš g. Hribar, da se isrcči odseku. Govornik je rekel, da je Hribar govoril proti njegovem predlogu in se koncem svojega govora izrazil: „Ke-dor ne razume, ne spada sem". Govornik je konštatiral prvič: da je bil njegov pred log popolnoma aličen G lasnerjevemu ored-logu, da je odgovarjal popolnoma § 24 zborničnega ooravilnika, zatorej vpraša g. predsednika: 1 Ali misli g. predsednik varovati Bvobodo poaamnih članov, ako ti stavijo predloge, ki odgovarjajo zborničnemu opravilniku? 2. Kako mnenje ima g. pred sedaik o tem H.-ibarjeve a odstavku in kako mnenje ima g. predsednik, ali spadam jaz bolj v to zbornico kot dejanski obrtnik, ali spada bolj v to visoko zbornico, ki se ima nuje trgovska in obrtna, kak agent kake sa-varovalnice? Predsednik je sa to odgovoril, da bo svobodo govora vedno varoval. G. R a k o v e s pa je bil mnenja, da naj g. K r e g a r , ako ima kako vprašanje ali in terpelacijo isto pismeno izroči predsedniku. G. K r e g a r je na to omenil, da misli, da predsednik nima tako kratkih možgan, da bi moral vsako stvar dobiti piamano v roke. Govornik sa je zadovoljil z odgovorom na prvo vprašanje. Na dtusjo vprašanje gosp. predsednik ni odgovoril, ampak smehljaje zaključ I sejo. Drugič naj se g. Hribar ne zaletava p*> nepotrebnem v obrtniške zastopnike! V včerajšnjem poročilu je nekaj tiskovnih pomot, avota, ki jo ima plačati južna železnica kot zaostanek zbornične do-klade ne znaša 3000, ampak 23 000 kron, pri obrtniškem cenzusu za volitev 4 zbor. svetovalcev je bilo stavljeno namestu »najmanj 5 kron davka«, 15 kron.
Vzoren sin. 30ietni Alojzij Semrajc, je svojcem v Tolmačevem vse pokradel in pro dal. Končno je materi tudi krnja odpeljal, hoteč ga v Ljubljani prodati. To pot je imel pa smolo. Neki mesarski mojster na Mirti novi cesti ga je spoznal, vzel mu konja in obvestil mater
Ogenj na Starem trgu Danes opoldne je gorelo v stanovanju svetnika deželnega sodišča, gospoda Potrata, na Starem trgu. Zgorela je vsa oprava v oni sobi, med drugim tudi pisalna miza, v katari je b.lo
baje nekaj denarja, pernioe, omare iti Vsvok požara je bila menda preveč zakurjena peč. Gasilo je 50 ognjegasoev pod poveljstvom načelnika g. Striclja. Posrečilo s s je, omejiti
ogeni.
Nesrečen padec. Na D)lesjski ceati jo padla po stopnjioah Frančiška bede) ter si potonila rebra.
Saje vnele so se danes zjutraj v poslopju, ajer le kavarna „Erropa*.
Aretirana sta bila v nedeljo brata Ivan in J^žcf PuAler radi razgrajanja v Parkotovi gostilni na Ztbjaku.
Umrli so: Ana Kosem, črevljarieva žena, 73 let. ar. Petra cesta 53; Vaso Milič, pri-siljenec, 53 let. — V hiralnici: Ivan Bo-kavšek, gostač, 70 let; Gregor Podrekar, goslač 74 let; Josip Linhart, sedlar, 78 let — V otroški bolnici: Jožef« Jager, sobnega slikaria hči, 18 daij; Blaž Drešar, stražnikov sin, 2 in tri četrt leta. — V bolnici: Andrej Tominc. delavec, 60 let; Josip Brodnik, delavec 63 let. — Ana Stipic, gostilničar jeva hči, 2 in «n četrt leta; Marija Divič, deda, 31 let; Frano Ge-iol, dninar, 32 let; Blaž Sbašmk. dninar, 71 let; Marija Zupančič, perici 56 let.
Rokoborba med g. Tomaševičem in g. Koubu se včeraj zopet ni odločila, ker je drugi tekmec po 37 minut trajajočem boju pred zaključkom prejenjal. Tukajšnega isvo-ščeka g. Simončiča ie premagal Tomaševii v sedmih minut-h, Laha g. Antoniolli Nino iz Trsta ds v 13 minutah. Vsi boriloi oso-bito g. Tomaševič bo sa bojevali s iavan-redno vztrajnostjo in silo. Poleg užitks, ki se ga ima pri rokoborbi, je občudovati posebno veliko in izredno muakulozno postavo g. Tomašaviča, ki je bila odlikovana na dunajski konkurenfni tekmi kraanih moških postav. Mnogobrojno občinstvo je zasledovalo boj z največjo pozornostjo. Danes se bosta borila Tomaševič in Koub« do zakliučka.
Izpred sodišča.
I»pred deielnega mdiMa.
Nevaren tat je France Vončina, dninar brez stalnega bivališča, kateri je bil ziradi tatvine že opetovano kaznovan. Na R)ž'ci - planini je iamaknil iz črede pastirja Franceta Velikanje dve ovci. Tega pa obdolženec neče priznati, da bi bil uael tudi Matevžu Lipovcu svinjo in Pavlu Ruingarju vola. Kravo so naSli zabodeno, vola pa pobitega. Zakonska Kočar sta pa potrdila, da j« jima Vončina sam pravil, da je to dvoje tudi olgnal, a da sta mu ušla, akopraaa je svinjo trikrat s nožem sunil. Vončina je bil obsojen na 15 mesecev težke ječe, po prestani kazni pa pride v prisilno delavnico. — Tatica kuretine. Marija Bnrger is Madna je silno nevarna kuretini. To vesta novedati posestnika Janez Zalar in Lovre S la-eršič, katera potrdita, da je jima tekom zadnjih lat zmanjkalo najmanj 150 put in piičet Letos, dne 11. julija t. 1. je obdolžeaka Skalarja uzela 6 piščancev in 2 kokoli, katere je v Jarčevi hiši v Medvodah prodala. Na ovadbo je prišel orožnik, da bi jo odvedelv zapor, a obdolženka ga je udarila z roko po glavi in ozmerjala. 0)sojena je bila na dva meseca težke ječe. — Koruzo so I i č -kali pri Mehletovih v Zagradcu; fantje is Malega Mlačevega — bilo |ih je kakih 18 — so prišli pomagat. D« ni bilo to domačim fantom po volji, je umevno. Pričal se je nrepir in končno pretep. Jožef Novljan is Zagradca je z gnojnimi vilami udaril Franceta Boštjančiča iz Malega Mlačevega ter ga težko poškodoval. Novljan )e bil obsojen na 4 mesece ječe. — T e p e ž. Delavca na Hrn-šici, Janez Marša in Jižef Atman sta imela skupno stanovanje. Atman je prodal Mer-šetu žepno uro za 14 K, katero mu je ta dolžan ostal. Nekega večera jela sta se zaradi plačila preoirati. Končno je nekoliko vinjeni Ažman Meršeta na posteljo vrgel in ga davil. V tem je pa obdolženec segel v žep po nož in ga večkrat ranil. Zagovarjal se je, da se je moral braniti, drugače bi ga bil nasprotnik zadušit. SodišJa ga je obsodilo na 14 dni zapora.
Nemiri v Rio de Janeiro
so končani. V tajni seji ponoči dne 15. tega meseca sta generala Travassos in Silveira in senator Sodre ter poslanci Barboza. Lima in Valera sklenili, povzročiti vstajo. General Travassos je alarmiral gojence vojaške šole in odstavil ravnatelja generala Costallata. Z gojenci je odkorakal na ulico. Pričel se je boj med vojaki in policijo ter med vstašL Travassos je bil ranjen in njegov tajnik ubit Gojenci vojaške šole so se potem umaknili nazaj v zavod ter zasedli višine ob zavodu. Ob 2. ponoči so vojaške čete in policija napadli gojence, ki so bili brez vodnika, ter so se zato udali. S tem je bila vstaja končana.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 17. novomora. Dr. P] r 1 e r je v d tnašnji seji državnega zbora nujno predlagal : Vlida se poziva, naj takoj zapre pro-
vizoriflno italijansko pravno fakulteto v lao-moatu in naj takoj izda tako naredbt. Z ozirom na to, da ima vlada anatao odgovor« ■ost za dogodko v Inomostu, naj žrtvi m in njihovim sirotam ia diža\nihsrsdstev primerno odškodnino. Italijani ao nujno sahte-vali odikodnicO za Labcm v Incmostu pro-vzročeno Škodo in varstvo za italijansko prebivalstvo v Incmostu.
Dnnaj, 17. novembra. Otvoritvena teja državnega zbora je jako živahna. Galerije natlačeno polne. Novoimenovani ministri sprejemajo številne Jest.tke. Predsed nik ae spominja smrti saškega kralja in umrlih poslanoev, posebno Javvorskega, Fiaanini minister dr. Kosel predloži proračun za leto 1905, dalje proračunski prosi zori j, predloge za pomol po uimab poškodovanim. Nemci so v današnji seji že pri teli naskakovati Korberja in njegovo vlado. KSrberjev govor so Nemci večkrat prekinili. Vršili so se burai prisori. Korber je dejal, da z osirom na parlamentarni položaj, ki ima znake vpliva raznih narodnostij, vlada ■voje korake in ukrepe vedno skrbno premisli. (Vsenemci kriče: »Fej!« Berger: Kako morete ksj takega redi!) KOiber pravi, da bo vlada vedno zvesta svoji febiuvarski izjavi in da ne bo nebonega naroda preteži-rala. Treba je, da se ibcrnica vrne k delu, da se tako rešijo državne koristi. (Vsenemci krije: Mi ie vemo kaj hočete s tem reči. § 141) Korber: Boj se naj izvojuje na pod lagi pravice in viteiko. (Vsenemci upijejo: „Vlada pa se bojujez bajoneti! Iacmost!") • Upitje Vsenemcev »Fej Korber!«, »Doli s KSrberjem*, je vedno vefje, pridruži se jim pri tem razgrajanju tndi nekaj drugih Nem-«ev. Korber: »Postava, ki je.bilav InomoBtu teptana z nogami, bo z vso strogostjo zadela tiste, ki so krivi « Vsenemci zopet pre* kinejo Korberja. Stein : »Krivci so bili izpu ičeni. Tu imam brsojavko.« Predsednik č& Steinu ukor. Iro Kozberju: »Pojdite v Trst in pretepsjte se endi s dlovenci!« Korber isgotavljv, da se za življenjske potrebe nemškega naroda nič slabie ne skrbi in Be izreka za potrebo, da imajo Nemci odlično mesto prvenstva v državi. Tem svojim inteiicijsm ostane vlsda zvesta. Kftrber prosi, naj vlada bitro reši vladno predlogo o laški pravni fakulteti, da bo tem prej končan piovizcrij v Incmostu. (Nemci kriče: To opravimo ie sami. Irc: ,To opravi tirolska črna vojska". Malik: Revolucijo organiziram na avojo roko. Kdrber: Krivce pri dogodkih gr Inomostu bodo kaznovala sodišča. Dr. Er-ler: »Junakov z revolverji pa kar nič ne omenjate". Kotber rsiburjen: „Ravnokar sem v tem govoril, cbialujena, ako ne slišite!" Wo)f stoječ, tik Koiberja: »Ekscelenca, Er-ler vendar ni v vašem salonu! Tako ne bodete občevali z nami!« Koiber v najekraj nejši rajburjer osti dvigne roko proti Wolfu: »Od vas g. W o 1 f se ne pustim poduče-vati, kako naj se obnašam!« »Bravo K8r-ber 1" klici na desnici, ploskanje. Korber Wolfu : »Varujte se me dotakniti!« VVolf vpije: » C e bodete tako postopali, v b s b o ekoro konec! — Mi ne bomo pustili, da bi vi pometali z nami in nas kregali!" Korber predloži vladne predloge, med katerimi je tudi Izprememba obrtnega reda, nudba upravne službe ter priporoča [rešitev trgovskih pogodb in zaključisvoj govor. Zadnja ura je odbila! Zbornica je pred velevaž-nimi trenotki in menim, da bo to gotovo spoznala. (Veliko gibanje). Laški poslanec Malfatti predlaga, naj se o Korberjevtm predlogu otvori takoj debata. Predlog spre-
jet. Debata se je takoj pričela. Prvi goveri dr. Erler jako catio ia razburjeno o do godkib v Incmostu.
Dnnaj, 17. ncv. Vlsda predlsga za po moč preti uimam kredit 15 5 mihjorov K, ed katerih odpade del tudi na razne kranjske občine.
DeneJ, 17. rev. »Skvinila zvesa* j imela sejo, v kateri se je posvetovala o par lamentaričnem položaju in o obravnavah z mladočeškim klulom. Poročni je dr. Susteršič. Soglasno se je sklenilo, da ni povoda premeniti političnega stališča. Določila se je politična taktika za bodoče seje. Na mestu dalmatinskega poslanca Supuka novoizvoljeni poslanec je pristopil klubu. — Poslanec P o v i e b tovariši je vložil danes nujni predlog za peneč po požarih in dru-pih nesrečah oškodovanim na Kranjskem, Žčkar nujni predlog aa pomoč oSkodcvan-cem na Štajerskem.
Dunaj, 17. nov. Neki češki politik predle ga v tKons. Korr." naj bi vlada za provizoričen sedež laške pravne Ukultete izbrala — Prago. To bi bila po mnenji tega politika najkrajša in najboljša rešitev.
Inomost, 17. nov. NameBto cdišlihvo jaških oddelkov je dešlo sem mnego orož nikov.
Dunaj, 17. nov. Poljski klub danes voli predsednik«. Skoro gotovo bo izvoljen grof Dzieduszycki.
Dunaj, 17. nov. Ekscelenca grd Pet tenegg, prelat nem. vit. reda imenovan je v sadnjem konsistoriju nadškofom v Da-mietti.
Budimpešta, 17. nov. V pelitiških krogih se govori, da bo ogrski drž. tbor razpuščen.
Peterburg, 17. novembra. Gibanje Hunhuiov je vedno bolj vanemirljivo. V Lienmintinu se Rusi pripravljajo na velji boj ž njimi in pojačujejo straže.
Berolin, 17. nov. Krupova tovarna je dobila mnogo novih naročil. Število delavcev ■e je zvišalo na 27.000. Med drugimi se izdeluje tudi 200 OCO granat popolnoma nove konštrukoije. Naročnik'ni znan; vendar ae sodi, da se izdeluje za Japonce.
New-?ork, 17. nov. V predmestju Jersey City je ogenj uničil hleve velikih klavnic. Zgorelo je 3000 živih in 4000 zaklanih svinj. 40.000 svinj, preplašenih vsled ognja, je bežalo po mestu.
BLondon, 17. novombra. Med rusko in angleško vlado se je pokazalo nesporazum-ljenje plode preiskovalne komMie.
AUttorciogtčne poana&lo,
VISina nad morjem 3C6-2 m,srednji zračni tlak 736.9 mm
I
Cm op*-Mruja
SU*Je kuo-■«tr*. t na
Ttnp*'
niujK
P«
Geuljt
V«tr«Ti.
8eb»
11»
04
"I6j »več. | 743-8 | —2 1 | si. siah. del jasao.j 17|». zjntr. I 744-7 I —3 9 j sl.jjvzbi I „~~ I | 2. popol.| 743-3 I 1-3 I si. szah. | jasno. | Srednja včerajšnja temperatura l 6' norm 3 5*
Kemične barve "jfij"" temeljne barve bhSa ebe^v
Ljubljani, Frančiškanske ulice, v največji izberi v zalogi. — Cene so nizke.	624 41 11—7
1924 2-2
Zobozdravnik s^vOTa^^rs^rs^s'
Dr E. Bretl
se je vrnil
in [zopet ordinira.	■
Ravnokar je izšla knjiga:
lovenski fantje
v Bosni in Hercegovini 1878.
Ob 25letnice bosenske zasedbe spisal Jernej pl. Andrejka.	—
i93o 3-1	Cena K 1.40, po poŠti 20 v več.
Ig. Pi. Kleinm ay r a Fed. Bamberg- ova knjigar na
v Ljubljani. =============^^
V Bohinjski Bistrici
se prostovoljno proda
hiša

v kateri se izvršuje gostilniška obrt,fz vrtom poleg nje in 11. orali gozda.	_
Več
se poizve pri g. Fr. Mencinger, Sava št. 37, pošta Jesenice na Gorenjskem.
1886 3—»
Prima trbovljski in dolenjski
kosovni premog
priporoča na odvzetje po 10 colcen-tov ali višje, na dom stavljen po znižani ceni. Zaloga premoga 1. Paulin, lastnik premogokopa. Ljubljana, Marijin trg št. 1.	1931 6-1
miimiiiuiiiižti^itiiijiiiimiiHiiitžžiii
Izjaua.
Glede obdolžitve g. Franca Zajca, češ (la mi je vzel znesek 20 kron, prekličem svoje razžaljive bese le in izjavljam, da moja sumnja ui bila utemeljena in resnična. Vevče, dne 1«. nov. 1904.
1928 1-1	Čcrnc.
po ujodnl ceni
SuRneno blago pri
R. Miklauc
Ljubljana
Špitalske ulice štev. 5. s

: Špecerijska
iitiiiiiill!ii!iii»;iiMii?iH?iiii;iHi»iHl'
prodajalna,

obstoječa že 50 let v mestu blizu Ljubljane, na zelo dobrem kraju se odda s^s^fs^s^s^rs^rs^ps^js^?
v najem
pod ugodnimi pogoji. Več pove upravništvo »Slovenca«.	1929 4-1
1918 5-2
Preselitev krojaške obrti.

Podpisani uljudno namanja p. n. občinstvu, da je preselil svojo kroj&iko obrt z Brega it. 14 na

Dvorni trg št. 3
(pod „Narodno kavarno").
Zahvaljuje se za dosedaj izkazano mu naklonjenost, upa, da mu p. n. občinstvo isto i nadalje obrani, ter zagotavlja, da bo s točno postrežbo, najboljšim blagom in zmernimi cenami vedno izkuSal zadovoljiti cenjene naročnike. Z odličnim spoštovanjem
Al ni 71 i Ros-1 O civ'Ini in V0J'aški uniformski krojač, izprašan in ■TMUJAIJ Dal lf£9 izobražen na c. k. tehnol. obrt. muz. na Dunaju.
—m—Ljubljana, Dvorni trg 3. __
Naprodaj so:
dva mala travnika v katasterski občini Karlovsko predmestje in eden travnik v katasterski občini Trnovsko predmestje.	1921 3-3
Natančneje se poizve v pisarni c. kr. notarja Hodo-vernika v Ljubljani.
[8ms
js?ih
<3 Si >N G)
W O
a
<3
c
>0 o H
8HS
sra

H;
<V-r<
fjjls
Htg
»ta
SMS srb
ztty
SRB
Stf?
SS
«
S
O
>N
htvv&pjftci
ras
s?®
®£S
fi)«
SfS g
, S s?ta
SHS
KUJ
a«
M
mi
sjta ac-
SJ'^
M SRB.
Strogo solidna^^ manufakturna trgovina
Cešnik S Milavec
Ljubljana, Lin garje ve ulice
priporočata slavnemu občinstvu pri nakupovanju jesenskih in zimskih potrebščin nju bogato zalogo raz-novrstnega oblačilnega blaga.
PrjLhJUBliJAHA, MNCflRdEVE UlilCE
iiiilii
iMlajatoU ia	MsSBik: t*\ m««*) iitalk.
tisk .Katoliške Tiikaras* v Ljabljanl.