liorloa* izhaja vsaki lorek in soboto Aku pade na ta dneva praznik, dan poprej. llredništvo se naliaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljnti pisma. Sttfrankjrana |>tama se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. HokopiHi dopisuv se ne vračajo GO RICA stane na leto 10 K, za pol leta 5 K, za četrt leta 2.50. Upravničtvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9. Aa oglaftn se plačuje od čveterostopne petit vrste po 1-4 vin., za večkratni natis primeren popust. PoManiezne Itevilke sianejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških trafikah. §t. 97. V (iorici, v torek dne (3. decembra 1910. Leto XII. Kdo ]e v zadregi? „Edinost" pravi, da smo mi. Mi ? Prav ne vemo, kako bi mogli priti mi v zadrego v zadevi, v kateri smo p^išli v navskrižje s tržaško „Edinostjo^? ! Naša stranka je pač ista, kot je bin v preteklih časih, ko jc še bila edina s\o- venska slranka na GoriŠkem. Naš pro- gram je isti, kakor je bil od prvega začetka. In o sedanjem nasprotju z „Edi- nostjo" ne delaino drugega nego bra- ninio ta program in njega zvrševanje. Kako je torej tnogoče, da bi prišli mi v zadrego v brambi tega, kar vršimo že več desetletij. Mi ne širiino svojega de- lokroga čez deželne meje. Mi nismo po- dobni požrešnemu človcku, ki m'nogo več ugnzne nego more požreti. Mi se ne uinešamo v zadeve drugih izvende- želnih strank. Ekspanzivnosti v svojem območju naša stranka ne pozna, vrato- lomna podjetnost ji je tuja. Slepilnemu blišču senzacijonalnih napredkov se mi ne udajemo. Naš vzor je napredek, a zdrav in trezen napredek, ki koraka polagoma, a zato sigurno in varno. Pri tako previdnem postopanju se pač ne more govoriti o zadregi naše stranke, niti nje glasila „(iorice". Kaj pa „Edinost"? Ali ne trapi za- drega nje same? Nje gospodar dr. (ire- gorin je prišel na usodno misel, da bi lahko postal nekak gospodar politične situvacije v slovenskem delu goriške dežtle. „Edinost" je morala seveda ž njim v boj zoper one, ki so nm biii napoti. Ti pa se niso dali kar tako ugnati v kozji rog. S to morebitnostjo bt bil moral dr. Gregorin prej računiti, da ga ni oslepila politična strast. Kako naj si drugače tolmačino njegovo de- jansko posezanje v politiko druge de- žele, ko „Edinost" vedno toži o velikem nedostajanju delavcev za narodno delo v Trstu ? Boj zoper slovensko večino goriško sta üregonn in „Edinost" pri- čela, ali dosegla sta vse drugo, nego sta pričakovala. Povekšala sta še le prav nesrečo narodnega razdora na üo- riškem. Naša slovenska üoriska ne pozna ljutejših političnih bojev, kakor so nam je prinesle volitve, v katere sta se umešala (iregorin in „Edinost" in njiju uspeli je velik fijaško. Naša stranka ni zlezla na kolenä pred Gre- gorina, sprejela je boj tudi proti njemu in „Edinosti" in ga zmagovito izvoje- vala. Üna je ostala gospodarica slov. politične situvacije v deželi, Gregorin in „Hdinost" sta pa potisnena v ozadje p remagancev. To Je njiju prva zadrega. Drugo jima je prinesla neprevid- nost: da sta se naslonila na našo hirajočo liberalno stranko in sicer v momentu, ko je začel nje politični in gospodarski polom kar očiten postajati. „Edinost" in (iregorin zdaj sama uvidevata, da sta s svojo pomočjo tudi liberr.lcein samim škodovala. Brez njiju pomoči bi bilo vodstvo liberalne stranke politično že pred leti propadlo, in morda bi se bil še dal z odstranitvijo nesposobnega vod- stva vsaj gospodarski polom preprečiti. Tako pa niorata (iregorin in „Edinost" čutiti, v kako družbo sta prišla, in gle- dati, kako razdejalno moč itčinkuje go- spodarski polom tudi med liberalnimi pristaši, ki niso denarno prizadeti. Ti se sramujejo, da so se dali „Suči" in „Edinosti" toli brezvestno slepiti, obra- čajo kar zaporedoma hrbet tema slepil- kaina ter priznavajo pošteno politiko naše stranke. A kaj naj rečemo se o tistili liberalnih pristaših. ki so pri „Trg.- obrtni zadrugi" denarno prizadeti?! Ti proklinjajo liberalno vodstvo. „Sočo" in „Edinost". To povzroča gospodom pri „Edinosti" jako dolge obraze in njih druga zadroga postaja vedno vcNi": kajti s strahom opazujejo vedno grše vazvijanje zadev svoje goriske druzbe. Poleg teh glavnih zadreg skrbe üregorinovo „Edinost" še druge manjše. tako n. pr. zaključenje dež. zbora, kar je zakrivil le Gabrščekov mentor üre- gorin v družbi in s pomočjo laškega zavezništva. Ta družba je neki ministra za notranje stvari hudo potegnila. Kako je bil minister krivo informiran. je raz- krila ,,N. Fr. Prei.se", poročujoča o ..celi vrsti anuliranih mandatov". Tudi se go- vori, da si je ta slovensko-Iaška druž- bica prizadtla, ublažiti ministru vladno nedolžnost nasproti enakemu izkljucenju (z glasovi laških slov. liberalcev) enega našifi poslancev prejšnjih let. s tern, da je temu izkljucenju podtaknila protest, (zoper izvolitev), kateri je bil pa jako Ču- den. Ne torej nepotrditev, (iabrščekove izvolitve, ampak intrigiranje pri mini- stru je povzročilo zaključenje dež. zbo- ra, in sicer v bipu, ko se je deželno- zborska večina (po odstranitvi neukro- tljivega nemirneza) pripravljala k na- daljevanju svojega delovanja iz prej- Šnjega zasedanja. Lahkomiselno so pre- prečili (gospodje. intrigujoči pri mini- stru) delovanje deželnega zbora in so s tem dokazali jasno, da jim je interes stranke in kaprica največjega nemirne- ža v deželi važnejša stvar, nego pa ko- risti tisočev in tisočev deželanov. Kaj pravijo k temu volilci, kaierim so se pred volitvami obljubovali hribi in do- line, a ko je bila prilika za pošteno delo. ko se je zbornična večina k temu pošteno pripravila in bila prisiljena. postaviti nemirneža pred vrata. če je hotela sploh v miru zborovati ... da so gospodje iz slovensko-laške manjsi- ne vsled krivili informacij premamili ministra k prenagljenemu koraku. dajd bil deželni zbor proti zakonitim določ- bam deželnega volilnega reda zaključen in da je ljudstvo ostalo praznih rok?ü Kako težko je opravičevati tako postopanje „ljudskih" zastopnikov. to je prav dobro poznati na „Edinosti". V zadregi je tembojj. ker ljudstvo intrigi- ranja pri ministru ne odubruje ter že lastni pristaši mrmrajo in razočarani prf^top»jo " drug tabor, in to celo na Krasu — kar je celo liberalni „Učit. tovariš" priznal — na Krasu, kjer so nekdaj Oregorinu zaupnice kar deževa- le. Laž ima kratke noge, in zavijati re- snico je opasno. To izpregleutije že tu- di „Edinost". ki je v naglici, izvirajoči iz zad rege. zopet enkrat pokazala pravo barvo. lmeli smo že enkrat priliko, oži- gosati brezobrazno hinavstvo „Edino- sti". katera je poskusila svojo laž o pravem vzroku zaključenja našega de- zelnt'ga zbora še le prav izkoristiti s tem, da je v svoji izdaji od 1. m. m. prešla od zamolčevanja tukajšnjega li- beralnega poloma (zarad Cesar smo jo v „Gorici" že večkrat trdo prijeli) k prikrivanju tega poloma z jokavim to- ženjvim. o slabi letini, neznosni draginji, denarni krizi itd.... katerim odpomoči bi bil pokHcan zaključen deŽ. zbor.-) Mi smo takoj zavohali. kaj „Edinost" nameruje. zato smo njenega- bika za- grabili kar za roge. Namignili smo ji krepko, da je v stadiju akutnosti sedaj predvsem gospodarska kriza tudi libe- ralne stranke, da se v tem zmislu o splošni gospodarski krizi v deželi ne more govoriti in da jo mi kot tako tu- di ne poznamo; saj nam daja v našem mnenju prav tudi dejstvo. da ni v de- želi le od letos draginja. slaba letina (lani n. pr. za živalsko krrno) in iz te- ga izvirajoče nadloge. Naš deželni zbor je že v prejšnjem zasedanju z delje- njem podpor to upošteval. kolikor je mogel, a bila je poleg drugih ravno „Edinost". ki je to upoštevanje razkri- čavala za slabo gospodarstvo v deželni hiši!! Neugodno gospodarsko stanje v deželi ne stoji torej v ospredjti naše dnevne govorice. pač pa gospodarski polom liberalne stranke. 0 tem se v slovenskem delu dežele skoro izključno govori, on povzroča sedaj pristašem li- beralne stranke drugačne preglavice in skrbi nego draginja. slaba letina itd. Z ozirom na vse to smo torej upravičeno izjavili. da ne vemo za splošno gospo- darsko krizo v deželi. kot vemo za akutno krizo v liberalni stranki. V tem smislu je vsakdo. ki je dobre volje. razumel naše besede. A ne tako „Edinost"! Ona je polom liberalne „Mizarske zadruge" in žugajoči polom liberalne „Trg.-obrt. zadruge" potisnila kar molče v ozadje. kot da bi se te dve liberalni zadrugi ražvijali v naj- bujnejšem cvetju in v največjem bo- gastvu. Zato pa klepeta. besediči in gloda ob draginji. slabi letini. katere da mi ne poznamo. in se slednjič povzpne do tele infamne insinuvacije: „üorici" se popolnoma v redu dozdeva, da deželni zbor letos ne deluje."... To *) Ali je možno iti v nesranniosti še vi- šjeV!! „Kdinostin" lastnik je sodeloval pri iz- prošenju doželnozborskega zaključenja in njegovo glasilo pretaka solze nad tem zakljueenjeml! Zenitev ]ahoba Zaletela. Yeseloigra v dveh dejanjili. Spisal: Dragotin Lamurčan. (l)alj«>). Jakob: Kaj praviŠ ti preklja suha, ti še takšne nirnaš. Mojo bajto pusti v mini, bila je dobra za mojega očeta, dobra bo tudi zame. Ti pa imaš samo kopita in raztrgan koš. Tomaž: ['a denarja nimaš in brez tega ne dobiŠ Klančarjeve lvanke! Jakob: Denarja pa res niinam! (Nekaj časa molk.) Tomaž: Pa si Ivanko iz glave izbij in si drugo izberi. Jakob: Katero? Tomaž: Že dobiŠ kako tebi pri- merno. Urša Klopova bi bila pripravna zate. — Jakob: UrSe pa že nočem! Urša, ni lepo ime o tej mi niti ne govori! Tomaž:Saj ime nima ničesar na sebi. Urša je ime kakor lvanka in Tona Klopova Urša je ravno v tvojili letih in gotovo te vzame. Saj še v ne- besih trpijo ime Urša, pa bi tvoji nisi delalo nečast. Jakob: V nebesib naj jih imajo kolikor hočejo, jaz je pa nočem! T o in a ž : Potem vzemi Cilko Rop- kovot ki ima tudi nekaj pod palcem. Jakob: Kaj to regljo naj vzamem, ki ima tako dolg jezik, da bi ž njim lahko celo vas hkratu oblizala. To klo- potačo pa nemaram v \\\$o\ Saj jo še Robidov Tone ni hotel imeti, ki ima kozav obraz in križem gleda. In tako naj bi jaz vzel, da bi mi eel dan ropo- tala in migala z jezikom, da bi se Se celo gromečega Boga ne slišalo. Ne, ne, Cilke pa nočem. Tomaž: Še ena bi bila dobra zate! Ne vem, če ti bo po misli. Jakob: Ee povej! Pa L!ej da ne bo takšna kakor oni dve ! TomaŽ: Bolčovo Mico mislim. Jakob: (Jezno.) Da bi te kača pičila, še kakšno mi privleči na dan. Najbrž se norčuječ z menoj, a glej. da se ne bos kesal. To pa lahko ti vzameš, ker sta oba pred Bogom enaka reveža. Te pa nikoli. Ko sem oni dan kozo pasel blizu njene njive in sem tako le, popoldne je bilo, v senci zaspal, se je koza po njenem pasla. so bili vsi križi doli. zmerjala je in nad mano vpila. kakor da bi ji vso njivo popasel. Taksna imena mi je dajala, da me je bilo kar groza. — Tomaž: Jaz ti ne morem poma- gati. ker ti ni nobena po misli. Ena nima lepega imena. druga te zmerja. tretja ima predolg jezik. Bog naj ti ustreže. Jakob: Edino lvanka bi bila zarhe, ko bi imel denar! Tomaž: Ali nikoli ne sanjaš o kakšnih številkah ? Jakob: Ne. spim pretrdno! Tomaž: Toraj z loterijo ni nič! Bogatih sorodnikov tudi nimaš. da bi kdo izmed njill umrl in bi potem kaj podedoval? Jakob: Nikogar nimam! Pač, o nekem stricu so mi mati pripovedovali» da je bogat zdravnik v Trstu. T o in a ž : Pojdi ga obiskat. Jakob: Kaj, ko ne vein, ali je še živ ali mrtev. Tomaž: Vseeno greš lahko po- gledat, da poizveS kaj o njem, ker, če je bogat, ti lahko pomaga. Jakob: V Trst, praviš, naj bi šel Kako pa, ko nisem bil še nikoli tarn, i Lahko se izgubim. pa tudi ne vem. kje stanuje. Tomaž: Lahko poprašaš v Trstu, ti že kdo pokaže kje stanuje. Za Ivanko se izplača. da se potrudis. Jakob: Hm, to je že res! Toinaž: Kaj premišljuješ, kar v v Trst jo mahni. Takoj jutri pojdi! Vi- dcl bos Trst, strica in še denar domov prineses. Jakob: Ko bi me Ie stric spo- znal ? — T oni a ž : Saj mu poveš. kdo si in po kaj si prišel. Jakob: To je pa res pametnol Nič ne bom odlašal, kar jutri zjutraj pojdem. Bajto zaklenem, kozo pa po- peljem s seboj, lahko se bo po poti pasla. da ne bom nosil klaje s seboj. Pred Trstom jo že za kaksen plot pri- vežem. — T o m a ž: Ne bodi neumen ! Kaj boš kozo po svetu vlačil. Jakob: Kaj neumen? Kdo jo bo med tem časom molzel, ko me ne bo doma. — To in a ž: Jaz jo bom oskrboval, če si zadovoljen. (Dalje pride.) uradniki, dva sta odvetniška kandidata, dva sta dijaka in eden kovač. Obtoženci so obdolženi, da so bili v zvezi z iredentiškimi krogi v Italiji nabirali prostovoljce, ki naj bi v zvezi z italijanskimi prostovoljci, ki bodo vdrli v L 'cozvane italijanske dežele v Avstriji, jili odtrgali od Avstrije in pri- družili Italiji. Depcris iz (jorice je po- leg tega odbolžen tudi žaljenja Veličan- stva, zakrivljeno z neko razglednico, katero je oddal v (iorici na pošto in naslovil na svojo Ijubico, 15-letno Ano Brandolin v Trstu. Ana Brandolin je bila aretirana v hipu, ko je dvignila na pošti ono poste-restante razglednico. Razprava se vrši pri zaprtih durih. Žepni tat. — Do sedaj še neznan žepni tat je ukradel posestniku Antonu Koinelu, ko je ob ll.urinekaj kupoval na trgu, iz žepa denarnico, v kateri se je naliajalo 650 K. Lopovski šofer. — V Trstu je imel vitez Terni v svoji službi nekega regnikola imenom Marino Boscari iz bližine Padove doma kot šoferja. V zadnjem času je bil Terni večkrat okra- den. Lani mu je zinanjkala cela pri- prega, vredna 900 kron. Par mescev pozneje mu je zmanjkal zlat 120 kron vreden prstan. Vitez Terni je vprašal svojega šoferja Boscari, kaj on misli o tatvinah. Boscari je odgovoril, da sumi na nekega Bigliani, ki je opravljal ple- skarska dela v hiši Ternija. Bigliani je bil tudi aretiran, toda po enmesečnem preiskovalnem zaporu zopet izpuščen, ker se je dognala njegova nedolžnost. Letos je 9. oktobra iz spalnice so- proge g. Ternija zginil kolje briljantov in smaragdov, dalje zlat prstan in zlata ura. Takoj, ko je izvedela gospa o tat- vini, je ukazala šoferju, naj jo pelje k vsem juvelirjcm in v zastavljalnico, da poiščejo ukradeni koljč. Toda vse iska- nje je bilo zaman, kajti kolje je nosil — šofer sam v žepu seboj. Mesec pozneje je prosil Boscaro za dopust. Dognalo se je pa. da je po- rabil ta dopust v to, da se je podal v ?adovo, kjer je prodal kolje pri nekem zlatarju za 1500 lir. Tudi druge pri go- spej Terni ukradene dragulje je prodal istemu zlatarju ter dobil za nje 216 lir. Na povratku iz Padove je potem v Be- netkah zastavilšeje druge pri svojem go- spodarju ukradene dragulje. Zastavne listke pa je vrgel proč. Pred nekaj dnevi pa je zopet svo- jeniu gospodarju ukradel zlato uro. Za- jprosil je tudi takrat za dopust. To se je g. Terniju zdelo sumljivo. Obvestil je o tern policijo. Na nasvet policijskega inspektorja Titz-a je dovolil dopust. Ta-le pa je postal policijske agente za šofer- jein. Na postaji pred odhodom je pa en policijski agent šoferja aretiral. Boscaro je takoj obledel. Policijski agent mu je preiskai žepe ter pri njem nasel ukra- deno uro. Inspektor Titz se je podal potem v Benetke in Padovo, kjer je zvedel vse. Izven draguij je Boscaro ukradel svojemu gospodarju še kakih 7Ü boteljk šampanjca. Ta človek je tudi špekuliral okra- sti hišne svojega gospodarja, kajti našli so pri njem tudi ključe od sob hišcnj. Boscaro je izVrševal svoje tatvine vedno tedaj, ko so bili gospodarji pri obedu, ker so bile spalne sobe med tem časom brez nadzorstva. — Boscaro je sedaj v zaporu, kjer čaka na plačilo za svoja dejanja, Elektrizacija proge Trst-Opčina. Predlogi. ki so jih tri tvrdke predložile za elekrizacijo proge Trst-Opčina, so že od stavbeno-tehnične oblasti odo- brcni in utegne to vprašanje biti kmalu rešeno. Hladilnice v Trstu. Na Molo San Teresa v Trslu bode zgradila privatna družba velike hladilnice, kjer se bo rnoglo hraniti argentinsko meso. Tisočake zmenjati! Z ozirom na razglas avstro-ogrske banke od 13. de- cembra 1902 se morejo zmenjati stari bankovci po 1000 goldinarjev avstr. veljave, ki imajo datum 1. maja 1880, samo ?.e do 31. decembra 1910 pri glav- nili ali podružničnih uradili omenjene banke. Po tem 31.decembru 1910 bodo bankovci po 1000 goldinarjev brez vsa- ke vrednosti. Dekla ukradla kravo. — 221etna dekla Ivana VirŠek, pristojna v Slivnico, je v noči na 1. decembra ukradla iz grajskega lileva na Piižinah pri Ljub- ljani brejo kravo v vrednosti 400 kron. önala jo je v Poljane, okraj Litija, ter jo tarn ponudila Mariji .Jančar za !80 kron. Tain so jo prijeli orožniki ter jo oddali deželnemu sodišču. Dvo smrtnl obsodbi v Mariboru. Mariborsko porotno sodišče je obsodilo na smrt zaradi umora Franca iŠorija in Alojzija Kranjca. Odborova seja „Matice Slovenske" dne 2. dec. 1910. Predsednik omenja za- sluge g. prof. Pleteršnika ter mu čestita za njegovo 70 letnico. — Ker je v Mest- nem domu lovska razstava, se „Vra- zova akademija" priredi v veliki dvo- rani Narodnega dorna (v nedeljo, dne 11. dec. o '/si Hi). — Dopis ravnatelj- stva dež. muzeja o študijah o slovenski hiši pride v meritorno razpravo v teh- niškem odseku. — Prezidij c. kr. finanČ- nega ravnateljstva je dovolil, da prof. Pleteršnik pregleduje uradne mape v krajepisne svrhe. — Delo za Jugoslo- vansko enciklopedijo je precej napre- dovalo. — Publikacije za 1. 1910. so na- tisnjene in se bodo v 10 dneh začele razpošiljati; obsegajo 74 tiskanili pol. Nakažejo se honorarji pisateljem in urednikom. — Sklepa se o recenziranih in nanovo došlih rokopisih. — Določi se program za 1. 1911.: 1. Zbornik (z razno vsebino. Urednik dr. llešič). — 2. Štrekelj, Narodne pesnii. — 3. Mencin- gerjevi „Zbrani spisi" I. zvezek. — 4. Zabavna knjižnica (Urednik M. Pugelj). — 5. Hrvatska knjižnica, V. zv. (v po- štev prihaja neka hrvatska novela ali „Moderna srbska lirika" — eno kakor drugo bi izdali skupno „Matica Slov." in „Mat. Hrv.") — 6. Knezova knjižnica (dr. Iv. Lah. Brambovci, II. del). — 7. Slovanski Životopisi (naslov kn'jigi se še določi). kakor: Rinnan. Gogolj, Obra- dovič. Madia, Tolstoj (ki mu je izdati en posebno značilen spis v celoti). ev. tudi Medved, Orzesakova. Konopnicka. — Doslej je plačalo 3600 članov. Kako odirajo in sleparijo sociali- sticn! podjetniki svoje odjemalce. — Socialni uemokrati so. kakor znano. na Dunaju ustanovili veliko podjelje za izdelavo „cenega" kruha za „najširše sloje", takozvane „11 ammerbrot- werke". Letos so pa vsled ugodne žetve šle cene žitu in inoki splošno na- zaj. Vsled tega bi bili morali social no- demokraSki „Hammerbrotwerke" pro- dajati hlebec mesto za 20 h za 1<> li. Toda socialnodemokraški prijatelji kon- suinenta in ubogega delavskega Ijud- stva niso šli s cenami nazaj. kakor so revni konsumentje splošno pričako- vali, marveč so si izmislili čisto na- vadno kapitalistovsko zvijačo. da bodo mesto tega povišali težo hiebe a. Težo pa, to vsak otrok ve. se najlažje tako, da proizvajalec nič ne izgubi. marveč lahko še veliko več profitira kot prej, poviša na ta način. da se kruh še bolj povodeni in uporabi več k r o m p i r j e v e m o ke. Dejstvo je, da je vsled manipulacijc socialnodem. „Hammerbrotwerke" postal kruh tak, da je konsum p a d e I, dokaz, da no- beden rad ne je vodenega kruha iz krompirjeve moke! „Hammerbrotwerke" so proti očitku, da so mesto da bi kruhu ceno znižali, konsumente tolažili s tem, da bodo za to hlebci težji, od- govorili v nekem ogrskem listu s tem, da so dejali. d * svoje cene za kruh u r a v n a j o p o b o r z n i h spekulacljah! Ulica Totstega na Dunaju. V seji dunajskega mestnega sveta je občinski zastopnik Dom predlagal, naj bi se na cast Tolstega nadelo eni ulici ime po- kojnega pesnika in filozofa. — Predlog je bil odkazan tozadevnemu odseku. Droblinice. Hrvat v parlamentu severo ame- rlkanske unlje. Pri zadnjih volitvah v parlament severo - ameriških zveznih držav je bil izvoljen tudi nek mladi Hrvat Lesac Lucas za zastopnika mesta Calumet. Lesac je danes star 30 let in je z'jlo populären v Calumetu. Češka sola v Berolinu. — Kakor poročajo nemški listi, je v predünici za juto v Stralau pri Berolinu mnogo Če- hov. Občinsko Solo obiskuje 56 čeških otrok, ki razumejo zelo malo nemški in otežujcjo poduk sebi in drugim otrokom. Zato se je občina Stralau odločila za ustanovitev posebnega „češkega raz- reda" z lastnim učiteljem. Novo sredstvo proti epilepsiji. — Peterburški zdravnik dr. Lion je izna- žel zdravilo, ki ga je v več sto stučajih uspešno rabil proti epilepsiji. To novo sredstvo je imenoval za Arzenozerebrin. Po enem tednu zdravljenja z novim sredstvom prenehajo popolnoma vsi epileptični napadi. naj bo potem bo- lezen še tako huda in stara. Lion bo prihodnje dni predaval o svoji iznajdbi v nekem peterburškem medicinskem društvu. Vellka lakota na Kttajskem. — Reuterjev biro poroča iz Šangaja. da je v severnem delu pokrajine Anhni. ki šteje 3 milijone prebivalcev. velika lakota. Parada pijancev v New Torku. — Leta 18o5. je ustanovil Amerikanec Hdvin Bootk v Arneriki nekako splošno dobrotvorno društvo, ki ima zlasti v se- vernih ameriških Združenih državah jako mnogo pristašev in je podobno organi- zaciji „Rdečega križa". Zadnje case se ta zelo razširjena organizacija zelo bori proti alkobolizmu. ki kljub Stevilnim temperenčnim društvom v ZdruŽenih državah močno gospoJari. Nekdo je ho- tel živahno pokazaii občinstvu, kako grda in pogubna je pijanost, in je na- pravil lep načrt, ki ga je omenjeno dru- Štvo mnogim v smeh in mnogim v jezo tudi izpeljalo. Pred par dnevi so namreč newyorski abstinenti priredili parado pijancev. Iz vseh kotov in koncev. iz vseh gostiln in beznic so vlačili člani tega blagotvornega društva na neki trg ljudi. od katerih so bili mnogi pijani do nezavesti. Od tamkaj je priredila orga- nizacija sprevod po newyorSkih ulicah, na čelu mu je bila seveda godba. Člani so vlekli v sprevodu pijance — moške in ženske. Velika množica policistov. častnikov te organizacije, je skrbela za red. Sprevod je vzbudil velikansko za- nimanje in je vzbujal med gledavci gro- moviti smeh, ker so pijanci v sprevodu protestirali na vse mogoče načine z vpitjem, suvanjem, pretepanjem in brca- njem proti temu, da se jih proti njihovi volji kaže vsemu svetu. Ko so jih tako vlačili precej časa po cestah v zabavo in pouk ljudem, ki jih ni malo po ve- Iikomestnih newyorskih ulicah. so jih končno pripeljali v neko veliko dvorano. kjer jim je pridigal major Olivier Tom- mediy o pogubnosti alkohola. No. in med to pridigo se je zgodilo. da so mar- sikateri pijanci. ki so jih pretresle go- vornikove besede. potegnili iz žepa ste- klenice žganja in jih razbili ob tleh ter se odrekli slovesno za vedno uživanju alkohola. Bili pa so seveda med njimi tudi taki. ki jih niso ganile lepe besede. ker so jih našli še isto noč pijane in brez zavesti ležati po ulicah. 1 Potrtim sreem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je naš preljubljeni ne- pozabni sin in brat IVAN KOREN v 24. letu svoje starosti. previden s svetimi zakra- menti za umirajoče, danes ob 1. uri po noči po kratki bolezni v Gospodu zaspal. Zemski ostanki predragega se preneso v torek (). t. m. na tukajšno pokopalisče. KOBARID, 4. grudna 1910. Ivan Koren. oče Izidor, Fani. Ana. Harija, Elizabeta. inat. sostre. ZAHVALA. Povodom dolgotrajne bolezni in prerane smrti nepo- zabnega, preljubega brata. strica, preč. g. ANDREJ MESAR-JÄ, vikarja v pokoju, cut mo se dolžne izreči za vse mnogobrojne izkaze iskre- nega soeutja in zlasti za velieastno spremstvo k zadnjemu počitku vsem in vsakemu posebej najtoplejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo preč. gosp. dekanu Muravcu zu nagrobni govor, domačemu č. g. vikarju Cernigoju za tolažilne obiske, vsej častiti duhovsčini in č. g. patrom kapucinom, čislanemu učiteljstvu. zlasti vsem domačinom, prijateljem in znancem, ki so ljubljenemu pokojniku v tako obilnem častnem številu izkazali svojo ljubezen in spo- štovanje ! Vsemogočni poplačaj stotero! Žalujoči ostall. až si upa „Edinost" predložiti svojim čitalcem, kateri so lehko iz nje same indirektno zaznali naš boj proti povzro- čiteljem deželnozborskega zaključenja ! Tako zlobno laž more izblekniti resda le oni, komur je nepričakovana zadrega zmešala vso pamet. Mi pa hočemo danes v zaključek tega čldnka „Edinost" pošteno kazno- vati za njeno laž s tern, da jo pah- nemo v novo zadrego. „Edinost" naj odpre svojo izdajo od 18. oktobra! Tam najde v članku „Po zaključenju dez. zbora goriškega" sledeče mesto: „Oprijemlje se (dr. Gregnrčič) zadnje bilke, računajoč z gospodarsko krizo, ki ovlra narodno-napredno stranko v njenem razvoju. uregorčič stavljasvoje nade na naključja in slučaje, ki bi utegnili nastati iz te krize"... Kaj je to? Tu (kakor v celem dotičnem član- ku) se ne govori nič o splošni gospo- darski krizi v dežeii; kajti splosna go- spodarska kriza bi ovirala v razvoju ravno f ko dr. GregorčiČa ozirorra nje- govo stranko kakor liberalno. „Edmost" torej tu prav nič ne pozna splošne go- spodarske krize. ampak le liberalno. Torej prav kakor „öorica". Ali ni to čudež: „Edinost" soglaša z „Gorico"!!!! Tako je pisala „Edinost" 18. oktobra, v članku: „V zadregi!" 16. novembra pa ravno narobe! In iz datuma se razvidi, da je pisalo oboje eno in isto pero. Taki značaji pišejo „Edinosti"! Prav po „Sočino": kakor kaže! In drznejo se še nam lekcije dajati! Mi bi zdaj „Edin." prav lehko napravili opoprano pridigo. ali nočemo ji vračati. Priporočamo ji pa, naj prečita še enkrat svoje moral i- zovanje o „splošni gospodarski krizi" — kar je namenila nam — ter naj si je postavi za ogledalo v trajen opomin, da ni nobenemu časniku dopuščeno, javnost tako slepariti. Mi pa imamo zadoščenje. da si je na >opala „Edinost'' novo zadrego. Kdo je torej v vedni zadregi? Be- sedo ima „Edinost". Dopisi. Iz Bilj. — Dne 14. novembra t. 1. m. ob 9. uri zvečer je nagle smrti umrla 53-letna Judita Peric. v prvo omožena Sužtek, v drugo Vrtavc. Driigi dan zjutraj so brzojavno ob- vestili sina prvega zakona, ki študira v Klosterneuburgu. Sin se je takoj odpravil k pogrebu svoje matere. Ker se mu je zdela ta nagla smrt matere sumljiva. zato je dne 17. novembra sam sei v Gorico na me- rodajno mesto to naglo smrt naznaniti. Dne 18. nov. opoldne je prišla komisija iz Gorice in med velikim nalivorn so mrliča tretji dan po pogrebu zopet od- grebli in raztelesili. Po dogi preiskavi so zdravniki konstatirali. da je pokoj- nica umrla naravne smrti. Pogrebci so zahtevali od župana veliko plačilo iz občinske blagajne za odkopanje mriiča, katero so tudi dobili. Vprasam, je-li to izplačilo opravičeno ? Kje ste bili Vi, od ljudstva poklicani možje, da niste takoj drugi dan po tein slučaju nagle smrti v Gorico na miro- dajno mesto naznanili, da bi ne bilo treba dvakrat mrliča pokopavati in brezpotrebnih stroSkov pri drugem po- grebu občini na lirbet naloziti ? Vedite, da v državnih, v deželnih in v občinskifi zakonili je jasno rečeno, da tudi če prešič naglonia pogine, mora županstvo skrbeti, da naznani takoj okrajnemu zivinozdravniku da dožene, zakaj je živmče poginilo! Mislim, da toliko večja dolžnost je naznaniti slučaj nagle človeške smrti pristojni oblasti. v slovenskem jezikti. Rekelje, daseni slovenskemu narodu zgodilo še pod nobeno vlado toliko krivic, kakor pod sedanjo vlado. Slovenska državnozbor- ska delegacija bo nadaljevala boj proti vladi Bienerth tako dolgo, da bo ta vlada zginila. Govornik je očital vladi, da podpira germanizatorično delovanje vsenemske misli. Kritizira! je postopanje vlade napram Spodnještajerskim in ko- roškim Slovcncem. Vlada se bo morala pečati z reševanjem jugoslovanskega vprasanja, ker na jugu je bodočnost monarhije. — ldeja trializma bo zavzela vedno trdneje oblike in postala dejanje. Govornik je potem navajal razne pri- tožbe spodnjes'tajerskih Slovencev, pri čemur je prišlo opetovano do živahnih kontraverz z nemškimi nacijonalci. — Danes zopet seja. Vseučiliško vprašanje. Nemški listi poročajo. da se je vlada z večinskimi strankami dogovo- vorila, da izvoli proračunski odsek pod- odsek 12 članov, kateremu se izroči ne samo laško, ampak tudi rusinsko in pa slovensko vseučiliško vpra- š a n j e glede ustanovitve fakultete v Ljubljani. Laška predloga pa ima prioriteto, tako da bi morala priti nazaj v proračunski odsek po končani proračun- ski debati. odsek sam pa bi moral spe- cialno debato o laški fakulteti končati najmenj do Božiča. Slovensko vseučiliško vprašanje. Danes je slovenski vseučiliški odsek poklican k Bienerthu, pri kate- rem se bode vršila konferenca o laški pravni fakulteti. Baron Bienerth se hoče poučiti o pogojih. pod katerimi bi Ju- goslovani dopustili gladko rešitev pred- ioge italijanske fakultete v proračun- skem odseku. Danes pade najbrže o tern vprašanju odločitev. Novo konstituiranje „Slovenskoga kluba" v državnem zboru. Glede na pristop hrvaške Stranke Prava se je „Slovenski klub" nanovo konstituiral. Izvoljeni so soglasno: Za načilnike z nova g. dr. Ivan ŠušterŠič, za namestnike načelnika gg. D. Dulibič, dr. Korošec. Povše: v parlamentarno komisijo poleg članov načelstva še gc,r. dr. Gregorčič. Grafenauer, dr. Krek. Iva- nisevic; zapisnikarji gg.: Demšar. Iva- nisevic. Verstovšek. Hrvatski narodni svet v Bosni, Xa zadnji skupščini „Hrvatske nar. Zajednice" so sklenili osnovati „hrvatski narodni svet" za Bosno in Hercegovino. Narodni svet bo imtl glavno besedo v vseh narodnih vpra- šanjih in bo dajal tudi direktivo po- slancem za njihovo taktiko v deželnern zboru. Nasprotja med Italijo in Turčijo. Med Italijo in Turčijo so se raz- mere poostrile. Turčija namreč nagaja Italiji v Tripolisu. Italijansko časopisje zahteva demonstracijo italijanskega bro- cbvja ob Tripolitanskem obrežju. Politični pregled. Državni zbor. V nadaljevanju debate o prora- čunskim provizorju je v soboto govori I poslanec Verstovšek, ki je začel svoj govor Oomače in razne vesli. Imenovanje. Njegovo Veličanstvo cesar je imenoval našega kraškega ro- jaka g. Maksa Fa b i a n i - j a iz- rednim profesorjem za ornamentno ri- sanje na dunajski tehniSki visoki Šoli. Za okrajnega glavarja za novo okrajno glavarstvo v Tržiču je določen, kakor se govori, namestništveni tajnik na tukajšujein glavarstvu in deželni po- slanec g. Gasser. Odlikovanje. — Visemu go/.dnemu svetniku g Franu Manzan. (ioričanu, je cesar podelil red železne krone III. vrste. 70 letnica proiesorja Maksa Ple- teršnlka. V soboto je praznoval slo- venski učenjak g. profesor Makso Pie- t e ršn i k svoj sedemdeseti rojstni dan. (J. prof. Pleteršnik je bil eden najmar- ljivejših delavcev na slovenskem jeziko- slovnem in tudi slovstvenem polju, če- ravno .se je o njem jako malo pisalo. Sodeloval je svoječasno pri Janežičevem „Glasniku", v Geršakovi „Čitalnici", pri Pajkovi „Zori" in „Vestniku". Stritarje- vem „Zvonu"; dopisoval je mnogo tudi v „Letopis Matice Slovenske" Z Majci- gerjem in Raičein je spisal za „Slo- vensko Matico" prvi del „Slovanstva" in opisal Slovence, Hrvate in Srbe ter narisal oba narodopisna zemjevida ju- goslovanske zemije. (ilavno njegovo delo je in ostane pa „Slovensko-nemški slovar". G. prof. Pleteršnik se je rodil dne 3. decembra 1840 v Pišečih blizu Bre- žic na Štajerskem; gimnazijo je obisko- val v Celovcu. vseučilišče na Dunaju, kjer je napravil 27. julija 1863 izpit iz atinščine, grščine in slovenščine kot glavnih predmetov, z nemškim, sloven- skim in srbo-hrvaškim učnim jezikom. Bil je eno leto suplent v Mariboru, kjer je deloval skupno s svojim prijateljem Šumanom, eno leto pa v Celju. 3. julija 1865 je bil imenovan za definitivnega učitelta v Kranj, toda te službe ni na- stopil. 11. septembra istega leta je pri- šel v Gorico, kjer je ostal dve leti. 24. julija 1867 so ga premestili v Trst in in po štiriletnem bivanju je dobil 11. julija 1871 mesto v Ljubljani, kjer je služboval na prvi državni gimnaziji do svoje upokojitve dne 4. avgusta 1900. Pri tej priliki je bil odlikovau z viteškim križem Franc Jožefovega reda. G. prof. Pleteršnik je ostal Gori- čanom, ki so bili njegovi učenci. v naj- boljšem spominu. Volitev v delavsko zavaroval- nico proti nezgodam v Trstu. Volitve za to zavarovalnico so razpisane za 2 9. december in bodo volivni opra- vičenci dobili te dni glasovnice. LetoŠnje volitve bodo posebno važne. ker se bo volilo razsodišče. Opozarjamo vse opra- vičence, naj dobroshranijo gla- sovnice. Želeti je tudi, da bi se de- lavci za te volitve bulj brigaii. Volitve v zavarovalnico proti ne- zgodam so razpisane na 29. t. m. Opra- vičenci naj pazijo. da ne izročijo gla- sovnic nepravim in nepoklicanim ose- bam. Pošiljati jih je, pravilno podpi- sane, predsedniku volilnega odbora, d.ru Slaviku. odvetniku v Trstu. Gla- sovnice delodajalcev podpiše dotični volilec delodajalec sam. Glasovnice de- lavcev mora podpisati delodajalec in eden delavcev kakor njihov zaupnik. Kandidatje se proglasijo pravočasno v sporazumu z dotičnimi opravičenci. SemenJ sv. Andreja. — Včerajšnji semenj sv. Andreja je bil z ozirom na sedanje razmere in pa na skrajno slabo vreme še precej dobro obiskan, posebno mnogo živine so prignali Ijudje na ži- vinski trg. Največ dobička so napra- vile kreme in jjostilne. Mnogo ljudi je privabil na ta dan v Gorico tudi lia- genbeckov cirkus. Če kdaj, je zaslužila včeraj Gorica nasiov blatnega rnesta. Mnogo jo bilo včeraj Slovencev v Gorici, polne ulice. Kamor si se obrnil, pa si slišal slovensko govorico. To je bila prava slovenska poplava; Lahov ni bilo skoraj niti opaziti. ne goriških in ne furlanskih. No, pa saj včeraj so bili tudi — Lalii Slovenci. Da bi jih slišali, kako uljudno so govorili s Slo- venci. Včeraj ni bii noben „ščavo", tudi „fora" niso nikomur rekli, marveč le „pejtega notar" in „mati, pejtega notar" je donelo na ušesa. ^e celo znani laški kinematografski kričači so sa na vse grlo drli na vratiii in kri- čali: „Danas se plača samo doset solda. Notar, notar!" Danes pa štejejo kronice. koliko so jim jih znosili včeraj Slo- venci. Pied trgovino znanega zagrize- nega laškega trgovca nekje v gorenjem delu mesta smo opazili to-le: Trgovski pomočnik je ustavil na sredi ulice moža z upreženo živino ter mu rekel: „Kje bodete danes basal?" „Pri Gorjancu", je rekel mož. „Potem vam pa tja pri- peljemo, kar bodete nakupil pri nas". Mož pa je odgovoril: „Danes ne kupini pri vas nič." V tein je prišel gospodar, laski zagrizenec, ki ne more strpeti Slovencev razen slovenskih kronic ter začel: „Ja, ja, malo vas je videti pri nas, malo kupujete. Ne vem, zakaj nas nimate več radi". — Ali ste ga slišali, junaka! Vedno zabavlja zoper Slovence. potem naj ga imajo Slovenci še radi! To je inpertinenca! Sicer ga bodo Slo- venci vedno bolj neradi imeli, dokler bo imel polna usta „ščavov", pa naj mu bo prav ali ne! —- Marsikateri laski trgovec se je uže spametoval, in spametoval se bode ludi ta in sicer takrat, ko ga Slovenci ne bodo več radi imeli! Krvav pretep. V nedeljo zvečer je nastal hud prepir med 42 letnim Jo- sipom Rijavcem, stanujočim v ulici Scala št. 12, in med Matijem Collazio, kateremu se je pridružil tudi njegov sin Ivan. Iz prepira je nastal pretep in Rijavec je bil z rezilom tako ranjen na obrazu, da so ga morali prenesti v bolnišnico. Šibeniška „Hrvatska Rleč" zad- nje srede se na uvodnem mestu bavi z izstopivšimi poslanci na Dunaju in ute- meljuje njih vstop v „Slovenski klub" naslednje: „Medtem, ko „Zveza južnih Slovanov" nasproti lirvatom ni poka- zala skoro nobenega zanimanja in ni- kakega razumevanja njihovih zahtev in potreb, je pa „Slovenski klub" po svo- jih prvakih, zlasti še po dr. Šusteršiču v zadnjem delegacijskem zasedanju, z ozirom na Hrvate podal take izjave in nasproti hrv. državnemu pravu in živ- ljenskim interesom Hrvaške zavzel tako stališče. da je osramotil mnogoterega Hrvata. „Slovenska Ljudska Stranka" ne samo da zagovaria ustvaritev neod- visne hrvaške države v monarhiji, mar- več je tudi izjavila, da sprejeina hrvaško državno pravo v svoj program. Tako stališče, je več nego prijateljsko nasproti Hrvatom in nič ni naravnejšega, kakor da se pravaški poslanci opro ob ono stranko v parlamentu, ki jim je po vsem najbližja." Umrl Je v Črničah dne 1. t. m. po dolgi in mučni bolezni g. Fran*. Kosovel, trgovec z usnjem in po- sestnik, v 69. letu svoje starosti. Trgo- val je nad 40 let. N. p. v m.! Vsakemu svoje. Minoli teden smo priobčili v „Gorici" enako tako, kakor so priobčili tudi drugi slovenski listi, vest o požaru, ki je nastal v mlinu, ki je last žitnega trgovca Villat a v Gorici in ki se nahaja na Vipavi blizu Prva- čine in kateremu pravi zaraditega Ijud- stvo tudi „Prvaški mlin", čeravno se ta mlin nahaja pravzaprav v katastralni občini Gradišče. Vsled tega se je čutil podpredsednik „Bralnega društva" na ,Gradišču g. Fran Saksida razzaljen in poslal nam je dopis, v katerem se jako huduje nad ¦goriomenjeno našo notico. Mi. ki se držimo gesla: „Vsakemu svoje", popravljamo danes našo vest v toliko, da rečemo: Omenjeni mlin se nahaja v resnici v katastralni občini Gradišče, a ljudstvo imenuje ga le „Prvaški mlin". Errata corrige. V zadnji naži štev. in sicer na prvi strani v tretji koloni v podlistku je bila ena vrsta izpuščena in sicer predzadnja, ki se glasi: „Stefan: S tern ni mogoče pisati". Popravek. — V izkazu ucit'.ljskih preizkusenj, katerega smo priobčili v 95. št. „Gorice", se nam je urinila ne- ljuba pomota. G.'"'°.a Peržič Terezija je napravila izpi'. a slovenske ljudske sole in z nemSčine kot predmetorn z o d 1 i k o. V proslavo dr. Mahničeve 60 let- nice, se bo vršila 8. 1. m. slavnostna akademija v kaloIiSki kazini v Zagrebu. Tržaški mazinijanci pred graško poroto. Včeraj je pričela pred graško poroto kazenska obravnava protj 13 tržaškim mazinijancem, toženim radi veleizdaje in radi razžaljenja Nj. Veli- čanstva. Po večini so obtoženci zasebni FJABOLKA fina, namizna, \()O klg po K 16, 20 in 2\ s kolodvora L i t i j a, razposilja po povzetju I. RAZBORŠEK, Smartno pri Litiji (KRAJNSKCM Korbica 5 klg franko krön 240 ZagrQbska tovarna tvrdke Henrik Francka sinovi, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izkijučno le iz najboljših sirovin. V Va,S pPICl bode, bodete !i pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu -.Franckovem: kavnem pridatku z miinčkom, Tot iz zagrebške tovarne. si zaga V. Y1162,19:9II. V. Gospodarske vesti. üpeljevanje novih žitnih vrst. Novo žitno vrsto ali sorto kaže upe- Ijati še le, ako je bilo s poskusom dognano, da v kraju samem tudi res dobro uspeva. Menjava semena more pogosto jako mnogo koristiti. ako smo dobili n. pr. seme iz kakega kraja, kjer dotična rastlina boljše raste, več rodi ali kjer ni tako podvržena rastlinskiin bolez- nim, kakor pri nas. Vendar naj se ku- puje vedno le pri zanesljivih gospo- darjih ali t.govcih in tudi tisti nam morajo jamčiti za dobroto in čistoto semena. Pred vsem pa, kakor rečeno, treba napraviti poskus. Pa tudi po ugodnem poskusu še vedno nismo go- tovi uspeha. Kajti vsaka vrsta, n. pr. pšenice. katero presadimo v naše kraje. postaja polagoma vedno podobnejša onim pšenicam, katere imamo že doma. ako ji ne prijajo razmere v novi do- movini. Zato je mnogo boljše vzrejati potrebno seme s skrbnim odbiranjem klasja ali pa z razvrstitvijo zrnja po velikosti. Najboljše zrnje pa dobimo tudi, ločeno od ostalega, ako snope dobro posušimo in jih potem le ne- razvezane, bolj pri koncu na lahno premlatimo s cepcem. Na ta način do- bimo zrnje le z najdaljših bilk in vse manjvredno zrnje kakor tudi plevelno seme "ostane v snopu. ki se pozneje seveda do čistega omlati. Če tako pridobljeno dobro zrnje. še večkral čistimo s čistilnikom. potem pa še s trijerjem. smo si pridobili zrnje, o katerem lahko z mirno vestjo trdimo. da je za naše razmere najprimernejše za seme. „Km. Pr." Vinske cene na Spod Štajerskem so se zelo zvišale. Skoraj za drag denar ni dobiti vina. Posebno zelo se popra- šuje po letniku 1908. Vinski trgovci de- lajo velikanske dobičke, po 100 da celo 150 odstotkov. Qnlol/il P°dP'raite nUJdKll slov. šolstvo ZI v Gorici! ZI fiemična čistilnica in baroalnica. Marsikdo ne ve, da se nahaja v Gorici Filialka kemiene čistilnice in barvalnice ALBIN B0E6ANA iz Trsta, kjer se pere. čisti in barva vsakovrstno blajro, moškein ženskeobleke, pregrinjala, kožuhovine itd. Izdeluje se na parno silo močenje sukua, pranje in koilranje peres. — Za barvanje se uporabljajo le take barve, ki so vstrajne in se dado prati. ——— Cene zmerne. ¦ Za obila naročila se priporoča zastopnik Anton Jug1, ulica Vetturini štev. 3. Edina slovenska kisla voda Tolstovrsfta slatina je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami. je izborno zdrauilo za katare v grlu, pljučih. želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje. bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le iz- bomo zdravilna, temveč tudi osvežujoča namizna kisla voda. Odlikovana je bila na mednarodni raz- stavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899. Naroča se pri oskrbništvu Tolstovrške slatine. pošta Guštanj (Koroško). kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Del čistih dohodkov gre v narodne namene Slovenci! Svoji k svojim ! Zahte- vajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo. Stoite! VA . . ,. Stoite! ____.«L_ Kcio ne pozna tvrdke ____»____ Kerševani & Cuk na Stolnem trgu (Piazza Duomo) v GORIGIštev. 9? Vsakdo" pozna to tvrdko. ker ima na prodaj Original Victoria si value stroje, ki so naj- boljši, najcenejši, najtrpežnejši, najlažji, ki do- lajo še po lO-letni uporabi brezšumno, hitro in i točno. OriKinal^Yictoria si^alni stroji so se I vsem šiviljam, krojačom in drugim rnočno pri- I ljubili. Ysakdo naj si ogleda pred nakupom šival- ' ~-----------_r—-~-_ nega stroja-------------_^ _ M „Original Victoria" šivalne stroje. 1 Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje ' brezplačno. Z Original Victoria šivalnimi stroji se izvršuje vsakovrstno uraetno vezenje (rekamiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kinftijsko orodje: slamorcznice, sti =S^. skalnice. drozgalnize (stroje za r<^\. mastenje grozdja), pluge, ifei^fl brane itd. itd. ^vm........... ^fl ys* i la tvr ka ima ria ?roda] naj" fHlHINBHiB^^i^ bo!jša dvokoleso bela, rdeča itd. z znatnko KERŠEVANI & Ö U K, ki jih sama izdeluje. Nad a lie, puske, samokrese, drugo belgijsko orožje, stre- Ijivo. — Potem najboljše gramofone. i ____ Daje na obroke. ass CENIKI ----- serazpošljajoj s-:: zastonj. s^| Izdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v č a r. NAZNANILO. Vijudno opozarjam na svojo prvo In edino oblastveno dovoljeno pisai za spisovanie izvensodnih vloo in pisem= posebno v vseli davčnih in prisfojbinskih zadevah kakor: napovedi, prošnje, pritožbe in rekurze. Dajem nasvete in informacije, zra- čunani in preskrbim kolekovanje knjig za trgovce in obrtnike itd. — ReŠevanje hitro in točno. — Prevzamem tudi zavarovaina, ter razna druga zastopstva in oskrbovanje his. — Pisarna se naliaja: V Gorici, ulica Mattioli štev. 13 v pritličju (blizu senskega trga) in posluje: Ob delavnikih od 8—1 opoldne in od 2—5 popoldne. o nedeljali in praznikih od .9—11 dopoldne. — Priporočam se, z odličnim spoštovanjem RUD. SIGL, c. kr. davkur v p. Kuve. Svarilol Ji rosimo spoštovana gospodinja, ne zahte- vajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zaboiček ^cikorije/x, temveč določeno znamko* : Franck: da imate jamstvo za vedno jednako in naj- bolj so kakovost. — Pazite pri tern na varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim liatisoni ponareja. — Tovarn. znamka Tovarn. zuamka. Tovarn. zuamka. M. X 4457, 12:8 a. V. JOSIPBONANNI , naslednik T. Slabanja JJ srebror in pozlatar v Gorici ulica Morelli IZ \ odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dorn. - Msptin Suligoj urar Gorica, ul. Barriera 43, pri drzavnem kolodvoru, ima v zalogi švicarske žepne in stenske ure, ši- valne stroje vsakovrst- nih sistemov dvokolesa > Puch« , »Steiyr-waffen- rad «, zastopnik tovarne nrki'striinnnv m ori\n\u- fonov. Vse pod ved- letno garancijo. Priporočase slavnemu abčinstvu. Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ul. sv Ivana St. 11. se toplo pripoicča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Patek, naslednik Karola Cufer priporoda so tudi vsem gg. odjemalceni, posebno pa kmetovaleem. V zalogi ima: mche za žvepl.uije, zadnji sistem škropilnic za vitrijol, polivalnike za vrte in patentirane ventlatorje za dimnike i. t. d. opravft se izvršujejo točno in po najnižji ceni. Klobucar M. Horvat v Gorici Gosposka ulica štev. 12 ima v svoji zalogi najraznovrstnejše klobuke: mehke, trde in cilindrepo naj- nižjih cenali. V zalogi ima najboljšo kožukovino za ovratnike in notranjo prevleko sukenj itd. — Kožukovino ku- puje po najvišjih dnevnih cenah. Pri- poroča se p. n. občinstvu v mestu in na deželi zlasti pa preč. duhovščini. Postrežba strogo poštena. Sadnega drevja več tisoč krepko raslih jablan, hrušk, črešenj, breskev, dobrih vrst. Bilf 30.000 zavarovano najbolje Montikole in Ri- parije odda po ugodni ceni „Vinarsko sadjarsko društvo" v Rihenberku. Opozarjamo na novo vrsto valjanih ,,Feka- tetu, enako doma delanim sa jnho in prikuho. Vdobivajo se le v rumenih ovojih po \ kg v najfinejsih kakovostih s napi- sotn in sliko : »štiri rutnenjaki« » Osem rumenjakov«. Tiska „Narodna Tiskarnaa (odgov. L. Lukeži Č.)