23. številka.
-ÂMW/UJ8CHAFT MARBUR8 t i»
Beilagm
, dne 10.

« - ■
¡unija 1915.
XLIX!. tečaj.
List ijudstvu v pouk in zabavo.
vred in v Maribora a	n* dom za ccio leto 4 K, pci leta 2 K in za četrt ieta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za druge izveuavetrijske detete 8 4
njega, piafs na leto tamo 3 K. - Naročnin-: « pošilja na: Uredništvo »Slovenskega Oospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tfsko dobivajo li»t brez poaeboe naročnine. — Posamezni Usti stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5,
izhaja va«k četrtek m veija t Kdor hodi sam po ni fcvfeva ......

naročnino, inserate in reklamacije.
;ter prostora s ti
hiser&ti se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
spi
Za. bwerstî se plačuje od eeostopne petftvrste za enkrat 18 vte., aîl kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznaaiiff' stane beseda 5 via. Parte tx zahvale vsaka pelitwata 34 vin., Izjave in Poslano 36 vin.
V Galiciji gremo zmagovito naprej.
Przemysl zopet naš, — Naše cete[ meclIJsrditimi boji korakajo proti Lvovu. — Stryj, Kaluš naš.-— Y Bukovini hudi ruski napadi odbiti. — Trosporazum hoče dobiti Rumunijo na svojo stran. — Na Koroškem in Tirolskem ob meji manjši spopadi z Italijani. — Z večjo
silo pritiskajo Italijanifčez goriško mejo.

Kmečke želje in
Zelo občutno je pomanjkanje delavskih ljudij pri sedanji košnji. Ženske nimajo niti moči niti vaje, da bi opravile same to delo. Nujno je potrebno, da žetvene komisije posežejo vmes in naročijo pri okrajnem glavarstvu kar najhitreje ujetnikov in beguncev. Žetveni komisarji bi morali bivati sedaj neprestano v odkazanih jim okrajih in njih naloga bi biia, ne samo, da nadzorujejo, ali je že delo opravljeno, ampak, da ravno tam posežejo vmes, kjer je pomoč od zunanjih delavcev potrebna. V imenu Slov. Kmečke Zveze je posl. dr. Korošec zopet bil pri domobranskem ministru, ki mu je obljubil, da bo izdal odlok, naj se možem za fronto dajejo dopusti, v kolikor dopuščajo vojaški oziri.
Ker je sedaj veliko vojaštva na Slovenskem 5'ta-jerju, je potrebno vedeti to-le: Vse, kar vojaštvo za se potrebuje, bodisi živila ali stanovanje, mora plačati. Vsakdo naj svojo pravično stvari zahteva neustrafio o, kajti vojaška uprava vse pošteno plača po ceni, ki je že v naprej določena in katero izveste pri županstvu. Vojaštvo ima stroge ukaze, da ne sme poškodovati njiv, vinogradov in travnikov. Ako bi se to vendar le zgodilo, zglasite se pri okrajnem glavarstvu za odškodnino. Ako vojaštvo zahteva kaj-bodi od vas, o čemur se vam zdi, da niste primorani storiti, se ne ustavljajte, ampak izpolnite! Toda prosta pot vam ie za pritožbo na okrajno glavarstvo. In taka pritožba bo dobra, ker bo s tem o-mogočeno, da vojaška uprava saima nadzoruje poslovanje podrejenih Činiteljev.
V Gradcu in na Dunaju se vršijo posvetovanja, kako postopati sprihodnjožetvijo. Prvo pozornost naj naši vladni krogi obračajo na pridelek na Ogrskem. Doseči se mora vsaj to, da Ogrska ne bo smela izvažati v tuje dežele,. Nadalje je treba pomniti, da je pridelek last vsakega posameznega poljedelca, sad njegovega grunta in njegovega dela. Zato bi bilo krivo, ako bi se mu vso žetev odvzelo. Ako pa zahtevajo oziri na splošnost, potem se naj varuje vsaj v toliko njegova lastnina, da se dene zapor na pridelke, kakor se je to zgodilo v preteklem letu. Toda za lastno uporabo se morajo pustiti večje množine kot lani. župani se naj že sedaj odločijo, da bodo sami za občino rekvirirali, potem ostane potrebno žito v občini in je po postavi nedotakljivo.
Iz nekaterih okrajev dobivamo pritožbe, da re-kvizicijske komisije niso pustile kmetom s e m e n a za prihodnjo setev. To je proti postavi (glej § 22, 4, cesarski ukaz z dne 24. febr. 1915) in se naj stranke proti temu pritožijo na c. kr. namestništvo ter zahtevajo, da se jim vrne seme. To je edino pravilna pot, godrnjanje m kuhanje tihe jeze ni za moža!
Nad mlini, katerim se je dalo odvzeto žit za mletje, je potrebna stroga kontrola, in sicer, kako se žito pripravi za mletje in potem tud? glede cen iz tega žita zmlete moke. Zatrjuje se nam, cla se nam bo v tem oziru ugodilo.
Ako ima kdo kake pritožbe, naj to stori hitro in v nežaliivi obliki, ne pa, kadar je krava že iz hleva in se ne da več pomagati.
O zatiranju peronospore feres bakrene galije
Govoril pa poučnem sho'u G npedarst? sadrnje v Središču dne ¡¿i. majnika 1915 Anton Kosi.
Visoka cena, oziroma pomanjkanje bakrene ga-liee, ki smo jo vinogradniki dosedaj uspešno rabili proii :eronos! ori ali goričkemu „smodu", nam naklada dolžnost, da se začnemo zanimati in resno brigati tudi za ona sredstva, ki se v zatiranju imenovane trt-ae bolezni tudi z uspehom rabijo, pa ne stanejo toliko kakor bakrena galica. Težko se je sicer poprijeti kake novotarije, posebno pa, če o nje povoljnih uspehih nismo dovolj prepričani. Toda končno se človek vsemu privadi,, tudi novotariji, če vidi, da ni druga-če.
Tako je tudi v vinarstvu.., Ko se je pred kakimi leti pojavila, v. naših krajtfi ¿.rvič peronospora, in ko so jo napredni vinogradniki začeli zatirati z modro galico, tedaj se je tudi mnogo vlnogradnili posesti nikov zarotilo, da ne bodo nikoli svojih trt omadeževali z bakreno galico, toda končno so si premislili in zdaj enako drugim skrbno pazijo, da s pravočasnim škropljenjem zabranijo „smodu" ali peronospori pot v svoj vinograd. Se en vzgled!
Koliko naših posestnikov se je spočetka branilo, rigolati in gorico na novo zasajati s trto, cepljeno na ameriško podlago. In pozneje? Vdali so se in zdaj 'maj o že vse na novo zasajeno, korakajo pa tudi glede drugega obdelovanja vinogradov po novih ali tako-zvanih modernih potih.
Dozdeva se mi, da bode tako tudi glede novih sredstev*za zatiranje peronospore.
Bakrena galica je dosegla letos nenavadno visoko ceno, tako, da se nam troški vinogradnega dela v tem oziru neizmerno povišajo.
Le pomislimo! V prejšnjih letih smo plačevali kg galice po 60, k večjemu po 70 v, a letos po 3 K do 3 K 60 v, in kmalu galice tudi ne bode več dobiti.
Računajmo, da je uporabil vinogradnik za trikratno škropljenje svojega vinograda skupaj 12 po-lovnjakov, in da je jemal samo 1% mešanice, t. j. 3 kg polovnjak, tedaj ga je stala snov v prejšnjih letih 36 kg krat 60 = 21 K 60 v, apno 2 drevenki a 2.40 K = -i K 80 v in 12 K delavec je skupaj 38 K 40 v. A danes? 36 kg bakrene galice po 3.60 K — 112.60K: 2 drevenki apna a 3 K = 6 K in delavec 12 K (t. j. če ga dob:mo) je skupaj 130 K 60 v. To je razlike za 92 K 20 v ali okroglo za 100 K..
Vprašanje nastane: Si li moremo s kakim drugim cenejšim sredstvom pomagati, da si ohranimo svoje vinograde zdrave in proste peronospore?
Odgovor na to vprašanje se glasi: Da, imamo nekaj takih sredstev, izmed katerih pa pride samo dvoje v poštev. Prvo je takozvani „poroči d", drugo pa „t enak s". Za vas, cenj. vinogradniki, bi bilo pač največje vrednosti, ako bi vam mogel kot poročevalec o vprašanju glerie škropljenja trt z imenovanima sredstvoma danes tukaj reči, da sem obe sredstvi -- perocid in tenaks — že sam preizkušal in da me je lastna izkušnja uverila, da moreta obe sredstvi v vsakem oziru nadomestiti galico.
V takem položaju žal nisem, pač pa vas lahko zagotovim, da sem prebrskal v zadnjem Času razne strokovne liste: nemški vinarski list „Weinze;itung" in našega „Kmetovalca", vrhutega sem stopil v pismeno zvezo z vinogradnikom iz Goriškega, kjer so delali lani poskuse s prvoimenovanim sredstvom, namreč s perocidom.
Poglejmo si najprej, kaj je perocid, kakšno ceno ima in kako se ž njim ravna.
Perocid je žveplenokisla sol, takozvani „sulfat" raznih redkih prsti ali zemljin ter odpade pri izdelo-
vanju Auerjevih svetilnih vrečk. Ta se nahaja v drobnih zrnih in je pepelnate barve.
Iz poročila, ki ga je priobčil vinarski strokovnjak dvorni svetnik K. Portele v 48. številki lanske „Weinzeitung" je povzeti, da so večletni poskusi, ki so jih delali s perocidom v avstrijskih državnih po-skuŠevalnicah n. pr. v Zadru in pa v nemški državi, pokazali, da je perocid ravno tako uspešno sredstvoproti peronospori kakor ba. krena galica, t. j. ako se pravilno pripravi in z njim tudi pravilno škropi. Perocid je izumitev dr. Antona Bretschneiderja, c. kr. pristava filopatologič-ne postaje za varstvo rastlin na Dunaju.
Dober perocid je 45 odstoten, toda dobiva se tudi manjodstoten, ki seveda potem tudi nfrna take mo. či in se z njim ne doseže to, kar bi se moralo. Zato so strokovnjaki na podlagi izkušenj svetovali, da se naj rabi, kadar se dela perocidno-apnena zmes, namesto enoodstotna en in pol- do dvoodstotna množina perocida, torej na polovnjak 4/4 do 6%, ne pa kakor pri galici 3 kg. Kdor vzame na polovnjak manj kakor 4/4 kg, naj ne upa na povoljen uspeh.
O tem, kako se pravilno pripravlja in rabi perocidno-apnena zmes, je priobčil v 19. letošnji številki dunajske „Weinzeitung" dr. Oton Brož, asistent na c. kr. zavodu za rastlinsko varstvo precej natančno navodilo., iz katerega posnamem v glavnih točkah sledeče:
I. Pripomočki za napravo mešanice.
Predno si napravimo mešanico, je treba, da i-ma.mo pripravljeno: 1. dva polovnjaka (zakaj dva, pojasnim pozneje!), 2. leseno grebljico ali kol za mešanje. (Železni predmeti, n. pr. motika itd. niso dobri, ker neugodno uplivajo na perocidno raztopino.) 3. potrebna množina perocida, 4. na novo ugašeno apno,
5.	primerno vrečico za namakanje perocida in končno
6.	takozvani fenolftaleinov papir, s katerim poskuša, mo, če smo vzeli dovolj apna. Ako je namreč dovolj apna v mešanici, postane bel fenolftaleinov papir, a-ko ga vtaknemo v mešanico, popolnoma rudeč.
II.	Kako s e n a r e j a p e r o c i d o v a
mešanica.
Da dobimo polovnjak "(torej okrog 300 L) 1%% perocidove mešanice, ravnajmo tako-le:
Dan poprej, ko nameravamo škrop ti. napolnimo si prvi polovnjak do štirih petin, t. j. okrog 240 1, z vodo, natehtajmo 4 do 5 kg (to je odvisno od velikosti polovnjaka, ki ga rabimo) perocida, vsujemo to množino v žakljič, katerega obesimo potem, kakor delamo to pri galici, v vodo. Raztapljanje perocida traja po več ur, zato je še le drugo jutro žakljič prazen. Ko obešamo žakljič v posodo, je treba, da ž njim ne-katerikrat v vodi nalahko -splavimo sem in tje. S tem zabranimo, da se perocid v vrečici ne sprime v kepice ali gruče. Deli perocida, ki v vodi niso raztopni, ostanejo v žakljiču.
III.	Napravaapnene raztopine,
Ker je tudi v perocidu, kakor v bakreni galici, žveplena kislina, ki bi listju škodovala, zato jo je treba izločiti. To se zgodi s takozvai.im nevtraliziranjem ali razkisanjem z apnom.
Dočim rabimo za nevtraliziranje gallčne raztopine ravno toliko ali še nekoliko več apna kakor galice, rabimo za razkisanje perocidne raztopine nekoliko manjšo množino apna in sioer za 17.% mešanico (4'A kg na polovnjak) samo 54 kg (na polovnjak 1% kg) na novo žganega apna, Ker si pri nas apno za škropljenje vsakdo že prej pripravi ter rabi le u g a Š e -n o apno, zato je pomniti, da da 1 kg žganega apna približno 3 kg ugašenega apna (s 50% vode); torej je treba dodati namesto % kg žganega apna na 1 hi

1/4 kg ali na polovnjak 154 krat 3 = 454 kg ugašenega apna, ako smo vzeli 454 do 5 kg perocida.
Toda opomniti moram tu, da ]e množina apna tudi tukaj., kakor pri galično-apneni zmesi, le pri b 1 i ž n a , ker ima ugašeno apno v jami različn množino vode v sebi. Kdaj je dovolj apna, o tem s prepričamo s ienolftaleinovim papirjem, o katerem govorimo pozneje
Ta apneni belež ali apneno mleko se pripravi v drugem polovnjaku, ki smo ga 'tudi pripravili.
Vode se vzame toliko, da da raztopina perocida In apna skupaj poln polovnjak mešanice.
IV. Združitev perooid ne in apnene raztopine.
Ko smo se prepričali, da je perooid raztopljen, vlivamo počasi raztopljeni perocid v polovnjak, kjer je apneni belež., medtem pa je treba, da obe raztopini vedno pridno mešamo z lesenim kolom,.
Vtem se razlikuje priprava pe. rocidno-apnene mešanice bistveno od naprave galično-apnene zmesi, pri kateri se vliva apno vedno v g a 1 i -ino raztopino, ne pa nasprotno.
Vlivanje perocidne vode v apneno vodo se naj vrši, kakor rečeno, zelo počasi in previdno, ker je u-porabnost zmesi zavisna od primerne združitve obeh snovi.
Ko smo obe snovi zlili skupaj, je treba, da še nekoliko časa močno mešamo.
V.	Preizku Sevanje perooidno-apne-
n e galice.
Pravilno pripravljena perocidno-apnena zmes je belkasta in alkalična, apno je odvzelo perocidu kislino, ki bi sicer trto osmodila. Ce je raztopina v resnici alkalična, o tem se uverimo, ako pomočimo vanjo bel ienolftaleinov papir, ki postane rudeč.. Ako ostane bel, je treba dodati še apna. Preizkušanje s papirjem se mora izvršiti takoj, zakaj poznejši pridatki apna, n. pr, čez več ur ali celo dni so brez učinka.
Pred uporabo je raztopino vselej dobro premešati,
VI.	Kolikokrat se naj škropi s peroci-
d o m.
S perocidno-apneno zmesjo se škropi kakor z galično apneno mešanico v navadnih razmerah 'trikrat.
Prvič, ko požene trta 40 do 50 cm dolge poganjke, torej pred cvetom, drugič 14 dni pozneje, torej po cvetu ali če treba tudi med cvetom. T'retjič pa kake tri tedne pozneje, Ce pozneje peronospora vršičke tudi malo osmodi, to nič ne škoduje, ker se v drugi polovici avgusta vršički itak prikrajšajo.
Seveda, ako je mokrotno leto, ali pa če ir-i i nagla ploha izprala takoj po škropljenju trte, je treba škropljenje ponoviti, oziroma večkrat škropiti.
Kar se tiče cene perocida, naj omenim, da stane 1 kg 50 v do 60 v, torej približno toliko, kolikor je stala prej modra gaiica. Toda cena te snovi je že v zadnjem času tudi nekoliko poskočila, ker je v Avstriji že malo zaloge. Perocid se namreč dobiva iz neke snovi monocit, ta pa se dovaža iz Brazilije v A-meriki. Da je uvoz v sedanjih razmerah otežkočen, ni treba posebej naglašati.
Perocid: Na polovnjak 4 do 5 kg perocida in 4 do 4% kg ugašenega apna.
Perocidna raztopina se vliva počasi v apneno raztopino, ne pa nasprotno!
T e n a k s.
Razen perocida nasvetujejo vinarski strokovnjaki še neko drugo snov, ki ji. pravijo t e n a k s. Pre. dno govorim o tenaksu, naj omenim še, sledeče:
Iz raznih poskušenj, ki so se vršile svoječasno po vseh vinorodnih deželah v Avstriji, se je dognalo, da zadostuje že !A kg na polovnjak, da ubranimo trto pred peronosporo, samo da je zmes pravilno pripravljena in da se trta dobro prime.
To izkušnjo praktično izkoriščajo v Italiji, kjer je priporočal neki profesor Martini, da se vzame namesto 1 kg galice za 100 litrov vode škropilne zmesi samo 40 dkg galice, 40 dkg pa galuna in % kg žganega apna. To bi bilo torej na polovnjak 1 kg 20 dkg galice, 1 kg 20 dkg galuna in 1 kg 50 dkg žganega ali 4'/! kg ugašenega apna.
V	Italiji rabijo to zmes že od leta 1909 sem in sicer z zelo povoljnim uspehom. Tako si prihranijo mnogo, če pomislimo, da stane 1 kg galuna, ki nadomesti polovico galice, samo 24 do 30 v.
Tudi v Avstriji So že delali s to galično-galu' novo mešanico poskuse, in sicer s prav povoljnim u-spehom, toda pri nas se ne reče tej snovi Martinova galično-galunova zmes, ampak kratkomalo tenaks, ki v bistvu ni nič drugega, kakor prof. Martinova izumitev.
Tenaks je modrikast prašek, ki obstoji iz zmlete galice, sode inžveplenokisle gline ali prsti. Zadnja je primešana radi tega, da gaiica na listju bolj drži, soda pa namesto apna.
Raba tenaksa je zelo priprosta: Za polovnjak vode se odtehta 3 kg tega praška, se vrže v njo in se ž njo hitro pomeša. Prašek se hitro raztopi in škropilna zmes je pripravljena. Pripravlja se torej jako hitro in sproti, Če je treba, za vsako Škropilnico po-sebej >
V	tem slučaju se vzame za vsako škropilnico
¡1% do 2 kg tenaksa.
Tenaks se dobiva v vrečah po 5, 25 in 50 kg.
K, torej 1 K 80 v za kg. Pride torej nekoliko dražje nego perooid, a ima to prednost, da mu ni treba dodajati apna, ker vsebuje mesto te snovi sodo.
Tenaks se dobiva pri tvrdki dr. G. Heiner & Comp., chemisches Laboratorium, Dunaj II. Mollard-gasse 69,
Samo apno zanesljivo sredstvo zoper peronosporo?
Pred nekoliko tednii je priobčil neki profesor graški „Tagespošti" članek, kjer zatrjuje dotični poročevalec, da se lahko s popolnim uspehom škropi zoper peronosporo z apnenim beležem samim, to je brez vsake druge primesi. Izvajanja dotičnega profesorja je prinesel tudi ..Slov, Gosp." in še bržkone več drugih listov.
Omenjeni članek slove v prevodu:
L. 1885 je goriška kmet jska družba poslala svojega tajnika Velikonjo v italijanski vinorodni kraj Tezze pri Conegliano v pokrajini Trevizo, da prouči uspešno škropljenje tamošnjih vinogradov z apnenim beležem zoper peronosporo. Vinogradniški bratje Be-lussi so namreč v svojih vinogradih uspešno škropili zoper peronosporo s samim apnenim beležem brez primesi bakrene galice ali kakega drugega sredstva, Velikonja se je vrnil kot navdušen pristaš tega škropljenja na Goriško, kjer se je kmalu na to splošno upeljalo škropljenje s čistim apnenim beležem.
To je razvidno predvsem iz letnega poročila goriške kmet jske družbe (sept. 1885). Iz tega poročila je posneti, da se lahko spopolno sigurnostjo škropi zoper peronosporo z apnenim beležem. Belež se sledeče napravi: Na 100 1'ltrov vode se vzame 2% kg ugašenega apna, katero se mora dobro precediti in vsakokrat zmešati. S tem beležem se trta poškropi 5 do 6krat na leto,. Goričani so še le pozneje začeli pri-mešavati k apnenemu beležu nekaj galice. Pri današnjih razmerah — pravi dotični profesor — bi se dobro izplačalo poskusiti škropiti vinograde na ta način.
„Slov, Gospodar" dostavlja k tem besedam prav previdno to-le opombo: Ali je to sredstvo res uspešno zoper peronosporo, ne prevzamemo nobene odgovornosti.
Pri današnjih ogromnih stroških, ki jih povzro ča, pravilno obdelovanje vinogradov, bi bila velika sreča za vinogradnike, ako bi se ta preprost način zatiranja peronospore po samem apnenem beležu ob-nesel.
Kar se t'če moje osebe, omenim, da bom delal v tem oziru v vsaki svojih goric na nekaterih trsih poskuse ter škropil s samim apnom brez vsake primesi. Na škaf vode bom djal približno % kg neugašenega apna. O apnu je znano, da ima razjedajočo i,n glivi-uničujočo lastnost; listja pa se tudi močno prime. Poskus ne bo škodoval.
■a
a'V
volite«
Kako je na Goriškem,
Sobotni „Slovenec" je prinesel uradno pregledano izvirno poročilo, kako je sedaj tam, kjer »topovi grme, med goriškimi Slovenci, Poročilo se glasi:
V petek, 28. maja.
V	torek je zabobnelo, zagrmelo tam od naših solnčnih Brd, pogorja okrog Gorice, tja čez čudovito lepo Vipavsko dolino preko Nanosa in Cavna; kot da se bliža, huda ura, kot je še nI videla solnčna Goriška. In topovi grme v presledkih neprestano bojno pesem. In človeku se zdi, kot bi sanjal, skoraj ne more verjeti, da se v teh lepih majniških dneh res vrši boj za življenje in smrt, boj osobito za življenski obstoj nas Slovencev, cele Avstrije, Najmočnejša in najlju-tejša kanonada je trajala včeraj (v četrtek) zvečer in danes do desete ure zjutraj. Iz vipavskih hribov sem opazoval učinek in delo laških topov, postavljenih v Kojskem in St. Ferjanu, ki so s svojimi visoko v zraku razpokajočimi se šrapneli iskale postojanke naših baterij. Toda brezuspešno!
Danes krog poldne se je grom topov oddaljil in potihnil; danes krog 11, ure dopoldne je došla vest, da je sovražnik na celi črti vržen nazaj, Gorica prosta vsake nevarnosti. Poštni uradniki so bili pozvani, naj se zopet vrnejo v Gorice in zopet pričnejo z rednim uradovanjem.
V	Gorici je življenje popolnoma mirno, le od daleč se čuje grom topov. V mestu je tudi vodja okrajnega glavarstva nam. svetnik dr. Rebek.
Ljudje se navadili vojni inuziki.
V	Gorici kakor tudi po Vipavski dolini je zavladala ob prvem grmenju topov hipna pobitost. Toda ljudje so se že tudi tej muziki pripadli in Gorica je bila te dni — sicer precej od stanovalcev zapuščena — toda mirna. Prodajalne so med grmenjem topov poslovale naprej, ljudje so sedeli v kavarnah in promet se je vršil nemoteno. Okoličani in Vipavci so vozili domov turšieo, posebno pa še krompir, katerega ie prodajal deželni odbor po 5 kron kvintal, a vse to kljub temu, da so se v pol ure oddaljenem LoČniku že v sredo zjutraj pojavile italijanske prednie straže, da je v Kojskem vihrala razvita italijanska troboinica, da so včeraj Italijani obstreljevali državni kolodvor, da so v bližnji Solkan padali drobci šrapnelov 'n da
V vrečah po 25 do 50 kg stane sedaj na Dunaju 180 so sovražna letala krožila nad mestom In obrilflou
Italijanski letalci.
Doslej so se vsak dan predpoldne pojavili sovražni letalci nad mestom čez Vipavsko dolino skrbno se ogibajoč čavenskega pogorja. Naši obstreljujejo letala s topovi in strojnimi puškami in baje se je posrečilo, jih par sestreliti. En letalec je v torek zvečer vrgel bombo v bližini Šempetra, kjer je baje ubil dva vola in neko žensko. V sredo Zjutraj je vrgel sovražni letalec bombo v Biljah, in sioer na Soanzionijevo zadružno opekarno in povzročil mal požar. Človeških žrtev ni! bilo. Zanimivo je, da je italijanski letalec pogodil ravno hišo Sconzianijevo, ki je edini Italijan v Biljah in laški podanik.
Letel je nad Dornbergom, Batujami, Vel. Zab. ljami do kranjske meje, na nekaterih krajih precej nL zko. Pri povratku so ga naši obstreljevali med Sempa-som in Crničami s strojnimi puškami, toda žal, brezuspešno.
Rezjani vodijo laške patrulje.
Ze binkoštni ponedeljek so se pojavile v Brdih sovražne patrulje in so prišle, kakor sem že omenil, celo do Ločnika. Zanimivo je, da je vsaki taki patrulji prideljen slovensko govoreči Rezjan, ki pozna po naših krajih vsako stezo. Gotovo se čudijo ljudje, ki so bili doslej navajeni gledati Rezjana le brusiti škarje in vezati lonce, sedaj korakati moško kot, „bersag-li.eri" s puško po naših pokrajinah.
Nek gospod iz Gorice se je mudil na binkoštni pondeljek v svoji rojstni vasi Medani. Tedaij se je v vasi nenadoma pojavila laška patrulja. (Kakor znano, so naši Brcla in zapadno Furlanijo brez boja prepustili iz strategičnih razlogov sovražniku.) Posluževali so se Lahi v pogovoru z Medanoi slovenskega tolmača Rezjana. Vedli so se zelo vljudno. Ko so se pokrepčali z vinom in kruhom, katerega so prinesli s seboj, so se zopet vrnili. Hujše pa je bilo v St. Ferjanu. Tja je došia v torek neka laška kolesarska patrulja, stikala v hišah za avstrijskimi vojaki in odpeljala s seboj, kakor pripovedujejo begunci, župana Prinčiča, podžupana gostilničarja Tierpina in občinskega. tajnika nadučitelja Lud, Likarja. — V Kojskem so vzeli Italijani za talca baje župana veleposestnika Obljubka,
Izgube Italijanov so dosedaj velike. Neka visoka vojaška oseba, ki se je udeležila boja pri Marijinem Gelju, mi je pripovedovala, da je vse bojiSče tam pokrito s črnci-askerju
Bodite brez skrbi!
Slovenski topničar, ki se bori za čast domovine proti izdajslcemu Italijanu, piše svoji so&tri, kakor
poroča. „Slovenec":
Ljuba sestra! Smo se že začeli! In veš, kaj so Italijani proti nam poslali? Nekaj dimnikarjev, to je zamorcev iz Afrike. Ti divjaki so nas naskočili, a nagnali smo jih tako, da včeraj in danes ni nobenega več na spregled. S to črno svojatjo nas Italijani pač ne bodo! Nam se je zdelo, kakor da bi gledali kak cirkus in smo se na ves glas smejali, ko smo jih nagnali. Pri nas sta dva moža malo opraskana, črnci pa so pustili pet mrtvih na mestu, ostale so pa vlekli s seboj. Imeli so precejšnje izgube. Zdaj rečem samo to: Naprej do zmage! Polentar si bo zapomnil, kdaj je stegnil roko po naši zemlji. Rusi nas že poznajo,, sedaj "bomo pa še Italijanu pokazali, kaj zrna Slovenec, ko brani svojo drago domovino. Bodite brez skrbi: branili vas bomo do zadaje kaplje krvi. Bog i,n sreča junaška! Tvoj brat Joško.
•	-	- .J... -
- v? ^«ruseifrjua*
Kako je bilo v vojaški bolnišnici.
Ivan Jurman, rezervrr desetnik iz Loke pri Sa. vi, piše: Kako se mi je godilo na severnem bojišču, sem Vam že pisal. Sedaj pa opišem nekaj doživljajev iz bolnišnice. Ko sem bil ranjen, so me prepeljali v Gyongyos na Ogrskem; poslopje, kamor so me spravili, je v mirnem času služilo za gimnazijo. V moji sobi so bil' trije Slovenci, nekaj Nemoev in eden Rus, ki je imel le še eno roko. Eden od Nemcev (bil je zelo težko bolan) je rekel: „Ce pridem še nazaj domov v civilu, bom tistega, ki bi se drznil narodno hujskati, takoj na tla pobil." V sobi je bil velik smrad. Zračili so vedno sobe, a ni dosti izdalo; vsled zračenja je Dilo mrzlo, kurjava je malo izdala. Od velikih bolečin so bolniki ječali, tožili, nekateri celo kričali. Dvema se je začelo bloditi. Bila sta topničarja. V blodnji je eden začel konja goniti, drugi pa mu je pomagal. Kateri so bili bolj zdravi, so se temu prizoru smejali. Enemu so mislili odrezati nogo, a ni bilo treba; čez dva dni je umrl. Za njim je sledil neki Herman, doma nekje od Maribora, Ta je dobil Še pred smrtjo jedila od doma; vsakemu v sobi, je dal še po eno jabolko, zvečer je Še prejel sv. zakramente in po noči je umrl. En mesec potem, ko sem bil ranjen, sem bil operiran; pri tem sem dobil novo, pedenj dolgo rano. Neki samostanski duhovnik so nas večkrat obiskali; hodili so iz sobe v sobo, od postele do postelje, iskali težko bolane in jih sprevideli, prinašali časopise in knjige ter se prijateljsko pogovarjali. Z enim duhovnom, ki so govorili slovaški, sva se še dosti dobro razumela. Iz Gvongyosa so me prestavili na Dunaj, kjer je večji red in snaga, tu pa tam delijo tudi slovenske časopise. Ganljivo je videti, kako lepo in spo-Štjivo se obnašajo ranjenci pri sv. mašni daritvi. Rana na nogi je že precej zacelila. Upam, da se kmalu povrnem v lepi slovenski kraj, Ivo Jurman.
flustrijsko-italpslio bojišče.
Dogodki na italijanskem bojišču.
Uradno se razglaša:
One 2. junija.
Na italijanskem bojišču so bila vsa dosedanja sovražna podvzetja brezuspeš a. Na Tirolske m: Obstreljevanje gorske planota Folgarija-Lavaro e in posameznih koroških utrdb ni povzročilo našim utrdbam nobene imena vredne škode, čeprav so oddal I-talijani veliko število strelov iz težkih topov. Na ostali tirolski in koroški meji nI prišlo do i oben.li velikih bojev. Na Primorsjkem so bili sovražni napadi na greben gore Krn odbiti. Italijani so imeli pri tem težke izgube.
Dne 3. juuija.
Na tirolsko -k qroSki meji so na večih točkah nadaljevali Italijani svoje brezuspešno ot> streljevanje naših utrdb. Kjerkoli so prišL sovraž i oddelki v naš ogenj, so zbežali, tako italijanski peš-polk na gorski planoti Folgari'ja, več italijanskih stotnij pri Misurini (na Tirolskem) in sovražni kSva-lerijs'ki oddelki in oddelki pehote, katere je napadla naša patrulja pri Gradiški.
Dne 4. junija.
Na prostoru ob tirolski meji se ni zgodilo nič kaj posebnega. Izhodno od gorskega sedla Kreuzberg (južno-izhodno od tirolskega mesta Tob-lach) so naše Čete zavzele dva gorska vrhova, katera so imeli Italijani mimogrede zasedena.
Ob koroški meji se na nekaterih mestih topovski boj nadaljuje.
Na Primorskem se vršijo boji v prostoru pri Kobaridu.
Dne 5. junija.
Ob tirolskem in koroškem obmejnem ozemlju se tudi včeraj ni pripetilo nič bistvenega. Sovražni bataljon, ki se je prikazal v ozemlju prelaza S t i lf s e r (leži zahodno od Bocena ob italijansko-tirolsiki meji), je bil pregnan. V judikariji, v dolini reke Adiže, na gorski planoti Folgaria—Lavarone in na več drugih točkah koroške meje se nadaljuje topovski boj.
Na Primorskem je bil krvavo odbit napad treh italijanskih bataljonov na naše postojanke pri Tolminu. Ujeti so bili 3 italijanski častniki in 50 mož.
Dne 6. junija.
Ob tirolsko—koroškem obmejnem o-zemlju se omejuje sovražnik na artilerijski ogenj, ki je brez učinka. Našim postojankam se ne približuje. V ozemlju Lavarone-Folgaria so obstreljevali naši težki topovi sovražne obmejne utrdbe.
Na primorski bojni črti postaja artilerijski ogenj vedno hujši. V bojih pri gori Krn so imeli Italijani precejšnje izgube. Na južnem pobočju gore je ležalo 300 sovražnih trupel. Poskus sovražnika, prebresti pri Zagradu reko Sočo, je bdi krvavo odbit.
Dne 7. junija.
Na tirolskem obmejnem ozemlju je naša artderija delovala z vidnim uspehom, Na koroški meji izhodno od prelaza Plocfeen so naše čete včeraj zavzele Freikofel, katerega je sovražnik mimogrede zasedel.
Okoli K r n a se boji nadaljujejo. Italijani so morali izprazniti kraj Krn, Na nekaterih mestih se je sovražnik približal Soči.
Načelnik generalnega štaba, pl. Hofer, podmaršal.
Italijansko brodovje ob dalmatinski
obali.
Dne 5, junija je priplulo nekaj italijanskih kri-žark in torpednih rušilcev v: dalmatinsko vodovje. Sovražno brodovje "je obstreljevalo ždleznico pri Mi-lionicah (blizu Dubrovnika) in nekatere svetilnike na otokih Vis in Lastova. Poškodbe na obstreljevanih predmetih so le malenkostne.
Italijansko brodovje razdeljeno na tri dele.
Italijanska admiraliteta javlja, da bo italijansko vojno brodovje za časa vojske razdeljeno na tri dele. Eden del brodovja se bo udeležil bojev pred Darda-nelami, drugi del je namenjen za obrambo tripolitan-ske morske obali in iretji del, ki bo najmočnejši in kjfer teremu bo poveljeval vojvoda Abruški, ima pa nalog, da vzdržuje blokado avstrijske obali ter da se spusti v boj z avstrijskim vojnim brodovjem. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da so zavarovana z minaimi vsa italijanska pristanišča.
Italijanski veliki zrakoplov „Citta di Ferrara" uničen.
Uradno se poroča: Dne 8. junija zjutraj ob 0. uri je obstreljeval naš mornariški zrakoplov. „L 48" italijanski veliki zrakoplov „Oitta di Ferrara", ki je bil na povratku, iz Reke, južno-zahodno od otoka Lu-šin. Italijanski zrakoplov je bil uničen. Ujeta sta fría dva italijanska častnika in 5 mož posadke. Našemu
zrakoplovu je poveljeval ladijski poročnik Glasing, o-pazovalec pa je bil mornariški kadet Fritsch,
Mornarišiko poveljstvo.
*
• •
Uniče i italijanski zrakoplov je metal nekoliko poprej, predno ga je doletela zaslužena usoda, bombe na naše odprto mesto Reko. Vrgel je na mesto 8 bomb, ki so usmrt.le 1 žensko in nekolko ranile nekaj oseb. Bombe, katere je vrgel na nekatere reške tovarne, so sicer povzročile nekoliko škode, a delo se vrši v do-tičnih tovarnah dalje. Avstrijski zrakoplov je začel takoj zasledovati „Citta di Ferraro" in v trenutku, ko se je nahajal nad njim, je vrgel bombo na italijanski zrakoplov. Bomba je zadela in italijanski zrakoplov je padel na tla, V Reki je zavladalo veliko veselje, ko se je izvedelo, da je sovražni zrakoplov, ki je metal bombe na mesto, uničen.
Avstrijski zrakoplov obstreljeval Benetke.
Uradno se poroča: Naš mornariški zrakoplov „L 47", vodja fregatni poročnik; Baiifield, opazovalec mornariški kadet pl, Strobel, je dne 8. junija zjutraj uspešno obstreljeval Benetke. Vrgel je bombe na prostore Mura lo-Campo-alto, v k/aterih so se nahajali sovražni zrakoplovei, je uspešno obstreljeval sovražne rušilce, nadalje sovražna taborišča in strojne puške ter povzročil več požarov.
Mornariško poveljstvo.
Avstrijski napad na Benetke.
Mornar, ki se je udeležil drznega napada avstrijske mornarice na Benetke v jutru dne 24. maja, prlpovedujoo o tem boju sledeče:
Poveljstvo nad ladjami, ki so napadle beneški kanal Korsini, je imel nekdanji cesarjev pribočnik, linijski kapitan Horty pl. Nagybanya, ki poveljuje naši križarki „Novara", Naše boine iadje so bile sledeče: „Novara", torpedni čoln „iScharfischutz" in tor-peclni čolni št 78, 79, 80 in 81. Komaj je „Scharf-schiitz" ob. 3. uri zjutraj priplul v kanal, so zadoneli z beneškega obrežja trije alarmni streli, V tem trenutku je poveljnik „Scharischutza", korvetni kapitan No. votny, za,povedal ogenj. Naši Oeentimeterski brzostre-lni topovi In strojne puške so začele krepko govoriti-Na naš ogenj je skrita italijanska baterija takoj začela odgovarjati. Mnogo oboroženih Italijanov je priteklo na obrežje, a ogenj naših strojnih pušk jih je takoj pokosil na tla. Neki italijanski mornariški' častnik, očividno poveljnik obrežne baterije, je kmalu padel! bi zu brega. Na naštega poveljnika so Italijani močno merili, mnogo krogel je žvižgalo mimo njegove glave. Mornariški kadet Nikora je z dvema dobromer. jenima streloma postrelil oba italijanska mornarja, ki sta streljala na našega poveljnika, „Scharisehutz" se je že nahajal tesno ob italijanskem strelskem jarku, čegar ogenj so naši takoj takoj uničili.
Uspeh našega obstreljevanja, je bil popolnoma presenetljiv. Nekateri Italijani so dvignili roke v znat-menje, da se udajo, en Italijan pa je hotel v svoji razburjenosti zbežati s telefonsko pripravo vred, ki jo je držal ob ušesih, a naša krogla ga je strmoglavila ob tla. Italijanski mornariški] častnik je pritekel v bližino in nam zaklical: „Kaj hočete?" Z dobromerje-nim strelom mu je kmalu nato Avstrijec pihnil živL ljenje.
V boj sta nato posegli še dve drugi italijanski obrežnr bateriji. Naši mirni in gotovi streli so bili večinoma merjeni proti italijanskim vojaškim barakam, vojašnicam in trem jadrnicam; močno smo obstreljevali tudi italijansko postajo iz a brezžično brzajavljanje. Obstreljevanja se je z morske strani udeleževala tudi „Novara" s svojimi lOcm topovi. Ko smo Italijanom kolikor mogoče mnogo škode, napraviti, je „ S oh ar f-schiitz" odplul iz kanala. Na povratku so Italijani naš torpedni čoln obstreljevali kot nori. A ne en strel ni zadel naš čoln, niti en mož ni; bil ranjen. „Scharf-schiitz" se je vrnil popolnoma nepoškodovan iz tega peklenskega otoka, Ko je torpedni čoln odplul na odprto morje, je obstreljevanje ital^ianslaih postojank prepustil „Novari", ki je z velikim uspehom metala o. genj na mesta, katera je poprej „Scharfschiitz" v kanalu zakrival. „IScharlschutz" je dobil povelje, naj spremlja v Polo torpedni čoln št. 80, ki je bil zadet-v častniško, sobo. Italijanska krogla, ki je zadela v častniško sobo, je nekemu mornarju popolnoma odtrgala desno roko. Hrabri mornar si je z jermenom obvezal ostali kos roke in je z levo roko pomagal pri sesalki, ki je spravljala vodjo iz ladjicte,. Mornar ni niti eukrati vzdihnil, kljub temu, da so ga mučile hude bolečine. Istotako hratvro so se obnašali tudi drugi ranjenci.
Zgodaj dopoldne smo že bi Ji s torpednim čolnom št. 80 v Poli, kjer se je nastala škoda takoj popravila. Sešli smo se v Poli tudi zi ostalimi torpedni-mi Čolni in „Novaro". Vse ladje so bile nepoškodovane. Križarko so sicer zadeli nekateri sovražni streli, a škoda je bila popolnoma neznatna, Neka italijanska granata, ki je priletela na krov, je zahtevala pet žrtev, med katerimi se je nahajal tudi linijski poročnik Emil Persich pl. Kostenheim. Izgubel Italijanov so morale biti zelo velike. Naši mornarji so namreč videli, kako so sovražni vojaki padali v ognju naših krogel. Mnogo izgub pa so morale naše krogle prV zadjati sovražniku tudi v vojašnicah,, delavnicah in barakah, kamor so bili večinoma merjeni streli našega torpeduega čolna in „Novare".
Pazite na italijanske špijone!
Briksensko vojaško poveljstvo opozarja tamošnje liste^ da so prišle vojaške oblasti na sled sledečim
prav premetenim vohunstvom na Tirolskem: Poročila o gibanju čet in druga razna poročila o naših postom jankah napiše vohun na listek papirja, katerega depe v prazno steklenico, steklenico pa vrže v reko Eisack, ki teče iz Tirolske na Laško. Listke z važnimi poročili spravljajo tudi v izvotljene koruzne stroke, v iz* votljen les itd. Dokazov za, taka vohunstva ima -avstrijsko vojaško poveljstvo več kot dovolj. Ce od takih predmetov pride lo ena steklenica, en koruzni strok v, sovražne roke, je namen vohunstva dosežen. Da pa bi se stvar zakrila, vržejo vohuni vmes med predmete tudi steklenice, koruzne stroke itd., v katerih ni nobenih vohunskih poročil. Vojaška oblast opozarja, prebivalstvo Tirolske, da take prectaete skrbno lovi iz vode in jih izroča vojaški oblasti.
Italijani se tolažijo.
Italijansko uradno vojno poročilo z dne 6, jun., v katerem se povd|arja izvanredno krepka odporna sila naših čet na bojni črti ob reki Soči, je povzročilo v krogih nepristranskih držav veliko pozornost, — kajti italijanski generalni štab se izjavlja, da so u-trdile avstrijske čete svoje postojanke z mogočnimi o-kopi in nasipi in da število avstrijskega vojaštva še vedno bolj narašča. Ker ima, Avstrija zelo veliko ar-tilerije, napreduje prodiranje italijanskih čet le zelo počlasL Vojna sreča se se sedaj spreminja in italijanske čete so mogle dosedaj zasesti samo obronke obmejnega ozemlja. Konečno pomirjuje in tolaži italijanski generalni Štab javno mnenje, čes, ko bo končana mobilizacija italijanske armade, bo vrgla Italija na mejo novta ojačenja, s katerimi bo udarila z odločilno močjo na sovražnika,
Italijani med seboj.
M Ia,:isko sodišče je obsodilo 14 sodnikov, ker so neprestano kradli na škodo države. Takšen je cvet države, s katero se imamo boriti.
Ustaja v Tripolitaniji.
Italijanski, vojaški krogi smatrajo položaj v Tripolitaniji za skrajno nevarnega. Rimski listi pišejo^ da je vlada sklenila odposlaiti eden ^rmadni zbor v TripoLtanijo, ker so došla iz, Tripolitanije v Rim zelo res ia poročila. Mohamedansko prebivalstvo se je uprlo italijanski vladi. Uporniki prodirajo vedno dalje. Položaj je za Italijane silno mučen.
RsstFijsiMsiio bojišče.
Przemysl zopet nas.
Na T e 1 o v o, dne 2. j u n i j !a, ob YA. u r i
zjutraj,jep a delPrzemyslzopctvna-
Š e roke.
Vojna zgodovina ne pozna slučaja, kateremu bi se dala primerjati usoda slavne przemyslske trdnjave. Skozi dolge tedne oblegana, napadena z vseh strani z naravnost strahovito silo, je vztrajala zmagovito in bila je k'akor svetopisemskaj skala,, katere ne, premore niti peklenska sila. Sovražnilc navali v drugič in kar ni moglo doseči njegovo orožje, njegova premoč, to je morala izvojevati lakota.. Ne jeklo in ne ogenj nista premagal^ skalnatih przemyslskih utrdb in juijaških njihovih branilcev in šele dne 22. marca, ko so izmučena trupla przemyslskih junakov omagala, so se odprla vrata, trdnjave sovražniku, a ne prej, dokler ni bilo ,vse orožje, vse oklopje tega slavnega mesta uničeno in razrušeno. To, kar so o-nega usodnega marčnega dne zasedli Rusi, so bile le razvaline . . ,
Ko se je pričela v prvih dneh mesca majnika velika ofenziva zavezniških čet v zapadni Galiciji, ko so avstrijske in nemške armade v naravnost neverjetnem zmagovitem pohodu osvojevale ped za pedjo, pa okraj za okrajem gališke zemlje, itja proti izhodu, je, grenko ime Przemysl zopet oživelo. Slo je od ust do ust, najprvo le kot kaka skrita želja, potem kot u-panje, kot geslo tisočev — dokler ni postalo zopet radostna resnica. Przemysl je zopet v rokah naše armade in na njega zidovju vihrajo zopet častitljive zastafve starega dednega gospodarja te slavne trdnjave.
Vest o padcu Przemysla se je po bliskovito raznesla po celi naši monarhiji. Povsod je vzbudila navdušenje in občudovanje sla\(nega čina zavezniških čet.
Padec Przemysla.
Dne 2. junija so avstrijske in nemškje čete naglo ena za. drugo vdrle od vseh strani v Przemysl: z Bavarci so prišli na trg tudi jezdeci avstrijske ka-val. divizije, kateri poveljuje gen. Berndt. Kmalu na to je dospela' pehota našega X. armadnega zbora v mesto. Vladalo je nepopisno veselje, pd oestah je občinstvo sipalo cvetlice, vihtelo zastave in jih razobešalo po hišah. V skladiščih so ostale velike zaloge; pa tu-
di drugega vojnega gradiva se najde dosti v trdnjavi. Čete pa se niso mogle ustaviti v mestu, ker so se zagnale talkoj za umikajočim se sovražnikom, ki je v kritje svojega odhoda postavil na višinah izhodno od mestiai oddelke in je te višine precej trdovratno branil. Nage čete so počasi preganjale sovražnika od postojanke do postojanke iz trtlnjavskega širokega pasu.
Rusi se tolažijo radi Przemjsla.
Ruski generalni štab v svojem uradnem poročilu vendar priznava, da je Przemysl padel, V dolgoveznih in zavitih izjavah skušajo Rusi celi dogodek postavit v tako luč, da bi se uspeh, ki so ga dosegli Avstrijci in njih zavezniki zmanjšal. Istočiasno pa skuša rusko uradno poročilo voepiti Rusom zaupanje, da se bo Lvov dobro držal. List „Novoje Wremja" prinaša iz Lvova brzojavno poročilo, da se ljudstvo sovražnega zrakoplovca, ki se je pojavili nad mestom, nikakor ni vstrašilo in da je drugi dan bilo razpoloženje v Lvovu ravno tako, kot bi se nič ne zgodilo.
Nadaljni razvoj vojske z Rusi.
Odkar je padel Przemysl, hitijo na&e in zavez-nikove čete zopet nevzdržno naprej od zmage do — zmage.
Izhodno od Przemysla.
Naše in zavezniške čete nevzdržno prodirajo proti Lvovu, Vojni poročevalci pravijo, ida Šteje zavezniška armada, ki. korakal ob železnici iz Przemysla proti Lvovu, 180.000 mož. Dne 6. junija smo zasedli kraje na južni, izhodni in severni strani Moščike (nekako v sredi pota med Przemyslom in Grodekom). 7. junija pa je moral sovražnik zapustiti tudi dobro u-trjene postojanke pri mestecu Cerniava (severno od Moščike). Rusi se morajo umikati na celi črti od Si-eniave ob Sanu do Stanislava (južno-izhodno od mesta Stryj). Avstrijske kavalerijskje patrulje so dne 7. t. m. že prispele, kakor pravijo ruska poročila, 20 kilometrov pred Lvov. Glavna avstrijska bojna sila pa se nahaja kakih 40 kilometrov pred Lvovom, to je v okolici Grodeka, Od 1. do 7. junija je prišlo izhodno od Przemysla okrog 3 4.0 00 Rusov v naše ujetništvo.
Rusi se pripravljajo na izgubo Lvova.
Berolinski list „Vosšische Zeitung" poroča iz Petrograda: Ko je padel Przemysl, se je v Rusiji že začelo resno misliti tudi na izgubo LvOva. Iz popolnoma zanesljivih virov se je izvedelo za sledeče zanimive podatke:
Rusko upraviteljstvo galiških železnic se je preložilo iz Lvov|a* V rusko mesto Proskurov, ki leži kakih 60 km od gališke meje.
Ruske banke (hranilnice) od dne 6. junija naprej nakazujejo denar za svoje lvovske podružnice e-dino brzojavnim potom, poštne nakaznice se več ne pošiljajo v Lvov.
Vojni slikarji, ki jih je poslal ruski generalni štab v Lvov, da bi na gališkem bojišču slikali vojne dogodke, so bili namah odpoklicani v Petrograd in so morali svoje potovjanje v Galicijo takoj prekiniti.
Sveti sinod, to je najvišja, ruska cerkvena oblast, je brzojavno poklicala iz Galicije v Rusijo onih 62 pravoslavnih popov, ki so bili tje poslani, da bi širili pravoslavno vero.
Dne 7. junija se je v ruskem naučnem ministrstvu pršila posebna seja, v kateri se je sklepalo o tem, da se ruska na,učna uprava, ki je poslovala v zasedenih krajih Galicije, pokliče nazaj v Rusijo.
Stryj in Kaluš naša.
Armada, kateri poveljuje general Linsingen, je dne 1. jun. zavzela mesto Stryj. Plen je zelo veliki. Krog 13.000 Rusov, 20 topolv in 40 strojnih pušk so naši odvzeli sovražniku. Od Stryja jo je Linsingeno-va armada nenadoma krenila proti izhodu in je tako presenetila Ruse pri mestu Kaluš (med Stryjem in Stanislavom), katerega je dne 5. junija zavzela. Se isti dan je ta armada zavzela tudi mostne utrdbe pri Žuraivmo (izhodno od Stryja) in si je naslednji dan izsilila prehod čez reko Dnjestr. 'Mesto Stanislav je tako sedaj od zahoda, juga in severa obkoljeno od naših armad.
Kje so sedaj naši domači polki.
Dunajski listi poročajo, da se borijo sedaj naši slovenski polki med Nadvorno in Kolomejo. Zadnje dni so se vršili na tem prostoru hudi boji. Glavni poveljnik naše armade na tem ozemlju In dalje proti izhodu je general PHanzerJBaltin. Naši so veliki ruski sunek med Nadvorno in Klolomejo odbili in vrgli Ruse ob Dnjestr.
Izhodno od Kolomeje in v Bu kovin i so Avstrijci srdite ruske napade krepko odbili.
V Bukovinl.
Preko Bukarešte poročajo, da vlada na buko-vinski fronti mir. Nad Crnovice prihajajo pač sovražni letalci, ne da bi metali bombe. Železnica Crnovice-
rumunska meja pri Iskanih vozi kakor navadno. V Crnovicah samih je videti malo čet.
„Nowa Reforma" poroča iz vojaških krogov, da Rusi ne morejo Crnovic napasti, ker so vzeli mnogo svojih čet iz Bukovine.
Ruska armada za 2/» milijona mož oslabljena.
Oslabljena za več kakor za 2!4 milijona mož, brez zadostne množine topov in pušk, se nahaja ruska armada v položaju, ki bi bil za armado kakšne druge velesile naravnost uničujoč, toda v ruski armadi še ni prišlo do tega, ker so ruske čete izvanredno neobčutljive.
Pri Varšavi in Ivangorodu.
Petrogra,jSki list ,„Nawoje Wremja" }& priobčil članek, ki je vzbudil splošno zanimanje. List piše: Avstrija in Nemčija nameravata napraviti splošen napad. OjaČenja., ki sta jih pritegnili obe nasprotujoči si armadi, prekašajo vse, kar se je moglo dosedaj pričakovati,. Na ozamlju pri Varšavi in I -vangorodu bo prišlo do novih pod v zeti j , kajti Avstrija! in Nemčija bosta skušali odrezat rusko armado od njenih glavnih dvovoznih železnic in cest.
Radko Dimitrijev v nemilosti.
„Kambana" piše: Nasproti vsem drugim poročilom je dejstvo, da je padel general Radko Dimitrijev zaradi poraza v Galiciji pri, dvoru v nemilost in ne bo prevzel niti vodstva vojaških podvzetij proti Turčiji.
Podmorski boj.
Po nemški uradni štetvi so nemški podmorski čolni v dobi od 18. febr. do 18. maja potopili Ml ladij; med temi 104 angleških in 7 francoskih.
Kaj bo z Rumunijo?
Trosporazum pritiska na Rumunijo z Vsemi sredstvi, da se udeleži vojske ob njegovi strani. Žugajo in obetajo ob enem, Rusija je baje voljna odstopiti celo rumunski del Besarabije,, ako ji priskoči sedaj na pomoč. V Rumruniji sami se močno agitira za vojsko in proti vojski. Vladni krogi se še dosedaj niso dali premakniti iz svojega nepristranskega stališča,
Rusija preti Itumuniji.
Carigrajskemu listu „T|uran" se poroča iz Sofije: Rusija je začela sedaj žugati Rumuniji. Zagrozila ji je namreč, da bo pričela s sovražnostmi na ru-munsko pristanišče Konstanoa za slučaj, če bi Rumu-nija ne dovolila prevažati ruskih čet skozi iRumuni-jo. V Sofiji so mnenja, da bo Rumunija odgovorila na ruske grožnje z delno mobilizacijo svoje armade.
Zavezniška pogodba Rumunije z Avstrijo in Nemčijo?
Berolinskemu listu „Vossische Zeitung" se poroča iz Bukarešte o zavezniški pogodbi, sklenjeni med Rumunijo, Avstrijo in Nemčijo pred več nego tridesetimi leti. Ta zavezniška pogodba, ki je bila sklenje. na leta 1883, je bila od istega časa naprej večkrat obnovljena. Pogodba je veljavna in ostane veljavna tako dolgo, dokler se ne odpove, kakor je v pogodbi iz' rečeno, najmanj eno leto, predno poteče. Pogodba, ki je veljavna do leta 1920, se še do današnjega dneva ni odpovedala od nobene strani. V tej pogodbi tudi ni nobenega določila, katerega bi se moglo tako različno tolmačiti, kakor v pogodbi, sklenjeni pred več kakor tridesetimi leti med Avstrijo, Italijo in Nemčijo.
Španija zahteva Gibraltar.
Iz Geneve se poroča: Španija je zaprosila Anglijo, da se naj vrše med obema vladama predpogo-vori glede vprašanja Gibraltarja. Španija zahteva od Anglije, da ji odstopi trdnjavo Gibraltar,, ki je bila do leta 1704 v španski oblasti.
Na Angleškem.
Novo ministrstvo ni edino. Eni so za splošno vojno dolžnost,, drugi proti. Delavci zahtevajo po svojih organizacijah, da se jim dovoli vojna doklada, s -cer bodo začeli štrajkati. V delavskih mestih je zadnji čas nenavadno veliko požarov v podjetjtfji, ki delajo za vojaštvo. Sumi sö, da delavci hočejo na ta način izsiliti mir. Res je tudi, da prihajajo nemški letalci prav pogosltio k Angležem na obiske, toda vseh požarov se vendar ne more pripisovati nemškim bombam.
Srbi korakajo proti Skadru.
Srbi so vpadli v Albanijo, ter si hočejo s tem priboriti dohod do Adrije. Srbstke čete bodo prikorakale v nekaterih dneh pred Skader. Italijani so radi tega močno razburjajo.
Bolgarija zahteva od Turčije desni breg Marice.
Listu „Kölnische Zeitung" se poroča iz Sofije, da je zahtevala bolgarska vlada od Turčije, da ji turška vladia odstopi nekaj obmejnega ozemlja. Zahtevo Bolgarije je Turčija v bistvu prijazno sprejela. Bolgarija zahteva, da ji odstopi Turčija ozemlje na
desnem bregu reke Marice z mestom Dimotiko. Na ozemlju, katerega bi odstopila Turčija Bolgariji, biva večinoma kristjansko prebivalstvo in je zlasti zaradi tega velike .vrednosti, ker bi odslej vsa železniška proga Svilengrajd—Kara AgaČ(južno od Odrina) —Dimotika—Dedjeagač ob Egejskem morju tekla popolnoma po bolgarskih tleh.
Goriški Slovenci!
Goriški Slovenec nam piše:
Sirom zelene Štajerske je našlo zavetišče veliko goriških Slovencev, ki smo morali popustiti ogrožene domove nesrečni usodi ter v naglici spraviti še svoje otročiče, matere in žene pod varnejšo streho. V Lipnici (Leibnitz) je naše oficijelno središče, tam je ekspozitura nalšega deželnega odbora, toda raztreseni smo tudi po vsej Štajerski, kjer čakamo trepetajočih src, ali in kcltaj se bomo mogli zopet vrniti pod ljubljeno domačo streho.
V bridkih dneh usodne negotovosti, kaj bode z našim imetjem, kaj je z ljubljeno domačijo, kaj se godi z vsemi onimi, ki smo jih še pustili doma, bi nam doneslo vsaj duševno in posredno zbliža/nje nekako o-lajšavo in blagodejno tolažbo. Zato predlagam, da u-stvairimo po prijaznem sodelovanju ^«Slovenskega Gospodarja" medsebojno z¡vezo in pred vsem doženemo, koliko nas je, kdo smo in kje živimo. V ta namen naj vsakdo naznani svoj naslov in število svojcev na u-redništvo .„Slovenskega Gospodarja", kjer naj nekdo vodi namenu vstrezajoč imenik, ki naj ga „Slovenski Gospodar" objavlja, kakor objavljajo razni listi v poletnem času sezname tujih gostov. Že s tem bo dana možnost za medsebojno dopisovanje in izmenjatvanje novic, ki jih dobivamo po raznih naključjih iz naše domovine. Kaj vse še bo potrebno in koristno, b/ode sledilo pač iz usodnih dogodkov v naši ljubljeni domačiji. S tem pa bodi postaivljen temelj organizaciji goriških Slovencev na Štajerskem in morda tudi na. Koroškem.
Novi odlok glede uporabe moke, žita in kruba
jo izdalo Štajersko namestništvo. Na podlagi tega odloka pa je mariborsko okrajno glavarstvo uredilo še bolj natančno in podrobno uporabo žita, moke in kruha, Za druge politične okraje gotovo veljajo v bistvu iste določbe. Glavne točke te odredbe so:
1.	Za vsako osebo se na dan sme porst-biti 200 gramov moke ali pa 280 gramov kruha. Le kmečke družine in njihovi delavci smejo porabiti na dan za- osebo 250 gramov moSo ali pa 850 gramov kruha.. Na kmečkega delavca pride torej na dan 300 gramov žita.
2.	Za celo Stiajer;sko se vpeljejo uradne izkaznice za moko in kruh. Od 20. junija naprej se v mariborskem okrajnem glavarstvu sme kruh ali moka dati samo takim osebam, ki imajo u-radno izkaznico. Te izkaznice, ki morajo imeti občinski pečat, bo za svoj šolstki okoliš izdajalo šolsko vodstvo.
3.	Izkaznice veljajo le za eno osebo. Izkaznice za kmečka gospodarstva se glasijo na en teden, vendar pa so veljavpe za Štiri tedne.
4.	Izkaznice za nekmečka, gospodarstva so veljavne samo za en teden.
5.	Kdor izkaznico izgubi ali pa prehitro porabi, ne dobi druge.
0. Izkafznice se ne smejo drugi osebi odstopiti.
7.	Najdene izkaznice se morajo oddati šolskemu vodstvu, ki jih je izdalo.
8.	Izkaznice so veljavne v vsehobčinah na Sla' jerskem.
9.	izkaznice dobi hišni gospodar za vse osebe svoje družine in za svoje delavce, katere mora pre-hraniti, kakor tudi za podnajemnike. Ako gospodar osebi, za katero je dobil izkaznico, ne daje hrane, ji mora izročiti dotično izkaznico.
10.	Predno gospodar dobi prv/okrat izkaznice, mora podati podpisano izjavo, v kateri je treba natančno navesti: a) Koliko oseb mora pre-hraniti ;v gospodarstvu ali koliko cseb ima na stanovanju v hiši in koliko moke ali žita še ima dne 15. junija t. 1. b) «Koliko njiv, lastnih ali najetih — v hektarih in arih — obseje navadno z žitom in koliko semena rabi za to. c) Ali peče kruh doma. Zialoge žita ali moke, ki. bi jih gospodar v tej izjavi zatajil, vzame okrajno glavarstvo za državo.
11.	Na. podlagi te izjave se šele določi, ali dobi dotični gospodar izkaznice ali ne in na kako množino moke ali kruha se naj glasijo.
12.	V nekmečkih gospodarstvih, kjer po omenjeni izjavi za vsako osebo ni več kakor 2 kg moke ali primerne množine žita,, dobijo polne izkaznice. Taka gospodarstva pa, kjer po izjavi še i-majo v zalogi za osebo več kakor 2 kg, pa ne več kakor 7 kg moke ali primerno množino žita, dobijo zmanjšane izkaznice, tako dolgo, dokler se zaloga za osebo ne zniža na 2 kg. Kjer pa imajo v zalogi za vteako osebo več kakor 7 kg moke, oziroma primerno veliko žita, tam sploh ne dobijo izkaznice, dokler Zar loga ne pade na 2 kg moke tali primerno množino žita.
13.	V kmečkih gospodarstvih dobijo polno izkaznice, ako ni v zalogi več kafcor 3 kig žita, oziroma primerna množina moke za vsajko osebo. A-
ko imajo v zalogi več kakor 3 kg, pa ne čez 12 kg žita ali primerno veliko moke zsa osebo, potem dobijo zmanjšane izkaznice, dokler zaloga ne p|alde na 3 kg žita, oziroma na 2% kg moke za osebo. Kjer pa pride več kakor 12 kg žita, oziroma 10 kg mokje na osebo, tam ne dobijo nobene izkaznice, dokiler se zaloga za osebo ne zniža na 3 kg žita ali 2% kg moke.
14.	Pšenično moko je treba oddati. Kar imajo vnekmečkih g o s p o d a. r s t v i h več kakor 7 kjg za -visako osebo fine pšenične moke za peko ali za kuho, jo morajo brez posebnega poziva do 27. junija t. 1. oddati pri pristojnem šolskem vodstvu proti gotovemu plačilu ali zamenjavi zat drugovrstno moko. Vkmečkih gospodarstvih pa se mora,oddati do 27, junija vsa fina pšenična moka, kar je i-majo več kakor 10 kg za osebo. Ce n. pr. mora kmečki gospodar prehraniti osem oseb, potem sme za\ se obdržati le 80 kg pšenične moke; kar bi je imel več bi jo moral oddati. Odredba pralvi, da je treba oddati ie pšenično m o (k o. Dia bi bilo treba oddati tudi odvišno pšenico, ne stoji dozdaj še nikjer v odredbi.
15.	Iz smisla odredbe je tudi razvidno, da se mora pustiti kmetom za p o t ir |e b n o seme staro žito; zato morajo povedati, koliko žiiaj rabijo za seme. Po našem mnenju bode radi tega le ;malokteri kmet imel 27. junija odvisno pšenično moko z£, oddati, ker se je pšenica že itakl relcvirirala. Sploh pa je primerom^ malo taldh posestnikofv, ki bi limeli v navadnih i razmerah mesca junija ali julija še toliko starega žita, da bi njim zadostovalo za seme.
Komu kaka stvar glede nove odredbe ne bode jasna, naj se„obrne na pristojno Šolsko vodstvo.
Kdor se ne bo držal vladnih določil, zapade hudi kazni, ki je določena z denarno globo do 2000 K ali zaporom do treh mescev, v težjih okoliščinah pa «elo do 5000 K globe ali šest mesce/v zapora. Take pregreške ne kaznuje sodnija, ampak okrajno glavarstvo.	i ■ j
2500) IG do 21. junija, Mozirje E2 junija, Trbovlje 24. junija, Brežice .(600). 26. In 27, junija, Slovenjgira-dec (600) 16 in 17.' junija, Ljutomer (300) 19. junija, i tuj, mesto, (100^ 21- junija, Ptuj, okolica, (1000) od 21. do 23. junija, "Rogatec 24. junija, Konjice (250) 26, junija. Vsi ti okraji spadajo pod deželnobrambovski .opolnilni okraj Celje. Nabori za mariborski dopolnil-i.i okraj se bodo vršili po sledečem redu: Maribor, mesto, (350) 24. in 25. junla, Maribor, okolica, (1400) i9. do 23. junija, Radgona (520) 16. in 17,. junija, Ličnica (660) od 23. do 25, junija, Nemški Lonč (580) 20. :i 21. junija. K naboru ni treba tistim, ki so že ur rščeni v črnovojniško službo ali pa opravljajo aktivno vojaško službo četudi brez orožja (vojaški delavci), nadalje rudarji, če so lastniki dotičnih rudnikov :e poprej dobili tozadevno dovoljenje.
' Umetno podraženje sladkorja? Avstrijski slad-korn:! tovarnarji, ki so, kakor splošno znano, velikanski bogataši, bi radi sladkor na umetni način podražili. Tovarniška skladišča so namreč polna sladkorja, trgovcem pa je sladkor mnogokje skorq popolnoma pošel. Posebno v velikih mestih je postalo pomanjkanje sladkorja zelo občutno. Tovarnarji so se izgovarjali zadnji čas, da ne dobijo pri železnicah vozov za razpošiljanje blaga. Končno se je začela vendar tudi vlada zanimat: za sladkorno kupčijo in je stvar iatančiio preiskala. Dokazalo se je, da je za razpošiljanje sladkorja bilo vedno dovolj vozov na razpolar go, a da tovarnarji vozov sploli niso naročili,. Izgovor tovarnarjev, da ni bilo železniških vozov na razpolago, je že iz tega razloga ničev, ker n. pr. ena največja češka sladkorna tovarna, ki bi bila „rada" poslala 98 vagonov sladkorja na Dunaj, niti) enega vagona ni naročila. V železniško ministrstvo pa mesca maja ni došla ne ena pritožba o pomanjkanju železniških vozov pri pošiljanju sladkorja. Cela zadeva je le nečeden manever sladkornih bogatašev, ki bi na vsak način radi sladkor podražili. Vlada izjavlja, da bo odločno nastopila zoper neopravičeno podraženje sladkorja, Najboljše bo, da se sladkor uradno rekvirira in prodaja po kolikor mogoče nizkih cenah.
*	Ali bo vlada letošnjo žetev zaplenila? Odsek trgovsko-politične komisije na Dunaju, ki ima skrbeti za preskrbo ljudstva z živili, je imel dne 7. maja sejo, v kateri se je razmotrivalo o bodočih načrtih glede preskrbe z živili, Z večino glasov je odsek sklenil, da se bo celotna trgovina z žitom preustrojila v državno podjetje, t. j. žitna trgovina bo postala, državni monopol. Vojno-ž^tni prometni zavod se bo temu primerno preustrojiL Sklenilo se je, da se oela letošnja žetev zapleni. K temu podjetju se bodo glede sodelovanja pritegnili trgovci, kmečke organizacije in m Ji nit — Isti dan je na Dunaju pod predsedstvom slovenskega poslanca Povšeta imel sejo tudi, odbor, ki ima nalogo, da vse potrebno ukrene glede nove žetve. Odbor je po daljšem posvetovanju v glavnem sklenil sledeče: 1. Da se prepreči škodljiva špekulacija, naj država letošnjo žetev zapleni. Od zaplieimbej se naj izključi samo žito, k i ga rabi kmečko prebivalstvo za svojo lastno upora-b o. 2. Izvršitev zaplembe se naj izroči vojno-žitno prometnemu zavodu, ki se naj temu primerno izpopolni. 3, Kdor bo več žita rabil;, kot ga sam pridela, se mora po istega obrniti na vojno-žltni prometni zavod. 4. Obsejana zemlja in pridelek se naj čimprej natanko in podrobnp popi,Še. 5. Vlada naj stopi v ožlo zve*, zo z Ogrsko glede uvoza žita v našo državno polovico. 6, Dosedanja uravnava uporabe žita in moke se naj obdrži in se naj onim ljudskim slojem, (kmečkemu prebivalstvu), ki se branijo večinoma s kruhom, določena množina moke ali žj„ ta p o v i š a. 7, Naj se zagotovi, da bodo živinorejci dobili otrobe za svojo živinorejo.
*	Olajšava za kmečke mline. Notranje ministrstvo je izdalo ukaz, da oblasiti ne smejo delath težav kmečkim mlinom, če dajajo strankam moko iz tistega žita, katero so prejeli od strank, da ga zmeljejo proti plačilu, kar pa mora biti dokazano; to velja tudi v tem slučaju, če se nahajata mlin in stranka v razlnih političnih okrajih.
*	Belega kruha še ne bo. Listi so poročali, da se bo v drugi polovici mesca junija zopet pekel v Avstriji beli kru,h. Kakor pa izvemo na merodajnem mestu, je bilo veselje prijateljev belega kruha prerano, ker tako dovoljenje v bližnjem času ne bo izdalo.
Tržne cene v Gradcu. Debeli voli 240 do 268 K. srednje debeli, 224 do 236 K, suhi 208 do 220 K; debele krave 208 do 240 K, srednje debee 172 do 204 K, suhe 144 do 168 K; biki 208 do 260 K, mlada živina 200 do 248 K; teleta 280 do 300 K, izumoma 304 do 316 K; mlade svinje 340 do 350 K, debele svinje 350 do 360 K, srednje debele do K, mesne svinje 328 do 340 K; ovce 150 do 180 K. (Pri goveji živini veljajo cene za 100 kg žive teže, pri teletih, svinjab in ovcah za 100 kg mrtve teže.) Seno 100 kg: sladko 9 do 11 K, kislo 8.50 do 10.50, slama 7.50 do 8.5t» K; pšenica 41.50, rž 33.50, ječmen 30.80, koruza 40. proso 50 K, oves 27.30 K, ajda 60 K, fižol 90 do 100 K, grašica 180 K do 200 K, leča 200 K, prosenc pšeno 100 do 140 K, pšenični ^drob 120 K, koruzni zdrob 68 do 96 K, ržena moka 64 K, pšenična moke št. 0 96 do 118 K, Št. 4 80 do 96 K, št. 6 (črna) 6? do 72 K (100 kg). Jajca komad 12 do 14 v, krompir 20 do 26 v 1 kg, mleko 32 do 34 v liter.
Poizvedovalni urad za sočivje in krompir. Pisarna poizvedovalnega urada za sajenje krompirja in sočivja, ki se je nahajala dosedaj v Gradcu v Burg-gasse štev, 2, se preseli v dvorec, dvoriščni trakt, in si ¿en v prostore deželnega kloltiurnega nadiporstva,
kjer se dobijo vsa ustmena pojasnila ob četrtkih pred-1 oldne od 8. do 12. ure. Za pojasnila se lahko prosi tudi pismenim potom.
Karte za zelenjavo. V Draždanih na Nemškem namerava mesto upeljati kaitfe za dobavo kuhinjske zelenjave. Pojavilo se je namreč tako ¡veliko pomanjkanje zelenjave, da so morali dobavo iste uradno u-ravnati. Mesto Draždane bo odslej vsak mesec razdelilo 4000 do 5000 meterskih stotov zelenjave med mestno prebivalstvo. Tudi v drugih mestih, n, pr. na Dunaju in v Berolinu je pomanjkanje zelenjave že zelo občutno, ker se ista ne more od nikoder dovažati.
*	Telečja jetra zdravilo proti jetiki. Zdravstveno preiskovanje je dokazalo, da telečja jetra v presnem stanju obiiujejo z lipoidi in fermenti, organični-mi tvarinami, ki imajo to svoj sivo, da druge organske snovi kemično pretvarjajo, me da bi se same izpre-menile, To je vzpodbudilo dr. A, Z ironija, speoijali-' sta za tuberkulozo, da v svojem zdravilišču v Kremo. ni zdravi bolnike s telečjimi jetrami. Po poročilu „Kli. nična-terapeutskega tednika'*:, ki ga v Berolinu-Wil-, mersdorfu urejuje dr. W. Rothschild, je dosegel dr. Ziro,ni s svojo metodo ozdravljenja nepričakovano u-godne uspehe. Za poizkus je zdravil samo težko bolne, ki. so imeli že oba dela pljuč okužena s tuberkulozo, in to one, ki so bili ravnokar sprejeti v bolnišnico, kakor tudi one, ki so m že delj časa zdravili. Vsak bolnik je dobil dnevno 100 do <250 gramov surovih telečjih jeter. Oni bolniki, ki so se že zdravili z medicinami, se niso hoteli zdraviti na ta način, ter so se mu upirali, tako, da je opusteli zdravljenje s telečjimi jetrami. A oni, ki so bili ravnokar sprejeti v bolnišnico, so se radi zdravili po tej metodi, ter so, bili doseženi veliki uspehi. Splošno se je stanje bolnikov hitro popravljalo, tek se jim je povrnil in telesno so se ojačili, a kar je najbolj važno, se je moglo o-paziti na pljučih, da se bolezen obrača na bolje. Dr. Zironi bo nadaljeval s tem načinom zdravljenja ter bo v znanstvenih razpravah poročal o uspehih, za katere upa, da bodo ugodni.
Mazilo za bljuvni krč in druge bolezni v trebuhu. Raztopi Četrt kilograma koštrunovega loja, os-minko rumenega voska, 10 gr kadila,, 10 gr benzove smole, žlico žbičnega, žlico metinega in žlico terpen-tinOvega oljlai. Ko se je raztopilo in prijelo vse lepo, namaži na, platno in prilepi na trebuh. To mazilo segreje in razžene vslecl prehlada zaostale snovi. Namesto muškjatovega masla deneš lahko par lističev muškatovega cvetj'ai.
Za želodčni krč, ki napiada letos pogostoma ljudi, je dober lek na mleiku kuhana klumina, jemlje se večkrat žlička toplega mleka. Pri hudem krču pomaga soda bikalrbona. Deni žličko v polovico kupice vode, zmešaj in izpij, krč se poleže kmalu. Zelo dobro dene obkladek žganja na želodec. Ob hudem krču v črevih kani v žlico olja limone ali dobrega jesi-ha in jvžij, namoči kos platna v vroč jesih in ovij si trebuh in pošlji po zdravnika.
Obadi in mušice ne bodo zbadale živine, če jo utereš s česnom, s čebulo, z bučinim perjem, s toba-kovo raztopino ali s terpentino(vim oljem.
Ušiva teleta maži z repinim oljem in izperi z janeževo izkuho.
Ušive kokoši skoplji v tobakovi izkuhi ali namaži z janeževim oljem. Kurnik pobeli in potresi z novim peskom in s pelinom.
*	Grški narod za svojega bolanega kralja. Iz Aten se z dne 5. junija poroča: Telesna gorktt^ bolanega grškega kralja je narasla na 38.5 stopinj, a vendfetr pa še vsled tega zdravniki niso vznemirjeni. Vroči izrazi sožalja grškega prebivalstva dne 4. t. m., ko se je slika Matere božje iz Tynosa, obesila fu nad bolniško posteljo bp!a,nega kralja, so bili zares pretresljiv dokaz ljubezni in spoštovanja grškega prebivalstva do svojega kralja. Na tisoče ljudstva je peš sledilo avtomobilu, ki je vozil zelo počasi in v katerem se je vozil grški metropolit s podobo Matere božje na dolgi cesti od pristanišča Pireja do mesta A-ten. Procesijo je napovedovalo prebivalstvo samo iz lastnega nagiba. Ljudstvo je z!ahteyalo, da vozi avtomobil zelo počasi, da mu more peš! slediti. Po šegi orijentalcev so mnogi sezuli svoja obuvala in šli bosonogi za podobo Matere božje. V Atenah je pričakovala procesijo na tisoče broječfo množica prebivalstva. Od vseh strani je klicalo ljudstvo (Mater božjo: ..Reši našega kralja!" meKt zvonjenjem zvonov vseh cerkva. Ko so prinesli podobo v atensko stolno cerkev, kjer je bila služba božja, se je začel spretvod pomikati proti ¡kraljevi palači. Na čelu procesije je korakala duhovščina. Ko so se približali kraljevi palači, je zapel zbor pevcev pretresljiv: „iGospod, reši svoje ljudstvo!" Pesem je pela tudi vs® množica občinstva, Iz rok metropolita je prejel grški prestolonaslednik pred kraljevo palačo podobo Miatere božje in jo izročil kraljici Sofiji, katera jo je nato izročila bo-lanemu kralju. Ta jo je držal nekaj trenutkov v, svojih rokjah in jo je poljubil. Nato je obesila kraljica podobo Matere božje nad bolništko postelj bolanega kralja.
*	Maribor. Med Mariborom in Gradcem vozita od dne 8. junija naprej dva novfa, osebna vlaka. Osebni vlak štev. 41 vozi iz Bruckja ob 6, uri 15 minut zjutraj in pripelje v Maribor ob 9. uri 56 minut pred-poldne. Vlak Štev. 64 vozi iz Maribora ob 4. uri 14, minut popoldne, dohod v Gradec ob 5. uri 54 minut zvečer, dohod v Bruck ob 7. uri 30 minut zvečer. Ta vlaka p(a se lahko vsak čas odpovesta.
Razne novice.
*	Prestolonaslednik krstni boter. Nadvojvoda Kari Franc Jožef je bil naprošen, da pristopi kot bo~, ter dvojčkoma peštanskega urednika dr. Kqrnela A-branyja, ki se sedaj nahaja kot huzarski častnik na bojišču. Prestolonaslednik se je res odločil, da prevzame mesto botra. Ker se sam ni mogel osebno udeležiti krsta, ga je nadomeščal pri krstnem obredu dne 5. junija budimpeštanski mestni vojaški poveljnik god-maršal Bela Soršič. Sinčka sta bila rojena že dne 29.' marca.
*	Dva prostovoljca iz cesarske hiše. 201etni nadvojvoda Rainer in 181etni nadvojvod;» Lejppold, oba sinova nadvojvode Leopolda Salvatorja, sta se povodom prebiranja 181etnih, čeprav sta seveda kot člana cesarske hiše oproščena, prostovoljno priglasili k artileriji,
*	Duhovniška vest. C. g.. Andrej Gliebe, župnik sv Ormožu in dekan velikonedeljske dekanije, je imenovan za knezpškofijskega duhovnega svetovalca,
*	Duhovniško ppsvečenje v somboteljskii škofiji (škofiji ogrskih Slovencev) se vrši dne 10., 11. in 12. junija. Novomašnik Č., g. Jožef Hauko, rojen v Ranko-vcih, bo novo mašo služil dne 20. junija,
*	Iz pošte. Poštna ofieiantinja Ana M in ari k v Feldbahu je imenovana za poštarico v Vuzenici,
Drugo vojno posojilo. C. kr. namestnik razglar :ša: Vsled pooblaščenja gospoda o. kr, finančnega ministra se z ozirom na povečani naval občinstva v zadnjih dfceh do nadaljnega sprejemajo pri poštni, hranilnici in pri drugih mestih podpisanja za 2. vojno posojilo tudi še po proteku sufbskripcijskega roka, Vsakdor, ki še ni podpisal, naj kakor mogoče hitro naknadno podpiše.
*	Na drugo avstrijsko vojno posojilo se je podpisalo pri Spodnještajerskii ljudski posojilnici v Mariboru dozdaj 142.000 K, med drugimi: Družba duhovnikov 80.000 K, Spodnještajerska ljudska posojil, niča 15.000 K, Slovenski Gospodar 2000 K, Tiskarna sv. Cirila 3000 K, kozjašika posojilnica pri Sv. Kirižu nad Mariborom 2000 K.
Srečke Slovenske Straže. Vsled nerednih poštnih zvez nam je bil onemogočen v zadnjih dneh pregled po deželi prodanih srečk. Zato smo bili pri-morani žrebanje efektne loterije Slovenske Straže, ki bi se moralo vršiti dne 31. maja 1915, preložiti na 26. oktobra 1915, ob 6. uri zvečer, V slučaju, da še kdo ni vrnil neprodanih srečk, ga prosimo, da jih blagohotno dalje proda. Ce pa je srečke vrnil, ga pa prav lepo prosimo, da takoj naroČi srečke v razprodajo. Nova vojna nam je naložila novo skrb za naše uboge invalide, vdove in sirote piadbb vojakov, katerim je namenjen dobiček te loterije.
*	Potovanje z izkaznicami. Vsak, kdor hoče sedaj potcvati po železnici južno od črte Inomost (Tirolsko), Schsvarztoaoh— St. Vid (Koroško), Zeltweg (Gornje Štajersko), Maribor, Pragersko, ter Cakovee in Barč (na Ogrskem) mora imeti uradni potni list ali iekaznico za potovanje. Te potne liste in izkaznice se dobiio na c. kr. okrajnem glavarstvu. Kdor pai hoče potovati v utrjeno ozemlje ali v kako trdnjave,, mora imet Še posebno dovoljenje od tamošnjega vojaškega poveljstva.
*	Nabori lSIctnih se bodo vršili na Spod. Štajerskem po sledečem redu: Qel'e, mesto, ("približno število nabornikov 100) dne 16. junija, Celje, okolica,
* Maribor. Mariborski mestni svet je sporazumno z vojaškim poveljstvom v Mariboru določil za drobno prodajo živil in drugih predmetov, ki se rabijo pri domajčem gospodinjstvu* .sledeče najvišje cene: 1. kruh: kolač s 35 demgrami 20 vin., kolač s 70 dkg 40 v, kolač s 140 dkg 80 v; 2. mota 1 kg: krušna 5<3 v, moka zia kuho 70 v, koruzna moka št. I 72 v, koruzni zdrob 76 v, slabejša koruzna moka 56 v, beli koruzni zdrob 80 vr ajdina moka B K 1.20; 3. zelenjava, stročnice in krmila 1 kg: iižol 1 K, prosena kaša K 1.15, kislo zelje 48 v, kisla repa 32 v, krompir 14 v, krompir 1 merica 1 K, koruza v podrobni prodaji 1 liter 45 v, oves 30 vin.; meso: prednje s pridevkom K 3.60, zadnje 4 K. najboljše volovsko K 4.40 (pridevek znaša ki večjemu 20 dkg pri 1 kg); meso za pljučno pečenko 6 K, meso za pržolo K 4.40, telečje meso 4 K, izločena pleča 5 K, meso za zrezek 6 K, svinjsko meso: prednje 4 K, zadnje K 4.60, svinjska Tiba 5 K, gnjat K 4.40, telečja jetra 4 K, svinjska jetra, ,K 2.40, drobovina K 1.20, srce K 1.60; 5i. mast 1 kg: goveji loj 4 K, svinjska mast K 5.60. špeh svež K 4.40, tolšča 4 K 80; 6. mleko, maslo in jajca: neposneto mleko 1 liter 28 v, posneto mleko 10 v, smetana 1 kg 60 v, čajno maslo 5 K, maslo za kuho K 3.60, • sveže jajce 1 komad 12 v; 7. špecerijsko blago in drugo: izdelki iz jajčjega testa 1 kg K 1,50, ješ-prenj K 1.28, kava vrste Santos žgana 4 K, surova K 3.C0, bučino olje 1 liter K 2.80, jedilno olje 1 liter R 3,20, slajdikor v grudi 1 kg 96 v, sladkor v kockah 1 K, drobni riž K 1.25, sol 28 v, milo K 1.68, špirit za kuho 1 liter K 1.20, petrolej 56 v; 8. drva: bukova 1 kubični meter 14 K, mehKia 12 K. Te cene so b r e z i z j e m n o n )a j v i S j e cene in se nikakor ne smejo prekoračiti. Blago se sme po teh najvišjih cenalh le tedaj prodajati, če je gospodarski položaj in krajevne razmere take, da se po nižjih cenah blago sploh ne more prodajati. Na noben način pa cena v posameznih slučajih ne sme biti višja, kot je naknpfna cena dotičnega blaga vr^čunivši pošten mešlčanski dobiček. Ce se bo glede teh najfvišjih cen kaj spremenilo, bo mestni svet to jaivno'razglasil. Najvišje cene so stopile že dne 3. junija v veljavo. Kdor se pregreši, zoper to odredbo, se kiaznuje glasom določil obrtnega ¡reda z denarno globo do 1000 K ali. z zaporom do treh mescev, istotako so mu tudi lahko odtegne pravico do nadaljnega izvrševanja o-brti, ako se ne izkaže, da se je prodajalec ali trgovec pregrešil zoper postavna določila, ki prepovedujejo podražitev blaga. V tem slučaju se kaznuje še z ostrejšimi kaznimi.	/
* Št. Peter niže Maribora. Umrl je tukajšnji organist Martin Ornik v pondeljek, dne 7. junija. V miru naj počiva!
Št. Ilj v Slov. goricah. V občini Ceršak je bil v nedeljo dne 6. junija namesto umrlega g. Hauca izvoljen za župana g. Jože! Reiter, za njegovega namestnika pa g. Mihael Hercog. Oba sta zvesta naša pristaša.
Brezno. Predpoldanjšd osebni vlak, ki vozi med Mariborom in Celovcem, je v pondeljelk, dne 7. junija, na tukajšnji postaji skočil iz tira in sicer tako močno, da so vsi vozovi s strojem vred skočili raz tračnice. Promet se je vzdrževal s prestopanjem. Tudi proga je močno pokvarjena. Prekjucnil se k sreči ni noben voz, tudi nobena oseba ni ponesrečila.
Šterntal. Iz ujetniškega tabora so pobegnili 4 Rusi, med njimi 2 visokošolca. Ni še znano, ali so že jih zasledili. Stavba barak se je prekinila. Začeta dela se dokončajo. Ujetniki v kratkem zapustijo naš Šterntal in se barake porabijo za druge namene.
* Za novi podmorski čoln so darovaJi: Franc Košir Iv Rošpahu 10 K; župnik J. Črnko 2 K; ravnatelj i Josip Zidanšek 10 K; dr. Anton Korošec 10 K; ravnaltelj Anton Jerovšek 10 K.
— Darovi za podmoiski čoln, katerega hočejo domoljubni Avstrijci podariti avstrijski mornarici, naj sei pošiljajo rna, naslov: Avstrijski mornar v Cirilovi tiskarni v Mariboru.
* Pogreša se: N o v a t Avgust, pešpolk štev. 47, 8. stot-nija, vojna pošta štev. 73. Kdor kaj zna o, njem, naj sporoči na naslov: Karol Novak, PobreŽje pri Mariboru, Rihard Wagner-gasse štev. 13.
Vojaški žetveni dopusti.
Poslanec Wagner piše ,v „Grazer Volksblattu", da je poljedelsko ministrstvo dpe 6. junija odredilo, da se namerava posestnikom in poljedelskim pomožnim delavcem, ž i niso vbojni Črti, dovoliti 14 dnevni ali k večjemu tritedenski dopust za čas žetve. Prošnje je vložiti pri okrajnem glavarstvu, katero jih mora takoj dalje poslati. Najboljše je, ako župan sam napravi tozadevno kratko vlogo. Na., vsak način pa naj župan prošnjo potrdi in priporoči.
Zaamm pc»rocsiü dosti v četrtek, 10. junija.
Stanislav nas!
Dunaj, 9, junija.
Uradno se razglaša: I iJužno od Dnjestra so Rusi zopet izgubili ¡več ozemlja. Med tem, ko so uspešno zasledovale sovražnika, so zavezniške čete zmagovito prodirale in so severno od Kolomeje dosegle črto Kulačkovca—Kor-zov, zasedle višine Otynia in so zvečer zavzele mesto Stanislav. Nato so prodirale še dalje proti mestu Hališ (severno od Stanislava ob Dnje-stru). Ta dan smo ujeli 5570 Rusov. Na ostali bojni črti na Poljskem in Galiciji se ni zgodilo nič posebnega.
Nalmestnik načelnika generalnega Štaba: pl. Höfer, podmaršal.
Rusko izhodno Krilo odrezano.
List „Kölnische Zeitung" poroča: Ruska armada v Bukovini, pomnožena z onimi deli ruskih čet, ki so bile poražene pri mestu Kajuš., je seda|j od ruske armade v srednji Galiciji popolnoma odrezana. Naše čete so jo vrgle dalje proti izhodu. Cete2 ki so zmagale pri Kalušu, stojijo samo še nekaj kilometrov pred mestom S t an i sla.'. Levo krilo generala Pilan-zer-BaJtina zmagovito prodira. Armade generalov Linsingen, Surmay in Hoffmann hitijo v naglih marših dalje proti severo-izhodu.
Italijansko bojišče.
Dne 8. junija.
Niaj Primorskem se pripravlja sovražnik, kakor se zdi, za splošen napad na nalše postojanke ob reki Soči. Posamezni sovražni sunki pri Gradiški in Za-gradu so bili krvavo odbiti.
Ob koroškem in tirolskem obmejnem ozemlju se nadaljuje brezuspešni italijanski artilerijski ogenj, Oddelek alpincev,. ki je zasedel Pijano goro (Monte Piano, severno-izhodno od Bocena ob tirolsko-italijan-ski meji) so pregnale naše čete. V ozemlje pri Ali so udrli Garibaldinci, ki plenijo tamkaj
Dne 9. junija.
Uradno se poroča:
Včeraj so napravile italijanske čete, broječe
približno eno infanterijsko divizijo, prvi večji napad na mostno utrdbo pri Gorici. Italijanski napad je bil odbit, pri čemur so imeli Italijani težke izgube. V našem artilerijskem ognju so se morali u-makniti in so morali pustiti na mestu več topov. Napadalne poskuse italijanskih čet pri Ti r ž i c u in pri Gradiški je zd^dela ista usoda.
Boji ob koroški meji izhodno od prelaza P 1 o -c k e n in artilerijski boji od obeh strani na ozemlju naših koroških in tirolskih utrdb se nadaljujejo. Nafcnestnik načelnika generalnega Štaba: pl. Hofer, podmaršal.
Boji s Srbi.
Uradno se razglaša:
Dunaj, 9. junija.
Na srbski meji so se vršili tupatam manjoi boji. Pri selu Korito (ob hercegovsko-črnogorski meji), so naši razorožili črnogorsko četo, ki je bila preoblečena v avstrijske uniforme.
Na|mestnik načelnika generalnega Štaba: pl. Hofer. podmaršal.
Cela italij. črna vojska vpoklicana.
Kralj Viktor Emanuel je odredil, da se celotna teritorijalna imilica — italijanska črna vpj&STa — v-pokliče pod orožje. Prebiranje se je pričelo dne 10. junija).
Rumunija ostane nepristranska.
Rumunski ministrski svet, kateremu je predsedoval rumunski kralj, je sklenil, da< ostane Rumunija nepristranska.
Nevarnost za življenje grškega kralja.
Bolezen gršjkega krafljia Konstantina se je nenadoma obrnila na slabo. Dunajska» zdravnika plem. Eiselsberg in profesor Kraus, ki ista že hotela odpotovati iz Aten, sta morala nepričakovano dne 6. jun. izvršiti nevarno operacijo. Kralj je imel v prsih grozne bolečine. Zdravnika sta morala kralju odrezati T cm dolgi kos rebra. Pod rebrom je bila gnila rana, ki je razširjala neprijeten vzduh. Pravijo, dia izvira rana od strela ali od bodala- Zdravstveno stanje je o; iasno.__
Listoma uredništva.
M. K. Radenc)i: Do podpore imajo pravico tudi žene-in otroci onih delavcev, ki' jih je vojaška oblast poklicala v vojno službo, če tudi ne nosijo orožja, — Po(štne razmere: Sedaj zelo malo potnega, če se kjregate radi pošte, ker pisma rabijo 4 do 5 dni, predno pridejo n. pr. iz Maribora v Celje ali narobe. Vaše pismo, ki ga pišete n. pr, dne 10. junija, pride v Maribor aele dne 15. junija, odgovor pa šele dne 20. junija. Bolj redno pošilja pošta časnike.
Cerkovnik SftVS količkaj vešč službe, se takoj sprejme v stolni cerkvi v Mariboru. Mesečna plača 80 K in postranski dohodki. Prosto stanovanje. Naslov dopisov: Stolno župnišče, Maribor. Učenoa iz poštene hiše se Bprejme pod ugodnimi pogoji na 3 ali 4 leta Dobra spričevala se želijo. Vstop takoj. Trgovec Trann, Ptujska gora. 381	Kinmi hišico i vrtom, S sobe, snho, solnčno stanovanje, klet, dobra voda, blizu žel. pos'aie. Cena 4000 — 6000 K. Ponudbe A. P. Pristava, (Štaj.) 878
	Gostilna pod vejo Jeričeva v Po-čehovi je zopet zaprta. 380 Učenec, kateri je z dobrim uspehom dovršil šolo, se takoj sprejm» v trgovino z mešanim blagom Josip Cernelč, 8v. Peter pod 8v. Gorami. 379
Prldon učenec se sprejme v trgovino Alojzija Vršič v Ljntomeru.	
Avstrijsko vojno posojilo 1915.
Zmage v Galiciji nam jamčijo za uspeh na severu in na jugu. Tudi Italija bo podlegla naši moči.
Močna kakor naša armada mora pa biti tudi naša financielna
pripravljenost, da zdržimo do popolnega poraza vseh naših sovražnikov. Kdor podpiše vojno posojilo, se udeležuje obrambe domovine.
Vsak naj tedaj podpiše vojno posojilo!
Za podpisovanje so dovoljene velike olajšave, o čemur se dajejo pojasnila na mestih,, katera sprejemajo podpisovanje vojnih posojil.
Podpisujte vojno posojilo!
Pet vinarjev'
ita.Be ácpiui«*, ■ katero lahko naročite znoj glini eeaik z 4000 po-ikbaai. Otosega bogat« izbor koristnih, potrebnih ia za darila pri-
ti predmetov. Coatk m |
Sia
________ , i
sau pošlje zsuttea
Fantih, e. kr. droroi daharj-^ t Mootu (BrAx) tt 801 K&Ste*). Pt*t« nikhcU top-H mK 4-90, 6 K, snsbni* ZJUit, MO, aiklasU hvdilka kukSTjco 8-40 9 K. Podiljï t* î^y*^», Noben rinko. „	*U Í*r
«à cm*.	Il-M
Krojaškega porncčn ka a!i pa takega učenca, ki se je že kje crn-god učil, sprejme Ivan Partlič, krojaški mojster v Studencih pri Mariboru	3^3
V služb t kot gospodinja želim vstopni h kakemu gospodu. Razumem kuhati in vsako delo, tudi p ljsko, Starost 8S let. F. Marija Filip;č, Urbanijeva ulica, št. 6, I nadstr.. Maribor.	368
Kovaški učenec se takoj sprejme
pri Henrik Zlscbegg, kovaški mojster v Andricu pri Oradcu.
Uboga deklica revnih starišev od 14 let naptej se sprejme za svojo Aleka R: man, posestnik Jtlenče št. 13, p. Pes 11 ca pri Mariboru
Slikarski in pleskarski učenec se sprejme. Dobi stanovanje in hrano. Jurij Jnteršnik, Brandisgaise št. 3, Maribor.	386
Kovaški učenec se sprejme takoj pri zanesljivem mcjstru: Heschl, kovaški mojster, Sv. Peter pri Gradcu.	871
Prodajo se lepa posestva: v Po
brežju pri Mariboru, pri Sv. Trojici v Slov. goricah, pri Sv. Bal-fenku v 81. goricah, v Št. Lenartu v Slov. goricah ter dobroidoča gostilna v aližini mesta Maribor. V Št. Rupertu pri Št. Lenartu prodam lepo hišo z gospe darstvom vred, je zelo pripravna za peka rijo in csnjarijo. Franc Sohiitz, Št. Lenart v Slov. gor. Štajersko.
Za veletrgovino z železnino se išče ll^onou 8 primerno šolsko UCCUCtt izobrazbo. Prošnje sinov poštenih rodbin naj 8e pošlje na nsBlov: Peter Majdič, Celj».
Kupite! 3 povesti 224 strani
337 66 vin.
Dr. rioser, Jur&nci pri Ptuju.
Vojni tovariši!
Pogreša se praporščak Franc Čujnik od 87. peipolka, 6 stotnija, vojna pošta 73 Že od 26. aug. 1914 ni nobenega glasu od njega Kdor kaj ve o njem, naj naznani očetu Francu Cujnik, Maribor, Reichsstras*e 24.
Sprejmeta se takoj S dobro izurjeni prodajalki mešane stroke z večletnim spričevalom vešči slo vinskega in nemš tega jezika v tr govini mešanega blaga, Anton Korošec » Radgoni	861
Hlapca išče vinarska šola v Burg waldu pri Mariboru. Plača po do govoru Vstep takoj.	363
Zanesljiv	831
konjski hlapec
in obenem voznik za kruh se takoj sprejme pri Ivanu Bohn -u, umetn; in valjčni mlin v Framu.
Učenec se sprejme pri g, sp. F Pečnik pek. mojster. Selnica ob Dravi. Prednost imajo taki, ki so se že učili to obrt.
Župni ska cerkev Spodnja Sv. Ku^gaia, p Pesnica, poceni proda VINO iz leta !9 3 in 19 4 Ogla siti se je pri cerkverem pred-stojništvu	363
Kobače za perotain;> pošiljati ima t zalogi Janez Dajčman, posestnik v Selnici ob Muri, p Št. Ilj v 81. goricah Cene zmerne in po dogovoru. Priporočam se trgovcem s perotnino da pri meni naročajo potrebne kobače in jerbase. R6
Svetovna vojska
dok. zuje jasno, da samo oni za more prenašati skoraj nečloveške napore, ki ostane trezen Zato zahtevajte v vsaki go«tilni kot pijačo izvrstne ljutomerske pokallee. Fedor Kukovec tvoraica pokalic iu sodavice, Ljutomer.	311
Učenec poštenih starše' z dooro šolsko izobrazbo se sprejme za glavno trgovino in učenka za po družnico na Studencu. Kari Cim peršek, trgovec, Sevnica ob Savi
Velika svota denarja
se zamore nakljnSiti vsako 31 ur, ki postane naš naročnik Brezplačna pojasnila pošilja: Srsčkovno zastopstvo št. 15 Ljubljana. 154
Za napravljanje drv in hlodov s najme takoj večje število drvarje proti dobremu akordnemu plačilu. Viktor Glaser, lesna trgovina v Rušah.	348
Strežnik (hlapček) se sprejme takoj v dijaškem semenišču v Mariboru, Bü'gerstraBse 12. 376
Učenec iz boljše hiše se takoj sprejme pri čevljarskem mojstr . J. Egger v Mariboru, Stolni trg 14.
Drva suha, melika ali pa tndl trda, in sicer 10 ali 12 meterskih sežnjev, kupi takoj tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Kdor jih ima, naj se oglasi!
*	„Varčna kuharica." Zbirkia, navodU za pripravo tečnih in okusnih jedil s skromnimi sredstvi. Za slabe in dobre čase sestavila v vojnem letu 1915 N. R. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Izredno nizka cena za to 224 strani obsegajočo knjigo znaša samo K 1.20, v platno vezana K 1.80, po pošti 20 vin. več. Kakor pove že naslov, ne bo služila knjiga samo ob času draginje in pomanjkanja živil, katero je prinesla s seboj svetovna vojska, temveč bo ostala vsaki gospodinji nenadomestljiva svetovalka za poznejše dobre čase, katere nam Bog dodelil Želeti je, da bi si to kkijigo nabavila vsaka gospodinja, ki je ali pa želi postati varčna in hoče nekaj pripomoči k blagostanju svoje družine, pa tudi celega naroda; zelo nizka cena bo tudi velike pripomogla, da se knjiga hitro razširi. Knjiga se naroča v Cirilov! tiskarni v Mariboru.
*	„Sv. Križev pot za vojni čas." Ta knjižica se zopet dobiva v Cirilovi tiskarni v Mariboru. 100 komadov stane s poštnino vred 7 K 50 v, 50 komadov 4 K, 25 komadov 2 K, 10 komadov 90 v. Denar naj se pošlje naprej ali pa v znamkyah.
Škropilnico
najboljšo vicogradno od Jesserniga si lahko vsafcdo naroči tudi na obroki« pri Zinauer & Co , Sv. Jakob v Slov. gor Posebno v letošnjem letu bode vsled pomanjkanja vitri-jola in delavnih moči jako' pripo ročljivo da ima vsak svojo škro pilnico. Ceniki zastonj. 297
Tkalci in tkalke
ki izdelujejo platno za jadra in oevi, najdejo stalno in dr bro pla čano službo v tovarni Thondorf p. Liebenau pri Gradcu, Štaj 38«
Majhno posestvo na prodaj ^¡oZ"
a« za kaj drugega, v župniji Hv Petr» pri Mariboru, občina Sv. Peter, kraj Nebo»a Obstoji iz dveh zidanih hiš, kritih z opeko, pri vsaki hiši velika klet in nova preša. Vinograd okoli 1'/« orala ves zasajen z ainerikanskimi trta mi, potem lepa njiva in sido-uosnik, do se lahko redi skozi celo leto dve kravi. Kupci se naj oglasijo pri pos*stniku pri 8? Marjeti ob Pesnici pri Mirilora. Ceaa se izve pri g. Jožefu Grajše-niku, poBestniku v Lož-nah št. 1.
*	Nemščina brez učitelja. V založbi Katoliške Bukvarne v Ljubljani je izšla knjižica „Nemščina brez učitelja", I, del, „Nemška slovnica za samouke." Cena mehkovezani knjigi 1 K 2(7 v, vezani pa 1 K SO v. Naroča se v Katoliški Bukvarni v Ljubljani.
*	Velik slovenski zemljevid evropskih bojišč
se lahko naroča pri Katoliški Bukvarni v Ljubljani. Cena K 2.40.
50p|0 cenejša:
Aaierikanska štedilua kava, vali aromatična, izdatna in štedilu-i 5 kg poskusna vreča 11 K franki-po povzetju. Pol kilograma Tels-prima najfinejši čaj K 2'20 oddsjs A Sapira, ekspert kave in fiji Galanta 45)6. Ogrsko. 278
ovčjo, oprano in neoprano kupim vsako množino po najvišji ceni proti takojšnim plačilu ter plačam vožnjo sam. Veletrgovina
it. Sierm@cfci
Celje štev. 17 (Štajersko.)
Vabilo
Kdor svoj želodec ljnbi, ne pije drugega, kakor
želodčni liker
Najboljši želodčni likér!
sa
redni občni zbor
Posojilnice v Križevcih
kateri se vrši dne 20. junija 1915 ob 3. uri po-polit e v njenih prostorih.
SPORED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva in o zadnji reviziji.
3.	Odobritev letnega računa za 1. 1914.
4 Volitev nadzorstva.	370
5. Slučajnosti.
Z opombo se naznanja, ako ne bode zaJo»mo število članov, se vrši pol ur; p zneje ravno po taistem sporedu d ig občni zbrr, ki bo sklepal pri vsakem števila navzočih članov.	vljudno vabi odbor.
Bridka tuga nas tare, ki^ nam je Bog tako nepričakovano poilical k sebi našega tako iskreno ljubljenega, \sec,b VpoStovacega, nepozabnega moža očet», brata, svaka, str ca itd. gospoda
ânfona Haye
župana, veleposestnik», cerkvenega ključarja podna-čeln ka šentfjske posojilnic3, č ana krsjneça šolskega sveta i. t. d.
Vsem, ki so nas ob njegovi trag čni smrti tolažili iu spremljali nepozabnega v tako ogromnem številu na zadnji poti izrekamo posebno zahvalo. V prvi vrst' se zahvaljujemo vlč. g Jos. čižeka za daritev sv maše-zadr.šnice in za nagrobni goror, vlč. g Ev. Fračko tu za vodstvo sprevoda, č. g. Vidu Pavlič za vso, kar je storil rajnemu še zadnji hip dobrega, g. dr. Venijerholzu za zdravniško pomoč, pevskemu zboru za nagrobnico, občinskima odboroma v Ceršaku in Selnici za krasne vence, možem odbornikom, ki so ga nos li ter vsem in vsakemu posebej, ki nam je v teh tužaih uiah st«l ob strani in nas tolažil Bog bodi vsem plačnik I Prosimo da se našega nepozabnega atek.t spominjal v molitvi 1	864
CERŠAK pri Št. llju v SI gor., dne 2 jnnija 1915.
Žalujoči ost:II
Sladki in grenki.
Pristni „FLORIAN ' ne slabi In ne omami, ampak daje moä In tresel;e do dela!
Nftslov š& naročila : .FLORIAN", Ljubljana
Postavno varovano
ASILO m
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Novicerkvi
reg. zadruga s neom. zavezo
Vi se vrši dne 20. junija 1916 ob 3. uri popoldne v posojilničnem prostoru v No?icerkvi št. 13
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelst a in nadzorstva.
2.	Oáobritev računskega zaključka za 1. 1914.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navadnem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po issem dnevnem redu drug občni zbor, ki bode veljavno sklepal ne gleie na število navzočih zadružnikov.	358
Usnje in čevlji vedno dražji!
Velikanska praktična, v 12 državah patentirana iznajdba je
„AUTORIA"
obložek za čevlj*, ki zabraui izrabo podplatom na čevljih, polpodplat (vsako podtemplanje čevljev) odpade pod garanoijo. Obložek si po priloženem navodilu vsak sam lahko pritrdi na čevlje.
Prednosti „Autorie". 1 Polpddplat odpada, podplat ir> peta se nikdar ne izrabita,
2.	„Autoría' zsbrasi moferot'j čevljev, kar je velikega pomen» za zdravje.
3.	Lahka mirna hoja.
4.	Kdor nosi „Autoria' o^Jožek, ni se ma bati padca na polzkih tleh, v snega ali na l<nlu
5.	Pete ostanejo vedno ra>-n? in
6.	čevlji obdržijo podvojeno trpeinost, ker odpade polpodplat. obložek pa varuje čev.je pred mokroto, ki navadno povzro-čuje razpokanje gornjega usnja
Cena obložka „Autoria" je 2 kroni (za par čevljev). Denar se pošilja v naprej, drugače po poštnem povzetja.
„Autoria" tovarne so v Grenchenu in Bazelu v Švici ter v 8t. Ludwigu na Elzaškem.
Glavni zastop in samoprodaj& za Štajersko, Koroško ter Kranjsko je v Konjicah 62, Štajersko.
Naslov: „Actorla", Koatlee 62, Štijersfeo. Domače podjetje. Preprodajalci in podzastopniki se iščejo. 359
Loterijske številke.
Trst, dne 2. juu ja 1915: 28, 2, 6, 33, 12. Dunaj, dne 5. junija 1915 fc9, 71, 61, 45, 44.
Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju
Uradne ure
m: TMko iredo, ruk petek is vsak »ejmski du o4 8. 4b II. ure in vsako nedeljo od 8. do pol 10. ar« do ptMa«. Vplačuje in iipla&ge te redno Mm« ob mdnih favrih Foj«jmila m dajejo vsak dan od 8. do U. are dop.
Uradni prostor!
m» iuüuijajo v miaoritwkein gamantaim r Ptaja.
registrovana zadruga z r «omejeno zavezo.
Hranilne vloge
5'/, od 1. in 16. v mesoa po rloShvi in do 15. in sadnjeg« pred dvigom Nevidignjene obresti se koncem jnnija in decembra ratkeg» leta pripišejo glavnici ter kakor ta-U obra»uyejo. Sprejemajo se hraailne knjižice drugih zarodov kot vloge, ne da bi m pri tem obrestor&nje kaj prekinilo in ne da bi stranka itaela pri
tem kakih potov ali sitnob. Na ranpolago bo strankam brezplačno poitno-hraatla« položnice it. 118.060 in dooiaAi nabiralniki.
Posojila
w dajejo m vknjižbo po 5>/« d° •'/•• u Tknjtt** ta porottro po 6*/** aa Bsenioe po iVi'/«t u lastaT noetnik lirón ia teko« rataa ped agodniari p
PrenanMjo m dolgsri pri dragih sa redih in protnje na »odnijo aa vkajlšbo ia obris rk^ifiM dtia posojikuaa brea^aéa« straaka plaéa same k«4ek«.
»
Za spomlaptS
priporoča domača in narodna trgovina
Franc Lenart
v PTUJU
večinoma razno covcdcšlo blago za obleke. Ker se vrši naj brž letos sv. birma, opozarjam cen j. betere in botre že naprej da preskrbijo svojim birm ari cen? lepo obleko, ki pa se dobi primeroma današnjim razrcerair po ugodnih eenab istotako pri
Francu Lenart v Ptn>n,
Kdor bo s bhgom zadovoljen, naj pove svojim znancem.
Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni.	192
Pr^ti
w» moramo soda} varovati tem bolj, ker sedaj nalezljiv* boJ«^ m» primer: škrtattnia., ošpice, koze. kolera, tliuss O8.»tops,|o i «vlSano močjo, zato
povsod, kjer se pojavijo take bolezni, najprimernejše desinlekcij-sko sredstvo, ki ga morajo imeti pri vsaki hiši. Najpriljubljo-nejše razkužilo sedanjosti je nesporno
ki se brez vonja, aestrapem in ceno dobi v vsaki lekarni tn dr? geriji po 90 vin. Učinek Lysoforma je točen in zanesljiv, zatorej a» adravniki priporočajo «a razkuževanje pri bolniški postelj, s* \7anivanje ran, oteklin, sa antiseptične obveze In ssa irtgaciji
Lys@form6V® milo
je voljno toaletno milo, ki obsega Lysoform in učinkuje an-sisoptlčno in se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo. Dol», kofe ssahko in voljno. Rabili boste zato Kanaprej to izvrstno sailo, »o navidei drago, v rabi pa jako varčno, ker mHo dolg-i trsj?
I&nraad stane i K 20 vin.
Lys©f®rm s poprovo reteto
1« močno antiseptična ustna voda, ki takoj in zanesljivo c&strsi®: ¿ah iz ust ter zobe beli in konservira. Tudi pri katarfh v ta, kašlju in nahodu ga po zdravniški odredbi lahka rabite rs grganje. Nekaj kapljio zadostuje na kozarcu vode. siskinnle» stane 1 krono 86 vinarje v.
Zanimivo knjigo z naslovom „Zdravje in dssinliksijt" po« tj* na željo grafe» in Jranko kemik HT7BMANN, D*D>i, X2. ŠM-raschgafMK» 4.
Narodna trgovina
Alojz Brencie v PTUJU
priporoča za spomlsd in l&to lepo izbiro što-fov in volne zs moške in ženske obleke kskor tudi vsakovrstnega platna z-, životno in posteljno perilo. Nadalje nudi gotovo perilo, potem hlače, predpasnike, kravate, ovratnike, za vrste; oe, odeje, dežnike, preproge, različne rute ter vobče vse, kar spada v to stroko. Priporoča se Alojzij Bfecčič v Ptuju.
Vsak svoj mlinar.
S poleg stoječim ročnim mlinom lahko zaraelje vsakdo doma svoje zrnje, kakor koruzo, ječmen, žito, oves. Mlin je jako trpežen in stane samo 20 K; plača se lahko tudi v 4 enakih mesečnih obrokih.
Naročila sprejema Teodor Zdarski v Mariboru ali Zinauer & Co. Sv. Jakob v Slov. gor. j,," 296
se dobi samo
V PRVI GORENJSKI UAi/JH>SII„TAI.NICI
IVAN SAVNIK, KRANJ, Gorenjsko.
65, 672,
70, 7,
75, 772,
80 etm 8 pesti
Gor$n!$k3 ko?a stane samo kron 2"—, ki-20, 2 40, 2 60, za katero se garantira.
Kdor naroči deset kosov skupaj, se mu pošlje poštnine prosto!	223
Zahtevajte krasni ilustrovani cenik zastonj!
Prva slovenska razpošiljalna svetovno-zna iih srebrno jeklenih
znamka dvojni »Orel« z mečem,
katere so iz najboljšega in najvlačnejšega jekla, lahke, na las tanko izdelane, najlepše izpeijane in sa vsak kraj rabljive
Za vsak komad se garantira. Pri naročilo 10 kom. se doda 1 komad zastonj.	291
KMETOVALCI! ogibajte se manjvrednega židovskega blaga.	Zahtevajte cenik. Edina zaloga: Ad. Geiss-a nasl. Viktor Pilih, Žalec v Saviiaski dolini.
fC^Ji^arRS,	in musikalije.
Goričar & Leskovšek
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in diobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX po raznih cenah. XX
Zrn gastHniiarje:
Papirnate servijeie vsled novih predpiov namestnije v Gradcu no zelo nizkih cenah
Eälso inttpstn ta
gpínodíiilsiafetaíüa^M 8gslopf-i*5B.
Po 14 dnevni posknfefl
M lahko
torej m
pwfc pyiai «»sli nytl
Gospe-Gospodinje - Kuharice!
Ali že poznate pripravo „We{k" za vkuhanje vsakovrstnega sadja in zelenjadi ? Če ne, zahtevajte takoj zastonj cenik od Zinauer & Co., Sv. Jakob v Slovenskih goricah.	344
i
Tvrdka
lahko natk na prepriča a PT9A.WÜ tek ar FtwAid«
hiU« to«», J m ¿trapu». staft« a novo koaitnikcg» ¡»K dokSa preešogftki tok, ptMMatte «si, fcoUoj« m »m vrti v kimwrih, Ua to£t 32 H H «b teiMO m pol atisuto, Se ta« ura leti, visi aM s. »osi v iepa. Ur» j« trn-»armu pr*ti preveliki napotaati peMa, ofc-lo^/e j« is čietega aikh ter j/t anmtn* i» z nia fiatitm m vantve aeper prak tor »e vsi pakrvvi strogo te natančno P» dekri preakofej» se p» te are radi* cea» ia vendar	teka Brada. irpejjaž»
pri anaitdi ia iarfSfeih ¿elmaieak. Prosi» Vaa tarej, <k te «re ne sameajate s drafisti sftčaiiai orisi, ki ae defaiie v trgovinah. — Vsak si mj krez «evanmsU, da bi trpel kako narodi maje cene aro. - Velik cenik pvpeteema zastonj.
A. KIFFMANN, Maribor ob Dravi št. 8,
ivni trg It. 1®, tik f&rwe ceriivi,
največja tovarniška zateka
razpošilja v vse deSele.
r, srebmine in zlatnin«, ec4*HLs¿ xa boljSe ure.
Jr-aikrkite «i	¿Ma&iiae W9(( v rr-pketaest
jsseéssKi. saasttijivs w kaigšv» *aa«a, >. ge.: áawaéo, »«a&w» (I,»««-!»»),	deteta, «a»«,
nuB^t« te ra<i«čo, »pkk vsa poljska, !uk«« ta«', vrtca in «»«íJiéB.'í. seaan» «á eaane ia stfeife»-tvrá'í;» Maotkaer, 'si ss dskivsj» jas doBsa^i iri&i
»
HLÄVMOOIUR j-s CEUB
Trgovki « ipeoeHJsfcke feiaflo», z korvsmi Ia »te	ter	v*«h vral «iseratstt
Solidna 5« !«ím peztrttko.

Naznaajam, da v moji trgovini dobivate zanesljiv® kaljiva semena za polje in vrte po solidni ceni
Posebno priporočam od predenca očiščeno:
Domače ali konjsko defeljn$ seme, potem
Lueerner aii
Inkarnaf za enkrat kopiti,
Esparsef, takozvana večna detelja,
Tratflno seme za mokre in suhe travnike,
Korenievo seme,
Runfeelnov® repo, redečo dolgovato, remenc dolgo in okro^lovato,
Svinjsko sa^afo.
Vseh vrst semena za vrte, kakor tndi rafijo in za vinograde.
Obilnega obiska pričakujoč biležim z velespoštovanjem
M. Hočevar Golf
Slavni trg St. 10, tik farne cerkva
trgovini Špecerijskega blaga.
I	Ljudska hranilnica ii r@9istrovsite isdri		iga	gojilnica v Celi . zavezo		
	■ 0 ■ m ® Ri	brestuje hmnrn* vloge po Dale ®m®m® Um^m sira I ii 1 na vknjižbo, ca osebni kredit in na zastavo ^ '2 10 vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. 2a stranke vsak deia,/nik od 9" G0 12' ure jj od dneva vloga do dneva vzdiga. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez- dopoldne. 3Iltni davek plača posojilnica Barna. plačno, stranka plača le koleke. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike. - '				1 1 1 i
|v	lastni hiSi (Hotel fPri belem volu		i') v Celju, Graika cesta 9,1		L nacfc	lir«
lHtutatoll ir za'oihilk: KatoHSk^ tiskovno ftmitvo.
Tlm* Bftnrn«» -n. Otiha v Mdrthnpiu