Štev. 9.
Posamezna številka 40 vin.
V Ljubljani, v petek dne 23. januarja 1920.	Leto III.
Oglasi:
i m« x 80 iasw»«nega »tolptčs malt 86 flatr!«*, Trsiai 120 K, poslaae, p osmrtnic. ta reki«■• 2 K. Večkratna objave popust.
Izhaja ob ponedeljkih, sredah in petkih.
Upravnlitro .JDomovtne" ▼ Ljubljani. SOdna ullea 8.
Haro&nlna:
Ea ealo ,Jlomeriao" (trikrat aa teiea) naiaSna 3 K,
četrtletno 9 S, polletno 18 K, eeloletao 36 X. Petkova ilatUka meaečne 1 K, četrtletno 3 S, pal-
Sstao 8 K, celoletno 18 i.
Sporazum z Italijo nemogoč!
Uvellavlienje londonskega pakta?
NE ODNEHATI!
LDU. Split, 20. jan. Pod naslovom „Popust-Ijivost mora imeti svoje meje" objavlja „Nova Doba" članek, kjer poživijo naše delegate pri mirovni konferenci, naj ne odnehajo in pravi, da mora biti njihova odločnost take trdna, kakor je neomajna volja jugoslovanskega naroda, ki stoji za njimi. Dasi ne ljubimo velikih besedi, pravi članek dalje, moramo vendar naglašati, da za ono skrajno črto popustljivosti stoje junaki s Kumanova, Bregalnice, Kajrnakčalana, ki so se borili dolgih sedem let, misleč pri tem na sinji svoj Jadran. Ti junaki so pripravljeni borbo tudi nadaljevati, ako bi biloi treba.
NASA VLADA SE NE UKLONI.
LDU. London, 22. jan. (DnnKU. brezžično.) Odgovor, ki ga je jugoslovanska vlada podala v jadranskem vprašanju, odklanja vsako izpre-membo načrta, ki ga je izgotovil predsednik Wilson.
DENAR ALI ŽIVLJENJE!
LDU. Pariz, 22. jan. (DunKU.) Vrhovni svet je smatral odgovor jugoslovanske vlade za nesprejemljiv ter je določil rok štiri dni, v katerem se mora sprejeti predlog vrhovnega sveta, ali pa stopi londonski dogovor v veljavo. (Tako go-.vori razbojnik s popotnikom, ki ga sreča samega v gozdu: Denar ali življenje!)
LONDONSKI PAKT SE UVELJAVI?
LDU. Berlin, 22. jan. (DunKU.) „Abend" poroča iz Lugana: „Corriere della Sera" javlja iz Pariza: Ker vrhovni svet 20. t. m. dopoldne iz Beograda ni dobil odgovora, je dal Nitti na za* pisnik, da umika vse koncesije v korist Jugoslaviji ter da zahteva enostavno izvršitev londonske pogodbe. Popoldne so sporočili Nittiju odgovor beograjske vlade, ki v vseh točkah, iz-vzemši eno nebistveno ;očko, odklanja angleško-f ran co&ko-i tal i j an sk i predlog. Nato je Nitti v popoldanski seji vrhovnega sveta potrdil svojo' predpoldanskb izjavo.
Slavka v Trbovljah končana.
LDU. Ljubljana, 22. jan. Danes zvečer so se oglasili delavski zaupniki v Hrastniku in Trbovljah s prošnjo, naj se premogovnik nemudoma zopet odpre. Obljubili so, da takoj začno z normalnim delom, vendar izrazili željo, naj se zaradi gibanja nikdo ne odpusti. Deželna vlada je zvečer izdala dovoljenje, da se jame še ponoči odpro, ako se delavstvo zaveže, da pojde še; to noč na redno delo, ako bode tudi v nedeljo d
lalo in ako se zadovolji s tem, da za dobo pasivne resistence ne prejme minimalne mezde. Delavstvo je ponudbo sprejelo. Vlada bo poslala, kakor hitro bo produkcija zopet normalna, v revirje komisijo, katera bo preučila aproviza-cijske in sanitarne razmere. Komisija pojde najprej v revirje, kjer se ni delala pasivna resi-stenca.
BELGRAJSKI 2IDJE PROTI VALUTNI REFORMI.
Belgrad, 22. januarja. Včeraj se je oglasila pri finančnem ministru dr. Veljkoviču deputa-cija belgrajskih sarafov (denarnih menjalcev), ki so izrazili svojo nezadovoljnost nad rešenjem valutne reforme. S tem, da se je uvedla dinarska krona, se vzame menjalcem vsaka možnost, da bi že naprej zamenjavali krone za dinarje in pri tem delali lepe dobičke.
NASI POSLANCI ZA KMETIJSKO ŠOLSTVO.
Belgrad, 22. januarja. Včeraj sta posredovala poslanca dr. Kukovec in Ribnikar pri poljedelskem ministru zaradi ustanovitve kmetijske srednje šole in vinarske šole v Mariboru. Opozarjala sta na veliko važnost in potrebo teh strokovnih šol. Izvedeli smo, da se namerava to vprašanje rešiti še pred začetkom prihodnjega šolskega leta.
OSEBNI PROMET NA JUGOSLOVANSKIH PROGAH JUŽNE ŽELEZNICE.
Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani objavlja: S 23. januaijem 1.1. izostanejo do nadaljnjega vsied pomanjkanja premoga na vseh progah južne železnice v območju obratnega ravnateljstva južne železnice v Ljubljani vsi dosedanji redni osebni vlaki. V prometu ostanejo ekspresni vlaki med Parizom in Beogradom. Brzovlaka, ki vozita sedaj med Ljubljano in Beogradom, vozita na niogi Ljubljana-Zagreb trikrat na teden, ;n ictr v ponedeljek, •redo in soboto. Na progi Zagreb drž. kol.-Sisak-
Beograd vozita redno vsak dan. Na progi Maribor - Ljubljana prevažata osebe tovorna vlaka št. 831/833 in obratno 85.8/800. Vlak št. 831/833 odhaja iz Maribora ob 9,05 in prihaja v Ljubljano ob 19,12. Vlak št. 858/830 odhaja iz Ljubljane ob 8,25 in prihaja v Maribor ob 16,27. Na progi Zidani most-Sisak prevaža osebe tovorni vlak št. 501, ki odhaja iz Siska ob 6,41 in prihaja v Zidani most ob 10,35. V nasprotni smeri vozi vlak št. 502/520, ki odhaja iz Zidanega mosta ob 13,10 in prihaja v Sisak ob 19,23. Na progi Maribor - Grabštanj prevaža osebe tovorni vlak št. 442a/497, v nasprotni smeri pa vlak št. 470/472. Vlak št. 442a/497 odhaja iz Maribora ob 6,12 m prihaja v Grabštanj ob 15,30. Vlak št. 470/472 odhaja iz Grabštanja ob 5,58 in prihaja v Maribor ob 14,17. Na progi Pragersko-Kotoriba in v nasprotni smeri prevažata osebe tovorna vlaka št. 277 in 272. Vlak št. 277 odhaja iz Pragerskega ob 18,00 in prihaja v Kotoribo ob 22,03. Vlak št. 272 odhaja iz Kotoribe ob 24,49 in prihaja v Pragersko ob 5,43. Na progi Spilje-Ljutomer in v nasprotni smeri vozita vlaka št. 8l2a/813a in 1802/51. Na progi Zidani most-Ljubljana ostaneta v prometu vlaka št. 32a in 37a. Vlak št. 32a odhaja iz Ljubljane ob 11,15 in vlak št. 37a prihaja v Ljubljano ob 7,28. Na progi Ljublana-Vrhnika vozita vlaka št. 2703 in 2704. Vozni red je razv*den i? stenskem voznega red?. Nn progi Ljubljana-Borovnica v c žita v!;-ka št. 60 in 63. Vlak št. 60 prihaja v Ljubljana ob 7,00, vlak št. 63 odhaja iz Ljubljane cb 15,00. Na ostalih progah, in sicer Sinča vas-Zelezna kapla, Slovenska Bistrica-Slovenska-Bistrica mesto, Polj-čane-Konjice in Grobelno Rogatec je Obratna i ravnatel jstvo južne železnice prepustilo obrat-
nim vodjem prosto roko, da v lastnem delokrogu uvedejo po potrebi v vsaki smeri dnevno po en vlak. Vlaka št. 858/860 in 831/833, ki vozita med Mariboroim in Ljubljano in nasprotno, imata vedno) zvezo za Zagreb.
VRHOVNO SODISCE V ZAGREBU
Belgrad, 22. januarja. Včeraj se je vršilo v pravosodnem ministrstvu posvetovanje zaradi vrhovnega sodišča v Zagrebu, katerega so se udeležili ministri dr. Kramar, dr. Krizman in Timotijevič ter hrvatski ban Tomljenovič in poverjenik dr. Ravnihar. Ugotovljeni so bili principi za uvedbo vrhovnega sodišča, ki ima skoraj začeti s svojim delovanjem.
PRESKRBA Z MESOM.
Odsek deželne vlade za piehrano objavlja: Preskrba z mesom je postajala v zadnieir čast vedno bolj nezadostna in jc ;'e bilo: bati, da bodo trgi v kratkem času brez mesa. Vziok temu pomanjkanju je bil, da 30 otilon za določevanje cen nastavili za nadrobno prodajo tresa primeroma nizke cene, dočim so cene živi živini na deželi rapidno rastle, mesarji pa zaiadi tega niso mogli dobavljati živine, oziroma mesa za določeno ceno. — Dviganje cen živini so pa provzročili prekupci, ki so neupravičeno in brez vsakega obrtnega lista prekupovali živino in pri tem dražili in gnali cene vedno kvišku. Frovzro-čitelji dviganja čen so nadalje tedi tihotapci, ki kupujejo živino po prekomernih cenah. Ker slednji zaslužijo pri svojem nepoštenem poslu ogromne dobičke, jim seveda nobena živina ni predraga in jo plačujejo po vsaki ceni, samo da jo dobe. — Da se ti elementi kolikor mogoče izločijo iz trgovine, je deželna vla.da za Slovenijo v sporazumu z odsekom za piehrano izdala naredbo o uravnati prometa z govejo živino in. prašiči. Naredba uvaja za trgovinski promet s klalno živino n klalnimi prašiči v živem in zaklanem stanju odpremne izkaznice, ki jih oddaja odsek za prehrano. Za promet z živino, ki je namenjena za pleme in za delo, predpisuje naredba posebna potrdila, ki jih izdajajo županstva. —• Nova naredba je objavljena v Uradnem listu. Prizadete kroge opozarjamo na to naredbo.
PREPOVED IZVOZA TUJEGA DENARJA.
LDU. Beograd, 21. jan. Presbiro javlja uradno: Na podlagi naredbe ministrskega sveta M. št. 4034 od 27. decembra 1919 v zvezi z naredbo ministrtsva za finance I. št. 3074 od 13. novembra 1919 je ministrstvo za finance izdalo odlok, da se prepove iz kraljevine SHS izvažanje grških drahem v vsoti preko 700 komadov in italijanskih lir v vsoti preko 1200 komadov. Potniki ne smejo nesti s seboj več vrst denarja, katerega izvažanje je prepovedano, ako presega vrednost vsoto 1000 francoskih frankov, računjajoč po; kurzu, ki ga določuje ministrstvo za finance. Ves denar, ki se skuša iznesti iz kraljevine SHS proti tej naredbi, bodo obmejne carinarnice zaplenile v korist državne blagajne, proti dotič-nim osebam pa se bo postopalo kakor prati tihotapcem. Mejne carinarnice so dolžne, vršiti najstrožjo kontrolo potnikov, ki prekoračijo državno mejo in se smejo posluževati vseh odredb, ki jih predpisuie zakon proti tihotapcem.
OBSTRELJEVANJE ODESE.
LDU. Haag, 21. jan. (ČTU.) Zavezniške vojne ladje so začele obstreljevati Odeso. Boljševiki so držali mesto zasedeno samo štiri ure, potem so se morali umakniti, Nova boljševiška armada se je pojavila pri Kersonu.
. V zelo, zelo kalne vode je zabredel »Slove-nec". Ta glavni organ klerikalcev piše sedaj že zopet tako, kakor je pisal pod Susteršičem, za katerim mu je še vedno žal. Doma sicer pripovedujejo gospodje, da je treba govoriti vedno samo resnico, v svojem glasilu pa lažejo da se kar tema dela.
V sredo je napisal »Slovenec'' članek »Kalne vode", ki je sestavljen iz samih laži. Pravi namreč, da je »Vojna zveza" dobila dovoljenje izpeljati v Trst 5000 glav živine, da je spravila v Trst 50 vagonov moke, 100 vagonov zelja, in 4000 prašičev. V resnici ni šlo živine in moke v Trst prav nič in takšno dovoljenje ni bilo izdamo, zelja se je peljalo štiri vagone in prašičev okrog 2000, —- za protivrednost pa je dobila Državna obla-čilnica poceni manufakturnega Maga, ki se daje revnim ljudem poceni in na obroke. Kdor pomisli, kakšna dobrota je ta oblačilna akcija za reveže v teh časih, bo tudi znal oceniti klerikaln; trditev, ki je sestavljena tako, kakor pač samo oni znajo. Da so šli banatski prašiči v zameno za blago, ne pove, pač pa podvoji njih število in se zlaže povrhu še za nekaj tisoč glav živine itd.
Potem očita, da so gospodarske organizacije dobile visok kredit za. svoje posle, fte pove pa, da so zanj prosile vse, tudi klerikalne, in da je Gospodarska zveza dobila več ko vsi drugi sku-
i i
paj
Očita nadalje, da gresta dva vagona premoga v zameno za kvas, ki se doma ne izdeluje, tega pa ne pove in noče povedati, kako bi se brez kvasa pekel kruh pri nas! Če je pa kvasa vkljub temu premalo — kdo bi bil kriv? Seveda samo JDS!
Neka tvrdka je prosila, da bi smela izvoziti tri vagone mesa za tri vagone kamnitih spomenikov. Prošnja je bila sevda odklonjena, — toda »Slovenec" pravi, da je meso šlo za spomenike, čeprav ve, da to ni res.
Potem pravi, da izvaža neki trgovec volno, — ne pove pa, da prihaja blago, izdelano iz te volne, k nam, in da je za to položena tudi primerna kavcija!
»Slovenska literatura", pravijo, je dobila tri vagone masti. Res se je nekemu ponesrečenemu literatu hotelo po pravici pomagati, da si na ta način pomaga, vendar ni nazadnje bilo nič iz tega, — dotično prošnjo so pa klerikalci ravno tako podpirali, kakor vse druge stranke.
Potem se še hitro /.lažejo, da je neka (nam neznana) firma Sever & Gabršček izvozila v Avstrijo za slabo valuto 100 vagonov koruze. 2iv krst ne ve za to reč, — samo klerikalci. Poživljamo jih, da povedo, kje, kako in kdaj je to bilo, in ravno tako naj povedo, če morejo, kje in kdaj je »Sokol" v Splitu dobil dva vagona masti?
Najlepša pa je ta, da se končno zlaže še o našem ministru dr. Krame r ju. — V Beočinu pri Novem sadu stoji sekvestrirana fabrika za cement, in srbski radikalci, zavezniki klerikalcev, so pokupili del akcij. Ves Beograd je bil razburjen, ker so hoteli na ta način izvzeti tovarno- iz sekvestra. Trgovinski minister je pa stvar razveljavil, — in sedaj so klerikalci zadevo obrnili, in pravijo, da so člani, JDS. hoteli kupiti in se okoristiti. K sreči je ravno naš minister preprečil to lumparijo. Toda klerikalci so kakor tat, ki je okradel, pa na begu sani najbolj na glas upije: »Primite tatu!" S kopališčem Lipik je 1 ravnotakšna. V madjarskih rokah je in pod se-kvestrom, in neki zidovi <>o ga hoteli kupiti. Ker pa se za stvar zanima ministrstvo za narodno zdravje, je trgovinski minister dr. Kramer razveljavil kupčijo in Lipik je še vedno pod se-kvestrom.
Toda to klerikalce ne moti. Oni lažejo za to, ker ne morejo z resnico dobiti nobenega pri-! staša več. Njihov članek je pa napisal človek, ki ima z znanim slovenskim verižnikom najožje I stike in ki ve, kako je treba stvar napraviti, da j gre v redu, pa zato misli, da so vsi ljudje nje-| gove sorte. K sreči pa je svetovni potres tudi ; njihove stolčke pomajal in spomlad jih bo od-: pihnila. Ljudska sodba prihaja počasi, pa gotovo !
Namesto štrajka — delo.
V drugem letu samostojne države živimo. Je nam vsem, se mi zdi, da se še nismo prav zbudili. Samo zamrmrali smo, ko nas je poklical veliki glas zgodovine, potem pa smo se obrnili na drugo stran in sedaj spimo dalje. Koliko upov in želja smo posvetili svoji svobodni državi! Hrepenel je otrok po njej, dekletu je žarelo lice, ko je hitelo s polo pobirat podpise zanjo, starček je začutil živahnost v udih, bolnik ni čutil bolečin ob misli, da zgodovina ustvarja po božji in človeški postavi svobodno jugoslovansko državo. In ko se je zarja samostojnosti veličastno dvignila izza gora, smo začutili silo v prsih in zdelo se je, da bo vse hitelo na njive narodove kopat, orat in sejat. Saj smo dobili svoj dom in vsak žulj in vsaka kaplja znoja mora biti posvečena dobrobitu hiše očetove.
Toda v uri veselja so se oglasili stari grehi,
ki rišejo iiurišejo grde, gnusne posledice. Zdrav-, niki pravijo, da nezrelo sadje otrokom ni dobro. Ali Jugoslavija še ni zgodovinska potreba in nujnost in ali smo mi še otroci, nezreli in nesposobni zanjo? Namesto ljubezni in dela in medsebojne pomoči, povsod sovraštvo in hujskanje, povsod pohlep po bogastvu.
Prav je morda imel oni, ki je ves otožen rekel: Rad bi videl, da bi ostala Jugoslavija vedno samo hrepenenje in up, ves z zarjo in solncem obdan. Resnica je prebridka. Lepe so samo sanje.
Veliko je črvov, ki grizejo v državno mlado telo. Veliko teh črvov je bilo spočetih in rojenih že pred vojsko, veliko med vojsko, to-ej tuj plod, veliko pa smo jih zaplodili, rodili in velike vzgojili sami — po vojski že. Ali je resnična ona trditev o našem slovanskem značaju, da znamo ljubiti svobodo nad vse, da žrtvujemo vse za njo in za njen obstanek? O starih Slovanih se to uči in trdi.
Gospodarsko so razbite in razdejane vse države, ene več, druge manj. Vse, države zmagovalcev in premaganih. In ko se je vojska sesula na kup, bi človek mislil, da se bo vse kar trlo k delu, da odstrani smrdeči kup razvalin in da takoj začne z novo stavbo. Kaj še! V vojski je tisoče in milijone prej pridnih rok in zadovoljnih, teles gnilo v lenobi. Ko so padle verige, so se množice spomnile na visoke besede obljub, govorjene po shodih in na zborovanjih, gojene v društvih in
organizacijah. Na kipeče in razburjajoče obljube so se spomnili vsi — v Rusiji so videli vstajati te obljube v dejanja — in čez noč so hoteli imeti človeško družbo na drugem vozu. Kakor, da bi vsi ljudje mogli naenkrat skočili na ta voz! In ker to ne gre, ker množice zatiranih niso bile vzgojene in pripravljene umstveno in srčno, da bi zjutraj vstali kot gospodje, potem ko so zvečer legli še kot sužnji — zato se zdi, da jih je zagrabila še večja nepotrpežljivost in nezadovoljnost. Množice postajajo nezveste svojim voditeljem, ker jim ti ne morejo dati, kar so jim dolga leta obljubovali, stranke se trgajo in razpadajo, ker vera v možnost njih programov gineva. Dinamit nezadovoljnosti, ki je bil dolgo vsipan od voditeljev v srca množic, grozi uničiti vse. Nevarno grozi izdelo-vateljem dinamita samim. Množice, vprežene v voz, so preveč hitro in nepričakovano ruknile, ko vozniki niso pričakovali in ušle so jim vajeti iz rok. Množica divja neekročena naprej, zi njo pa lete vsi zbegani njeni voditelji. V tein nerodno sramotnem položaju obljubljajo na levo iti desno, ukrepajo čudne stvari in nič jih ni sram, če postanejo nezvesti svojim lastnim besedam in prepričanju, češ: samo bog in norci se n^ spreminjajo.
V tej babilonski zmedi je težko sezidati stolp. Ta ko se zgodi, da množico nagovore z velikim in s še bolj razburljivim in razdražljivim glasom sredi divjega nezadovoljstva in hlepenja po uresničenju velikih sanj ljuaje brez realnega pogleda v svet, brez pojmovanja gospodarskih potreb, brez znanja sociologičnih zakonov razvoja, brez poznanja ljudskega mišljenja, brez ustalenih pojmov o podružabljenju produktivnih sredstev, o komunizmu, o državi, o važnosti in pomenu prole-tarijata za državo. Njih delo ima samo namen, podžigati ljudske strasti do neskončnosti; kaj bo potem, jih ne briga. Dražiti množice, to je namen namena. In delo se jim posreči, ker kaj je lažjega, kakor stopiti na hrib, pod katerim je zbrana lačna in raztrgana množica in jim zaupiti: vrzite kladivo cd sebe, ne pogovarjajte se z vašimi zatiralci, razbijte sedanjo družbo in raz ta hrib se poce-dita samo mleko in med naravnost v vaše roke! Nihče ne misli, če ima oni tam gori na hribu prav in če je to kar tako mogoče. Po možganih množice se razlije v tem trenotku samo mleko in med in
vse njih misli so samo mleko in med. In pesti stiskajo in kriče: in to kar takoj!
Pri takem razpoloženju množic ni čuda, da v kamen, komaj položen na stavbo, že zopet odpade. Da gospodarski voz ne more v pravi tir, ki pelje preko razumnih in za državo in celoto koristnih reform v hišo druge, nove popolnejše človeške družbe. Pri takem razpoloženju je umljivo, da vsakdo vidi v stavkah edino in nezmotljivo sredstvo k izboljšanju. Zdi se že skoro, da so stavke že tako moderne, da so si postale same sebi namen. Kajti zadnjič je nekdo boječe izrazil nazor, da bi se morala v korist države in človeške družbe nasprotja med delavcem in delodajalcem poravnati pred nepristranskim sodiščem, in nekdo ga je takoj klofnil, češ, da so stavke potrebne in edino orožje delavca. Kajpada, potem bi precej bojevi-tosti izginilo in vsa stvar ima vendar samo namen boja. Boj zaradi boja. Bojna politika je več vredna za vsako stranko, kakor pa tiho delujoče, resno in nepristransko razsodišče. Ko sem tisto klofuto slišal, sem bil vesel, da ni pri nas češkega soc,-demokratskega ministra dr. L. Wintra. Ta mož je namreč ob priliki razprav o ustvarjanju posebne komisije za uravnavo delovnih razmer v kovinarski industriji prav pošteno nastopil proti stavkam, katerim je večkrat vseeno, četudi ogrožajo državni obstoj. Zahteval je, da se spori rešujejo pred posebnim sodiščem. Bolje je tako za obe stranki, kakor pa da posegajo k pravu pesti. Seveda, zato je treba volje in hotenja. Tudi za vse one brezštevilne naivneže po svetu sem bil vesel, da jih ni tu, ki se uspešno trudijo, najti pota in sredstva, da se stavke zakonitim potom omeje. Posebno dandanes, pravijo, je to potrebno, ko vsaka najmanjša stavka — oh, in teh je toliko! — posega globoko v gospodarsko državno življenje in nikdar ne obdrži samo lokalnega pomena. Ako imajo stavke samo namen, izboljšati delavcu njegov gmotni položaj, potem morajo in bodo našle države pri dobri volji za stavke druga — zdra-vejša sredstva. Najprvo pa je treba volj e! Kjer pa niti volje ni, je dokaz, da stavke nimajo glavno in samo namena dati delavcu sprejemljive delovne pogoje — ampak, da imajo glavno političen namen. Kdor pa hoče dandanes stavkam dati ta pomen, je največji zločinec na trpečem človeku. Ljudski inštinkt prav dobro ve, zakaj s to siavko simpatizira, z drugo pa ne!
Več dela, več hotenja in volje, da pridemo iz gnojnice! Več realnega mišljenja, več državno-tvornih misli in zvestobe tihemu prepričanju v urah objektivnosti. Potem ne bo očitkov, da naj več delamo in manj beračimo. Dajmo množicam namesto hujskanja umstveno usposobljenost. Hvaležnost bo ob uri streznenja večja.
0 odprodaji živine.
Na Štajerskem, kakor tudi v Prekmurju štev vilo konj med vojno ni občutno nazadovalo. K temu je prišlo še pri preobratu piecejšnje število demobilizacijskih konj. Ker je v teh okoliših tudi konjereja zelo dobro razvita, imamo torej nadnormalno število konj, katerih se sedaj lahko precejšnje število odda. Zlasti lanjskih irebet je še veliko število naprodaj.
So to konji povečini mrziokrvnih, pa tudi toplokrvnih pasem, kateri so se pred preobratom prodajali v pokrajine, ki tvorijo sedaj Nemško-avstrijsko in Madžarsko državo.
Tja sedaj legalne prodaje, torej sploh legalnega normalnega odtoka konjerojske produkcije ni.
To nadnormalno število konj je sedaj postalo že za marsikaterega konjerejca neprijetno. So to mali posestniki, ki se pečajo tudi s konjerejo. Posestvo mu da le krme za dve kobili. Te jc plemenil in vsakoletni žrebeti, ko sta bili pol leta stari, v jeseni prodal. Lansko 'eto mu proelaja ni bila mogoča, sedaj ima kobile zopet breje. Če bo imel srečo, ima v nekaj tednih zopet dvoje žrebet, ki zanj i nima več prostora v hlevu. Za vse mu primanjkuje klaje, ki jo zelo težko dobi. Če jo dobi, jo pa mora tako drago plačati, da se mu reja živali sploh ne izplača. Vpoštevati je tudi treba, cia marsikateri, katerega glavni vir dohodkov je komieieja, nima potrebnih sredstev za svoje gospodarstvo, ker ne more ničesar odprodati. Pcvsledica tega je, da se mora marsikdo zateči k tihotapcem.
Po informacijah, ki jih imamo iz Prekmurja, imajo tam tudi že g-ovedi nadnormalno število. Pa tudi po štajerskih občinah, kjer so se ljudje med vojno dobro znali braniti pioti rekviziciji, imajo normalno število govedi, kakor to potrjuje zadnje oficijelno štetje.
Tudi za to ni legalnega odtoka, izvzemši kar |xrtrebuje lokalni konzum. Nujna potreba je torej, da se vlada s tem vprašanjem začne takoj in resno baviti in omogoči imenovani produkciji na kar najpreprostejši način legalno odprodajo.
Pri konjih bi bilo najjenostavneje, da se dovoli odprodaja za jugoslovansko valuto brez posredovanja centralne uprave, ter kvečjemu s prav malo izvozno carino.
Govedo ni pitano, je torej lahke vrste; vmes ie veliko enoletnih plemenskih. V Prekmurju pa St> dobi tudi težkih. Cena bi bila od 7 do 12 kron. Za to živino bi trebalo poskrbeti, da jo kupuje tukaj vlada za obnovo Srbije. Ce pa to ni mogoče, treba bo istotako misliti na izvoz.
Seveda naj se tukaj vpošteva duša ljudstva, ki je pri prodaji trdo. Ne da t;.koj in za Vsako ceno, ampak dela, kakor da mu ni nič za prodajo.
Spomladi se bo tudi v teh prkrajinah, zlasti v ptujskem in ljutomerskem okrajnem glavarstvu lahko oddalo veliko plemenskih prašičkov, tudi zato bo treba dobiti legalnega odtoka.
Ce se bo to i'zvršilo, bo dobil kmet zopet večje veselje do živinoreje in mnogo več zadot-voljnosti bo med kmetovalci.
Dvomljivo je, ali bi bilo umestno z zaprtjem ■ mej izkušati doseči znižanje cen. Dmašnje svetovne cene so veliko višje kot naše. Vrhutega pa tudi cene vseh potrebščin za kmeta ne pri--puščajo, da bi se cene njegovih pridelkov naglo znižale.
Dopisi.
Iz Rake nam poročajo prav čudne reči o na- j vadah tamošnjega župnika, ki med drugim tudi svoja oba kaplana pretepa, če mu ni kaj prav. j Pa zvonove bi rad kupil kar za 60.000 kron in
se še čudi, da ljudje nimajo volje prispevati za to, izogiba se pa javnega pogovora s farani, ker se boji, da bi mu ugovarjali in zato govori samo v cerkvi, dobro vedoč, da mu v cerkvi nihče ne bo ugovarjal. In s prižnice potem sramoti one, ki mu nasprotujejo! V cerkvi pretepa otroke. Desetletna Karolina Povšin se je nahajala v cerkvi med odraščenimi ženskami, župnik se je zakadil vanjo, pograbil za roko in pahnil dvakrat naprej po cerkvi, rekoč ji: kaj stojiš tukaj med temi krofastimi babami ? Dekle ima poškodbe od suvanja ua rebrih in nogah. — Pri občinskih volitvah bomo tema surovežu že posvetili!
Iz Mokronoga. V nedeljo dne 18. januarja 1.1. ^o sklicali klerikalci v Mokronog shod „Kmečke zveze", ki pa ni za klerikalce potekel nič kaj slavno. Za predsednika shoda je bil izvoljen neki železniški delavec, ki je bil prej socialni demokrat. Kot govornik je nastopil znani župnik Bajec iz Št. Janža na Dolenjskem. S svojim govorom ni napravil baš'mnogo utiša; tudi so ga zborovalci večkrat z medklici prekinili, kar gospodu župniku ni bilo nič kaj po volji. Kot protigovornik je prišel do besede župan iz Št. Janža, Ivan Majcen. Njegova izvajanja so ljudje sprejemali z odobravanjem. Župnik Bajec mu je hotel odgovoriti, ljudje ga na niso hoteli poslušati. ampak so odšli in rekli, Bajca smo itak že slišali, kaj pametnega nam ne bo povedal več.
Iz Oplotnice nam poročajo: Kompromis s socialnimi demokrati se je popolnoma razbil, ker kmetje niso bili s kompromisom zadovoljni. Nastopile bodo torej pri volitvah tri stranke in pokazalo se bo, kak'o močne so posamezne stranke. Boj bo vroč, ker imajo klerikalci zadrugo in obetajo moko in drugo blago, celo gospod kaplan se rad pri cerkvi na stol poslavi in razkazuje evoje blas;o ljudem, ki se mu smejejo. Socialni demokrati lovijo ljudi za konzumno društvo in obetajo, da bo blago pri njih na pol zastonj, samo da vsak član plača 61 kron. Samo jugoslovanska demokratična stranka postopa pravično proti vsem slojem, proti delavcu in kmetu. — Dne 19. t. m. so se tukaj šole zaprle, ker so se pojavile črne koze; en otrok je umrl, dva sta na smrt bolna.
Iz Škofje Loke. Možem, ki so sedeli dolgih osem let v našem občinskem odboru, gotovo ni bil niko'i blagor našega mesta na srcu. Prišli so pač v odbor z največjo lahkoto, ker se takrat, to je leta 1912. iz gotovih vzrekov nismo hoteli udeleži*i volitev, in vemo tudi, po čigavi zaslugi so bili izvoljeni. Značilno je. da so si v času njihrve~a „delovanja" izbirali in tudi izvolili kar š4iri župane, ki so v prvi vrsti skrbeli le zase. Prišla ie vojska vmes in te tudi niso znali možje izrab H v nrid naši občir.i, kakor so si jo izrabili za Instne koristi. Vojski pa se naj le zahvalijo, da so tqko dolgo sedeli na rolovžkih stolčkih, kai'i '.r. -pri prvi volitvi bi jih bdi naši zavedni voliH no medli z rotovža, kjer. so doslej gospodari!' ">ko, kakor neke vrste živali z mehom.
da so sedaj že dogospodarili! Naša občin*-1 uprava je v tako skrajno zanemarjenem r tt, k'i dovolj jasno izpričuje, kako zamike- i nezmožne može so klerikalni volilci 'n1<'i v občinski odbor. A, o tem bomo
mc-r-
imv'"	r -i'ike govoriti. Za danes naj rečemo sa^-	" ofjeločani! Ako hočete, da naša občine	-le v še večje dolgove in da bo naj-slaV	• - v'in na občina v Sloveniji, potem kar izvol	orihodnjih občinskih volitvah ravno tak ■	odbornike, kakršne vam jih je vsilil leta j	ož, ki se ga večina izmed vas spominja -	xnjem v srcu!
Kmetijstvo, trgovina in industrija.
g. Nova tvornica. V Šoštanju namerava „Ljubljanska kreditna banka'" kupiti od tvrdke Agraria in Nickerl tvorniška poslopja in inventar ter ustanoviti delniško družbo z imenom „Kemična tovarna v Šoštanju". Tako prehajajo polagoma tuja podjetja na našem ozemlju v naše roke.
g. Trboveljska premogokopna družba, ki ima
sedež na Dunaju, je sklenila ulačati na delnico dividendo 12 K. Soglasno je bil sprejet predlog upravnega sveta, da s" sedež družbe premesti v Ljubljano.- Na iem občnem zboru se je sklenilo prodati premogokope v Istri laški družbi z delniško glavnico 15 milijonov lir. Družba se bo zvala „Arsa, societa anonima Carbonifera". Pri novi družbi ostane udeležena Trboveljska s 40 %. Kupnina znaša 6 milijonov lir v delnicah, 7 milijonov lir v gotovini. Tri milijone je Trboveljska že prejela, ostanek ji dado na razpolago v Franciji za plačevanje kuponov, obresti in obligacij. Obligacije obdrže hipotekarno garancijo.
g. Železniške delavnice. Železniški materijal je v vojni silno trpel, popravljati se ga pa ni moglo, ker ni bilo delavcev in to je tudi eden od onih številnih vzrokov, da je tako težko spraviti železniški promet v red. Ker v Jugoslaviji ni dovolj železniških delavnic, kjer bi se vršila potrebna popravila, je naša vlada nabavila v Avstriji sedem popolnih železniških delavnic, ki bodo v najkrajšem časq prenesene na naše ozemlje in urejene. V teh delavnicah bo zaposleno veliko število kovinskih delavcev.
g. Premog v Dalmaciji. Splošno pomanjkanje premoga in prometne potežkoče so prisilile Dalmacijo, da začne z najintenzivnejšim delom v isvdjih premogokopih. Otvorien je rudnik v Sinju in rudnik nad Sinjem in Vrško. Največ premoga — po deset vagonov na dan — se dobi sedaj v vasi Ruda. Da se more premog iz rudnikov tudi odvažati, so zgradili 17 kilometrov dolgo ozkotirno železnico.
g. Tovarna za steklo v Jugoslaviji. V bližini Zaječarja ob bolgarski meji so se združili domači premožnejši ljudje in nameravajo ustanoviti veliko, moderno tvornico stekla. Počasi se že tudi pri nas razvije podjetnost, in prišel bo j čas, ko ne bomo tako odvisni od inozemstva, kot smo glede industrijskih izdelkov danes.
g. Nova tvornica kož. Sarajevski čevljarji so sklenili, da ustanovijo sami za sebe tvornico kož, da jima ne bo vedno primanjkovalo usnja. Posnemanja vredna je ta podjetnost sarajevskih čevljarjev.
g. Valutna reforma na Poljskem provzroča državi ne male težave. Poteg rubljev in mark imajo še poljske marke, ki so jih uvedli Nemci ob času okupacije, in pa krone. Krona je novec 10 milijonov prebivalstva in se množina kron ocenja na 8 do 10 milijard. Kljub tej množini je v prometu težava, ker jih ljudje zadržujejo. Minister. Grabski je odredil, da velja 100 kron enako 70 poljskim markam. Kdor ima nad 10.000 kron, jih mora oddati. Temu ukazu se prebivalstvo ni uklonilo, ker vse trdi, da je kupovalna sila krone enaka novemu novcu poljski marki. Finančni minister Grabski velja za sovražnika krone. Banke, ki so hotele dati predniku njego-| vemu Bilinskemu posojilo v kronskih obligaci-i jah, so ponudbo umaknde. Vlada je pa nato nedavno predložila parlamentu \alutno reformo in ' sicer v obliki nujnega predloga. Po tej predlogi bi bila poljska marka na Poljskem edino postavno plačinlo sredstvo. V kronskih okrajih je plačevati v kronah ali poljskih markah v razmerju
100 K =70 M. Prestopki se kaznujejo z zaporom. Sklepi in pogodbe z drug;m tečajem ne veljajo. Dvomljivo je, ali vlada prodere. Kakor se vidi, imajo povsod križe in težave z denarjem in to bo še dolgo trajalo.
Politične vesti.
p. Demokratska stranka. Dosedaj smo imeli več demokratskih strank, v Sloveniji, Srbiji, na Hrvatskem, v Bosni in Dalmaciji itd. V Beogradu se ravno sedaj snuje velika, iz vseh pokrajinskih strank obstoječa jednotjna jugosldt-vanska demokratska stranka, ki postane s tem močnejša, kakor vse druge stranke skupaj. Srbski in dalmatinski kmetje, velik del hrvatskih kmetov ter vsi meščanski razumniki in mnogo delavcev jej pripada. Posebno zanimanje vlad za novo jednotno in veliko demokratsko stranko še na Hrvatskem, ki se vzbuja k novemu političnemu življenju. V prihodnjih letih je demokratska stranka poklicana, da napravi v državi red in nas reši večnih zmed, ki jih delajo razni klerikalci, komunisti^ Madžari!, Lahi in drugi rovarji.
p. O verskem poduku v šolah zopet pripoveduje ..Slovenec". Mi smo že zadnjič poročali, za kaj gre. Verski poduk v šolah ostane kakor dosedaj. „Slovenec" je pa povedal, kaj klerikalce tako' boli: Bojijo se, da bi nevredni duhovniki zleteli iz šolske uprave, ker bodo odslej obči-narji izvolili občinski svet po splošni in jednaki volilni pravici, in občinski svet bo potem izvolil krajevni šolski svet. Kdor dela zgago in hudobijo, seveda ne bo izvoljen od ljudstva, in tega se klerikalci bojijo, zato vpijejo, da mora duhovnik brez volitev biti že v naprej imenovan v krajni šolski svet. Seveda ne pozabijo pristaviti, da je zato vera v nevarnosti. Toda naši ob-činarji vedo, da ne gre za vero, ampak za denar, za občinsko gospodarstvo, in da ne sme biti za to nikdo imenovan, marveč le izvoljen od ljudstva, ki bo izvolilo le one, katerim zaupa. Tega se pa klerikalci tako strašansko bojijo!
p. Nova stranka. Ostanki Nemštva na našem ozemlju mislijo, da je še prezgodaj, da bi zginili iz našega državnega življenja in so se začeli zbirati okoli celjskega lista ..Cillier Zeitung", ki se je včasih (pod Avstrijo) imenoval „Deutsche Wacht" (Nemška straža). Ta list izhaja sedaj enkrat na teden, namerava pa izhajati po dvakrat na teden in že prorokuje ustanovitev nove stranke, ki se bo imenovala gospodarska stranka, ker pod nemškim imenom Nemci vseeno ne marajo nastopiti politično, obenem pa upajo, da tako privabijo tudi kakega Slovenca za svojo stranko. Menda bodo Nemci kmalu sprevideli, da jim je pri nas enkrat za vselej odzvonilo jn da so svojo stranko zastonj ustanavljali. Sami za sebe so tako slabi, da se bodo s svojo stranko gotovo osmešili, na Slovence naj pa nikar ne računajo, ker oni časi so minuli, ko so Slovenci s svojim številom dajali moč nemškim in nemškutarskim strankam na Slovenskem. Danes so razmere! drugačne in samo celjski domišljavi Nemci tega nočejo sprevideti. Pa bodo sprevideli tudi oni — prav kmalu!
Novosti.
n. Kako potuje predsednik deželne vlade? Ko
se je prestolonaslednik vračal iz Pariza skozi Ljubljano, je izrazil željo, da bi ga predsednik deželne vlade, g. dr. Žerjav, spremil do Zagreba Ko se je dr. Žerjav vračal v Ljubljano, se je službeno ustavil v Brežicah, potem pa nobenega osebnega vlaka ni bilo, da bi se peljal v Ljubljano. Ker je pa ravno odhaial nek: tovorni vlak, se je dr. Žerjav brez pomisleka vsedel v tovorni vlak in se tako pripeljal v Ljubljano. V avstrijskih časih bi bilo kaj takega nemegoče in prepričani smo, da se tudi dr. Brejc ne bi vozil s tOK vornim vlakom, temveč bi si naročil posebni vlak ali pa vsaj avtomobil. Dr. Žerjav je pa pač demokrat ne samo v besedah, temveč tudi v dejanju. Časa nima preveč, da bi lahko čakal v Brežicah na vlak, v katerem bi se lahko udobno vozil in je šel lepo v Ljubljano s tovornim vlakom, da ie prišel čim prej v Ljubljano in se •josvetiti delu.
n. Proti verižnikom in tihotapcem. Ljubljanska centrala urada proti verižnikom, tihotapcem in navijalcem cen je izgnala iz Ljubljane šest znanih verižnikov in tihotapcev. Seveda je take zalege še vedno veliko ostalo, ampak počasi bodo že zginili tudi drugi, ker bodo ali izgnani,
ali se pa popri mejo poštenega dela, ko spre vidi j o, da se jim gleda na prste.
rt. Idrijske čipke. V izložbenem oknu ,.Urada /a pospeševanje obrti na Dunajski cesti št. 22 so razstavljeni čipkarski izdelki učenk' čipkarskih šol v Žireh, Železnikih, Horjulu in na Trati pri Gorenji vasi. Cenjeno občinstvo se opozarja na solidno delo, ki je iz pristnega lanenega sukanca. Čipke se bodo prodajale od 9. do 12. ure dopoldne. Izkupiček je namenjen za podpore učenk in nabavo sukanca, ki se bo brezplačno razdelil med učenke čipkarskih šol.
n. Smrt vzornega Jugoslovana. V Zagrebu je umrl za trebušnim legarjem g. Maks Hrovat, star komaj 23 let. Pokojnik' je bil sin koroškega učitelja. Bil je eden izmed prvih, ki je pohitel |na branik domovine in se pod junakom Mal-gajem boril za svobodo Korotana. Ko je odložil orožje in se je ustanovil guštanjski Sokol, bil je zopet med prvimi, ki je vstopil v njegove vrste. Mirna žemljica iti blag spomin vzornemu Jugoslovanu!
n. Tuja industrija v Dalmaciji. V Dalmaciji ko dani vsi pogoji za razvoj industrije, posebno za industrijo cementa, karbida in aluminija. Ali žalibog, velik del te industrije se še nahaia v rokah tujcev, n.pr. izkoriščanje vodne sile na Gobo-vici, kjer je električna centrala, ki proizvaja
Kupim za drevesnico
sadne divjaka (jaboline ali tiruSeve).
Kdor jih ima naprodaj, naj mi to 8 ceno vred nazn>mi na aaslov	Simon Potočnik, posestnik, Čermožiše,
p. Ž''talo pri Rogatcu (Štajersko).
električne energije za 75.000 konjskih sil. Večina delnic družbe ..Sufid" se nahaja v nemških, madžarskih im italijanskih rokah in uprava je še sedaj v rokah tujcev, ki postopajo z našim ljudstvom kot v avstrijskih časih. Te tujce bo treba naučiti spoštovati našo državo in naše ljudstvo, v prvi vrsti bo pa treba gledati na to, da novo industrijo ustvarjamo sami in da storimo vse, da tudi dosedanja industrija pride v naše roke.
n. Ruska carska krona. Javljajo, da se je našla v Krakovu v stanovanju nekega drja. Schvvarza ruska carska krona, ki so jo baje tja zanesli bolj-ševiki. Morda je to res, ali >, to krono se na Ru-
skem najbrže nihče več ne bo kronal, ker je zelo. neverjetno, da bi Rusija postala še kdaj carstvo.
n. Mir z Nemčijo. Zavezniki bodo smatrali mir z Nemčijo še-le takrat za osiguran in trajen, kadar bodo provzročiteiji vojne postali neškod-ljvi. Zato bo antanta vztrajala pri svoji zahtevi, da se ji morajo izročiti vsi krivci vojne, katerih-izročitev je zahtevala.
n. Koledar ,»Družbe sv. Cirila in Metoda" ra leto 1920. je ravnokar izšel. Cena mu je 8 kron. Družbina pisarna ga je začela takoj razpošiljati na vsakoletne odjemalce. Kdor bi pa koledarja-ne dobil, naj ga naroči pri „Družbi sv. Cirila tir Metoda" v Ljubljani.
Tiskovna zadruga v Liubllani
priporoča sledečo knjige In čaaoplse;
Dostojevski j: Besi. Roman v dveh knjigah. Broš. 30 K,
vez. 40 K, poštnina 1-40 K. Goncourt Dekle Eliza.Roman. Broš. 8'50K,vez. ilK, pošt. 70 v
Jos. Jurčič, Zbrani spisi. I. zv. Uredil dr. Prijatelj.
Broš. In K, poštnina 1 20 K. Stritarjeva Antologija. Uredil dr. Prijatelj. Broš. 16 K,
vez. 20 K, poŠt. 1-20 K. C v e t k o G o 1 a r: Rožni grm. Broš 6 K, voz. 9 K, pošt. 70 v. Fran Milčinski: Tolovaj Mataj. Pravljice. Vez 10K, poŠt. 1 K.
A. Sič: 0 slov. narodnih nošah. K 3 50, pošt. 60 v. A. Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
I. del K 12, pn*t 80 v. Dr Al. Zalokar; 0 ljudskem zdravja. Bro5 4 K, p70v. Dr. B Der6: Dojenček, njega ne-ovanje in prehrana.
Broš. 4 K, pošt. 70 v. Dr. J. Demšar: Spolne bolezni. Broš. 6 K, pošt. 70 v. Ljubljanski Zvon. Izhaja vsak mesec in prinaša povesti, y|£?iin ppsmi in razne članke. Celoletna naročnina znaša 70 K.	.
Knjige In ljub. Zvon se naročalo prillskovnl zadrugi v Ljubljani,Sodna ulica 6.
Primešaj JUSTIN" farni.
Če živina krmo lažje in do zadnjega prebavi in popolnoma izkoristi, da se ns konca nid ne izgubi, če se dvigne slast do žretja, poten«-se pospešuje rodilnost, vsled tega težka živina, mast, meso, jajca, mleko. To so doseže, aka primešamo krmi enkrat na teden pest praška Mastin. Ob pomanjkanja krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa primeša dvakrat na teden. Prašek Mast it j« dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu,, v Parizu, v Rimu in ua Dunaju. Tisoči gospo-darjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Masti* ■ zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola. (ilasom oblastvenega dovoljenja sme Masti« prodajati vsak trgovec in koasumna društv*. Ako se pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem naj se naroči po poštni dopisnici v i zde* lovalnici Mastina, to jo
lekarnar Trnk6czy t Ljubljani
6 zavojev (paketov) Mastina za 20-60 K poštnin« prosto na dom. Od tam se pošlje Mastin s prr« pošto na vse kraje sveta.
Delniška glavnica!
K 30,000 000
Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana
w .	—	y . _ .	—.	•	i	mm «1	■■ _ XI____!t A__as:. O.lll C«. 3	čitlANll
Rezerve: okrog
K 10,000.000
Centrala: Trst. Podružnice: Beofli^d, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovifi, Opatija, Split, Sarajevo, Šibenik, Zader, Ekspozitura Kranj.
—	Borzna naročila in jih izvršuje naj-
Sprejemai Vloge na knjižice. - Vloge na tekoči in žiro-raeua proti najugodnejšemu obrekovanju. — Bentni davek plača banka iz svojega.
Kupuje In prodaja:
papirje itd.
Devize, valute, vrednostne
Eskontlra: Menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa ta- in inozemska mesta.
Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago, leže«e v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema:
kulantueje.
Brzojavni naslov: Jadranska.
Telefon it. 257.

LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI.
Poziv k subskripciji novih delnic.
Vsled sklepov občnih zborov delničarjev Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani z dne 5. maja in 21. decembra 1919 r to pooblaščen, je sklenil upravni svet na temelju odobrenja Poverjeništva za notianje zadeve deželne vlade za Slovenijo t Ljubljani od 27. oktobra 1919, St. 9068, v svoji seji dne 21. decembra 1919 provesti zvišanje delniške glavnice
od SHS K 20,000.000-— na SHS K 30,000.000'—
z Izdajo
25.000 novih delnic po SHS K 400*— nom. v skupnem znesku K 10,000.000"—
pod sledečimi pogoji:
1.	Subskripcija novih delnic se vrši od 15. do 31. januarja 1920	. .
a)	pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celja, Mariboru in Borovljah;
b)	pri Hrvatski trgovinski banki v Zagrebu in njeni podružnici v Osijeku;
c)	pri Živnostenski banki v Pragi in njenih podružnicah v Cehoslovaški in
d)	pri Podružnici ŽivnoRtenske banke na Dunaju v Nemški Avstriji.
2.	Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi vsakih 5 starih 2 novi delnici a K 400-— nom. po f)HS K. <00 — tel auel, ki so plačljive naenkrat pri subskripciji. Odlomki delnic se pri tem ne vpoštevajo.
3 Novim interesentom se ponudi ostanek 5000 delnic a K 400-— nom. kakor tudi morebitni ostanek dosedanjim delničarjem pripadajočih delnic, ki jih isti ne subskribirajo, po SHS K 900-— tel quel, ki so plačljive naenkrat pri subskripciji. 4. Nove delnice so deležne čistega dobička za leto 1920 ter opremljene s kuponom za leto 1920.
5	Pri subskripciji se morajo predložiti subskripcijskemu mestu v zgoraj navedenem roku plašči starih delnic v ■vrbo označbe da je pravica do opcije izvršena, doČim imajo imetniki delnic zadnjih 2 emisij, katerih izdaja vsled tehničnih zaprek ni bila do sedaj mogoča, pravico do opcije v določenem subskripcijskem roku na podlagi tozadevnih pismenih
priglasnic in začasnih potrdil o vplačanih delnicah.	...
6	Od ažijskega kur/nega dobitka nove emisije se dodeli po odbitku stroškov m doklad te emisije bUb K. l.uuu.uuu —
pokojninskemu zakladu banke, ostanek pa pripade ažijskemu rezervnemu zakladu banke.	... .	, x
7. Nove delnice se izroče subskribentom tekom leta 1920 proti izročitvi začasnih potrdil, oziroma obračunov o
aubskribiranih delnicah.	.	, , . .. ,	,
8 Reparticijo delnic, določenih » nove delničarje, si pridržuje upravni svet po končanem subskripcijskem roku.
V Ljubljani, dne 29. decembra 1919.
Upravni svet Ljubljanske kreditne banke.
Odročni urednik: Milan Plut
Izdaja Konsorcij Domovine.
Tiska Delniška tiskarna, d. d. t Ljubljani,