Jani Golob
Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani
KAKO SMO SNEMALI PORTRET ZVONIMIRJA CIGLIÈA
O skladatelju Zvonimirju Ciglièu
Zvonimir Cigliè je bil s svojimi deli kar pogosto na programih Simfonikov
RTV, predvsem po zaslugi najveèjega ambasadorja slovenske glasbe med
dirigenti, Antona Nanuta. Kot èlan tega orkestra sem igral kar nekaj Ciglièevih
del. Tudi po tem, ko mu je bolezen oteila pojavljanje v javnosti, je Zvonimir
Cigliè zelo natanèno sledil glasbenim dogodkom in bil o vsem zelo dobro pouèen.
Bil je tudi zbiralec vinilnih in CD plošè, na VHS pa je snemal glasbene oddaje,
kolikor je bilo paè takrat mogoèe.
Tenorist Jurij Reja mi je kot uredniku uredništva za resno glasbo RTV
Slovenija ob priliki predlagal, da bi za TV posnel ciklus Ciglièevih pesmi
Erotikon. Posnetek smo proti koncu osemdesetih let naredili, reiser pa je v
oddajo vkljuèil tudi posnetek umetniške slike neke matere. Po predvajanju
oddaje, me je Zvonimir Cigliè poklical in elel, da ga z reiserjem obišèeva.
Razloil naj bi nama popolnoma neprimerno izbiro slike v oddaji. Na obisk sem
šel sam. Skladatelj mi je najprej razloil, da je pesmi posvetil svoji takratni eni, ki
je bila lepotica. Pokazal je tudi njeno sliko. Dogovorila sva se, da bomo oddajo
popravili in s primernim pojasnilom ponovno predvajali. Tedaj sem se prviè dalj
èasa pogovarjal z Zvonimirjem Ciglièem in moj obisk je trajal kar nekaj ur.
Kasneje sem spoznal, da je skladatelj svoja spoznanja in glasbene nazore
nesebièno delil predvsem z glasbeniki, ki so mu prisluhnili. Takrat sem prviè
slišal za njegovo jungovsko razlago o ustvarjalnosti nasploh. Ko smo popravljeno
oddajo ponovno predvajali, se je Zvonimir Cigliè po telefonu zahvalil za
izpolnjeno obljubo.
O reiserju Filipu Robarju - Dorinu
Reiser Filip Robar - Dorin je kot zunanji sodelavec RTV Slovenija v
devetdesetih letih zanjo posnel kar nekaj portretnih oddaj o slovenskih
skladateljih. Najprej je leta 1990 za televizijo nastal duhovit portret zanimivega, v
Nemèiji delujoèega skladatelja Janka Jezovška z naslovom Opera mobile. Sledila
je oddaja o Novembrskih pesmih akademika Lojzeta Lebièa, v kateri se je reiser v
svojem filmskemu snovanju vraèal v “novomeško pomlad” in seveda tudi k
Miranu Jarcu, èigar verzi so navdihnili skladatelja. Oddaja nosi naslov
Najpomembnejše se sporoèa v tišini (1993). Ponudbe reiserja Filipa Robarja -
Dorina so bile v primerjavi z nekaterimi drugimi zelo konkretne in vsebinsko
domišljene. S skladateljem Lebièem sta se najprej dogovarjala za snemanje
117
Jani Golob, KAKO SMO SNEMALI PORTRET ZVONIMIRJA CIGLIÈA
oddaje o njegovi orkestralni skladbi Nicina, vendar je osamosvojitvena vojna
namero prepreèila. Po mojem mnenju je reiser Robar v oddaji Najpomembnejše
se sporoèa v tišini skladatelja Lojzeta Lebièa predstavil odlièno. Sledil je portret
Vinka Globokarja, in sicer kot poglobljen vpogled v skladateljevo delo, oddaja pa
nosi naslov Dialog o vodi (1996). Prav uspešnost Dorinovih oddaj je botrovala
temu, da sem mu kot urednik uredništva za resno glasbo leta 1996 ponudil
snemanje portreta Zvonimirja Ciglièa, in sicer s pripombo, da ne bo lahko. In ni
bilo lahko.
Kako smo snemali
Zdravstveno stanje skladatelja je dovoljevalo le snemanje pri njemu doma in
to le ob doloèenih urah. Tako je bila minimalna TV ekipa v bistvu v stanju
pripravljenosti in je èakala na klic gospe Anice Cigliè, skladateljeve soproge.
Skladatelj je imel skrbno pripravljene izjave, tako o svojem ivljenju kot o glasbi.
Primerjava s posnetki njegovih starejših intervjujev (npr. s Kristijanom
Ukmarjem leta 1986) pa je pokazala, da so bile njegove izjave izjemno
premišljene in tudi po nekaj letih med seboj popolnoma identiène (prim. njegov
komentar na CD-ju Zvonimir Cigliè skladatelj, dirigent, pedagog, 1996).
Zvonimir Cigliè je svojo samoto izkoristil tako, da je natanèno opredelil svoje
nazore in jih lahko do vejice natanèno izrazil v izbranem trenutku. Prav tako je
imel urejeno slikovno gradivo in fotografije. Zaradi nekaterih preteklih izkušenj
pa je bil do televizije precej nezaupljiv.
Pa se je zgodilo, da je z akumulatorji v pasu napajana ENG kamera prenehala
delovati, ko je bil portretiranec v najveèjem zanosu. Vsa ekipa je bila obtoena
zarote in postavljena pred vrata. Trajalo je kar nekaj èasa in potrebnih je bilo veè
posredovanj, da so se èustva umirila in se je snemanje lahko nadaljevalo.
Od vsega zaèetka je bilo popolnoma jasno, da bo portret Zvonimirja Ciglièa
lahko le tak, kot si ga predstavlja portretiranec. Kakršenkoli scenarij ne bi imel
nobenega smisla. Tega se je zelo dobro zavedal tudi Filip Robar - Dorin in je
skrbel bolj za kompozicijo slike, svetlobo oz. estetsko plat portreta. Ves posneti
slikovni in tonski material je smiselno in estetsko uporabil pri konèni montai
oddaje, ki je dobila naslov Eros-Thanatos (1996).
Po predvajanju oddaje
Takoj po predvajanju oddaje je poklical skladatelj Milan Stibilj, ki ga je
portret izredno zabaval, saj je bil po njegovih besedah »Zvone tak kot je«.
Strinjala sva se, da drugaèe sploh ne bi bilo mogoèe.
118
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
Zvonimir Cigliè je ob priliki reiserja in mene povabil domov na kosilo, ki ga
je odlièno pripravila soproga Anica. V prijetnem kramljanju je minilo popoldne,
vse pomisleke in nezaupanje je zamenjala radost ob korektno narejeni in tudi
odmevni oddaji, kakor je menil portretiranec.
Kasneje me je še veèkrat poklical na razgovor, in sicer v obdobju, ko je dr.
Franc Krinar pripravljal njegovo biografijo (v letih 2004/05). Tako sem lahko
vzporedno spremljal nastanek knjige, saj je Zvone po tradiciji reproduciral svoje
ivljenje in lastne nazore (le brez kratic imen, kot je v biografiji). Ta prièevanja so
bila izredno dragocena, saj so mi pojasnila mnogo nerazumljenih dogodkov v
slovenski glasbeni zgodovini ter dopolnjevala in tudi potrjevala nekatera
prièevanja Milana Stibilja, ki se je tako kot Cigliè umaknil v samoto.
V èasu, ko sem k Ciglièu zahajal pogosteje, mi je ponudil vso svojo zbirko
CD-jev, ki je obsegala veè kot 700 naslovov. Razlog je bil v nameri, da proda
stanovanje in v slutnji svojega slovesa. Rekel sem mu, da imam velik problem e s
svojimi zgošèenkami in pomanjkanjem prostora zanje. Tako sva se dogovorila, da
bo svojo zbirko poklonil knjinici Akademije za glasbo, mene pa je zadolil, da to
izpeljem.
Danes je v knjinici AG ohranjeno celotno Ciglièevo audio gradivo. Kot
darilo skladatelja, ki je skrbno izbiral najboljše izvedbe velikih umetnin glasbene
dedišèine, je vodeno pod naslovom »Zbirka Zvonimirja Ciglièa«, v kateri so
izbrani vrhunski posnetki resne glasbe, koncerti, simfonije in opere … (cca 1000
CD-jev).
Ko je Zvonim Cigliè z arom govoril o glasbi, je imel na obrazu poseben,
poduhovljen blag izraz in pogled. Takega se elim spominjati in takega se
spominjam.
119
Jani Golob, KAKO SMO SNEMALI PORTRET ZVONIMIRJA CIGLIÈA