Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 105-117 105 Lucija Mulej UDK 398.32:726.95(497.4 Brezje) Etnografska analiza romarskega simbola Marije Pomagaj na Brezjah POVZETEK: V ~lanku je podana etnografska analiza obiskovalcev romarskega sredi{~a Brezje na Slovenskem. Cilj analize je bilo sistemati~no opazovanje razli~nih tipov obiskovalcev in njihovega lingvisti~nega in paralingvisti~nega vedenja (~a{~enja) do osrednjega romarskega simbola, kapelice Marije Pomagaj. Uporabljeni sta bili dve metodi, opazovanje z udele‘bo in nestrukturirani intervjuji s 24 osebami. Glavnina opazovanja je bila izvedena v predbo‘i~nem, bo‘i~nem (23. do 25. december 2002) in novoletnem ~asu (1. in 2. januar 2003), kontrolna dneva pa sta bila 7. in 8. januar 2003. Iz opazovanja ter pogovorov je mo~ izlu{~iti ve~ pravilnosti. Aktualnost Marije Pomagaj je relativno visoka v veh letnih ~asih, vi{ja je poleti, ko se doma~inom pridru‘ijo tuji obiskovalci. Lo~ita se bolj dru‘abni in bolj verski vidik vedenja obiskovalcev do simbolov ~a{~enja, glede stopnje zamaknjenosti, na~ina vstopanja in izstopanja v kapelico, vedenja pred kapelico in medsebojne komunikativnosti ljudi. Glede na ta merila (opazovanje) in glede na opravljene pogovore z ljudmi lahko lo~imo {tiri razli~ne tipe obiskovalcev: mlade pare, starej{e pare, star{e z otroki in posameznike. Iz etnografsko pridobljenih ugotovitev lahko sklepamo, da se poleg tradicionalnih katoli{kih vrednot in motivacij med obiskovalci pojavljajo tudi bolj individualizirane oblike religijskega verovanja in ~a{~enja. KLJU^NE BESEDE: religija, mit, ~a{~enje, Brezje, Marija Pomagaj, etnografija 1. Uvod Opazovanje z udele‘bo, pristop Malinowskega, mi je na terenu pomagal odkriti dolo~ene zanimivosti, ki jih v nadaljevanju predstavljam. Malinowski, znani funkcio- nalist, je v antropologijo uvedel metodo, ki je pomenila prelom v sami zgodovini vede. Gre za premik od “antropologije z verande” do terenskega dela, imenovanega opazovanje z udele‘bo. Le-to je bilo proslavljeno leta 1922 z delom “Argonavti zahodnega Pacifika”. Malinowski se je med prvimi zavedel pomena “native point of view” ter opazovanja neke kulture v jeziku kulture, ki jo opazujemo, ne pa z usedlinami kulture, kateri pripadamo. Temeljnih na~el, ki so vsesplo{no znana, tukaj ne nameravam na{tevati (glej npr. Godina 1998). @elim poudariti, da se v skrajnih kontemplacijah mo`nosti vedenja ne~esa o ne~em, dokon~na spoznavna mo~, zazdi nemogo~a. Zlasti, ~e jo razumemo kot problem doma~inskega zornega kota, kjer imajo pripadniki iste kulture druga~ne ideolo{ke in najve~krat nezavedne matrice. Kako je torej mogo~e neko situacijo dojeti in interpretirati v zadostni meri tak{no, kot se ka`e ve~ini, in s tem priti do objektivnih dejstev? DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM105 Black 106 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 105-117 Lucija Mulej Na to vpra{anje deloma odgovarjam v epilogu pri~ujo~ega ~lanka. Situacijo, ki sem jo izbrala, je slovenska romarska pot - Brezje. Idejo mi je dalo podiplomsko predavanje gostujo~e profesorice Christine Toren (Univerza Brunel, Velika Britanja), ki je v oktobru 2002 na Fakulteti za dru‘bene vede Univerze v Ljubljani vodila seminar Metodologije antropolo{kega raziskovanja, kjer smo ve~ino ~asa posvetili zgoraj opisani tematiki. V nadaljevanju predstavljam korake in zaklju~ke terenskega dela, kjer gre za poskus implikacije osnovne etnografske dr‘e, to je najve~je mere “objektivnosti”, na religijski fenomen. Relevantnost izsledkov pa je mo~ potrditi ali zavre~i glede na ostale podobne raziskave, ki so bile izvedene. (Burawoy 2003) 2. Cerkev Svetega Vida na Brezjah: kratka zgodovina Brezje so prvi~ omenjene ‘e v 11. stoletju. V 15. stoletju je na tem ozemlju stala skromna cerkev Sv. Vida. Leta 1796 je ‘upnik Urban A‘be v Innsbrucku, kjer je {tudiral, vzljubil podobo Marije Pomagaj. Leta 1800 je cerkvi Sv. Vida prizidal kapelico in se odlo~il vanjo postaviti podobo, ki jo je naslikal Leopold Layer. Pomemben mejnik je letnica 1863, ko naj bi se dogajala ~ude‘na ozdravljenja. Opisanih je ve~ primerov ozdravljenih ljudi, z osebnimi podatki in pri~ami (Brezjanski zbornik 2000). Ena od pomembnih pri~ je bil vpliven mo‘ slovenske preteklosti, ljubljanski {kof Anton Bonaventura Jegli~, ki je delo {kofa opravljal v letih 1898-1930. Vest o ~ude‘nih ozdravljenjih se je {irila tudi v sosednje de‘ele. Leta 1876 je Brezje obiskal gra{ki {kof Zwerger, ki je predlagal zidavo nove cerkve. Z delom so pri~eli leta 1889, leta 1900 pa so kon~ali. Nova cerkev je bila posve~ena Sv. Vidu. Prav tako pa so v tem ~asu v samostan poleg cerkve naselili brate fran~i{kane. Potrebno je omeniti, da v Sloveniji obstaja kar 210 bo‘jih poti, od katerih so Brezje najmlaj{e (Petri~ 2000). Prva cerkev, zgrajena na slovenskih tleh, je bila posve~ena Mariji. “Na{i” predniki so jo poimenovali Gospa Sveta (leta 760). Klerikalni pol sloveskih intelektualcev je namre~ mnenja, da je Marija s svojo materinsko navzo~nostjo mo~no vplivala na zgodovino slovenskega naroda. Vsekakor gre na tem mestu vsaj omeniti dvoje {ir{ih histori~nih procesov na tem prostoru: pojavitev kulta v ~asu protireformacije (okoli 1600) ter zve~an pomen Marijinega kulta v habsbur{kem romanticisti~no- absolutisti~nem prostoru in ~asu, ko ta kult ni pomenil zgolj objekta, pa~ pa centralni kraj diskurza 17. stoletja. “Ta kraj Marijine pobo‘nosti implicira atemporalnost (bodisi kot stalnost, bodisi kot ve~nost), ki je vpisana v Marijin kult, v privr‘enost Devici Mariji in v simbolne prakse, povezane s kultom. Za celotno 17. stoletje je metafora “sre~anja zemlje in nebes prek Marije” konstituitivna, celo substancialna” (T. Kramberger 2003). ^e se pomaknemo v manj oddaljen ~as, poseben diskurzivni odnos do Marije izpri~uje tudi poteza ‘e omenjenega Jegli~a, ki je leta 1907 slovesno okronal podobo Marije Pomagaj kot mater in kraljico Slovencev. Leta 1988 je pape‘ Janez Pavel II podelil cerkvi naslov basilica minor. Slovenska {kofovska konferenca pa je 7. septembra 1999 na pobudo bratov fran~i{kanov z Brezij soglasno sprejela sklep o razglasitvi cerkve Marije Pomagaj za narodno sveti{~e Slovenije. Seveda je potrebno to izjavo narodnega sveti{~a relativizirati, saj z vidika dr‘ave ta DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM106 Black Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 105-117 107 Etnografska analiza romarskega simbola Marije Pomagaj na Brezjah naslov ni korekten. ^e bi namre~ dr‘ava sprejela ta (enostranski) jezik in konsekvence, povezane z njim, bi ne bila ve~ dr‘ava, ki je lo~ena od cerkve. Podatki o obsegu romanja na Brezje, na osnovi cerkvenih virov, so slede~i: od leta 1957-1997 je Brezje obiskalo 7,5 miljona romarjev, v zadnjem desetletju omenjenega obdobja pa 2,5 miljona. Povpre~en obisk v zadnjih letih je 300 000 romarjev letno (Brezjanski zbornik 2000). 3. Etnografski pristop, terenska metoda zbiranja podatkov, omejitve Z etnografsko raziskovalno dejavnostjo na Brezjah sem ‘elela ugotoviti pri obisko- valcih, ki so izkazovali ~a{~enje, raznovrstnost dojemanja pomena simbola Marije Pomagaj, ki se je izkazala za osrednjo figura ~a{~enja. Prav tako pa me je zanimala aktualnost slovenskega narodnega sveti{~a v prazni~nih in neprazni~nih dneh. Pri~akovala sem, da bo obisk na razli~ne dni zelo razli~en. Terensko delo je potekalo skupaj 7 dni in sicer v naslednjih dneh: 23., 24., 25. decembra 2002 ter 1. in 2. januarja 2003. Izbrala sem si prazni~ni ~as, ker sem pri~akovala ve~ji obisk in s tem tudi ve~jo specifi~nost oz. karakternost raziskovane situacije. Kot kontrolna dneva pa sem si izbrala 7. in 8. januar, torej neprazni~na dneva v tednu. Metodi za pridobivanje podatkov oziroma informacij, ki sem ju na terenu uporabila, sta dve: opazovanje z udele‘bo, kateremu sem namenila najve~ pozornosti in ~asa, ter nestrukturirani intervjuji z osebami, ki so poprej sedele ali kakorkoli druga~e izkazovale ~a{~enje podobe Marije Pomagaj oz. narodnega sveti{~a. Nestrukturirane intervjuje sem v ~asu opazovanja opravila s 24 ljudmi. Prav tako pa sem kot kontrolno osebo izbrala patra, s katerim sem opravila nestrukturiran intervju. @elela sem zaobjeti razli~ne interpretacije Brezij, zato sem v osebni stik stopila tudi z lastnico lokala, ki je zraven cerkve. Gospa vsak dan opazuje situacijo in se pogovarja z ljudmi, zaradi ~esar sem jo izbrala kot zanimiv vir informacij. Za dodatno mnenje pa sem povpra{ala {e doma~ine, ki se zadr‘ujejo v omenjenem lokalu in va{ki gostilni, ter delavke na stojnicah. Preden sem od{la na Brezje, sem - ali bolje, nisem! - napravila slede~e: na teren sem se odpravila brez vnaprej pripravljenih hipotez; {tevilnih enot literature, ki sem si jo priskrbela, nisem brala. S tem sem ‘elela zagotoviti najmanj{o mero vnaprej{nje pogojenosti terenskih rezultatov s sistemati~nimi premisleki ter vplivanja na samo aktivno fazo raziskave. Ob tem pa moram poudariti, da smo ljudje histori~na in dru‘bena bitja, torej da lastne osebne zgodovine in mentalitetnega okvira, s katerim opazujemo in dojemamo svet, ne moremo zlahka in v celoti prese~i. V mojem primeru upo{tevanje tega dejstva pomeni, da sem bila vzgojena v kr{~anski dru‘ini, torej da imam (vse do sedaj mo‘ne) svete zakramente, kar je (najverjetneje) vplivalo na moj odnos in na sam pristop do verujo~ih v brezjanski cerkvi. Zavestno sem to dejstvo sicer sku{ala v toku terenskega dela in povzemanja ugotovitev v najve~ji meri eliminirati, vendar se zavedam ravni nezavednega delovanja, ki preve~krat zamegli bolj zavestno in s tem bolj distancirano dojemanje stvarnosti. DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM107 Black 108 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 105-117 Lucija Mulej Morda je pomembno {e naslednje. Zadnja leta nisem obiskovala cerkve, prav tako imam svojstven odnos do doktriniranih izro~il kr{~anstva. Osebno mi je bli‘e vzhodnja{ka filozofija, zlasti zen budizem, katerega osnovi religijski namen je druga~en od katoli{kega: posku{ati z meditacijo in podobnimi tehnikami dose~i ~lovekovo vi{je zavedanje, torej minimalno vpletanje lastnih predsodkov in projekcij v druge ljudi in razli~ne kulture. Menim, da sem kot etnografska raziskovalka sku{ala tudi s tega vidika prizadevanje po ~istosti misli ob opazovanju drugih karseda objektivno izpeljati. 4. Predbo‘i~ni (23. in 24. december 2002) in ponovoletni ~as (1. in 2. januar 2003) 4.1. Splo{ni opis Opazovanje ljudi je potekalo ob razli~nih urah dneva: tako popoldne kot dopoldne in ob svetih ma{ah, kjer se vedenje ljudi v kapelici ni razlikovalo od ~asa, ko svete ma{e ni bilo. Kapelica ni fizi~no lo~ena od preostale cerkve, pa~ pa je pomaknjena na desno stran oltarja. Vendar pa ‘ivi neko svoje ‘ivljenje, ima lastno dinamiko, kar je morda najbolj o~itno v ~asu svete ma{e, ko ljudje v kapelici molijo k ma{i ali pa so bolj zatopljeni v podobo Marije Pomagaj in njeno ~a{~enje. Kot je razvidno iz tlorisa cerkeve (Brezjanski zbornik 2000, glej prirejeno skico), mesto Marije Pomagaj ni osrednje. Vhodov v cerkev je pet: glavni vhod, ter {tirje stranski vhodi, med katerim eden od njih vodi do kapelice Marije Pomagaj. Pomen vhodov se je tekom raziskovanja izkazal kot relevanten, kar opisujem v nadaljevanju. Skica: Tloris brezjanske cerkve oz. kapelice Marije Pomagaja, z okolico (lokacije opazovanja so o{tevil~ene) 1. MARIJIN OLTAR 2. GLAVNI OLTAR 3. JASLICE 4. PROSTOVOLJNI NAKUPI (KNJIGE, PODOBICE,...) 5. PROSTOVOLJNI NAKUPI (KNJIGE, PODOBICE,...) 6. GLAVNI VHOD (POSVE^ENA VODA) DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM108 Black Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 105-117 109 Etnografska analiza romarskega simbola Marije Pomagaj na Brezjah Ljudje, ki so vstopali skozi stranski vhod do Marije Pomagaj, so ponavadi zasedli prazno mesto v kapelici (cca. 25 stolov). Ko so vstopili, so se pokri‘ali, pokleknili pred podobo in tiho sedli. V primeru, da sta vstopila mo{ki in ‘enska, je slednja vstopala prva. Dru‘ine z otroki so vstopale bolj spontano; otroci so ve~krat skalili red in mir, vendar ne za dolgo, saj so jih ljudje z vidnim negodovanjem (medmeti kot so «pssst») zaustavili. Opazila sem tudi mlade pare, tik pred poroko ali zaobljubo zvestobe ali druga~ne prisege. Pred oltarjem ljudje posedajo razli~no dolgo, v povpre~ju 10-20 minut. Zasledila sem nekaj osamljenih primerov, ko ljudje sedijo tudi do ene ure; le-te sem sre~ala ve~krat. Vedenje pred kapelico je specifi~no. Kot sem ‘e zapisala, ve~ina ljudi, ki stopi skozi stranska vrata, obsedi na stolih, ki so postavljeni pred Marijo Pomagaj. Nekaj prisostvo- vanih po opravljenem sedenju (kontemplacija ali molitev) stopi pred kapelico, postoji in po kolenih obkro‘i oltar. Ti ljudje prosijo ali za zdravje, sre~o in podobno. Prav tako pa je zadaj za kapelico polkvadratni hodnik, kjer se nahajata dve veliki knjigi pro{enj in zahval Mariji Pomagaj. Na slike svetnikov ljudje zataknejo fotografije svojih bli‘njih, za katere prosijo oz. katere naj Marija varuje. Fotografij je ogromno, menim da ve~ tiso~. Knjigi pro{enj in zahval ve~krat letno zamenjajo (na dva meseca - ustni vir). Prav tako prese‘no {tevilo fotografij shranijo na posebno mesto v zakristiji. Vsebina zapisov v knjigah pro{enj in zahval je podobna: pro{nje za zdravje, sre~o, uspeh in harmonijo v ‘ivljenju ljudi ter njihovih sorodnikov ter ljubljenih. V polkro‘nem hodniku okoli oltarja je veliko slik in ro~nih del Slovencev iz vsega sveta, ki so se priporo~ili Mariji in bili - po njihovem mnenju - usli{ani. Prav tako so shranjene pripro{nje in zahvale ljudi, ki so se borili v obeh (svetovnih) vojnah. Ti opisi po mojem mnenju nakazujejo zaupljivo vedenje ter ~a{~enje. Zlasti sta me presenetila dva {opa las, spetih v kito, ki sta zaokvirjena in sta starej{ega datuma. Darovali sta ju dve dekleti: ena za sre~no vrnitev domov (od kod je dekle izviralo, ni podatka), druga pa za uresni~itev sr~ne ‘elje (kak{ne, ni podano). Ta opa‘anja izkazujejo specifiko ~a{~enja (kar je morda najbolj razvidno v ogromnem {tevilu osebnih slik, zataknjenih za podobe; iz napisov na stenah za Marijinim oltarjem s svin~niki – imena in priimki, pro{nje za varovanje...) in spo{tljivega odnosa do Marije Pomagaj. 4.2. Posebnosti zna~ilnih skupin ljudi Z opazovanjem z udele‘bo sem lahko zasledila {tiri razli~ne skupine ljudi: star{e z otroki, starej{e pare, mlade pare in posameznike. Z nekaterimi med njimi sem opravila tudi nestrukturirane intervjuje. Star{i z otroki (3 dru‘ine): pogosteje so prihajali skozi glavni vhod ali tri stranske vhode; pri Mariji Pomagaj se niso mudili dolgo. Glavni razlog za kratkotrajnost obiska sem poiskala v razigranosti otrok in negodovalnih reakcijah ljudi, ki so posedali pred kapelico. Nisem zasledila, da bi ti obiskovalci po kolenih obkro‘ili oltar. Ponavadi so otroci od{li k jaslicam, kamor so jim sledili star{i in kmalu so skupaj zapustili cerkev. Ti obiskovalci so mi povedali, da na Brezje pridejo v prvi vrsti zaradi otrok, da vidijo jaslice; kot naslednji razlog so navedli tudi pripro{njo Mariji Pomagaj za zdravje DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM109 Black 110 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 105-117 Lucija Mulej in sre~o v dru‘ini; prav tako pa so navedli tradicijo in ob~utek, da nekako morajo priti na ta kraj vsaj enkrat letno. V vseh treh primerih so bile zgovornej{e ‘enske. Starej{i pari (3-je pari): pred kapelico so posedali dalj ~asa, od 10-20 minut. Mo{ki in ‘enska sta v vseh primerih sedela skupaj. Okrog oltarja je {lo ve~ ‘ensk; mo{ki so namesto kle~anja raje izbirali stojo v polkro‘nem delu okrog oltarja, si ogledovali podobe svetnikov in po~akali na ‘enske, da so kle~aje pri{le okrog oltarja. Nisem zasledila, da bi mo{ki te skupine kle~ali pred oltarjem oz. ga kle~e obkro‘ili. Pogovor z njimi ni potekal tako teko~e kot v prvem primeru (dru‘ine z otroki). Mo‘je v vseh treh primerih niso bili preve~ komunikativni; ena ‘enska mi je z veseljem povedala, da ‘e vse ‘ivljenje obiskuje Marijo Pomagaj - in da je slednja njena zaupnica in prijateljica. Prosila je za zdravje, ve~ o lastnem odnosu pa ni ‘elela zaupati. Naslednja gospa, katere mo‘ je ~akal na enem od stolov, se mi je nasmehnila in rekla, da nima smisla, da spra{ujem ljudi na tem svetem kraju. Da je to, kar ljudje nosijo v srcih, zgolj njihovo. Zadnja gospa je bila starej{a, okoli sedemdeset let, in presenetljivo zgovorna. Povedala mi je, da je najva‘nej{a ljubezen in mi za‘elela veliko sre~e v ‘ivljenju. Po stiku s to skupino ljudi mi je zelo kmalu postalo jasno, da je v osebnih situacijah, kot se je izkazala opisana pred podobo Marije Pomagaj, izredno te‘ko pridobiti zaupanje ljudi ter jih pripraviti k sodelovanju. Mladi pari (3-je pari): v povpre~ju je bilo teh najmanj; dekle in fant sta sedela skupaj in se v ve~ini primerov dr‘ala za roke. Sedela sta okrog 10-20 minut in se odpravila po kolenih okrog oltarja. Povpra{ala sem tri pare, ki so mi z veseljem pomagali. Sem so pri{li pred poroko (2 para) prosit za blagoslov poti. Brezje obi{~ejo ve~krat letno. En mlad par pa je sem pri{el zaradi ob~utka, da bi bilo dobro obiskati Brezje. To je bil njun prvi obisk. Nista ateista, imata vse svete zakramente. Posamezniki (6): Ta skupina obiskovalcev se mi je zdela sprva ~uda{ka, vendar sem zelo kmalu (po osebnem stiku) ugotovila, da predstavljajo zanimiv vir informacij za preu~evanje vere v mo~ Marije Pomagaj. Kot sem ‘e omenila, ti posamezniki niso naklju- ~ni obiskovalci, pa~ pa kapelico obi{~ejo ve~krat tedensko. Ponavadi vstopijo skozi stranski vhod, ki je direktna vez do kapelice, cerkev pa zapustijo razli~no: skozi stranski vhod kapelice, ostale tri stranske vhode ali skozi glavni vhod. Pred podobo sedijo tudi do ene ure, ponavadi pridejo ob urah, ko je prisotnih manj ljudi - zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, tik pred sveto ma{o. Ti ljudje sestavljajo dve podskupini: - tiste, ki redno hodijo k sveti ma{i (0 nestrukturiranih intervjujev); - tiste, ki hodijo pogosto v kapelico, k sveti ma{i pa zelo poredko, zlasti ob velikih praznikih (Bo‘i~ ipd.) (6 nestrukturiranih intervjujev). Za nestrukturirane pogovore prva podskupina v splo{nem ni bila navdu{ena. Poskusila sem z dvojno strategijo: kot oseba, ki je zgolj zgovorna in ki jo zanima, kaj po~nejo, kar se ni obneslo. In kot oseba, ki se predstavi kot raziskovalka, kar se je izkazalo {e manj uspe{no. Ta prva podskupina se mi je zdela nekoliko fanati~na in precej vase zaprta. Opazila sem tudi njihov odziv na moje obleke: 24. decembra je bilo pri nas kar hladno, zato sem oblekla umetno krzno in {kornje z visokimi petami, kar morda deluje neprimerno DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM110 Black Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 105-117 111 Etnografska analiza romarskega simbola Marije Pomagaj na Brezjah za bo‘ji hram. To sem vzela kot dejstvo, zato sem svojo garderobo v naslednjih dneh prilagodila ljudem v cerkvi. Obla~ila so bila v splo{nem neizstopajo~a in vsakdanja. Nagovorila sem pet oseb prve podskupine, vendar niso ‘elele sodelovati. Druga podskupina se je izkazala za bolj odprto in v smislu katoli{kega verovanja za nespecifi~no. Starost teh ljudi je v povpre~ju nekje od 25 do 50 let. Opravila sem {est nestrukturiranih intervjujev s posamezniki te podskupine. V cerkev prihajajo ve~krat na teden, ponavadi takrat, ko je manj ljudi. Pravijo, da jih ta prostor v kapelici pomiri, da se la‘je poglobijo vase in da najdejo odgovore na vpra{anja. Med temi ljudmi je pogost gost znana osebnost slovenske new age scene. V splo{nem bi za to podskupino lahko rekla, da verujejo v svojega Boga, da pa se njihov pogled na vero razlikuje od klasi~nega katoli{kega. Njihovo mi{ljenje bi lahko povzela s stavkom: kar dela{, to dobi{. Skozi pogovore sem pri{la do ugotovitve, da je njihov ‘ivljenjski nazor bolj odprt in svetovljanski, da bolj sledijo ideji o iskanju lastne vere. Poudarjali so pomen vsake stvari in osebe, ki nam prekri‘a pot v ‘ivljenju ter nujnost so~utja in ljubezni. V kon~ni fazi so te njihove interpretacije sr~ika desetih bo‘jih zapovedi, vendar sem jih sama razumela bolj kot filozofijo vzhoda ali kot filozofijo, vplivano z novodobnimi gibanji. Tej moji interpretaciji bi morda lahko na{la vzrok v svojem lastnem verskem dvomu in simpatizerstvu do vzhodnja{kih “psihoanaliz”. Neka oseba mi je npr. dejala, da ni naklju~je, da sem si izbrala raziskovalno nalogo “Marija Pomagaj”. V tej skupini sta bili tudi dve osebi, ki nimata svetih zakramentov, a tudi nista ateisti~ni, kar sta izrecno povedali sami. 4.3. Dodatni pogovori in delne ugotovitve V predprazni~nih dneh sem pri~akovala precej ve~je {tevilo ljudi, ~e drugega ne, vsaj neprestani dotok ljudi. Vendar sem se v pri~akovanjih delno u{tela. Kot sem ‘e poudarila, je nekaj ljudi stalnih gostov, velika ve~ina pa jih je pri{la po naklju~ju ali pa skladno z navado. O {tevilu ljudi v predprazni~nih dneh sem govorila z lastnico bara, ki je lociran nasproti parkiri{~a blizu cerkve. Povedala je, da je ljudi vsako leto manj, prav tako za praznike. Vzrok je pripisala novemu re‘imu slovenskega metropolita Rodeta, ki je pred {estimi leti zamenjal nad{kofa [u{terja, ki je bil nedvomo bolj priljubljen. O samem {tevilu ljudi sem govorila tudi s prodajalkami na stojnicah s spominki, ki so povedale zelo podobno zgodbo kot lastnica lokala. Vsako leto je manj ljudi. Vzrok za to so prav tako pripisale Rodetu. Ta podatek se mi je zdel zanimiv, zato sem se ustavila {e v bli‘nji gostilni in povpra{ala doma~ine o brezjanski zgodbi in {tevilu obiskovalcev. Naletela sem na isti odgovor. Zmanj{ano {tevilo vernikov pripisujejo Rodetovem re‘imu. Vsi so bili enakega mnenja - preve~ se vpleta v politi~ni diskurz in s tem ljudi odbija od sebe. V ve~ kot treh primerih sem zasledila namigovanja na pedofilijo, ki naj bi bila prisotna na slovenskem obmo~ju. V predbo‘i~nem govoru je sicer Rode zagotovil, da teh primerov ni in da je stanje na Slovenskem pod nadzorom in da se ni bati za tak{ne primere. Glede na navedena dejstva sem poiskala {e en vir in sicer patra Miho, ki je na Brezjah zadol‘en za stike z javnostjo. Je menih fran~i{kanskega reda, na Brezjah pa opravlja svoje DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM111 Black 112 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 105-117 Lucija Mulej delo tretje leto. Glede {tevila ljudi, ki obi{~ejo Brezje letno, mi je dal naslednje podatke: na leto podelijo 150 000 hostij, vendar je mnenja, da bi to {tevilo za realno oceno morali pomno‘iti s 6-10 krat, kajti vsi ljudje, ki obi{~ejo sveto ma{o, ne gredo nujno po hostijo. Glede Rodeta odlo~no zagovarja mnenje, da njegov nastop (7. aprila 1997) v vlogi slovenskega metropolita ne igra vloge, v smislu zmanj{anega obiska. Meni, da je obiskov skozi celo leto veliko, le-ti se pove~ajo v poletnem ~asu, zlasti na ra~un ljudi iz tujine (Italija, Hrva{ka, Avstrija, Mad‘arska, torej sosed Slovenije). Ni bil mneja, da bi bilo vsako leto manj ljudi. Ti dve nasprotujo~i mnenji sem preverila {e pri obiskovalcih cerkve, ki menijo, da {e vedno prihaja veliko ljudi. Vendar menim, da dojemanje {tevil~nosti ljudi v smislu celega leta temelji na subjektivnih vidih in ob~utkih (na primer, prodajalke in gostinski delavci lahko manj{i obisk pri njih pove‘ejo z manj{im obiskom v cerkvi, lahko pa je manj{i obisk lahko tudi posledica njihovih previsokih cen, slab{e urejenosti lokala in stojnic, nezanimive ponudbe ipd.), zatorej jih ne smem vzeti kot objektivne kazalce. Okvirni statisti~ni podatek mi je dal ‘e omenjeni pater, prav tako pa so za silo relevantni tudi podatki o romanju iz pisnih virov, ki sem jih ‘e navedla; problem s temi podatki je, da so dani z strani, ki se lahko nagiba k njiovemu precenjevanju. Splo{en vtis na tej stopnji raziskave pa se je torej nagibal v prid neupadajo~i aktualnosti «slovenskega narodnega» sveti{~a. 5. Opazovanje z udele‘bo na prazni~ne dni: bo‘i~ni ve~er in Bo‘i~ 5.1. Bo‘i~ni ve~er (24. 12. 2003) Na ta dan sem opazovala ljudi eno uro, in sicer od 23.30 do 24.30. Z opazovanjem in udele‘bo sem prepoznavala dru‘abni in verski vidik odnosa ljudi do praznika ter simbolov ~a{~enja. Dru‘abni vidik je bil razviden na stojnicah pred cerkvijo, kjer so prodajali kuhano vino in ‘gane pija~e. Veliko ljudi je konzumiralo alkohol; nekaj od teh se je pred polno~jo odlo~ilo stopiti v cerkev, precej pa jih je ostalo zunaj in so prek ozvo~enja poslu{ali sveto ma{o. Cerkev je bila polna ljudi, tako da pozni obiskovalci niso imeli mo‘nosti stopiti v notranjost in od tam spremljati ceremonijo. Pred polno~jo, ob 23.30, je bilo v cerkvi zbranih ‘e precej ljudi. Pred sveto ma{o so molili bo‘i~ne molitve. Tu, v notranjosti cerkve, sem opa‘ala ve~jo kontemplacijo in bolj kulturno obna{anje kot pri ljudeh, ki so komunicirali zunaj, ob stojnicah. V ~asu ma{e sem se pred cerkvijo zapletla v pogovor s {estimi ljudmi. (notranjost cerkve je bila polna, tako da nisem mogla opazovati dogajanja in obna{anja ljudi).Ti so povedali, da k polno~nici prihajajo redno, vendar ne vsako leto na Brezje. Hodijo zlasti zaradi tradicije in dru‘enja z doma~ini in poznanimi ljudmi. Pater Miha in lastnica lokala sta mi povedala, da k polno~nici pridejo zlati doma~ini, torej prebivalci Brezij in okoli{kih vasi. Potrebno je omeniti {tiri cerkve v bli‘ini, in sicer v Radovljici, Kranju, Lescah in na Bledu, po katerih se ljudje nekako enakomerno porazdelijo, vendar {e vedno velika ve~ina obi{~e Brezje. DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM112 Black Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 105-117 113 Etnografska analiza romarskega simbola Marije Pomagaj na Brezjah 5.2. Bo‘i~ (25. 12. 2003) Na ta dan sem se udele‘ila ma{e, in sicer ob desetih zjutraj. Cerkev je bila polna ljudi, prav tako pa sem ~utila prazni~no vzdu{je. Po kon~ani pridigi je bila po prizivu duhovnika izvedena lepa gesta: ljudje so si medsebojno podajali roke in si za‘eleli miru in ljubezni. ^utila sem atmosfero prijateljstva in upanja v bolj{i jutri. Teh subjektivnih ocen na ta dan nisem uspela preveriti s pogovori. Eden od razlog je dejstvo velikega kr{~anskga praznika, drugi pa (domnevno) druga~no obna{anje ljudi. Niti pomislila nisem, da bi jih pri~akala pred cerkvijo z vpra{anji, ali da bi se kako druga~e namerno zapletla v pogovor. V zraku sem ~utila spo{tovanje. Vsekakor je to ob~utenje lahko ostanek moje zgodnje socializacije, vendar ga nisem uspela odstraniti. 5.3. Delne ugotovitve Ta dva prazni~na dneva sta pokazala specifi~nost v svoji strukturi in vedenju ljudi, v primerjavi s prej{njimi dnevi (okra{ena cerkev, posebne molitve in daritve ob Jezusovem rojstvu). V kolektivni zavesti (obiskovalcev) je simbolni pomen praznika o~itno mo~no vpet, kar je bilo mo~ prepoznati ne samo iz dejanskega vedenja obiskovalcev, pa~ pa tudi iz paralingvisti~nega vidika uporabljenega jezika in prevladujo~ih na~inov komu-nikacije. 6. Opazovanje z udele‘bo v kontrolnih dneh (6. in 7. januar 2003) ^as raziskovanja je potekal sedem dni, s prazni~nimi in neprazni~nimi dnevi. Za to sem se odlo~ila zaradi specifi~ne narave (katoli{kih) praznikov, vendar, kot sem ugotovila z raziskavo, ta specifi~nost velja le do neke mere. Bo‘i~ sem sicer izvzela in pri~akovala posebnosti v smislu religioznega ~a{~enja, kar pa zaradi nemo‘nosti pogovorov nisem uspela dejansko preveriti. Kontrolna dneva, 6.in 7. januar 2003, sem nato izbrala zato, da bi “potrdila” specifi~nost praznikov. Te dni pa sem ugotovila manj{e {tevilo naklju~nih obiskovalcev in tistih, ki pridejo na Brezje le ob praznikih, torej v prazni~nem tednu, okoli novega leta in bo‘i~a. Vsekakor pa se obisk tistih ljudi, ki sem jih prej ozna~ila kot posameznike, v kontrolnem ~asu ni (bistveno) zmanj{al. Prav tako sem opazila ve~ starej{ih parov kot mladih ljudi. Vzrok teh razlik bi pripisala slu‘benim dol‘nostim mladih ter njihovi druga~ni osebni interpre- taciji katoli{ke vere. Na tem mestu mislim na povezavo verskih ob~utij z new age praksami ter na ‘e ve~krat potrjene zveze faktorjev verovanja (s statisti~nimi podatki), ki ka‘ejo, da v povpre~ju mladi bolj verjamejo vra‘evernim praksam kot pa izro~ilu katoli{ke cerkve. Te domneve nisem ponovno preverjala osebno, zato jo navajam le kot eno mo‘nih razlag, statisti~na podlaga je podana v raziskavi Smrke Marjana (1996). 7. Ugotovitve etnografskega prou~evanja, komentar Naj uredim pridobljene ugotovitve svojega etnografskega raziskovanja v nekaj to~k: 1. Brezje je kot religiozno katoli{ko sveti{~e {e vedno aktualno, zlasti kapelica Marije Pomagaj, kjer pridejo do izraza znaki ~a{~enja. DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM113 Black 114 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 105-117 Lucija Mulej 2. [tevilo obiskovalcev ter romarjev ob praznikih nekoliko zaniha navzgor, ko se obi~ajnim obiskovalcem (doma~ini, starej{i) priklju~ijo {e mladi (pari) ter naklju~ni obiskovalci iz {ir{e okolice in sosednjih dr‘av. Glavnina obiska je v ~asu poletne sezone, ko se doma~inom priklju~ijo tujci. 3. Dru‘abni in verski vidik katoli{kih praznikov imata vsak svojo lokacijo in simboliko: dru‘abni vidik, ki prihaja bolj do izraza zunaj cerkve, se povezuje predvsem z alkoholom (stojnice, gostilne), verski pa poleg ve~je okrasitve verskega objekta predvsem z razli~no mo~no izra‘enim ~a{~enjem verskih simbolov pri obiskovalcih, s poudarjeno versko kontemplacijo, s poudarjenimi ob~utji spo{tovanja in prijateljstva med ljudmi ter z ob~utji upanja na bolj{i jutri. 4. Starej{i del obiskovalcev v cerkvi i{~e tudi uteho zaradi vojnih ‘rtev in minulega politi~nega razdvajanja (pripro{nje za padle v vojnah). 5. Cerkveno vodstvo sodi, da je socializem cerkev potisnil v podrejeni polo‘aj. 6. Precej ljudi pa razmi{lja o tem, ali ni aktualna cerkev preve~ politizirana. 7. Nosilci spremljajo~e gostinske in turisti~ne ponudbe okrog verskega sveti{~a se prito‘ujejo, da je obiskovalcev (pri njih) iz leta v leto manj, razloge pa v glavnem pripisujejo drugim ljudem in okoli{~inam, najbolj preve~ spolitizirani cerkvi. 8. Obiskovalce lahko lo~imo - glede na zunanje vedenjske znake verskega ~a{~enja in glede na opravljene razgovore - v {tiri razli~ne skupine: star{e z otroki, mlade pare, starej{e pare, posameznike (dve podskupini). 9. Glede na stopnjo zamaknjenosti v ~a{~enju Marije Pomagaj, na na~in vstopanja in izstopanja v kapelico, na ~as zadr‘evanja v njej in glede na opravljene razgovore z obiskovalci je mo~ ugotoviti naslednje: - najve~ ~a{~enja je najti pri tistih posameznih obiskovalcih, ki prihajajo ve~krat tedensko in kle~ijo pred podobo Marije Pomagaj; - sledijo jim starej{i pari, pri katerih so zlasti ‘enske nagnjene k ve~jemu vidnemu ~a{~enju (kle~ijo); - manj ~a{~enja je pri mladih parih, ki v verskih simbolih i{~ejo predvsem podporo pri dajanju lastnih zaobljub glede prihodnjega skupnega ‘ivljenja; - {e manj ~a{~enja je vidnega pri dru‘inah z otroki, ki prete‘no kratkotrajni obisk kapelice izrabijo za prenos religiozne tradicije na potomce; - najve~ iskalnega verskega dvoma bi lahko pripisali posameznim obiskovalcem, pri katerih je mo~ razbrati tudi spogledovanje z new age gibanji (obleka, razgovori). 10. Tisti obiskovalci, ki ka‘ejo ve~ja znamenja ~a{~enja, so o tem pripravljeni manj govoriti in svoja verska ob~utja ohranjajo zase in za svoj krog. Nasprotno so tisti, ki ka‘ejo manj znakov ~a{~enja, bolj pripravljeni na naklju~ni razgovor. 11. Med obiskovalci nisem zasledila invalidov ali fizi~no prizadetih oseb. ^e povzamem, bi lahko rekla, da je narodno sveti{~e Brezje pogosto obiskovano. Nekaj ve~ ljudi sicer prihaja med prazniki, vendar se mi ta podatek ne zdi specifi~en. Pri~akovala sem namre~ precej ve~je razlikovanje v {tevilu ljudi med prazniki in obi~ajnimi dnevi, vendar se ta moja ocena ni popolnoma uresni~ila. To so mi na eni strani potrdili informatorji, lastnica lokala in doma~ini, ki situacijo opazujejo vsak dan, upo{tevaje ‘e prej omenjeno relativizacijo njihovih opa‘anj. DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM114 Black Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 105-117 115 Etnografska analiza romarskega simbola Marije Pomagaj na Brezjah Gospoda Rodeta sem v poro~ilo o etnografski raziskavi vklju~ila zaradi naslednjega vzroka: pribli‘no tri leta nazaj je bila v Sloveniji vro~a polemika o pristojnosti Cerkve z vidika dr‘ave in dr‘avljanov. Rodetu so o~itali pretirano vme{avanje v politi~no ‘ivljenje, kar so mi potrdili doma~ini in ljudje, s katerimi sem govorila. Pater Miha je to zanikal, kajti mnenja je, da mora Rode kot cerkveni glavar vernikom kazati pot, in to ne samo o ‘ivljenjskih in duhovnih vpra{anjih, pa~ pa tudi o dol‘nostih vernika do dr‘ave. Osebno meni, da je spolitiziranost le delna resnica. Po patrovih besedah se v navajanju kritik Cerkve ne sme zanemariti tudi ve~desetletne socialisti~ne dedi{~ine naroda in nedavne osamosvojitve. Gre za tim. «~rna leta» (1945-1990), ki so po mnenju ideologov RKC pomenila obdobje teme, kjer se je vernike tretiralo kot brezpravne tretjerazredne dr‘avljane (Smrke 1996). Nekaj besed {e o metodi in zanesljivosti pridobljenih spoznanj. Zavedam se, da sem fenomen Brezij kot sveti{~a in mesta ~a{~enja raziskala zgolj obrobno. Ostalo je {e veliko odprtih vpra{anj, za katera bi potrebovala {e veliko ~asa in morebiti posebne priprave. Z opazovanjem z udele‘bo in predvsem z nestrukturiranimi intervjuji sem ‘elela pokriti razli~na mnenja in skupine ljudi, da bi s tem pri{la do razli~nih pozicij in pogledov na religijski fenomen in na njegovo centralno podobo - Marijo Pomagaj. Kot sem ‘e sproti na{tela, so bili moji glavni terenski informatorji - ljudje, ki so obiskali cerkev in bili znotraj nje (24 ljudi), - doma~ini v lokalu in gostilni, - lastnica lokala, - pater Miha, - zaposleni na stojnicah. Menim, da sem kljub «mehkemu» raziskovalnemu pristopu vseeno pokrila prete`en del karakteristik ljudi, ki se vsak dan sre~ujejo z odnosom do Brezij kot «narodnega» sveti{~a. Na sam izbor oseb je vplival moj “osebni faktor”; z druga~nim izborom oseb bi morda pri{la do druga~nih interpretacij. Vendar sem to mo`nost sku{ala izklju~iti, zmanj{ati, z naklju~nim {tevilom ljudi (24), s katerimi sem se zapletala v pogovore. Glede na to, da pri etnografski metodi vnaprej ni povsem jasno, na kak{en na~in se izbira ljudi, povabljene k pogovoru, in kaj vsaka dodatna oseba, s katero se opravi razgovor, prinese novega ali istega k prej{njim spoznanjem, bi morale nadaljnje raziskave potrditi ali ovre~i stabilnost ugotovitev, ki sem jih podala zgoraj. Lahko pa sem ugotovila, je slovensko narodno sveti{~eBrezje obiskovano in predstavlja v dojemanju obiskovalcev nekaj posebnega. Kot ka‘e, obiskovalci verujejo v mo~ Marije Pomagaj, kar sem preverila z opazovanjem vedenja ljudi - z misti~no naravo njihovega odnosa do polkvadratnega prostora okoli osrednje podobe ~a{~enja (knjigi pro{enj in zahval, slike ljudi, zataknjene za slike svetnikov, odrezane kite deklet, posve~ene Mariji). In {e to: zanimiv je izbor Marije Pomagaj na Brezjah - matere z novorojencem. V Sloveniji je Kristus npr. najve~krat upodobljen kot trpe~i na kri‘u. V tem smislu je zanimiva podobnost z Brazilijo, kjer je npr. Corcovado upodobljen kot Odre{enik (reedemor). Vsi ti simboli zagotovo niso naklju~ni. Vsekakor bi za nadaljnje raziskovanje teh paralel potrebovala veliko ve~ ~asa, primerjalnega znanja in prav tako terenskih izku{enj. DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM115 Black 116 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 105-117 Lucija Mulej 8. Epilog Zavedam se subjektivnega momenta, ki ga nujno vnese vsak posameznik v opazovanje, navkljub vsem “varnostnim” ukrepom, ki naj bi zagotovili ~imve~jo objektiv- nost rezultatov. To je vsekakor ‘e dognana distinkcija med emskim in etskim pristopom, kjer gledi{~i nista nikdar komplementarni, pa~ pa izklju~ujo~i, kar seveda pomeni apriorno nepopolno prevajanje situacije od objekta k subjektu, se pravi od kulture h kulturi (glej [terk 1998). @e sam izbor predmeta raziskovanja, v mojem primeru Brezij ter kapelice Marije Pomagaj, vsekakor vpliva na potek raziskovanja. Prepoznanje, da se je potrebno pri etnografskem opazovanju ~imbolj otresti subjektivnih momentov, je {ele osnovno izhodi{~e za ve~jo objektivnost opazovanja in interpretiranja stvarnosti. Od tu dalje je za pove~evanje lastne objektivnosti odprtih ve~ poti. Ena od takih poti je poglobljen {tudij razli~nih na~inov, kako se sistemati~no otresti lastnih vrednot, stereotipov in predsodkov, ki so pogojeni z lastno kulturo in njenimi dru‘beno pogojenimi ter ideolo{ko nastrojenimi interpretacijami. Skratka, analizirati je potrebno z razdalje tisto, kar nam je v resnici najbli‘je in je v bistvu ‘eljeni predmet opazovanja: lastno kulturo, njene simbole in dru‘bene mehanizme raznih kulturnih reprezentacij (Rotar 2003). Ta pot, ki ‘eli proizvesti vsaj minimalno «razdaljo» do lastne kulture, nikakor ni lahka. Predvsem zato ne, ker je zlasti odpravljanje lastnih vrednot, najve~krat lokalnih stereotipov in predsodkov, velikokrat bole~e in ne le radovedno prizadevanje, kajti pridobljeno ve~jo objektivnost pogosto spremlja sicer ve~je znanje raziskovalca na eni strani, a tudi delna izguba tistih poprej prijateljskih in naklonjenih vezi do ljudi, ki se s spremembami raziskoval~evih pogledov na kulturne vrednote z raziskovalcem ne strinjajo (ve~). Vendar pa ravno z “vdori” ve~jega {tevila raziskovalcev nek fenomen primemo “za roge” - razli~ne interpretacije in nezavedne sheme skozi mno‘ico razli~nih opa‘anj izgubljajo kopreno nevidnosti in s tem postopoma postajajo o~itne zlasti tistim, ki si prizadevajo za (ve~jo) objektivnost njihovega uzretja. Religija je starodavni del kultur in ima kot taka vedno najve~ mo‘nosti, da njeni simbolni objekti postanejo del ~a{~enja. V odprtih dru‘bah postaja ‘e zaradi pove~anih medkulturnih stikov tak{no kulturno opredeljeno ~a{~enje manj obvezno in precej individualizirano, kar se najbolj pozna pri mladih, ki danes precej potujejo in si sami oblikujejo svoja mnenja. Etnografska analiza, podana v tem ~lanku, je, zanimivo, pokazala, da samo ~a{~enje Marije na Brezjah ni enovito, ampak diferencirano, zlasti med mlaj{imi, kar pomeni, da so motivacije in predstave o obiskovalcev in ~astilcev tega sveti{~a o njegovem pomenu (zanje) dokaj razli~ne. Kot sem ‘e zapisala, se je hipoteza o aktualnosti Brezij kot narodnega sveti{~a potrdila. Zasledila pa sem lahko, iz opazovanja verskih obredov in njihovih obiskovalcev ter iz pogovorov z njimi, tudi zelo osebne interpretacije bo‘anskega in verskega (katoli{kega verovanja), torej tipi~no lastnost postmoderne. Slednja ne pomeni nujno sekulariziranih identitet, pa~ pa identitet, ki si vero interpretirajo na sebi lastne na~ine, ~eprav v glavnem verjetno {e vedno v {ir{em okviru danih in sprejemljivih dru‘beno-verskih smernic. DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM116 Black Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 105-117 117 Etnografska analiza romarskega simbola Marije Pomagaj na Brezjah Literatura Brezjanski zbornik 2000. Ljubljana: Dru‘ina. Burawoy, Michael (2003): Revisits: An Outline of a Theory of Reflexive Etnography, American Sociological Review, Vol. 68, No. 5, str. 645 - 679. Drago{, Sre~o (1996): “Strategije katoli{ke cerkve na Slovenskem”. Dru`boslovne razprave, {t. 21, str. 27-41. Drago{ Sre~o (1998): Katolicizem na Slovenskem. Ljubljana: Krtina. Godina, Vesna V. (1998): Izbrana poglavja iz zgodovine antropolo{kih teorij, (Knji‘na zbirka Teorija in praksa). Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede, Ker{evan, Marko (1996): “Cerkev v postsocializmu”. Dru`boslovne razprave, {t. 21, str. 43-55. Kramberger, Taja (2003): “Filologija in nacija. Debata o izvorih Slovanov med mitom in znanstvenostjo & Marijin kult v habsbur{kem prostoru v 17.stoletju”. Monitor ISH, vol.V/ no. 1-2, 2003. Petri~, France (2000): Du{a, le pojdi z menoj , 1-5. Ljubljana: Dru‘ina. Rotar, Drago B. (2003): Kultura, reprezentacije kulture in realizacija realnega - kulturna politika in dru‘bena realnost. Zbornik povzetkov Slovenskega sociolo{kega sre~anja 2003, “Dru‘bena gibanja in civilna dru‘ba danes”, Portoro‘, 9. do 11. oktober, 2003, str. 14-15. Ljubljana: Slovensko sociolo{ko dru{tvo. Smrke, Marjan (1996): “Janez Pavel II v de`eli Maru~inih kristalov”. Dru`boslovne razprave, 21, 1996, str. 68-79. [terk Karmen (1998): O te‘avah z mano. Ljubljana: Scripta. Naslov avtorice: Lucija Mulej, mlada raziskovalka Fakulteta za dru‘bene vede, Univerza v Ljubljani Kardeljeva pl. 5, 1000 Ljubljana email: lucijamulej@hotmail.com Rokopis ~lanka prejet novembra 2003, kon~na verzija, potrjena za objavo, pa decembra 2003. Po mnenju uredni{tva je ~lanek uvr{~en v kategorijo izvirni znanstveni ~lanek s kvalitativno argumentacijo. DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM117 Black