••V-
I* I. (» l* i, (. (, I» » » » » H I, t, 1, rt	B
p'iamilw zelila Dòmi èitaleljom' «Jjjudòkacja todmha"
uredništvo in uprava
Prihodnja Številka Sald* 31, daccmbra 1&47
MIR LJUDEM
Za božič leto za letom	//v/ì/?,lpIfìifìi 1/1/1,ì,*ì O/	in najgloblje hrepenenje po
sličimo tradicionalne besede	ucfij siJl/lJl/ iJUlJ I/IJUtJtyt1	trajnem miru na zemlji.
in beremo napise: „Mir ljudem na zemlji ki Kako težko je danes, v dobi načrtnega voj-so dobre voljeJ1 Ali je kdo, ki se danes glo- nega hujskaštva, pisati ali govoriti o trajnem
boko ne zamisli nad temi besedami? j——--------------—miru! Dve leti in pol po eni naj-
j FRUlUOE REV H	strasnejših vojn se še vedno vlečejo
mirovna pogajanja, ki so se koj spočetka sprevrgla v posebno obliko vojne. Kakor da bi bita tako težko in nemogoče skleniti pravičen 7nir. Ako bi šlo za pravičen mir, bi bil ta že zdavnaj podpisan. Težava je v tem, kot' hočejo nekateri ustvariti krivičen mir močnejših, v svojo
Mišo samo zunanji okrasek oozn , „ ampak so bile zdavnaj porojene v srcih tlačenih iz želje po miru, bratstvu in pravici. In niso samo duhovna vsebina tega edinega dne, ampak vsakega dne in slednje ure težkega življenja vseh ponižanih in razžaljenih. So pma in osrednja tiha misel izmučenega človeštva, ki je v njih strnilo svoje najvišje
(Nadaljevanje na S. strani.)
ssxssssxsap
MEDNARODNI DOGODKI
Imperialisti so preprečili
«
demokratično rešitev nemškega problema
(Nadaljevanje s 1. strani.)
korist žarišče bodočih sporov v svetu- Prav ti najglasneje krivijo o miru, da bi preslepili množice, hkrati pa po njihovi žalostni zaslugi še danes teče kri na Grškem in v nekaterih drugih deželah. Reakcionarne sile, ki so prevzele žalostno dediščino po fašizmu, hočejo tudi za ceno krvi ohraniti stari krivični red izkoriščanja naroda po narodu in človeka po človeku. Pri tem pa brez sramu na vsa usta trdijo, da branijo kulturo. V imenu te kulture pa grozijo z atomsko bombo množicam, ki sc jim nočejo slepo pokoriti in se borijo za boljše življenje.
Težko je verjeti, da je šele dobri dve leti po strašni vojni kaj takega mogoče. Toda mi to verjamemo, smo prisiljeni verjeti, ker smo delo teh »človekoljubov« težko občutiti in ga še danes občutimo na svoji lastni koži. Temne, reakcionarne sdc, ki jim je edini bog profit, so nam zaradi tega profita storile veliko krivico. Pljunili so na naše droge žrtve m pogazili naše naravne pravice že drugič v zgodovini. V nasprotju z duhom pravičnosti so nas razdelile na tri dele, katerih dva so odtrgale od skupne domovine in ju obsodile v nadaljno borbo za najosnovnejše pravice Potegnile so nesmiselno mejo, ki nima primere na svetu, da bi tako ustvarile novo ognjišče incidentov In sporov. Politična zrelost in treznost našega ljudstva bo poskrbela, da ta njihov cilj ne bo dosežen. Iste temne, nam sovražne sile hočejo osporavati tudi težnjo koroških Slovencev, da bi se priključili k Jugoslaviji... To so zgolj krivice, ki so se zarezale v naše narodno telo, a še te niso vse. Še na stotine je ognjišč bodočih nemirov, ki jih reakcija po načrtu ustvarja na vseh celinah.
Ali so na vojno hujskajoče sile res tako vsemogočne, kakor sd glasne? Ni vzroka za malodušje in vznemirjenje Proti sebi imajo vse, fu si v potu svojega obraza služijo vsakdanji kruh. Množice so za bratstvo med narodi in za pravičen odnos med človekom in človekom. Trajen mir ni več le pobožna božična želja, ampak trdna volja prebujenega človeškega dostojanstva. Človek noče več biti ovca, ampak je postal volku volk, ki se je pripravljen gristi za svoje pravice, To je dokazal v veličastni borbi proti fašizmu, to dokazuje tudi danes, kjer koli je ogrožena njegova svoboda. S tem ne mislim samo na one napredne, predvsem slovanske narode, ki so se ob strani Sovjetske zveze za vedno otresli tujega varuštva in so pripravljeni s krvio braniti svoje pridobitve. Mislim tudi na ljudske množice v drugih deželah, na kolonialne narode,. na delavce v Italiji in Franciji, k! uporno odgovarjajo na nasilja. Celo v državah, ki so danes ognjišča vojnega huiska-Stva, sc vedno bolj množijo odločni glaso\’i proti kalilcem miru. Ne bi smel v tej vrsti nujnazadnie omeniti tržaških demokratičnih množic, ki ne-, vstrašeno nadaljujejo boj za svoie pravice
Boj za svobodo in demokratične pravice, za bratstvo med narodi, za pravičen odnos med človekom in človekom je tudi boj za trajen mir v svetu. Ne
KRONIKA
*	GEORGU DIMITROV Je sestavil novo bolfarsko vlado, v kateri je 14 zastopnikov delavske stranke (komunistov), 3 zastopnikov narodne kmečke zveze in po dva člana narodne zveze »Zveno« ter socialdemokratske stranke.
c JUGOSLOVANSKA VLADA j£ protestirala proti imenovanju generala Tadea Orlanda za poveljnika vseh italijanskih oborožtnlh »ii. ker Je na spisku vojnih zl čiuce. kot bivši poveljnik italijanske vojske v Dalmaciji
*	OBKOLJENE KUOMINTAN-GOVE CETE «porabljalo v svoji, obupnih poskusih, da bi ustavil, prodiranje kitajske ljudske armade, tudi strupene pline.
*	MEDTEM KO JE l-ORBA me: Arabci in Židi v Palestini vedno bujša, je zborovalo v Kairu IM tisoč Arabcev, ki so zahtevali zas seno in nedeljivo Palesano*.
*	VARNOSTNI SVET Je soglasno sklenil, naj se Jugoslavija in Italija zedinita o kandidatu za tržaikega guvernerja, ki ga morata predložiti v odobritev VS najkasneje do 3. januarja.
*	DE GASPERI je 1$. t. m. sestavil svojo peto vlado ,v katero »ta stopila desničarska socialista: Saragat in Trcmmeiloni ter dva republikanca: Pacciardi in Faehi-oetti. Truman je obljubil novi vladi vso podporo in' jamstvo.
*	ZVEZA AMERIŠKIH naprednih državljanov Je predložila tretjega kandidata za bodočega predsednika ZDA Wallace-a, ker Je izbira med demokratskim in te-publikanskim kandidatom samo izbiranje med dvema oblikoma reakcije.
*	JUGOSLAVIJA JE ODPOVEDALA BLEJSKI SPORAZUM, ki ga je sklenila z Anglijo lanske jeseni, ker se niti en begunec m vrnil z angleškega zasedbenega področja v domovino, niti hi Anglija izročila enega izmed vojnih zločincev in kolaboracionistov, kakor se je obvezala.
*	TRGOVINSKA POGAJANJA v Londonu med Anglijo in Jugoslavijo, ki so zadela pred dnevi na mrtvo točko, se sedaj uspešno nadaljujejo.
« VSE SOVJETSKE CETE so s umaknile iz Bolgarije 14. t. m. Hkrati je ameriiko poveljstvo javilo, da so Italijo zapustili zadnj ameriški vojaki 14. t. m. opolnoči, kakor to določa mirovna pogodba.
*	V ANGLIJI SO UVEDLI OBVEZNO VE2BANJE za vse Ilzlčn-j sposobne moške in ženske za primer, da bi ponovno prišlo do »bitk. za Anglijo« kakor med preteklo vojno.
*	V MOSKVI SO UGODNO ZAKLJUČILI angio-sovjetska trgovinska pogajanja. Anglija bo dobavljala! SZ stroje, SZ pa Angliji kmetijske pridelke in surovine. Angleški trgovinski minister Wilson Je izjavil, da bo Anglija prejela iz SZ v ireh letita 4 in pol milijona ton žita. Prve dobave bodo prišle že po treh tednih. Dosegli so tudi sporazum o vračanj kreditov, ki jib Je dala Anglija SZ I. 1941. O ostalib postavkah P» se bodo pogajali spomladi.
Po treh tednih zasedem)? londonske konference so se štirje Zunanje ministri razili, »e da bi dose a-li sporazum e bistvenih vprašanjih mirovne pogodbe z Nemčijo m Av. sirijo. Čeprav je pokazalo londonsko zasedanje napredek v primeri s prejšnjo konferenco v Moskvi, vendar London ni uresničil velikih pričakoi'anj, ki so si jih obetali mednarlodni krogi po delnih uspehih Sveta štirih pred tednom dm,
In ti delni sporazumi niso tako neznatni. Predvsem je konferenca zadala smrten udarec glavnim po. Dornikom nemškega militarizma, — nemškim trustom, o katerih so se štirje ministri zedinili, da jih je treba razpustiti. Druga točka sporazuma zadeva nemško proizvod, njo jekla, ki so jo dotočiti n? 11 milijonov 500 tisoč ton letno.
Tako je zasedanje prineslo U ne-ka/j pozitivnega kljub vpitju zakulisnih razbijačev, ki so dajali konferenci samo tri dni življenja. Predvsem gre zasluga Molotovlje-vim prozornim analizam, ki so pri. silile Marshalla, da ni odbil teh
sporazumov. Saj bi se v nasprotnem primeru popolnoma razknn. kal pred javnim mnenjem.
Položaj pa je postal kritičen, ko je Svet štirih načel vprašanje reparacij, ki jih zahteva SZ od Nemčije. Čeprav cenijo škodo, ki so jo Nemci povzročili SZ 'med vojno na 128 milijard dolarjev, je Molotov zahteval samo okrog 10 odst. kot vojno odškodnino ali 10 milijard * dolarjev, kakor je to že določil potsdamski sporazum. Nemčija naj bi to vsoto polagoma izptačoJa z dobavami iz nemške tekoče proiz? vodnje.
Marshall pa je Molotovljeve zahteve trdovratno pobijal z dvema argumentoma: Nemčija je preveč uboga, da bi zmogla tako breme, kar naj bi dokazovalo dejstvo, da so Angloamcričani morali vložiti v svoja zasedbena področja okrog
600 milijonov dolarjev. Vsako plačevanje reparacij SZ naj bi torej po Marshallovem mnenju pomenilo, da jih posredno plačujejo ZDA in Vel. Britanija same. Končno se Marshall tudi boji, da bi Nemčija s plačevanjem reparacij postala gospodarsko o4tv:s«« od SZ. Druga trditev, ki jo je ameriški zuanji minister skušal dokazati, je ta, češ da si je SZ že plačala velik del reparacij z odvažanjem industrije Ig vzhodnih področij Neničije. ,
Toda Nemčija ni tako izčrpana, da ne bi mogla dajati reparacij, niti ni SZ noskubilaa vzhodno področje, kakor je Molotov dokazal. Industrijska proizvodnja v angl* ameriških področjih (biconi) znaša namreč samo 35 odst. predvojne
proizvodnje, medtem, ko se je dvignila V. sovjetskem področju nu 52 odst. Ce bi zvišali vso nemško industrijsko delavnost na 70 odst. predvojne, bi z 10 odst. nemške proizvodnje odplačali Sovjetski zveezi in Nemcem bi še vedno ostalo 60 odst. vseh proizvodov.
To kaže tudi navidezno nesmiselnost, da Američani finančno
podpirajo bičano, češ da je posip-na.
Stvarno, pa so p ameriškem zadržanju globlji in širši raziog^ in navidezna protislovja odpadejo, če pomislimo, da postavljajo Molotov-Ijevi predlogi na glavo vso amerà-ško politiko v Evropi, ki je osre» določena k Marshallovem načrtu o gospodarski pomoči.
Kritje »primanjkljajati bicone — 600 milijonov ^dolarjev — je dolg Nemčije ZDA, ki spravlja Zapadno Nemčijo v ameriško odvisnost. Le-to bi še povečalo novo posojilo, ki ga nameravajo podeliti ZDA Nemcem v znesku 1 milijarde in 150 milijonov dolarjev. S tem bi Nemčija bila prisiljena, da kupuje proizvode v ZDA, da olajša ameriško. nadprodukcljo, ki utegne povzročiti pogubno krizo, če ne najde zadostnih tržišč v inozemstvu. Prav zato pa nemška industrijo ne sme predstavljati resne konkurence na svetovnih in nemških tržiščih in se sme po ameriškem načrtu le delno razviti. Zato ni čudno če prep!javljajo bicone ameriški proizvodi, ki bi jih lahko proizvajala nemška industrija sama.
Hkrati pa se polaščajp nemške Industrije ameriški monopolisti, ki pri izvažanju poberejo sami mati-ne dobičke. Tako je celo glasilo Schumacherjevih desničarskih socialistov priznalo, da je Anglija odpeljala iz svojega področja 1 milijon 400 tisoč ton nemških proizvodov, kar po mnenju lista predstavlja navadno plenjenje.
Pri vseh teh izvajanjih je Marshallu zmanjkalo argo nento” in je odgovoril, češ da so Molotovljeve besed samo »propaganda«, ki je baje namenjena širokemu občinstvu, ne pa ministrom. Na Marshal-
lov predlog je bilo nato zasedanje, odgodeno. ne da bi določili, kdaj
se bodo ministri, ki so odšli domov. Zopet sestali.
Čeprav skuša sedaj Marshall zvreči krivdo na -SZ za prekinitev zasedanja, vendar pa kažejo zakulisna pogajajnja med ZDA, AngUjo
in Francijo pravi vzrok neuspeha londonskega zasedanja..
Prišlo je namreč medtem do sporazuma med ameriško in angleško vlado tako, da bodo nadzorstvo v biconi 80 odst. prevzeli Američani. Hkrati javljajo, da se bo tud: ]ran-cosko področje priključilo biconi, in bo torej vsa zapaana Nemčija združena v tako zvani triconi. Tc načrte razkriva sovjetski tisk, Id ugotavlja, Oa je hotela ameriška delegacija pr-dooiti na času m aa je bila odločena že od vsega začetka, da si ne veže rok s sklepi, ki bi preprečili razkosanje Nemčije. Naklepe reakcije osvetljuje sam desničarski tisk kakor n. pr. Francov »ABC«, ki pozdravlja nesporazum v Londonu, ko pravi, da »e-notnost Nemčije, Evrope in vsega sveta bi pomenila nadvlado komunizma in SZ«.	- ...
Toda razhod Sveta štirih še ne pomeni, da so mostovi med Vzhodom in Zapadom porušeni. Tako n. pr. so nemudoma po odhodu Štirnu ministrov njin+joi namestu.Kt začeli ponovno pretresati avstrijsko vprašanje.
In v to resno zadevo se v r in ja kot tragikomični intermezzo pojava avstrijskega zunanjega ministra uruoerja, ki je zaman obletavat vse štiri ministre in jih rotil, naj vendar nemudoma zaključijo avstrijsko mirovno pogodbo, da bi jo prinesel za božično darilo domov na Dunaj. Končno je Gruber poslal vsakemu izmed štirih ministrati po nekaj buteljk avstrijskega vina z napitom: »To vino naj vas spominja, da avstrijsko vprašanje še ni rešeno«.
in sedaj preučujejo namestniki nov Molotovljev predlog, po katerem je znižala SZ svoje reparacij-ske zahteve po avstrijskem petroleju od 90 odst. na 70 odst.
Na vprašanje, kaJco naj ocenimo londonsko zasedanje in kako se bo položaj razvijal, se nam zdi primerno zaključiti a sodbo protisovjetskega švicarskega dnevnika »Die Tat«, ki pravi dobesedno naslednje:
»Molotovu se je stvarno posrečilo bolj kot pa se je pričakovalo, da se je predstavil kot pobornik nemške enotnosti. V ameriških konie-renčnih krogih so ce.lo sovjetskega zunanjega ministra krstili za delegata IV. Rajha. In sedaj se Američani bojijo, da bi izvedba načrta o zapadnonemški državi prinešla dve veliki presenečenji: ustanovitev vlade nemškega Rajha v Berlinu in izgon zapadnih predstavnikov iz nemške prestolnice.
Jasno pa je kpt na dlani, da hočejo zapadne velesile preprečiti ustvaritev bike' privlačne v s en eniške alle v starem glavnem središču Nemčije.
Xo pa nalaga zapadnim velesilam, da pustijo vrata za pogajanja odprta. Sicer pa tudi gospodarstvo v biconi ni doseglo pričakovane višine. Tega je kriva premočna decentralizacija in cepitev na samoupravne dežele, ki zaradi posebnih egoizmov nočejo sodelovati.
Vse to pa pomeni, da so danes zapadne velesile v defenzivi jn d» si je znal Molotov — predvsem v očeh nemškega naroda priboriti močnejšo in ugodnejšo osnovo pri pogajanjih z zapadnim: zavezniki«-
* ITALIJANSKE PODMoLN.Cc. ue bodo potopili, kakor to določa mirovna pogodba, marveč Jih bodo Italijani razrušili in upo.-ablii k», staro železo. Z Anglijo Je Italija sklenila sporazum, ki le odpravil vizume za potovanja med obema državama s I. januarjem. Prov tako sta se obe vladi sporazumeli o povračilu italijanskih predvoJn!ll dolgov Angliji.
more biti trajnega miru, dokler vladata sovraštvo in krivica. Krivo hi sodil tisti, ki bi ne verjel v končno zmago miru. Poglejmo v preteklost, na uspešno pot, ki jo je človeštvo v tem pogledu že prehodilo Pred nami je manjši del poti. Prebujenje širokih množic mi potrjuje to misel. Potrjuje mi jo tudi stara, neovrgljiva resnica, da enotna ljudska volja lahko premaga vse ovire in doseže vse svoje cilje. Enotna volja izmučenega človeštva, njegovo staro, najvišje hrepenenje pa je prihod srečnega dne. ko človek človeku ne bo več volk, ampak dober tovariš.
Da bi ta dan čimprej prišel, voščim vsem rojakom m vsakemu človeku, »ki je dobre volje«, četudi današnji božič Jte ne praznujemo v znamenju miru, ampak v znamenju boja. Toda zavedajmo sc. 'da nam ta boj ni cilj, ampak le sredstvo za trajen, pravičen mir. A ko bomo pripravl jeni na žrtve, bomo slednjič doživeli praznik, ko besede o miru ne bodo več le hrepenenje. ampak bodo postale živa resnica. To bo brez dvoma najs\’et-lejša pridobitev človeštva. Tisti dan pa bo največji m najlepši praznik vseh ljudi.
France Bevk
MARŠALSKA PALICA V ZNAMENJU SVOBODE A-MERISKEGA IMPERIALI-ZMA. (Ij .literaturnaie gazele, Moskva).
«I .'»i
ZUNANJEPOLITIČNE REPORTAŽE
Levičarji in levičarji
Znani ameriiki psiholog O' Con-nor Johnson je po večletnem stu ■ «liju ugotovil, da je vsak četrti novorojenček levičar; se pravi, da bolj miga z levo roko kot pa z desno. Pa tudi v kasnejši dobi mnogi ljudje delajo bolj z levico kot pa z desnico. Tako je znano, da je bil eden takih najznamenitejših levičarjev Leonardo da Vinci, ki je vse svoje umetnine izdelal z levo roko.
In omenjeni psiholog se pritožuje, da vsak dvajseti Američan piše z levico, čemur je po njegovem mnenju kriva malomarnost šot, ki niso mogle izkoreniniti to hibo.
Zato je pa budnejša apolitična komisija za čistko protiameriških elementov«, ki lovi politične levičarje in jim skuša usmeriti možgane na desno.
STALIN IN CHURCHILL
IlW. očit v «ex
Odlomek iz scenarija filma »Stalingrajska bitka«
Sovjetski književnik Nikolaj Virtù j g napisal scenarij za novi so vjetski film »Stalingrajska bitka«. Ta scenarij je izdelan na temelju avtentičnih dokumentov. Vsebuje tudi pogovor med Stalinom in Chur chillom tik pred bitko za Stalingrad 1. 1942. Ta zgodovinski pogovpr je zdaj prvič objavljen. On dokazuje, da je morala Sovjetska zveza biti to najtežjo bitko v zgodovini človeštva sama, brez obljubljene pomoči zaveznikov.
Direktiva Glavnega stana:
Obramba Stalingrada in uničenje sovražnika, ki napada od zapada in juga na Stalingrad, bo odločilna za vso našo sovjetsko fronto. Vrhov, no poveljstvo nam nalaga, da ne smemo varče.vati s silami m se né smemo ustrašiti še takšnih žrtev za obrambo Stalingrada in uničenje sovražnica.
MOSKVA. GLAVNI STAN.	'
Va.".nevski: Jeremenko prosi za ojačenjc svojo fronte, tovariš Stalin.
Stalin: (molči nekaj minut). Dajte mu prvo gardno armado.
Vasilevski: Razumem.
(Vstopi Stalinov tajnik Postrebijčev)
Postrebiičei>: Tovariš Stalin, Churchill pride v desetih minutah.
(Crna Churchillova limuzina drči v spremstvu drugih avtomobilov skozi moskovske ulice. Churchill si radovedno ogleduje mesto. Avlo mobili vozijo po ulici Gorkega. Že so pred Kremljem ...).
Tri važne izjave
Na Balkanu sla se odigrala zadnje dni zopet dva nad vse važna politična dogodka. Balkanski narodi dokazujejo s svojim delom pri obnovi svojih opustošenih dežel, pri utrjevanju demokratske skupnosti držav vzhodne in srednje Evrope, da hočejo biti sami gospodarji v svojih domovih, kjer hočejo živeti in delati v miru.
Prinašamo govore, ki so Jih imeli te dni trije državniki vzhodnih držav: maršal Tito ob svojem obisku v Romuniji, bolgarski ministrski predsednik Dimitrov in albanski ministrski predsednik Enver Hodža ob obiska v Sofiji,
Tito
v Bukarešti
V imenu narodov in vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije prinašam meščanom Bukarešte in vsemu ljudstvu prijateljske pozdrave. Sem smo prišli zato, da bi izpolnili želje narodov nove Jugoslavije in demokratične Romunije. Te želje stremijo za tem, da bi še bolj utrdili naše vsestranske gospodarske, kulturne m politične odnose. Po zaslugi in velikan-škili žrtvah predvsem velike Sovjetske zveze se tu na vzhodu po veliki osvobodilni vojni, ki se je končala z zmago miroljubnih narodov, gradi mir. Ni slučajno, da gradijo prav narodi vzhoda vztrajno in ne glede na ovire trden in trajen mir. Ti narodi so imeli in še imajo razloge za to, ker je bila njihova preteklost mučna In so prav narodi na vzhodu v novejši zgodovini in tudi še mnogo prej najbolj krvaveli. Odkar si je po tej veliki vojni ljudska demokracija utrla pot tu na vzhodu, so sklenili narodi vseh držav nc gled« na to, če so Slovani ali ne, prijateljstvo s trdnim namenom, da se ne bo nikoli več ponovila preteklost. Ti narodi so šli preko vsega, kar je bilo v preteklosti, in krenili so po novi poti v korist vsem narodom naših držav.
Ljudstvo in vlada FLRJ sta si postavila od samega začetka in trenutka, ko je bila končana vojna, glavno nalogo: ustvariti najboljše odnose z vsemi sosedi. 2e danes smo dosegli nu tem popr.išču velikanske uspehe, ki bodo zgodovinskega pomena za nadaljnji razvoj držav tu. na vzhodu.
Drago nam Je, ker smo danes v vaši «redi, v Romuniji, v Bukarešti, ker med narodi Romunije in Jugoslavije p, bilo nikoli posebnih spopadov. Narodt haših držav živijo že stoletja skupno.
IH narodi so se celo skupno borili proti navalu tujcev, sedaj, po veliki zma-8i, pa gradijo narodi Romunije, Jug», slavlje. Bolgarije in Madžarske, Cešk» slovaške in Poljske s Sovjetsko zvezo na čelu svojo boljšo in srečnejšo bo. točnost.
Nihče nam ne more očitati, ker se združujemo In ustvarjamo sporazume in pakte, ker z njimi ne ogrožamo neodvisnosti nobenega naroda. Naši narodi so preveč trpeli in dobro vedo, kaj pomeni suženjstvo; zato pa tudi ustvarjamo te zveze in to trdno enotnost med narodi tu na vzhodu, da bi tako lahko hkrati pripravili čim večji prostor za zmago miru in demokracije v svetu. To je naš cilj. Ta cilj uresničujemo, in ko ga bomo dosegli, bomo zmagali.
Dimitrov v Sofiji
Predsednik bolgarske vlade Georgi j Dimitrov je podčrtal zgodovinski pomen obiska albanske vladne delegacije v Bolgariji za nadaljnjo graditev in utrditev ljudske demokracije v Bolgariji, Albaniji, Romuniji, Jugoslaviji in v vrsti drugih držav.
»Vse to — je dejal Georgij Dimitrov — kakor veste, ni všeč Imperialistom, reakcionarnim silam, tujim kartelom in kapitalističnim koncernom, ki so prej imeli možnost razdvajati Balkan, hujskati balkanske narode enega proti drugemu, gospodovati npd njimi. Jih ropati, izkoriščati in držati v ekonomskem in poličnem suženjstvu. Ti mednarodni pajki in pijavke vidijo sedaj, da se vsa vrata zapirajo, da se ne morejo več vsesati v telo in v plod» ve dela ter prirodna bogastva naših narodov. Besni so od jeze. Razjarjeni se na vse ftačine trudijo, da bi preprečili naše napore za vzpostavitev trajnega miru na Balkanu in ureditev lastnih notranjih zadev pp volji naših narodov. Z juga sl prizadevajo zadati nam globoke rane, poskušajo v monarhofašistični Grčiji ohraniti žarišče vojne na Balkanu. Poslužujejo se izzivanj In vseh možnih sredstev, da bi razbili borbo grškega naroda, da
bi sl ustvarili oporišče za izpodkopavanje naše svobode, naše neodvisnosti in našega ustvarjalnega dela. ImperfS-Itsti so poskušali na vse mogoče načine s svojimi ameriškimi podpihovalci in voditelji, — kakor je znano, — razbiti tudi osnovno organizacijo Združenih narodov, ki bi morala biti jam. stvo za mir med narodi. Dovolj smo trpeli v preteklosti, dovolj dolgo smo hlapčevali kot narod in sedaj vemo, _ kaj moramo storiti, ko izpodkopavajo ' imperialistične reakcionarne sile osn» ve miru, ki se izgrajujejo, in ko se celo poslužujejo izzivanj ter pripravljajo nove napadalne vojne. Volja našega naroda, zahteva zgodovine in naših bdtločiii pokolenj Je, da sc s skupnimi napori, roko v roki, ramo ob rami, z mirnimi sredstvi, po potrebi pa tudi »orožjem v roki sami pobrigamo za obrambo svoje svobode in neodvisnosti.
Minil je čas, ko so imperialisti po plačanih voditeljih In svojih agentih v balkanskih državah lahko svobodno izvajali svoj Judežev ples po našem Balkanu. Temu je za vselej konec. Tak smisel imajo naše pogodbe o zvezi z Jugoslavijo maršala Tita In pogodbe, ki jo bomo sklenili z novo Albanijo Enverja Hodže. Takšen smisel bodo imele naše pogodbe o zvezi z dem» kratično Romunijo, demokratlčlto Madžarsko, slovansko Poljsko, slovansko Češkoslovaško ter z veliko zaščitnlco — nepremagljivo Sovjetsko zvezo.
V naši fronti miru na Balkanu manjka samo še demokratična Grčija, kjer se herojsko grško ljudstvo tako moško bori proti tujim zajcdalcem za svojo svobodo in neodvisnost, z zmago grškega naroda pa bo skupni dom sv» bodoljubnih In miroljubnih balkanskih narodov dokončno zgrajen. Njegova zgraditev bo stala za vedno kot spomenik svobode, demokracije, miru, ljubezni in bratstva med našimi narodi, ki so doslej toliko trpeli.«
Enver Hodža v Sofiji
»Naši narodi so medsebojno poveza-, ni s tradicijo prijateljstva m herojske borbe proti fašističnim osvajalcem in notranjim reakcionarnim klikam ustvarili pod vodstvom svojih ljudskih oblasti vse pogoje in postavili v vsakem pogledu trdne notranje in zunanje temelje za krepitev prijateljskih In bratskih odnosov, ki so nastajali in se okrepili s krvjo med osvobodilno borbo. Izpolnili bodo te odnose po svojih težnjah in vročih željah. Na tej poti bomo zgradili našo skupno bodočnost sreče in napredka. Na tej poti stojimo odločno ramo ob rami z narodi bratske Jugoslavije maršala Tita. Trije narodi kakor en sam, z enim srcem, eno dušo in eno voljo, to je neomajno p» roštvo varnosti in srečne bodočnosti naših narodov, jamstvo za krepitev miru in resnično demokracijo na Balka-
nu in v #vropi. Skupno z bratskimi narodi nove Jugoslavije smo nepremagljiva fronta v obrambi neodvisn» sti, svobode in ozemeljske celote naših držav proti napadom zasužnjcvalnega imperializma in proti vsem njegovim agentom, ki poskušajo in se trudijo, da bi z žalitvami, izzivanji in podlimi manevri izzvali novo vojna Toda Balkan ne sme biti več sod smodnika v rokah imperialistov, kakor doslej, ker držijo danes naši narodi svojo usodo v lastnih rokah, naši državi pa sta p» stali iz gnezda prepirov in vojn trden temelj miru in bratstva.
Tega nc opažamo v monarhofaštistlč-ni Grčiji. Tam vladata imperializem in reakcionarna fašistična klika, ki tlači» ta In terorizirata demokratični grški narod, ko se herojsko bori za svojo osvoboditev, za vzpostavitev resnične demokracije v svoji državi in za ob.
MOSKVA. GLAVNI STAN.
rl^!-hiuMo0-“o’ ChUI?hU1.' aniprižk» Poslanik Harriman, tolmač).
Churchill. Prišli smo torej do zaključka ...
^rrnvP?Vef.glaVO'.da bi 50 >zo(inil pogledu ostalih...)
só,lT»-h To Zc ° ér*0 nu Je’ dil morain o tem govoriti, toda ...
Stalin. Tu m nikogar s slabimi živci, gospod premijer
Churchill: Invazija Evrope je letos neizvedljiva .
(Splošno iznenađenje).
Churchill: Velika Dri tani ja v danim trenutku ne more tvegati da b‘ se spustila v operacije, ki nc morejo imeti odločilnega uspeha.
(Vsi molčijo)
Sta liji: To se pravi, da se angleški in ameriški činitelji odrekajo: svoji svečani obljubi, ki so nam jo dali te pomladi?
.,	iGonoral Montgomery pripravlja zdaj napad v Severni
Afriki. Poleg tega imamo, kakor vam je znano, v načrti! ogromna iz krcavanja v Afriki med Alžirom in Casablanco.
Molotov: To ne bo z naše fronte odvedlo ne ene nemške divizije.
Stalin. Se več. Po Podatkih naSe obveščevalne službe se formacije osme italijanske armade približujejo Donu. Ugotovljeno je tudi, da je prispela iz Afrike ena divizija Romelove armade ...
Churchill: To nič ni... Mi pripravljamo invazijo na Sicilijo.
Stalin: To bo prej politična ko vojaška fronta.
Molotov: Tudi če jo primerjamo a front« v Franciji, ne bo imela velikega vojaškega pomena.
Churchill: Delamo vse, kar moremo.
Harriman: Prinesli smo vam svečano obljubo vlad USA in Veliko Britanije. 1943. bomo izvršili invazijo v Francijo.
Molotov: Invazija je potrebna takoj in ne samo nam, ampak vsemu človeštvu.
Stalin. Kje je poroštvo, da ne bo tudi ta svečana obljuba prelomljena?
Molotov: Gospod angleški premijer bo imel zopet priliko reči, ria njegova dežela ne more žrtvovati naroda.
(Churchill si prižiga novo cigaro)
Stalin: Gospod premijer, Sovjetska zveza in njena vojska zadržtt jejo napade Nemcev. Vsa odgovornost za nove desettisoče žrtev v Evi ropi pada na glave onih, ki so poteptali svoji; svečane obljube.
Churchill: Zelo težko mi je govoriti o tem, toda na žalost v tem trenutku ne vidim sile,, ki bi mogla preprečiti padec Stalingrada.
Molotov: Gospod premijer, taka sila je in imenuje se Sovjetska zve» za. Sovjetska zveza in njena armada ne bosta dali sovražniku tega mesta
Churchill: Chotova armada je prekoračila Don. Sc en dan pohodit pa bo v Stalingradu. Ze jutri bo na Volgi.
... M°lot:ov: Po naših vesteh so Nemci hoteli biti tam že petega ju« lija, torej že pred mesecem dni.
Churchill: Mesec diti zakasnitve je vendar brezpomembno!
Stalin: Ta mesec dni bo poguba za Nemce.
Churchill: Poguba? Nemci so tako rekoč v Stalingradu! V Maikonu, v Krasnodaru in v Mineralnih vodah. Nemci so v Bakuju!
_ Molotov: Gospod premijer, nek vojaški strokovnjak je zapisal, da Iniciativa, točno povedano, ni vselej v rokah napadalca. Iniciativa ib v rokah tistega, ki je modrejši.	'*
Churchill: Ng poznam tega avtorja.
Stalin: Mi vendar vemo, da se Rdeča armada ne zna zgoli braniti, temveč da tudi napada sovražnika.
Churchill: Za to je potrebna ofenziva.
Stalin: Saj pravkar govorim o ofenzivi in prosim, tifa Je nc zame njate a protinapadom. Govorim o ofenzivi po uspešni ofenzivi nasprol* mka, ki pa ni dosegel odločilnega konca, medtem ko.je obramba prti prav““ av°Ie ^ Prešla nato v kontraofenzlvo in prizadela sovražnik» odločilna poraz.	^
Harriman: Za to je treba imeti rezerve, gospod premijer..,
Stalin: Mi jih imamo. Po mojem mnenju je dobro organizirana pro «ofenziva prav interesantna vrsta obrambe. Ze stari Parti so poznali takmo ofenzivo, ko »o izvabili Krasa in njegovo vojsko globoko v svo jo deželo ter prešli nato v protiofenzivo, s katero so ga uničili.	*
Churchill: Stara zgodovina ...
bnani° Pr^ere tudi v novi zgodovini, gosp«) premijer. T<* .stvar je dobio poznal genialni vojskovođa Kutuzov, ki je uničil Nat poleona In njegovo vojsko 2 dobro pripravljeno protiofenzivo
Churchill: To so bili drugi časi, gospod premijer.
Stahn: Med našim obrambnim bojem pripravljamo strategični na, pad, gospod premijer. Organiziramo protiofenzivo in z njo ne bomo osvobodili samo Stalingrada, marveč bomo pri tem mestu uničili nem. sko vojsko.	.
Harriman: In prav statingrajaki predel ste izbrali za protiofenzivo?
Stalin: To jg vendar stržen naše strategije: zadati udarec tam, kjer je mogoče doseči največji efekti	*
Churchill: Tam so vendar zbrane glavne nemške sile...
Stalin: Tam, kjer so zbrane glavne sile sovražnika, tam je treba naperiti glavm udarec. (Vstane)
Churchill: (Vstane) Veselilo nas bo, Sko se vam posreči
Snolkanej0 ^ 86 P°Zdravljaio- Churchili « Harriman odideta).
Stalin: Vse }c jasno. Kampanja v Afriki... Italija. Kratkomalo ho
diktirati PrVDc?^>Fh!?nU' HodCj°' ^ iz*rvavimo « nam morejo potem aV o? h°cejo svoje, namene s tujimi rokami. To se jim nc
nmP^rCéÌnr Slcnf*ni. Pojejo anomi (Premolk) Upajo, da se bomo umak. nm iz Malmgrada in da bomo izgubili oporišče za napad,.. Tudi t» se Jim ne bo posrečilo! Vjenčeslav Mihajlovič, predlagam, da pošlje mo v Stalingrad Malenkova kot zastopnika Državnega odbora za obratni bo, z njim tudi tovariša Vasiigvskccga,
Molotov: Sklenjeno! (Sc poslovi od Stalina)
Stalin se dolgo izprchaja po kabinetu. Stopi k oknu — pred njim je Moskva v večernem mraku. Nato gre k zemljevidu, ga ogleduje in odločno zacrta dva kraka. Znčne.ta sc pri Volgi, eden na jugu, drua« na severozahodu od Stalingrada. Kraka se združita daleč od Stalingrad« na Donu v pokrajini Kolača.	8
Prev. Iv. Vouk
rambo miru. Naši narodi, ki so mnogo pretrpeli zaradi imperializma in ki so sklenili braniti za vsako ceno pridobitve svoje borbe, simpatizirajo Iz vsega srca z borbo herojskega grškega na-roda Naši narodi so se trdno odlo-
čili, da ostanejo do smrti neomajtu» zvesti veliki stvari proti imperlai Isti» nega In demokratičnega tabora, čigar voditeljica In duša Je velika Sovjetska zveza g «eneraltsimom Stalinom h« čel«.
Pino Tomažič
Pred tednom Je minilo test let, odkar so ▼ zgodnjem Jutru na open* skem streliJtu faiistitne svinčenke podrle Pina Tomažiča in z njim to* varite Kosa, Vadnala, Ivančiča In Bobka.
V časa najbbjšega fašističnega pritiska, ko so faSiStični mogotci mi* siili, da za faSlze mni več pogina, se je zver znesla nad vztrajnimi rušilci prekletega režima. Uprizorili so ogaben proces in pet mladih mož je dalo življenje.
Pino Je bil med njimi najbolj razgledan, najbolj daljnoviden, najbolj se je zavedal, kaj hoče. 2e davno pred drugo svetovno vojno je vedel, kje Je njegova pot in kaj J. njegova naloga. Ni čakal, da bodo naredili drugi . . . lotil se je dela sam. 2e I. 1932 so ga prvič zaprli. Pozneje je živel v Jugoslaviji, a tamkajšnja policija, zvesta vladi, ki se je prijateljila z italijanskimi faSisti, ga je izročila italijanski po* liciji, ko Je poskuSal, da bi odSel v Španijo, kamor so I. 193S hiteli pomagat Španskemu ljudstvu tisoči in tisoči demokratskih borcev iz vsega sveta. Pino je delal naprej: ustvarjal je po istem programu, ki smo si ga danes osvojili ml. 2e tedaj J jasno videl, da more predstavljati uspešen političen program na nekem ozemlju edino program združitve Slovencev In Italijanov, delavcev in kmetov, program ljudsk: fronte, ki sam po sebi že tudi pomeni neodjenijivo borbo proti fašizmu. Program, za katerega Je dal svoje mlado življenje Pino, je bil vodilo vsem poznejšim borcem za svobodo.
Sedaj, po šestih letih od Pinov: žrtve, del našega naroda še ne uživa svobode. Da, na trenutke se nam zazdi, da skoraj ni razlike med sedaj in tedaj. Gotovo je, da si mno-gokdo prizadeva vrniti nam tiste čase. Toda zaradi Pina in njegovih tovarišev ter vseh žrtev pred njimi in tisoči za nj’mi ne bomo nikoli več dopustili povratka fašizma, pa naj ga kdo še tako lepo drži za roko. Ce bi mogel, bi nam Pino gotovo sporočil, da z odločnim uveljavljanjem svojega političnega programa najlepše častimo njegov spomin.
KRONIKA
*	POLITIČNI PREGANJANCI so imeli občni zbor prejšnjo nedeljo. Ker se ZVU za vse prošnje tistia, ki so Jlji fašisti premestili v Italijo, ne zmeni, oziroma je za reševanj: leh prošenj pooblastila komisijo, k. sistematično zavrača vse prošnj : prizadetih, je odbor društva političnih preganjancev smatral, da j: njegovo nadaljnje delovanje nemogoče in predložil demisijo, ki je pa zborovalci niso sprejeli, temveč so sklenili, da se društvo kot posebna sekcija priključi Enotnim sindikatom.
*	NOVINARSKA ZBORNICA j poslala višjemu oficirju za civiln: zadeve gen. Gaitberju protest zaradi surovega ravnanja civilne policije s kronistom sLavoratora* Borisom Persoljo, ki ga je nek policist napadel in mu zmečkal novinarsko izkazn'co; inšpektor Marcon pa mu je zaplenil beležnico z zapiski.
*	NAJNOVEJSI DOKAZ o pojmovanju demokracije in nepristranosti je podala ZVU s tem, da J odklonila uradno priznanje Rdečega križa za Trst in pokrajino in m ■ prepovedala njegovo dobrodelno delovanje. Več borna o tem še pišali.
*	OBSOJENI SO BILI nekateri tovariši, ki so se udeležili odkritja spomenika padlim v Sv. Križu. Dva sta dobila kar po dva meseca za-rora (sicer pogojno), kar spet priča, kako sodišča dobro ločijo, kd> je na zatožni klopi. Sicer pa s> taki procesi v celoti sramota. Obsodili so namreč tudi nekaj tovarišev, češ da so ob neki priliki nosili partizansko uniformo — tudi to bi že naj ne bilo več dovoljeno.
*	261 VAGONOV PREMOGA J odšlo drugam,-namesto da bi ostala v Trstu. Tudi o tem se vodi proces proti večjemu številu tržaških trgovcev. Vsa stvar se pa vleče mnogo bolj počasi kot takrat, kadar gre za obsodbo protifašistov.
ZAKAJ JE TRŽAŠKA MLADINA
PRVA V BORBI ZA MIR IN NAPREDEK?
OZADJE ODRA V KONGRESNI DVORANI. NA ITALIJANSKI IN JUGOSLOVANSKI ZASTAVI Z ZVEZDO SO PRITRJENI ZNAKI SVETOVNE MLADINSKE ZVEZE, ZAM IN TRŽAŠKA HELEBARDA
V dneh 14. m IS. decembra Je bil v Trstu ustanovni kongres Zveze antifašistične mladine za Tržaško ozemlje. Važnost tega dogodka, ki presega okvir mladinske demokratične organizacije, predstavlja velik doprinos k širjenju in utrjevanju demokracije v Trstu na splošno.
Tržaški mladini, kot mladini sploh, pripada v povojnih ljudskih gibanjih za demokratični mir, vodilna vloga. Te vloge ni mladini nihče poveril, temveč je zrasla iz najenostavnejše nujnosti, Iz stvarne potrebe samoobrambe mladih delavskih, kmečkih In študirajočih ljudi pred dejanskim Izkoriščanjem in brezvestnim zavajanjem In Izigravanjem s strani različnih pro'1-Ijudskih režimov v njih strankarske in razredne koristi. Najdalje v takem zasužnjevanju mladine je šel pač fašizem in nacizem, ki je s svojo demagogijo in s svojim vcepljanjem rasne večvrednosti uspel zavesti večino nemške mladine in velik del italijanske ter Jo pridobiti za svoje imperialistične pohode v drugi svetovni vojni.
Prav to dejstvo pa Je istočasno postavilo temelje protiimperialističnim In protifašističnim gibanjem najnaprednejše mladine vsega sveta, ki )e takoj razumela nujnost protifašistične akcije, da čimbolj skrajša stranote vojne, da čimprej stre fašizem in tako reši pred popolnim uničenjem dostojanstvo človeka, njegovo osebne m narodnostno svobodo in njegov razvoj v socialno-naprednejše oblike življenja.
Delež mladine v protifašistični narodnoosvobodilni vojni je bil ogromen. Kdo Je sestavljal armade protifašističnih borcev, kdo je dan za dnem dopolnjeval partizanske vrste v sovražnikovem zaledju, če ne mladina?
Kdo je kazal resnične necoitke vzglede v borbi za narodno svobodo, če ne v prvi vrsti mladina?
zmage nad fašističnimi armadami se je zato z upravičeno radostjo in samozavestjo veselila mladita, kateri so se spet začele odpirati najupše perspektive k svobodnemu razvoju, k mirnemu ustvarjanju in učenju. Ce so se za mladino marsikje te perspek-
tive pod Silo nadaljevanja borbe proti ostankom fašizma spet zaprle, se ima mladina zahvaliti onim silam v svetu, ki jim v vojni proti fašizmu ni šlo za to, da fašizem uničijo, ampak samo zgolj za to, da se same postavijo na njegovo mesto in Izpeljejo njegove imperialistične načrte.
Mladina, prepojena s svobodoljubnimi demokratičnimi težnjami, danes po vsem svetu dokazuje, da jasno vidi povzročitelje takega položaja v svetu in da dobro ve, proti katerim silam mora usmeriti svojo aktivnost, da zavaruje dosedanje in izbojuje še vse življenjsko nujne interese, v svojo korist vsega človeštva. Svetovna demokratična mladinska zveza, ki povezuje v sebi vse te armade organizirane demokratične mladine, vodi ta boj po enotnih načelih protiimperialLzbiegs boja, vendar nalagajo lokalne razmere mladini posameznih dežel posebne naloge.
Ustanovni kongres tržaške Zveze antifašistične mladine je ravno zato še posebno važen, ker je na njem tržaška mladina na uspehih, posebnostih in izkušnjah dosedanjega delovanja In na osnovi najnovejšeg? razvoja odnosov političnih sil v svetu izdelala svoj program za vnaprej.
V glavnih potezali so osnovne točke delovnega programa tržaške demokratične mladine naslednje: 1. Odločna borba za združitev vseh mladincev Slovencev, Italijanov In Hrvatov Tržaškega ozemlja v ZAM, da na ta način
najučinkoviteje prispeva k borbi vseh demokratičnih sil Tržaškega ozemija proti kolonialnim načrtom impimli-zma, da si tako zagotovi spoštovanje osnovnih človeških In narodnostnih pravic in zavaruje in utrdi demokratični mir. 2. Zahteva po zaposlitvi delovne mladine, priznanje enake plače za enako delo, ustanovitev tečajev za strokovno izobrazbo itd. 3. Zahteva po ustanovitvi strokovnih kmetijskih tečajev za kmečko mladino, zagotovitev kulturnih zabavnih In športnih krožkov in močnejši razvoj osnovnih šol na vasi. 4. Boj za reformo srednjih šol in univerze, omogočenje študija vsem mladincem, neglede na njihov socialni položaj, sodelovanje dijakov in njihovih staršev s šolskimi predstavniki v šolskih svetih. 5. Borba za spoštovanje enakopravnosti žena in deklet in za dosego tistih pogojev, ki bodo omogočili, da si vsako mlado dekle ustvari svojo družino in vzgaja svoje otroke v duhu bratstva med narodi. 6. i.enehno poudarjanje nujnosti ukrepov, ki naj obvarujejo mladino pred šovinistično politiko, ki vodi mladino v kriminal, degeneracijo in v politično razbojništvo.
Kdor pozna tržaško demokratičnu mladino, kdor je bil prisoten na n lenem ustanovnem kongresu, ta ne dvomi, da je mladina dobro pripravljena za težak boj za izvršitev svojega deleža v borbi vseh naprednih sil proti imperializmu, za demokratični mir in boljše življenje.
PREDSEDNIK DELOVNEGA ODBORA Z.A.M. tov. PESCATORI IZROČA VODJI-JUGOSLOVANSKE DELEGACIJE DARILA TRŽAŠKE MLADINE. JUGOSLOVANSKI ZASTOPNIK NA USTANOVNEM KONGRESU NI SMEL ZAKADI AMOLOAMERISKE PREPOVJEDl POZDRAVITI KONGRESA KOT ZASTOPNIK JUGOSLOVANSKE MLADINE
USPEHI 1JN TEŽAVE LJUDSKIH OBLASTI
jugoslovanskega področja TO-j a
V eni izmed zadnjih številk našega tednika smo ic govorili o bistvenih razlikah med dvema področjema, ki sestavljata Tržaško ozemlje, to je o razlikah med področjem A pod anglo-
ameriško vojaško upravo In med področjem B pod Jugoslovansko upravo. Tokrat pa hočemo navesti nekaj podatkov o dosedanjem delu ljudskih oblasti v področju pod jugoslovansko
upravo In pokazati na glavne ovire, s katerimi se morajo ljudske oblasti pri svojem delovanju boriti.
V preteklih dneh je bilo v Izoli tretje zasedanje okrožne skupščine delegatov vsega istrskega okrožja. Na tem zasedanju delegat Beltram v svojem politično-gospodarskem poročilu ni mogel brez omembe preko vseh naporov VUJA, da dvigne življenjski standard ljudstva in da na najdemokra-tičnejši način uzakoni in oživotvori vse one pridobitve zadnje pro'(fašistične borbe, do katerih ima ljudstvo po potno pravico. VUJA ima pri tem ve like težave, ki do neke mere izvirajo Iz težko premostljivih lokalnih vzrokov, kot so pomanjkanje strokovnih kadrov v ljudskih odborih, slabe prometne zveze, valutne težave in podobno. V glavnem pa preprečujejo še uspešnejše delovanje VUJA ovire, ki Jih načrtno stavljajo tuje sile, ki jim ne gre za dobrobit ljudstva, temveč le za politične šbekulacije. Ena glavnih takih ovir postavljajo angloameri-ške vojaške oblasti v coni A, ki načrtno bojkotirajo predlog VUJA za se- i stavo enotne gospodarske Komisije |
obeh vojaških uprav, ker ne žele sodelovanja pri reševanju gospodarskih vprašanj glede izmenjave blaga, kmetijskih proizvodov Itd. Posledice tega bojkota nosi seveda ljudstvo obeh con-
Toda ljudske množice področja B ss zavedajo vseh težav, ki Jih premaguje ljudska oblast. Zavedajo se, da dela ta oblast Izključno v njihovo korist, da jim Je ta oblast dala zemljo tn ucmokraucni red. Zato se Je oklepajo, jo podpirajo in Jo smatrajo kot svojo največjo pridobitev osvobodilne borbe. organi In predstavniki ljudskih oblasti kakor tudi ljudske množice same prenašajo nesebično žrtve za veliko stvar ljudske blaginje in delajo z elanom in požrtvovalnostjo. V dokaz za :o bomo navedli samo nekaj podatkov ,z poročila načelnika gospodarskega odbora.
Ena Izmed glavnih skrbi ljudskih odborov je bil dvig življenjskega standarda In posvečanja vse pozornosti razvoju gospodarstva, trgovine, industrije. obrti kmetijstva In zadružništva. Ze organizacijske priprave za pravilno dodeljevanje radonlranlh živil so ustvarile mnoge težave, ki so se
m
PREBIVALCI ISTRSKEG A OKROŽJA ZBORUJEJO
TTTTTTTTTTTTY
TTTtTTTTrTT

YYTVTTTTTTTTTTTTVTTTTTYVTTTTVTTTTTTTTT1
KDO SE GREJE
V	TRSTU
Sredi decembra Je v Trstu pritisnil mraz. Termometer Je padel v bližino niClc in oglašati se je začela ourja, prebivalstvo (z Izjemo premožnih) pa je brez kuriva.
V	ulici Parint stoji Krasna šolsko poslopje. Svojemu namenu ze zelo dolgo ni služilo. Najprej je bila v njej italiianska bolnica, potem nemška vojašnica In avtopark, nato angloamerička kasarna in sedaj občinsko skladišče za drva. Da, tam stoje gore div, ki se močijo na dežju že oo zgodnje Jeseni in občina se ne žmenij da bi ta drva razdelila, kajti občinski gospodje in podobni petičniki, ki imaio denar za nakup drv na črni borzi, se grejejo in v prijetni gorkoti svojih soban pozabljajo, da je na : isole in tisoče predmestnih delavcev, revnega uradništva, ki si ne more privoščiti drv na črni borzi.
Pa še nekaj drugega pade Tržačanom v oči: Angloameričanl imajo v
.. im
wmm -r r j
ji .
mestu polno svojih vsakovrstrnh uia- poslopii stresajo vojaški kamioni pre-dov, kopico klubov In kavarn za svola mog m ko pogori prvi, pripelje ka-vojaštvo In mnogo krasnih stanovanj mion novega in iz dimnikov se kar tiara družine iz Anglije (pošten Tržačan prej kadi.
ne more priti do njih). Pred takimi Pa se sprašujejo ljudje: torej gelivo
" : .....".........' ...■.... 1
je, le za nas ga ni? Po časopisih se pojavljajo protesti, ljude vlagajo prošnje, potem pritožbe, toda mraz vedno bolj pritiska in družine tržaških delavcev v predmestjih se stiskajo v
revna oblačila v mrzlih stanovanjih in reveži zmrzujejo po oglih, da cez dan naberačijo vsaj za toplo juho... roda to je samo ena izmed mnogih slik 'trsta pod sedanjo upravo.
ià.XLLàLk±kkkkLLà it
AJk.kÀ±Lk± LklLLXLkXLXlXk±iJLU>

LmAÀ.kAÀ.lAkJ, lLAikÀimiA± kAMX
Novih 500
Civilna policija angloameriške oku-akcijske uprave se je povečala za pe sto novih članov.
Pred meseci je oek tržaški statističar Izračunal, da pride na vsakih (3 "rebivalcev cone A Tržaškega ozemlja po en policist. Od takrat do danes J število policije že dvakrat aa'asio za nekaj sto mož In ko bo se nekoliko-rat, bo imel vsak prebivalec cone A Tržaškega ozemlja svojega policaja, "o bi lahko bila ena izmed posebnosti Trsta, če ne bi bit to splošen pojav v vseh deželah, kjer si imperL^/em s omočjo lokalnih sil prizadeva utrditi se na oblasti proti volji m proti 'nteresom ljudstva prizadetih dežel. Ker se ti imperialisti lu prottljuđsk: (dementi v njegovi službi ob splošni osovraženosti in ob vedno bolj rastočem ljudskem protiimperiali stičnem gibanju nikoli ne počutijci dovolj varne, si v zaščito svojih interesov ustvarjajo velike policijske sile. Bolj J m strah pretresa kosti, bolj se obdajalo z arnostnim obročem.
Novib pet sto oborožencev, ki so povečali število dosedanjih, sicer ne bo rešilo imperialiste neizogibnega fcon--a, pač pa hoče predstavljati novo oviro za tržaško demokratično gibanje ki pa se bo mimo ali preko njih, ko se je doslej, vedno bolj krepilo.
(Se povečale z ureditvijo Jugoslovanske meje in temu sledečih težav tehničnega značaja. Kljub vsemu je gospodarskemu okrožnemu oddelku uspelo, v pogledu prehrane položaj močno izboljšati. V okrožje so v času, odkar ta oddelek posluje, t. J. od 1. oktobra prispele naslednje količine življenjskih potrebščin:
Krušne žitarice
Maščobe
Testenine
Milo
Meso
Sladkor
Krompir
Tobak
1,265.894 kg 72. 74 kg 58.142 kg 26.857 kg 139.494 kg C7.601 kg 117,909 kg 17.610 kg
Obroki, ki so se pri tem razdeljevali posameznim so višji od tovrstnih obrokov v Trstu In neprimerno višji od obrokov, ki jih prejemajo prebivalci Francije, Italije in drugih držav.
Lep uspeh Je bil dosežen v obnovi In Izgradnji, predvsem šol, stanovanjskih hiš, cest in drugih objektov. Program gradbenih del sicer še daleč m izčrpan, vendar pa je že izvršena gradnja stanovanjskih prostorov za osebje bolnice v Piranu, cestišče Koper—Semedela, Koper—Škocjan, več mostov, obnova 16 šol v okrožju in več stanovanjskih hiš. V teku pa so grad-hje bolnice v Piranu, šole v Ižotl, Šmarjah m drugod, italijanska šola v Kopru, kanalizacija Jžole, obnova as-
odlomek V KRAŠKEM KOTU
iz življeail» in miSljenla naših ljudi
Stari Crniava se je odkašljal, potem pa krepko pljunil na tla. Z roko je zaokrožil v zraku in «pokazal na podolgovati greben: «To je Grmada. Pet kilometrov za njo tete meja med Tržaškim ozemljeni, Jugoslavijo in Italijo. Okrenil se je nekoliso na levo. kjer ležita Samatorca in Zgonik. «Tisti hribi tam so Zckne,, dalje je Sv. Lenart.
Kraško skalovje je bilo izmlto od dolgega deževja in burja je preko noči posušila vlago iz nje. ga. Belilo se le bolj kot druge dni in dajalo pokrajini svojevr-:ten čar. Zdela se mi je lepša kot bila v soncu ih zelenju. Nisem tehtala prsti, ne merila velikosti posameznih rodovitnih krp, z zidovjem zagrnjene zemlje, kjer
raste poleti, kadar je letina, cent pšenice na družino pa še malo fi-io1a in krompirja. Zrla sem nanje kot na rodovitne otočke sredi skalnatih bregov in nisem čutila njihove ubornosti, ki sili vaščane vse po vrsti, da si iščejo zaslužka drugje. Stari Crnjava. ki je stopal kraj mene, jo je občutil tako kot vse druge dni. Morda se hi od nje Se nikoli v svojem ži-
faltne ceste Trst—Pulj In gradnja 25 stanovanjskih hiš.
Delo domačih industrij zavisi oo uvoza surovin, predvsem iz Jugoslavije. Tako je bilo samo v septembru uvoženega raznega blaga za obrt in industrijo iz Jugoslavije za 117 milijonov 475 tisoč jugolir, brez upoštevanja blaga, ki je bilo uvoženo Iz Tista. V industriji za konserviranje rib je tako stalno zaposlenih preko 2500 delavcev.
Za oskrbo kmetijstva je kmetijski oddelek nabavil 12 vagonov superfos-fata, 2 vagona norveškega soli ra, 4 In pol vagona čilskega silltra, 2 vagona modre galice, 14 vagonov sena, 8 vagonov otrobov, 5 tn pol vagona žita za seme, večjo količino strojev, plugov In drugega orodja In 550 prašičkov za, rejo. Urejena je tudi veterinarska služba.
Zadružništvo postaja važen činitelj za dvig blagostanja delovnega ljudstva na deželi in v mestu. Vseh zadružnikov v okrožju je 11 tisoč, Zadružna zveza v Kopru pa udružuje preko 40 raznovrstnih zadrug s preko 40 podružnicami, ki oskrbujejo okrog 80% celotnega prebivalstva. Urejen Je nadalje napreden davčni sistem, ki ščiti malega kmeta in delavca, po drugi strani pa mora črpati večje dohodke od velikitf dobičkov.
Razumljivo je, da so kljub vsem do-
.vljenju prav oddahnil, zato mi je z neko težko prikrito grenkobo reke-’: «Svoje čase, toda tega je že davno, so bili gozdovi od Devina do Opčin. Tu okoli je rasel gaber in po njem je dobila 7iaša vas tudi ime Gabrovec. Radi jo zamenjujejo z Gabrovico v I-stri in fo je velika pomota. Naselje je moralo biti tukaj že davno pred vasjo, samo malo bolj v bregu. Ljudje so se bavili z ovčarstvom in še danes pravimo tistemu kraju, kjer so stale njihove koče: Na štalah. Počasi so jih premestili v vas in bili še nadalje ovčarji, dbkler jih ni zaposlila gradnja pristanišča v mestu in južno žele. znica. Pn Devinu so kopali grušč in ga vozili ha Belveder, dakodvr je segalo morje. Prostor bkoli glavne postaje je bil včasih pod vodo in tega so pomagali zasipati. Za železnico so tudi graditi nasip in moj oče, ki bi imel letos sto osem !et, je bil zaposlen pri teh delih. Ustavila sva se pred dolgim poslopjem z majhnimi o-kcncl, ki so čepele nekje pod stre no. Krepko je. pritisnil na vra* ia> dokler se niso vdala. Tik za njimi je bil kup sveže malte. Od
seženim uspehom Se večji ali manjši nedostatkl, ki pa presegajo v veliki meri moč in kompetentnost krajevnih ljudskih odborov, kot smo že v začetku omenili, ker so zunanjega značaja, ker so direktne posledice delovanja reakcionarnih sil, ki delajo proti koristim prebivalstva, samo da kujejo iz tega svoje politične špekula-
OmHanega zidovja je, zaudarjalo po vlagi in izpod strehe, je štrle. lo tramovje. Na spodnjem koncu je bil gledališki oder z novim stropom in belimi deskami: «Tudi tukaj je bil včasih hlev. Ze dve leti ga preurejamo v prosvetno dvorano. Gospodarsko društvo, čigar last je, ne zmore vsega; prosvetno tudi ne, ker od iger pride malo in potrebni smo krepke pomoči, da bomo lahko zvozili.o Vrata so znova ' zaškripala. Vstopil je manjši človek in šel narav-nost k nama. Crnjava ga je kratko predstavil:	«To je Nino naš
prosvetni delavec.» Iz razgovora sem razbrala, da je zaposlem pri železnici in se v prostem ' času ukvarja s prosveto. Prosveta jim je prirasla k srcu. Imajo svoj pevski zbor Drago Boja. Lansko leto je njihova igralska družina nastopala doma in na sosednem Go-rJanškem. Letos hočejo poprej vsaj za silo pripraviti dvorano in vsi člani gospodarskega in prosvetnega društva hodijo na udarniško, Oder so si že postavili. Tak je, da ga ni daleč naokoli in da bi odgovarjal mhogo večji vasi, kakor je njihova, ki šteje vsega dvesto dvanajst ljudi z otroki vred. Kadar so pnreditue, napolnijo dvorano tudi gostje iz sosednih vasi. Z ureditvijo dvorane bi se mbčno dVigMlo kulturno življe.’ nje in po tem stremijo. Delavci so osi, kot so bili njihoui o.četje in dedi. Delajo kot kretničarji ali kot pravijo oni sami kot pajsarii pri javnih skladiščih, kot stakni in začasni cestni delaoci, nekaj
je železničarjev in eden klesar. Pred leti, ko so obratovali še na. brežinski kamnolomi, so bili sami klesani. Doma imajo hišico in nekaj pedi zemlje, toliko, dh si vzredijo eno kravico. Žene hodijo ob jutrih z mlekom v mesto, kar vrže kako liro, ker je treba krmo zaradi suše skoraj vsako leto do» kupovati. Življenje bi jim bito mnogo olajšaho. če bi oblast pokazala malo razumevanja zanje. Prav skoz, vas teče železnica in ko so prosili železniško upravo, da bi naredila postajališče, niso bili vredni niti odgovora. Petdeset ljudi, če vključijo tudl Zgoničane, bi se vsak dan vozilo v mesto. Bilo bi jih več kot na Opčinah, kjer ima» jo tramvaj in ved kot na Proseku, kjer se poslužujejo miramarske postaje. Železniška uprava bi imela od postajališča le dobiček, a zdi se, kot da ji namehoma ni do njega.	•
Crnjava naju je povabil v svojo hišo, da si bomo na toplem še katero povedali. Ko smo Sli vzdolž vasi, sem se ozrla po kalu zd napajanje živine. Nino me je opozoril na vodnjake, ki se polnijo a strešnico.» Železnica ima vbdo-. dovod, a razumljivo je, da ne dovoli napeljave ker še samim komaj zadošča. Napeljati bi ga inorali s Proseka. Tudi za vodovod smo že prosili, toda naše prošnje udarjajo v gluho. Vas'je v vojni mnogo trpela, povsod so njeni sledovi, odškodnina pd noče priti.
Crnjavova domačija stoji blizu nizke, nekaki trdnjavici podobne koče s stožčasto in s Skriljami pokrito streho. Namesto oken ima linice. Zatrjevala sta, tla je to najstarejše zidovje v vasi. Se pred desetimi leti je bila v njej kuhinja — dimnjača z ognjiščem na tleh in z verigo za obešanje kotla. Pred njo je poveznjen kamen, ki je Služil za mlin na stope. V njem je gospodinja stolkla koruzo, preden je skuhala polento. To. plota v Crnjavovi kuhinii se nam je resnično prilegla. «Kako je z drvmi?» sem vprašala gospodinjo. «Eh tako.» je skomignila z rame. ni.» V gmajno gremo in prinesemo domov po eno bremce dračja. Kadar zunaj hudo zavija, je treba dodati kakb debelo poleno » «In otroke kam pošiljate v šolo?» sem vrtala dalje vanjo. «Lani so hodili v Zgonik, a nismo bili nič zadovoljni. Tam ni pravih učite. Ijev. Letos hodijo na Prosek, kier se bodo več naučili in nič ne de, če bi bil tudi. kak korak dalje.»
Kljub prijetnemu prasketanju (Nadaljevanje na 6. strani )
IZ JUGOSLAVIJE IN OSTA
KRONIKA
» FRANCE BEVK, pisatelj iu ljudski poslanec, bivši predsednik PNOO za Trst in Slovensko Primorje, je bil na zasedanju Ljudske skupščine Slovenije .izvoljen za tretjeia podpredsednika Prezidlja Ljudske skupštine LRS.
o ZA HIDROCENTRALO NA DRINI pri Zvornikn so pomožna dela Fontana, z gradnjo bodo pa priželi spomladi. Drino bodo zajezili z 2* m visokim jezom.
*	»ŽIVEL BO TA NAROD« je ime prvemu umetniškemu tilmu, ki ga je izdelalo filmsko podjetje »Jadran film« v Zagrebu. It odstotkov scen so posneli v naravi.
*	MEDALJA DELA Je novo odlikovanje za delovne zasluge, ki ga Je z zakonom uvedla Ljudska skupščina FLRJ.
» DELA PRI REGULACIJI LIJAKA so se slovesno zaključila prejšnjo nedeljo.
*	DRUŠTVO PRAVNIKOV LRS je bilo ustanovljeno prejšnjo nedeljo v Ljubljani. Zborovalci so izvolili za prvega častnega člana društva podpredsednika zvezne vlade tov. Edvarda Kardelja. Poslali so tudi protestno resolucijo Svetu zunanjih ministrov štirih velesil z zahtevo po pravični rešitvi vprašanja Slovenske Koroške.
*	ZIMSKE IZLETE NA JADRAN bo prirejal češkoslovaški turistični urad. Prva skupina pride v Opatijo, kjer bo ostala U dui.
*	237 ŠTUDENTK je vpisanih na tebnični fakulteti v Ljubljani;-leta IMS. jih je bilo samo šestnajst.
*	POLONCA JUVANOVA, gledališka igralka, se je po 45 letnem umetniškem (letovanju poslovila od gledališča. Poslednjič je nastopila v Miklovi Zali.
» ACA STANOJEVIČ, stari politični delavec Srbije, je umrl v M. letu starosti. Vlada FLRJ je odločila, da bo pokopan na državne stroške.
*	PETLETNI PLAN ZA ISTRO IN REKO je sprejel Sabor LR Hrvatske. Za izpolnitev osnovnih nalog petletnega plana bodo investirali na ozemlju Istre in Reke (razen zveznih investicij) 4.150,000.080 dinarjev.
*	DAN JUGOSLOVANSKE ARMADE se letos prvič slavi 22. decembra. Tega dne je pred šestimi leti tovariš Tito ustanovil v mestecu Rudo na Limu L proletarsko brigado iz izbranega moštva srbskih in črnogorskih edinic.
Skrb za zdravje ljudstva v Sloveniji
Vsak?, kulturna država sc danes saveda, aa sta nie bodočnost in razvoj v veliki miri odvisna od zdravja njenega prebivalstva. To. da kljub temu pa skrb za ljudsko zdravje ni povsod enaka in zavisi v veliki meri od politične in drvi. bene ureditve države. Tako je ob. last, ki je « mnogih državah še v rokah izkoriščevalcev, precej mvnoausna napram zdravstvene, mu stanju delovnega ljudstva in skrbi zanj le v najmanjši meri. Za bogate sloje izkoriščevalcev, ki nax. zwe v ugodnih ekonomskih prilikah, so privatni zdravniki, c. legantni sanatoriji in moderne bolnice, za siromašno delovno ljud. itvo pa poslujejo skromne in 'ne. prijazne bolnice, a da bi zanj bili kaki sanatoriji, kjer bi se bolnemu delavcu brez zaslužka zopet povr. nilo zdravje, to bi bilo že preveč. Tako so n. pr. v 19. stoletju v do. bi, industrializacije Anglije, vladale tam neznosne razmere tako glede delovnega časa, prehrane, plače in sploh glede delovnih pogojev in še. le s trdim bojem je delavski razred dosegel zboljšanje svojega položaja. Tako so delavci pa kapitalističnih državah sčasoma dosegli socialno zavarovanje ter zboljšanje socialne In zdravstvene zakonodaje, vendar so še danes ostale velikanske raz. like med izkoriščajočimi krogi in delovnim ljudstvom. Zadošča že, tla površno pogledamo položaj o riti. prednih socialističnih državah, kjer država daje delavstvu primerno vi. šoke plače, plačan letni odmor, so. daino zavarovanje, kjer mu nudi vsestransko brezplačno zdravniško pomoč, omogoča brezplačno zdrav, ljenje d vseh bolnicah, posveča ve. liko pažnjo materam in otrokom, skrbi za primerna delavska stano, vanja, pa vidimo, v čem so razlike. Tam pasivnost in neinteresiranost državnih oblasti za socialna in zdravstvena vprašanja delavstva, v naprednih državah pa veliko pri" zadevanje države za zdravje delov, nega ljudstva.
Tudi v stari Jugoslaviji je Jfilo zdravstveno stanje širokih ljudskih množic kaj slabo, kajti država je temu vprašanju posvečala kaj malo skrbi in pažnje. V dokaz služijo statistični podatki, ki nam pokaže, jo, da je v Jugoslaviji v prvih šti. rili dneh življenja umrla skoro ena tretjina dojenčkov ali pa da je v letu 1934 imela Jugoslavija na 10 tisoč prebivalcev 23 tuberkuloznih, dočim jih je n. pr. Madžarska ime. la samo 19, Češkoslovaška 16 in Danska celo samo 5! Vzrok temu je bila družabna ureditev države m splošna zoastalost. V stari Jugosla. viji ni bilo dosti industrije, ni bilo
delovnega poletu in posledica tega je bila gospodarska zaostalost jugo. slovanskih narodov, beda in tudi zdravstveno propadanje. Jasno je, da skrb za zboljšanje socialnega po. ložaja prebivalstva ter za zdravje ni mogla biti velika in je -razen tega ostala često le na papirju. V narodno osvobodilni borbi smo si priborili Jugoslovani politični) in gospodarsko neodvisnost in s pet. letnim načrtom bodo državo spre. menili v moderno industrijsko dr. rovo, v kateri sc bo močno dvign lo splošno blagostanje vsega ljudstva. 2e s samim povečanjem ljudskega blagostanja se bo zboljšalo tudi Zdravstveno stanje državljanov. Z neposrednimi ukrepi na torišču Zdravstva pa se bo zdravstveni po. ložaj še v mnogo večji meri fzbolj. šal. Ljudska oblast se namreč do* bro zaveda, da samo popolnoma zdrav človek posveti lahko vse si. le delu za izgradnjo države in da njena bodočnost zavisi od zdrave mladine.
Nove bolnice
Za neposrediio zdravstveno za. .ščito prebivalstva jgredvideva pet. letni načrt Jugoslavije, kakor tudi Slovenije velike investicije, tako za bolnice, zdravstvene domove, so. cialno zavarovanje ter tudi za vzg o. jo novih zdravstvenih kadrov. Bol. niče So središče vse zdravstvene izgradnja na prvem mestu. Po na. Črtu je v Sloveniji v prvi petletki predvidena dograditev kliničnih bolnic v Ljubljani ter bolnic v Ma. riboru, Celju in Ptuju ter Murski Soboti, tako da se bo celokupno število bolniških postelj povečalo za 1120 ter bo na loo preotvaicev prišlo najmanj 4.53 postelj v pri. meru s 3.78 v letu 1939. Nadalje je predvidena v. kampanji za pobija, nje tuberkuloze dograditev posebnih pljučnih oddelkov pii vseh bolni, cah in to v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju, Murski Soboti in No. vem mestu. Ta načrt se danes že v celoti izvaja: tako se izgrajujejo, prezidavajo in obnavljajo poslopja ljubljanskih kliničnih bolnic, z vso naglico pa se gradi nova, najmodernejša otroška klinika. Obnavljajo se nadalje ostale bolnice, pri bolnici v Murski Soboti pa grade novo poslopje Za nalezljive bolezni, v najkrajšem času' bosta doarajeni dve bolnici za tuberkulozo in ob.
ČEŠKO
MARŠAL TITO ZAPUŠČA V SPREMSTVU PREDSEDNIKA PREZI-DIJA LJUDSKE SKUPŠČINE F.L.R.J. .DR. IVAMA RIBARJA IN ČLANOV VLADE BEOGRAJSKO POSTAJO PO POVRATKU IZ
BUDIMPEŠTE.
se z na nova postopka povcčofiLgu
zdravilišča na Golniku. Tudi pred. videni oddelki za tuberkulozo bodo pri petih bolnicah v letu 1948 pri. čeli poslovati, tako da je Se danes popolnoma gotovo, da bo načrt, v kolikor sc tiče izgradnje bolnic, v celoti izpolnjen
Socialno zavarovanje je tudi v Sloveniji vedno bolj pričelo prido. bivati na ob'Šegu in se je razvilo v važni del socialnozdravstvene služm be. Današnje ambulante socialnega zavarovanja pri povečanem delu skoro ne zmorejo svojega dela, saj poslujejo za, ambulantno zdravlje, nje vseh delovnih slojev tako de. lavcev, državnih in privatnih na. meščencev. Ker se bo število zapo, slenih v petih letih še dvignilo, je razumljivo, da je tudi socialno za. varovanje ukrenilo vse, da bo lahko izpolnjevalo postavljene naloge. V vrsto ukrepov aspadajo predvsem številne gradnje raznih zdravstva, nih ustanov po Sloveniji. Nedavno je bila izročena svojemu namenu
Socialno
zavarovanje
stavba socialnega zavarovanja v iwanooru, ki je bila med vojno bombardirana in močno poškodo, vana, pa je sedaj temeljito poprav. Ijena in preurejena. V modernem domu so tako danes nameščeni vsi upravni prostori, zlasti pa vse am. bulante. V Celju je v surovem sta. nju dograjena nova velika in ino_ dermi centralna stavba socialnega zavarovanja, v kateri bo prostora za vse njegove ustanove. Ta stav. ba sloji na prostoru, ki predstavlja
bodoči zdravstveni center Celja. V neposredni bližini bodo kmalu zgrajena še številna druga poslopja bol. niče in dom zdravstvene zaščite. Veliko in moderno poslopje za am. bulante in strokovno delo se gradi tudi v. Ljubljani v bližini bolnice, kjer oo ta stavba tudi del velike, ga zdravstvenega središča. Vendar pa s temi stavbami gradbena aktiv, nost socialnega zavarovanja še ne oo izčrpana, kajti moderni sodob. ni ambulatpriji se grade še v Za. gorju, Škofji Loki, Guštanju, Ko. njicafi. Slovenski Bistrici, Rušah in Laškem.
Dispanzerji
posvetovalnice
Posebno skrb posvečajo pristojna oblasti protituberkuloznim dispari, zerjem, ki so po večini bili že pred vojno plod zasebne iniciative, so pa sedaj vatne državne zdrav, stvene ustanove P službi ljudstva. Po vsej Sloveniji jih sedaj deluje že 22 in predvidena, je ustanovitev še novih. V zdravstveni službi so nadalje pomembne tudi posvetoval, niče za noseče žene, kajti pouče, vanje mater o pravilnem ravnanju z dojenčki v prvih dneh življenj.»; bo pripomoglo k zmanjšanju umr. Ijivosti dojenčkov, %'očim so v stari Jugoslaviji po vsej Sloveniji obsto. jale komaj 3 take posvetovalnice, jih danes deluje že 25. Za prepre, čevanje in zatiranje otroških bolez. ni pa služijo posebne posvetoval, niče za dojenčke in majhne otro. ke, katerih delaje danes že 32. Se, veda gotovo ne bo pri tem ostalo in bo število tovrstnih posvetoval-(Nadaljevanje na 7. strani.)
<^3 S L O VA Š K A
V KRAŠKEM KOTU
(Nadaljevanje s 5. strani.) v štedilniku se nisem mogla zase. deti in razgovor se je povračal na iste točke. «Se v Zgonik bi skočila. ko sem že tu.» sem nenadoma vstala k odhodu. «Ce greš, ne pozabi oglasiti se pri Belcevih,» mi je rekel gospodar že na pragu.	—	—
V Zgoniku sem bila ob košnji. Letina je kazala dobro, samo da bi bil dež. «Kako jim je obrodilo in kaj vsega -so med tem doživeli?» sem premdzgavala do prvih hiš. Na ravnini ležijo, ostala vas pa se vzpenja v breg. Nekdaj so bik tudi tod sami pašniki. Zgonik naj bi prihajal od tega, da so zganja, li sem živino. Pri Bclčevih sem naletela na starega znanca Stan-kota. «Da, letina je obetala, suša pa jo je vzela. Če ne bodo tisti denar, ki so ga nakazali občini, porabili prav, bodo prišli ljudje do kakega zaslužka in sc bodo pretolkli preko zime. Naš župan hoče ničesar reči, koliko denarja je bilo, zvedeti smo morali od drugod. Upravičeno se bojimo, da tudi ne bomo vedeli, kako se bo porabilo. Ni človek naše vrste in ljudstvo bi ga nikoli ne volilo. Predobro mu jet v spominu nje-
govo županovanje pod fašizmom, ko je jahal na konju tako kot bi mu ne bil nihče kos. Za časa borbe se ni hotel ganiti za našo stvar. Izgovarjat se je na starost in je pravil, da je sposoben samo še nositi gnoj. Kjer je mogel, je zasmehoval partizane, češ, kaj bodo naredili tisti štirje v gozdu. Iz pode stata je postal birgermajster in bi bil rad strahoval vas. Drugi ljudje so vsako leto starejši, on pa se je v dveh letih anglo-ame. nške okupacije tako pomladil, da je lahko znova zasedel župansko mesto. Pravijo, da je zamolčal colo, da je bil v stranki, da bi mu ne spodrsnilo Naj bo, kakor hoče, ljudstvo čuti do njega iti do takih ljudi samo prezir. Kot ovijalka so in se ne morejo držati brez opore. Nismo se ozirali nanj V borbi, mimo smo delali za našo stvar in tako bomo tudi daties. «Premolknil je, za njim so se oglasili drugi, Vsak je hotel še nekaj dodati. Videlo se je, da ga ne marajo. «Prav nič se ga ne bojimo,» je dejala mlada žena. «Naj počne, kar hoče, mi bomo živeli po svoje. V nedeljo smo bili prvič na udar. niškem, za naš prosvetni dom.»
Mara Samsa,
(I rezultatih tr.sesliniaiiKkugu knngr«Ka v Pragi I. 1H4B
V ciklosu predavanj »Slovanski kongres v I. 1848« je v praškem Slovanskem institutu govoril profesor Kar? /ove univerze dr. Joses Macurck o zgodovinskih rezultatih tega kongresa. Poudaril Je dejstvo, da je prvi Slovanski kongres pred 100 leti utrdil slovansko vzajemnost in da Je nadaljeval razvoj prebujanja zavesti slovanskih narodov. Kongres sicer ni mogel izvesti takrat vseli svojih načrtov, prinesel pa Je v evropsko zgodovino napredne činitelje In se na edinstven način izrazil proti vsakršnemu, narodnemu In socialnemu terorju. Uresničen in objavljen je bil samo prvi manifest, evropskim narodom in 2e ta Je prestopil ozko slovansko gledanje in začel propagirati humanizem in bratstvo med vsemi narodi.
Èeìiknslni/iràka grulli mulu listala
Češkoslovaška proizvodnja športnih in malih prometnih letal se Je takoj po osvoboditvi navezala na svojo predvojno tradicijo. Narodno podjetje nLe-tecke zavody«, ki združujejo vse češkoslovaške tovarne letal, Je nekatere tipe malih prometnih letal še bolj Izpopolnilo, češkoslovaški konstrukter-ji pa so Izdelali tudi nekatere povsem
nove tipe letal, ki vzbujajo veliko zanimanje v tujini. Povpraševanje po lahkih letalih prihaja iz vseh kraje/ sveta, zlasti iz južne Afrike, Avstralije, Južne Amerike, iz afriških kolonij ter večine evropskih dtžav. Edini resni konkurent Češkoslovaški v gradnji te vrste letal na svetovnem trgu bi lahko bila Amerika, toda kakor so dosedanje izkušnje pokazale samo v ceni, ne pa v kakovosti. Češkoslovaška letala so tehnično mnogo boljša.
Ikiitižuj Kitshoslui/iiškt: xmianji! trgovino
Češkoslovaški minister za zunanjo trgovino dr. Hubert Ripka je v pomembnem govoru prikazal današnji položaj tako češkoslovaške kakor tudi svetovne trgovine. Poudaril je, da se v sedanji nemirni dobi hodi v politiki in diplomaciji po glavno orožje na področje gospodarstva in zato so tudi gospodarski odnošajl med posameznimi državami postali politični. Postal Je običaj/da se gospodarska pomoč bogatejših držav revnejšim povezuje z določenimi političnimi zahtevami.
V letu 1947. se Je Češkoslovaški posrečilo pokriti vse osnovne potrebe na-rodnega gospodarstva, kar praktično pomeni, da je Češkoslovaška uvozila
zadostno količino surovin, tako da je lahko vsaka tovarna delala. Istočasno so prepeljali dovolj hrane za prebivalstvo in življenjska raven Češkoslovaške se lahko primerja v vsakem oziru življenjski ravni velikih In bogatih evropskih držav. Danes Je osnovna politična In gospodarska potreba Češkoslovaške, da bi ostala njena trgovska in plačilna bilanca uravnovešena. Zato lio Češkoslovaška povečala svoj izvoz in istočasno uredila uvoz, ki oo stremel za tem, da da češkoslovaškemu prebivalstvu hrano in delo.
Ši: Itili liKof; čcšliiLsliivn.škil' IVunicuv limlo izselili
V proračunski debati Ustavodajne narodne skupščine Je notranji min fier Vaclav Nosek govoril o usodi 100 tisoč Nemcev, ki bodo izseljeni v ameriško okupacijsko oblast Nemčije. Ta pre* selitev bi se morala že izvesti v aprilu 1947, toda pogajanja z ameriškimi vojaškimi uradi v Nemčiji niso prišla do zaključka, ker so Amerikanci izjavili, da zaradi slabih gospodarskih razmer v njihovi coni, e morejo sprejeti Nemcev iz Češkoslovaške, dokler se položaj ne Izboljša. Danes še ni mogoče točno reči, kdaj bodo izselili to Md"J skupino Nemcev, toda Češkoslovaška Je pripravljena, da v vsakem trenu — takoj in uspešno začne z izseljevanjem poslednjih Nemcev iz svoje države.
LEGA. SLOVANSKEGA SVETA
(Nadaljevanje s 0. strani.)
nic stalno naraščalo, ker so se odlično izkazale in dobro služijo zdravstveni zaščiti naših najmlaj. ši h.
Zdravstveni domovi na podeže^ lju tvorijo središče zdravstveno.sv. cialhega dela med ljudstvom in so brez dvomu velikega pomena; zato bodo stalno odpirali nove domove. Posebej je omeniti še izpopolnj'e, vanje mreže lekarn po vsej Slove, ni ji, kajti tudi lekarne so pri zdrav, stvu nujno potrebne.
Za vse te številne nove bolnice, posvetovalnice in zdravstvene do. movc po vsej Sloveniji, bo jiotrcb. no veliko strokovnega osebja, tako Zdravnikov, srednjega medicinskega kadra, strežnikov, zaščitnih sester, negovalk itd. Središče vzgoje no. vega zdravstvenega kadra predstav. Ija vsekakor medicinska fakulteta ljubljanske umverze. Medicinska fakulteta V sklopu katere ao vse bolnice in zdravstvene ustanove v Ljubljani, opravlja dvoje velikih nalog in to: zdravljenje velikega števila bolnikov, ter vzgojo novega medicinskega kadra. Medicinska fa. kulteta, ki ima kot najboljša medi. driska fakulteta v državi še od me. seca maja prehodno zastavico v tekmovanju, se V zdravljenju po. stužiije najnaprednejših metod i»t ima na razpolago najmoucmej»* pripomočke. Priredila je v. minu. lem letu 7 večjih in 5 manjših delovnih izletov na podeželje, kjer je bilo pregledanih na tisoče bolnih ljudi. Poslala je svojo delegacijo na miti. (‘insko progo, v republiko Albanijo, razen tega pa ji njeni zdravniki in profesorji stalno predavajo o pere. Cih zdravstvenih problemih. V iz. grajevanju novih kadrov pa vzgaja poleg bodočih zdravnikov (letos je vpisanih na medicinski fakulteti ljubljanske univerze 756 študentov) v raznih tečajih in strokovnih šo. lah najrazličnejše vrste pomožnega medicinskega osebja.
Med višje zdravstvene šole spada zobctchnična srednja šola, farma, ce.vtska srednja šola ter šola za me. di c inske sestre. Kot predpogoj za vstop se zahteva dovršite« nižje srednje šole, tako da ima šola zna. čaj srednje šole, Zobotehnična šo. la vzgaja zobne tehnike, srednja farmacevtska pa lekarniške pomoč, nike. ki bodo v lekarnah aH tovor «ah zdravil v pomoč magistrom ali tuai za samosiujno opravljanje enostavnejših poslov. V šoli za me. dicinske sestre se gojenke ti sposai), liajo za asistentke zdravnikom, za inštramentarke, za delo v'raznih Zdravstvenih ustanovah, oolmcah, domovih ter za socialno zdravslve. no delo na terenu. Kazen teh delu. jejo še razne nižje zdravstvene šo. le za vzgojo nižjega zdravstvenega kadra, kateremu pripadajo 0 naši zdravstveni službi tudi važne nato. ge. Tfiko se vzgajajo mv posebnih tečajih bolničarji in bolničarke, > azkuževalci, babice in drugi.
Iz gornjih izvajanj vidimo, ka. ko danes ljudska oblast Slovenije skrbi za zdravje slovenskega ljud. Uva. Nemogoče je tudi na kratko In površno opisati vsa prizadevanja oblasti, vendar nam gornje vr. stjce kažejo, da fjosveča-Jugoslavija vprašanja zdravja vso pozornost in skrb.
Z. S~	rS
—.—-i* ..J
S. R.
Življenjski nivo sovjetskega ljudstva se dviga
Veliko pozornost je v svetu zbudilo dejstvo, da so v Sovjetski zvezi izvedli denarno reformo in ukinili sistem nakaznic za živila in industrijsko blago.
Sovjetska zveza prehaja na podlagi valutne reforme na rubelj polne vrednosti.
Valutne reforme v kapitalističnih državah vodijo običajno k zmanjšanju življenjske ravni delovnih množic,' na katerih račun hočejo kapitalisti izkoristiti povojne gospodarske krize. Prav to se sedaj dogaja po drugi svetovni vojni. Prehod z vojnega gospodarstva na mirnodobsko gospodarstvo in likvidacijo posledic vojne spremlja v kapitalističnih državah zmanjšan obseg proizvodnje, naraščanje brezposelnosti, novi napadi na življenjsko raven delovnih ljudi, zmanjšanje dejanske plačo in znatno povečanje cen blagu široke potrošnje. Kapitalistični monopoli izkoriščajo povojno gospodarsko in finančno krizo v državah, ki - so oslabljene zaradi vojne, kot sta Francija In Italija, izvršujoč nanje pritisk z izgovorom pomoči v obliki »Marshallovega načrta««, ki Je načrt ekonomskega zasužnjenja Evrope (»o ameriškem imperializmu.
V	Sovjetski zvezi se izvaja valutna reforma na popolnoma drugačni podlagi kakor v kapitalističnih državah. Tam ni in ne bo brezposelnosti. Število delavcev in uslužbencev zaposlenih tj narodnem gospodarstvu, narašča iz leta v leto. Ureditev denarnega obtoka, dvig proizvodnje blaga za široko potrošnjo in promet blaga v nadrobni prodaji omogočajo zmanjšanje cen ter bodo privedli do novega povečanja realnih plač in dohodkov delovnih ljudi. Valutna reforma, ukinpev sistema nakaznic in prehod na svobodno sovjetsko trgovino po enotnih državnih cenah bo privedla do utrditve sovjetskega rublja, povečanja njegove kupne moči, povečanja vlog, plač in denarnih dohodkov prebivalstva.
Sovjetska1 zveza je pokazala, da more popolnoma ukiniti sistem nakaznic na vse blago, in to kmalu po strahoviti vojni, ki je prizadejala velikansko škodo narodnemu^ gospodarstvu po nenavadno hudi suši, zahvaljujoč se ogromnim možnostim in prednostim socialističnega gospodarskega sistema. Prehod s sistema nakaznic na svobodno sovjetsko trgovino bo služil kot novo potrdilo za uspešno izvajanje stalinskega načrta povojne petletke.
V	sovjetski državi se že dve leti po končani vojni ukinja sistem racioni-ranih obrokov in obnavlja normalna svobodna sovjetska trgovina, medtem ko kapitalistične države ne morejo doseči obnove svojega v vojni porušenega gospodarstva, zaradi česar sc prc-Skrbovanje teh držav neprestano zmanjšuje, cene najpotrebnejšim življenjskim potrebščinam pa naraščajo.
V	Veliki Britaniji je bit zmanjšan obrok sladkorja za 20% v primeri z obrokom med vojno. Znižani so bili obroki za maščobo m krompir, ki med
vojno niso bili racionirani, ter jih izdajajo zdaj na 'nakaznice. V Franciji je bil obrok kruna zmanjšan v tein letu dvakrat. V ZDA so se cene živilom povečale samo v zadnjem letu za 40%.
'l'aka so dejstva. Ta znova in znova pričajo o velikih prednostih socialističnega gospodarstva v primeri s Kapitalističnim in o zmagoviti moči sovjetske družbene in državne ureditve; Ukinitev sistema nakaznic in razvoj sovjetske svobodne trgovine bosta vplivala na izboljšanje preskrbe prebivalstva, na celotno gospodarsko življenje države ter prispevala k narodni utrditvi države.
Sovjetske
žitarice
za ČSR
Sovjetska vlada bo dala do prihodnje spomladi BOO.OOO ton žitaric Češkoslovaški republiki. Prve pošiljke
sovjetske pšenice so začele organizirano prihajati 7. decembra. Na željo ministrskega predsednika Sovjetske zveze Stalina bo vse obljubljeno žito v najkrajšem času dostavljeno Češkoslovaški. Sovjetske železnice so napravile vse potrebne korake, da bo prihajalo na češkoslovaško obmejno postajo dnevno po pet vlakov. Ker so sovjetske železnice širokotirne, bodo morali vso pšenico na obmejni postaji Cerna pri Čopu (vzhodna Slovaška) preložili. Dnevno bo preloženo iz sovjetskih vagonov v češkoslovaške 2500-—3000 'ton žita, to je približno 2« vagonov. Do konca tega leta bo z dobavami, ki so bile že dostavljene, predano Češkoslovaški do 150.000 ton Ž14 taric.
S K A
Demokratične pridobitve nove Poljske
Predvojna Poljska je bila ena izmed zaostalih držav s staro agrarno ureditvijo. Čeprav jc bilo kmečko prebivalstvo rešeno tlačanstva že sredi 19. stoletja, je bila še vedno skoraj polovica zemlje last 20.000 veleposestniških družin šlahte (plemstva). Sredi vasi so stali med revnimi kmečkimi kočicami razkošni veleposestniški dvorci; veleposestniki so imeli najlepša polja in gozdove. Kmet je bil odvisen od veleposestnikov ne le v gospodarskem, temveč tudi v duhovnem in kulturnem pogledu. Slahla je bila kljub vsem spremembam v Evropi v zadnjih desetletjih složna klika, ki si ni lastila le pravice do sodelovanja v državnem, političnem, gospodarskem in kulturnem življenju. Zakon o agrarni reformi je bil sicer sprejet ha Poljskem ze 1. 1921., vendar poljska demokracija ni bila tedaj dovolj močna, da bi ga uveljavila. Režim Pilsudskega in njegovih naslednikov se je opiral predvsem na veleposestniški element.
Uvedba agrarne reforme v novi demokratični Poljski je bila prva ter poglavitna naloga. Izpolnjena je bila kmalu. Temu je treba pripisati, da se Je povsem spremenila socialno gospodarska struktura Poljske in končno je bil povsem odpravljen tudi razred šlahte — opore poljske reakcije.
Zgodovinski odlok o agrarni reformi, ki je bil objavljen 6. septembra 1944, je zajel površino 4,242.943 ha žemlje, med tem 1,844.771 ha gozdov, ki jih je prevezala država. Khietom so raz delili 2 milijona 408.178 ha zemlje. Zemljo je prejelo 382.000 družin, to se pravi okrog 1,850.000 ljudi. 71.965 družin kmetijskih delavcev je prevzelo 38,3% zemlje, 50 tisoč 754 kmetov brez zemlje jc pa prejelo 17,6% zemlje; dalje je prejelo 30 tisoč 570 posestnikov, ki se niso mogli preživljati na premajhnih posestvih, 4,7 odstotkov zemlje, 126.605 malih posestnikov je prejelo 24,3% in končno 20.120 srednjih posestnikov je dobilo 4,1 odst. zemlje. Razen tega je dobilo zemljo še 20.811 obrtniških družin. Okrog 450.000
*« V DRUGEM LETU PETLETKE SO V SOVJETSKI ZVEZI ZACE LI SEBUSKO IZDELOVATI LUK-•UZNE AVTOMOBILE. TAKO NAGLEMU RAZVOJU SOVJETSKE INDUSTRIJE SO V NAjVECJI MERI PRIPOMOGLI SOVJETSKI DELAVCI IN INŽENIRJI
hektarov zemlje ni bilo parcelirane, ampak je bila izročena za obnovo in povečanje Varšave ter v druge namene. 10.000 ha zemlje je prejelo 83 znanstvenih raziskovalnih zavodov. 63 tisoč hektarov državne žrebčarne, 135 tisoč hektarov vzorne živinorejske po-
staje in 15.700 ha kmetijske šole. Ustanovljeno je bilo devet kmetijskih licejev, 10 kmetijskih gimnazij, 47 kmetijskih osnovnih šol, ena posebna šola/ 93 vaških šol in 4 ljudske univerze. Skupno je ustanovljeno okrog 700 tak--Snih šol, medtem Ko so prevzeli same 23 starih. Vse druge so nove. V šolah poučuje nad 900 učiteljev 6000 dl ja-’ kov. Ob tesnem sodelovanju sindikatov je bila podeljena zemlja za 53.814 predmestnih vrtov. Razen tega je namenjeno okrog 4600 ha zemlje kmetij, skim pridelovalnim središčem, ki oskr : bujejo menze industrijskih delavcev in nameščencev, živečih v mestih. Za : »sebe, ki se bodo šele vrnile, kakor za kmetijske delavce iz prenaseljenih ' krajev, je ostala rezerva okrog milijon hektarjev zemlje.
Vse to je bilo storjeno doslej, za prt- .-hodnost so pa pripravljeni nadaljnji? načrti za preureditev agrarnega sistema in dvig agrarne kulture.
Obnova poljskih pristanišč
1 Poljske luke so bile med vojno hudo poškodovane. Pred vojno je imel Gdansk 92 žerjavov, od katerih je po vojni ostalo uporabnih samo 39. Mostovi, viadukti, črpalne postaje, vse je bilo popolnoma porušeno. Železnic in cest je bilo pokvarjenih 20 odst., pristaniških naprav 60 odst., skladišč celo 85%.
Ista slika je. bila v Gdinju in Sčeči, nu. Pristaniške naprave v Gdinji so bile razdejane do 85%, v Sčečinu do 100 odst., skladišča v Gdinji do 40, v Sčečinu do 5(1%. Tema dvema lukama ter Gdansku jc bila prizadejana škoda za 0 milijonov dolarjev. Pri obnovi pristanišč je bilo veliko dela s čiščenjem miniranih pristaniških bazenov in obalnega morja. Obnovitveno delo, s katerim so pričeli takoj po osvoboditvi, uspešno napreduje. V Gdansku so obnovili že 32.000 kv. m skladišč, 1 elevator in 21 žerjavov, v Sčečinu 20.000 kv. m skladišč, v Gdinji 104.000 kv. m skladišč, (300 m obrežja, 1 ele-
vator in 30 strojev za prekladanje. V, teh pristaniščih je blagovni promet vedno večji in se približuje predvojni višini.
Leto 1938 so v Gdinji pretovorili na ladjah mesečno 755.000 ton. Leta 1945 je zmogljivost pretovarjanja padla v govih naslednikov se je opiral pred-Gdlnji na 105.000, v Gdansku na 54.000 ton, n»kar je spet pričela rasti. Lansko leto so v Gdinji pretovorili mesečno že 420.000 ton blaga, ki so ga prepeljali na ladjah, v Gdanskem pa 430 tisoč ton. V prvi polovici, letošnjega leta je gdansko pristanišče celo preseglo svojo predvojno zmogljivost s' tem, da so v luki preložili pol milijona ton raznega blaga.
Triletni plan določa, da bo leta 1949 znašala prelagateljska zmogljivost poljskih pristanišč letno 26 milijonov tom
Ker kaže obnovitveno pristaniško delo 'že sedaj uspešne rezultate, ni dvoma, da bo plan pravočasno izpolnjen.
BOLGA
«SOFIJA

RI J A
Dimitrovgrad - novo mesto v Bolgariji
Dimitrovgrad je najmlajše mesto Bolgarije. Njegovo ime se je rodilo šele pred meseci, navzlic temu se je že globoko vsidralo v zavest bolgarskega delovnega ljudstva. Razvoj novega mesta, kot industrijskega centra južne Bolgarije, je zagotovljjen z dveletnim načrtom Ljudske republike Bolgarije, Ta načrt predvideva, da bo Di-milrovgrad imel že ob koncu leta 1949. okrog 30.000 prebivalcev, v petih letih pa se bo število prebivalcev povečalo verjetno na 50.000.
1’red meseci je prišia v DimitroV-«rad prva mladinska delovna brigada »Georgtj Dimitrov«. Prišli so inžener-ji, strokovnjaki, gradbeni mojstri. Zgradili so barake in pričeli graditi ceste, kopati rove in kanalizacijo, in temelje za številna nova industrijska Podjetja in stanovanjske hiše.
Novo industrijsko središče Dimitrov, srao se naslanja na bogata nahajališča rjavega premoga. Premogovnik bo v nekaj letih lahko dajal dnevno do 10 tisoč ton premoga. V obratu je tudi te prva električna centrala »Marica Ja. Letos 9. septembra je pričela obratovati velika tovarna cementa. V bivšem naselju Gara Rakovski stoji tudi 8e velika tovarna za sadne in zelenjavne konserve Največje tovarniške
oddelke pa so začeli graditi letos. Predvsem gradijo ogromno tovarno dušika, ki bo preskrbovala Bolgarijo z dušikovimi umetnimi gnojili, superfosfa-tom, žvepleno kislino in drugimi kemičnimi proizvodi. To bo središče kemične industrije Bolgarije. Tovarna bo imela svojo železniško progo, ki jo gradijo mladinske delovne brigade.
Nedaleč od gradnika te tovarac gradijo novo ogromno električno centralo »Marica 11«, ki bo s svojimi 75.000 kilovati oskrbovala z električno energijo ne samo tovarno dušika in ostale tovarne v Dimitrovgradu, temveč tudi številna druga industrijska podjetja v vsej južni Bolgariji.
V	rudniku In novih tovarnah bo zaposleno več tisoč delavcev. Za vse te delavce je treba zgraditi zdrava stano-vanja. Delavsko naselje rudnika bo nekoliko oddaljeno od industrijskega središča, za zvezo z mdnikom pa bodo zgradili električno železnico. Prvi del naselja že stoji, načrt pa predvideva, «a bo v tem naselju stanovalo okrog 4000 delavcev a svojimi družinami. Ogradili bodo Sole, bolnišnico, gledali-Sče, igrišča, parke, kopališče in podobne naprave.
V	Dimitrovgradu ne pWajo odmm ra. Vsak prebivalec se zaveda veličastnosti načrta, ki ga je treba uresničita v dveh letih bo tu stalo mesto, ki »o ponos vse Bolgarije, mesto dela in •'enote, slavni Dimitrovgrad.
KULT ORA - UMETNOST
Sateiifa
siovensGifi tvžašfciik fiftovnifi umetnikov
Slikarstvo je ena osnovnih tradicionalnih umetnosti, stara menda kakor je staro človeštvo. To ve pn nas vsak preprost človek In vendar mnogo več znanja o njem so sl le redki pridobili. — vsekakor ' mnogo manj kot o kateri koli drugi umetnosti. Nič čudnega, tudi pri drugih narodih ni drugače. Slikarstvo je namreč neka «aristokratska» umetnost, oziroma jo to bila doslej, ker je bila vedno precej draga v sorazmerju z drugimi umetnostmi, zato manj dostopna širokim množicam. Danes se je tudi to spremenilo: Tehnična sredstva za razmnoževanja so se zelo izpopolnila, povečala in zato pocenila, v vseh večjih mestih so javne galerije in pogosto prirejajo slikarske raztave. Slikarska umetnost se vse bolj uporablja v vsem javnem kulturnem žfvljenju: umetniška ilustracija v knjigi, časopisu danes ni več redkost, dobri lepaki, umetniško poslikane kulise, umetniški filmi, s freskami poslikani prostori javnih zgradb, postajajo skoraj običajne stvari pri večjih prireditvah In ustanovah. Tudi med nami niso več bele vrane stanovanja z izvirnimi umotvori domačih umetnikov.
Vendar moramo biti vse prej kot zadovoljni. Marsikdo, ki jc občutil na moderni razstavi, da mu Je zaprt vstop v to svetišče umetnosti, sl Je morda očital nezanimanje, malomarnost, toda spreobrnjencev je navadno le malo. Res je. Tudi naše Javno kulturno življenje še ni moglo mnogo nuditi v prilikah, ki smo jih živeli in jih še živimo. Vendar se lahko vprašamo, koliko jih obiskuic naše in tuje razstave v Trstu, kdo sledi našim slikarjem, kdo jih pozna? In če njih število ni veliko, pa njih imena več veljajo, in to ne le med nami. Lahko so nrm v ponos s svojimi priznanji v svetu.
Lojze Spacal se je rodil 1. 1907. v Trstu, v ulici Rossetti blizu Akvedeta v podstrešni sobici, kjer je stanoval njegov oče. zidar pri železnici. Obiskoval je slovensko šentjakobsko šolo in šolo na Akvedotu. Nato je poskušal vse mogoče obrti: kleparsko, mizarsko, elektromehanič-no, trgovsko, manufakturno itd. — toda njegov nemirni duh ni zdržal nikjer dlje kot mesec dni. Tudi z obrniškimi večernimi tečaji ni bilo bolje. Z osemnajstimi leti so ga aretirali skupaj z Bidovcem, Spanger-jem in ga obdolžili zveze s požigi fašističnih Sol na Katinari, Proseku.
ci ?*»	v»?	rsn
slikarstvo. To se Je zgodilo šele nekoliko pozneje, po aretaciji in zaporu, v konfinaciji v Bazilikati. Sam v zakotni vasici — premestitev v družbo tovarišev so mu vedno zavrnili — je začel razmišljati o tem, slikati in študirati. Vpisal se je na «Liceo artistico» (Umetniška srednja šola) v Benetkah leta' 1932. in dve leti kasneje je napravil izpit. Po povratku se je že v Trstu temeljito pripravil, nadaljeval poleg dela za vsakdanji kruh. na umetniški akademiji v Milanu in na visoki šoli za umetniško obrt v Monzi. Ko je ti dovršil je delal v raznih umetnostnih obrtih. Leta 1937. je prvič razstavil na sindikalni razstavi v Trstu, 1. 1940. pa prvič samostojno, že prej
pa na državni razstavi v Nfilanu. Ob napadu na Jugoslaviji je bil konft-niran, pozneje pa poslan v batt. speciale di lavoro, po razpadu pa je pribežal v Trst, nato v Milan. Po osvoboditvi je spet razstavljal, večkrat v Trstu, v Ljubljani, z jugoslovanskimi umetniki v Movski. Letos poleti je razstavljal samostojno v Rimu, v decembru pa je bil skupni razstavi, «Quadriennale» v Milanu, edini slikar iz STO-ja. Kritika mu je posvetila vedno mnogo pozornosti in ugodnih kritik.
Začel je s tako Imenovanim magičnim (bajnim) realizmom. Pobudo je črpal iz sodobnosti, morda iz Iju-skih pravljic in pripovedk, iz pokrajine, Krasa, morja. Njegove freskve v cerkvi v Gradnem v Brdih, so se izkristalizirale v monumentalne oblike. Slike iz vojne dobe in osvobodilne vojne pa podajajo realistične sodobne prizore. Nadaljnji njegov razvoj, kot sicer v neki meri že prej, kaže izkušnje modernega kubizma. V njem se dosledno razvija v čisto svojski slog. Ostal je doslej edini pomembni zastopnik te moderne umetniške smeri v Trstu, iz česar je tudi razumljivo nerazumevanje, na katero zadeva njegov način izražanja. Kljub temu je očitno njegovo povračanje v slog naše ljudske, folklorne umetnosti. Njegove močne barvne tone so italijanski kritiki, skoro soglasno ocenjevali kot slovanske. Nejasne, razlite barve impresionizma ga niso nikdar privlačevale, — vedno je imel rad Jasnost.
's~v nmeri
oznaka njegovega načina ustvarjanja, se mu ne more osporavati sodobnosti in snovi iz stvarnega življenja in trpljenja socialne sredine.
Njegove slike kažejo nemirnega duha iskalca vedno novih reštev slikarskih umetniških problemov, — in priznati mu moramo, kot mu je že mnogo kritikov to priznalo, da je prišel že daleč na svoji poti iz či-čenja lastnega izraznega sloga.
Robert Hlavaty, se je rodil 1. 1897 v Trstu, v ulici San Francesco, kot sin čeških staršev. Oče je bil hišnik v ulici Gaiatti. Študiral je gimnazijo v Dalmaciji in jo končal v Idriji, vseučilišče pa v Ljubljani, v Zagrebu in v Padovi.
Hlavaty je po poklicu kakor tudi po svojem iskrenem zanimanju zdravnik. Vendar je v njem še drm ga narava, in sicer slikarska, ki ni šibkejša, ako ne celo močnejša, globlja, v nekem smislu življenjska. Ze v srednji šoli mu je bilo risanje naibolj priljubljen predmet. Razvedrilo mu je, kamor se zateka v svojem prostem času in tudi v svojih življenjskih problemih. Včasih obžaluje, da se ni mogel ves predati temu svojemu nagnenju, izživljanju v barvah, kjer mu je življenje lepše, bolj polno, sočne’še.
Razstavil je prvič v Ljubljani sa-
P. Hlavaty
mostojno pri Kosu 1.1940. Cisto sam se je izpopolnjeval kot samouk po raznih slikarskih razstavah. Po osvoboditvi je razstavil na partizanski razstavi v Trstu in letošnje poletje v družbi dveh drugih slikarjev.
Tudi on je kolorist, zaljubljen v barve, predvsem v akvarelne, vodne, v katerih je postal mojster. Zakaj ravno akvarelne barve? «To je stvar notranjega občutja. Akvarel je bolj liričen, lahek in virtuozen. Gotovo bolj odgovarja moji naravi», mi je reke!. Res je njegov mehki, lirični, barvni impresionizem ono, kar nas privlači pri njem. Vendar je zanj predstavljal že nevarnost, da
postane dekorativna moda brez življenja. Je bil življenjsko prekrepak za to. Njegova letošnja poletna razstava je pokazala napredek v nove smeri. Sem in tja krepke barvne disonance, jasnejše oblike in deloma plastično podajanje resničnosti dokazujejo razvojne sposobnosti tudi na druga področja.
Trst, luka — morje in kraška pokrajina, to so njegovi najbolj priljubljeni predmeti, a tudi življenje ga vedno češče zanima s svojo pestrostjo: semnji, procesije, da ne pozabimo ljubkih otroških sličic, ki mu tako ležijo v njegovih ilustracijah.
(Nadaljevanje sledi)
Problemi italijanske šole
i
«. Spacal
kostanjar
V zadnjem času so italijanski listi vseh političnih struj ponovno vračajo na vprašanje italijanskega šolstva na Tržaškem. Probleme os. vetijujejo s stališča posameznih političnih gledanj. Talco sc postavljajo ti problemi križno osvetljeni pred italijansko prebTastvo, ki sc budi iz dosedanje neinteresira. nosti in spoznava, da jc vprašanje šolstva eno izmed najvažnejših in najbolj perečih.
Pred pol leta je reakcionarno ča. sopisje govorilo predvsem o slovenskem šolstvu in je s ponarejenimi statistikami sipalo ogenj in žveplo na slovensko šolstvo. Interes za italijansko šolstvo sc je po. javil najprej v naprednem časopisju, ki je registriralo dejstvo, da je Italijanska šola ostala po duhu in osebju še popolnoma ista kot v času faš'zma. Nekdanji fašistični šovinizem nadaljuje danes v italijanskem šolstvu «Lega naziona. le»; oni redki učitelji in profeso. rji, ki so bili kot fašisti «epur'rani», pa so zopet na svojih starih mestih. Razumljivo torej, da so demokratično orient'rani starš' po. stali pozorni na delo učitc'jev svojih otrok in sc vsak dan p go. šteje dvigajo protesti proti vzg j. ni smeri, ki jo zas'edujejo uč tclii v nasprotju z vzgojn m; načeli de. mokrafčnih množic. Kako nevarne kali konflikta med šolo in do. mom vsebuje različnost pog'edov na vzgojna načela, kaže v najbolj žarki luči primer miljskega kat’lic. ta. Kot poroča «Lavoratore» od 10. t m., je ta naravnost pozval svoje učence, naj,, ne. pripovedujejo doma, o čem se v šolf učijo, kajti kar s<> dobrega naučijo v šoli, to vse pokvar’jo starši zaradi svojega | škodljivega vpijva. Ali ni to odprta Aapovcd boja, ki so utegne razviti med šolo in domom?
N'č čudnega ni tedaj, če so se demokratični starši zavedli svojega prava na vzgojo svojih rodnili ot. trok in s trm tudi svojega prava, da soodločajo tudivšolskih vpraša, njih. Prav miliski starši so uveljavili v začetku trga šolskega leta to svojo pravico, ko so odklonili povratek nekdanjih fašističnih učite. Ijcv in so zaradi odločnega' nasto. pa v svoji zahtevi tudi uspeli.
Danes se o vprašanju šole razpravlja med širokimi množicami in vsak dan postaja bolj jasna potreba ustanovitve rodifelisk'h svetov tudi med italijanskimi starš', ki hočejo preko teh svetov imeti tudi svojo besedo pri urejevanju svoje, ga šolstva. Da bodo ital'janski starši v svoj h namerah uspeli, smo popolnoma prepričani. Tako bodo
slovenski starši, ki vod jo borbo za demokratizacijo šolstva dobili tudi na šolskem področju odlične, ga in vernega zaveznika v Italijan, skih množicah, ki so svoje zavezništvo v zadnjih letih dokazale na drugih področjih javnega življe, nja.
Reakcionarno časopisje seveda poizkuša zapeljati razpravo v čisto drugo smer. S prstom kaže na slovenske šole, ki jih hoče prikazat; kot umetne tvorbe, ki imajo Za cilj «falsificirati etnič ne statistike». Tako je n. pr. «resnicoljub, na» «Emancipazione» zopet enkrat zabrenkala staro pesem o «calati dai monti». Sedaj je vzela na muho slovenski «Dijaški hom», kjer po njenih informacijah živi «približno 150 importiranih slovenskih di'akov». In «Emancipazione» ne-strpno vzklika «Ma perchè non si fanno delle serie indagini?» Mi sino se v resnici potrudili in resno pre. iskali ta primer.Tako nam je možno poročati, da hiva v Dijaškem
domu točno 146 dijakov, od katerih je 115 gojencev doma s Tržaškega ozemlja, 7 gojencev z itali. Janškega in 26 z jugoslovanskega ozemlja. Da ugodimo želji «Emancipazione» po resni preiskavi, smo si ogledali, jz katerih krajev je teh 26 «import.rančev» in smo točno ugotovili, da ima samo eden tačas svoj dom na prejšnjem ozemlju Jugoslavije in še ta je rojen v Oo. rici. 'Od ostalih petindvajsétih so štirje iz onega dela Jul jske Kraji, ne, ki je pripadal do 15. septembra jset gojencev iz zelo «oddaljenih» coni B, medtein ko jc ena in dva-krajev nekdanje cone A, tako na pr. 6 iz Sežane, 5 iz Lokev, 1 iz Li. pice itd. Ti «importirani» d jaki so vpisani ha slovenskih sedanjih šo. lab v Trstu že nekaj tet in obiskujejo po večini višje razrede. Nada. Uujejo pač svoje študije tam, kjer so jih začeli in jim je «falsifici. ranje ctivčnih statistik» deveta briga.
Tako donkihotstvo ne bo moglo rdvrnltj italijanskega Ijmlsi -a od zurimanja za s)ojo, za ituiiiaiisk > šolo. Tudi oni. ki ugotavlja io potrebo po reformi šolstva, st ne bo. d) oplašili z očitki, da hočejo ila. lijanski šoli vzetj «italijanski duh». N'hče ne osporava Ra'ijan-ski šolj pravice da se razvija v lem duhu, kakor jc nesporna tudi pra. vica sloveni V' iole, da jo preveva slovenski duh Seveda nc more po.
ilen Italijan pristati aa to. ..a bi hi« «ital jauski duh» soznečen s š- vimzmom, z nespainro -n i isv. mom. ki niij ni še nadali,« s sovražno vzgojo v šolali kalil m rne odnose med narodi, iti s,« stikajo ‘o pomešani živijo na ušem ozemlju.
Zelo pereč je mai oro'),em niid-številnosti italijanskega uč t-djske-ga in profesorskega kadra. Okrog 500 uč-teljev je nadšteviinih m prej ali slej bodo morali Italijani sami rešiti t i problem. Nj pa re-šen s tem, d ahi se temu uč telj-stvu priznala kaka «.zredna stal-nost», ker jc nemogoče, da bi pro-lačun bodočega Tržaškega ozemlja težil tak nepotreben, prekomeren strošek. Fašizem je privedel v na. še kraje ' pre.zkušcnc učitc.jc-faši-ste, drug; so pr.hežali iz krajev, ki so priključeni k Jugoslaviji in s tem dokazali, da jim je malo mar resnična kulturna enotnost vseh Italijanov Drugi so spet b i. v službah na italijanskih šolah v onih krajih pašega ozemlja, kjer so sedaj slovensko šoje. Četudi protestirajo, ker je začela okupacijska V. U. nekatere nadštcv.uie odpravljati v Italijo, vendar ni drugega izhoda. Zasloni je, da se «Voce libera» polegii.e n..jprcj (5. XII.) za rojene Tržačane, a nas.ed-nji dan (6. XII.) za uč.teije «,sn. le». Končno bodo morali jasno povedati, kako je rešili ta problem. Prav gotovo jc nepravilno in zelo • malo social.stično čg načenja «L’ora socialista» (13 XIL) vprašanje poročen.h učiteljic. Smešno m zlobno je, ko «Emancipazione» (7. Xil.) protcstir^ aaracb premestitve iial janskih učiteljev v Italijo m v isti sapi zahteva, da hi italijanska vlada (1) pozvala . v. Ita 1'jjO , one slovenske učitcjjc, kl.jili. je tk-šizem pregnal z domačih tal in so sc po zlomu fašizma zopet vrnili v svoje rojstne kraje. Resnično narodno in kulturno cdnistvo itali- . janskega naroda bodo ti «veliki P»" trioti» dokazali šele tedaj, ko 1>0* do proučili stvarno potrebo po italijanskih učiteljih na Tržaškem ozemlju, toliko jih tudi na teh šolah pustili, seveda v prvi vrsti domačine; vse nadštcvilnc Pa poslali v Italijo, da bodo v onih pokiaji-nah, kjer je odstotek nepismenih še zelo visok, odprli nove šole. lo bi bilo zares patriotično delo vreč no iskrenega rodoljuba. Četudi * nam v današnji situaciji taka rC" šitev zdi nemogoča, smo trdno overjeni, da bo končno zmagalo res-nično kulturno in demokraticn gledanje na šolske probleme lta' lijanskega ljudstva.
KULTURNE KRITIKE - OCENE
PRAVDA ZA CANKARJA '
. im
Hinko Smrekar	Ivan Cankar
Mea Sivo steno v ozadju m mizo v ospredju Je stisnjeno drobno telesce z veliko glavo. Obleki uraeu nik ni posvečal veliko pazljivosti, preprosta Je in vsak. aanja; s prevelikim ovratnikom je Se bolj poudarjen dolgi in suhi vrat. Vso skrb je Smrekar posvetil obrazu. Mogočni lasje in Se mogočnejši navihani brki, okrogli obraz z velikimi, sanjavimi oCmi so mojstrsko pretirane značilnosti v obrazu pisatelja Ivana Cankarja, tako da je z njimi resnična podoba bolj poveličana kakor izmaličena. Na mizi pred njim leži nepopisan papir, poleg njega pero in Črnilnik, pisatelj očitno snuje. Caj in prižgana cigareta sta resnična spremljevalca Ivan» Cankarja v .takih trenutkih. Kakor da je iz njih dobi. val navdihnjenje, zakaj vzporedno z dimom cigarete plava ob glavi kako v plamen strnjena misel. S sanjavimi oCmi, s predirnim pogledom gleda pisatelj v življenje, premnogo je zla, bede m hudobije, zato se mu utrinja solza iz očesa, a grozeči in pretirano dolgi kazalec nam prtca o njegovi jezi in resnem svarilu, ts pretiranim poudarkom resničnih značilnosti je umet. nik v Karikaturi dobro oznaCil bistveno stran Cankar-jevega pisateljskega dela. Satira v besedi in karikatura V podobi sta si v marsičem podobni.
Na koncu stoletja se je izrodila malomeščanska hejšlovanska navdušenost v izdajstvo narodnih Interesov in barantanje z nemškimi veleposestniki, liberalni individualizem se je izgubljal » gnusobnem kompromisarstvu, nekdaj ponosna svobodna misel Je hlapčevala kramarjem, štacunarjem in krčmarjem. V javnem življenju so odločali hinavci, sleparski dacarji in kralji na Betajnovi ter njihovi priganjači. V dolini šcntriorijanski so bili na redko posejani poštenjaki in Idealisti, toda še tiste, ki so si upali z odkrito besedo na dan, je tlaCila tiranija klerikalne in liberalne stranke. Slovenska književnost je bila slrotna In nebogljena; gi>spodarJi so zahtevali, naj jim služi zvesto In predano, naj zapira oCi in jih pomaga zapirati tudi drugim. l'o hrupnem naturalističnem komedijanstvu Govekarjevem so polnili strani revij in pošiljali v svet pesmice in popevčice epigoni epigonov, ki niso imeli niC povedati slovenskemu ljudstvu. UCenci uCencev in drugih mojstrov-skaz so slepomišili z oblikovno virtuoznostjo in ponarejenimi Čustvi. Pesnili so Gangli, Funtki in Hribarji, Aškerc pa se je udii pri samem sebi in posnemat svoje začetke.
Takrat je nastopil Ivan Cankar In z njim moderna. Krepko je zaoral po usmrajenem močvirju in priklical vihar, ki bo oCistil ozraCje. Preplašil je samozadovoljne malomeščane, gospodične, ki so se ravnokar vrnile iz kloštra, tercljalke in nasilne izpokorjeval-‘ ce. Pokazal je dobro mislece idealiste In plemenite zanesenjake, ki jih je zamorila družbena slana, v njegovih novelah so zadeli nastopati idealni in preprosti ljudje: Ivan Dolinar, Nikolaj NikiC, Milan in Milena, Pavel Slivar, Francka, Peter Novljan in drugi. S silo se'je zagnal proti Grudnom, Grozdom In Kantorjem, proti gospodarskim in duhovnim zasužnjevalcem ljudstva. 'Ze njegove prve besede — še pred Erotiko in Vinjetami — so bile jasne in predorne, zato je zapekla Cankarjeva pesem čuvarje ustaljene hinavščine in sleparstva. Čistemu in neoskrunjenemu srcu so očitali pohujšljivost in pornografsko umazanost, zbali so se za svoje prestole in stolčke. Spoznali so, da je Cankarjeva beseda nevarna za njihovo vladanje brez nadzorstva. In vrhovni paznik Javne morale Bonaventura JegliC je pokupil naklado njegove zbirke in v aprilu 1899 pripravil Cankarjevim pesmim grmado v knezo--Skofijski peči. Udarni slovenski klerikalizem je pokazal svoj obraz pod srednjeveško krinko, svetu se odpovedujoči duhovni gospod je s pretkano kretnjo molče kričal, da je beseda o vladi v onostranstvu samo za omejene naivneže. Mračnjaškemu pohlepu po odločanju v tostranskih zadevah je bila svobodna umetnost prevelika sovražnica, da je ne bi vsaj zahrbtno napadal. Vedeli pa so, da je svoboden umetnik nevaren tudi, Ce poje samo o — ljubezni In ljubici. Duhovni vladarji so dosledno korakali po poti, ki jo je napovedovala zelotska pridiga Antona iz Kala v satirični utopiji 4000. In vsi manjši Čuvarji In ječarji so morali odobravati dejanje svojega prevzvišenega, če so hoteli še dalje »hiti deležni drobtinic z njegove miz*. In ne bi bili dosledni, če bi sc mu upirali. To je bila nujna In neizbežna pot slovenskega mračnjaštva tiste dobe.
In kritiki, Ušeničnikl in Lampcti ter vrsta brezimnih, so morali ideološko in umetnostno utemeljevati zahteve mračnjakov. Kakor jc našel zagovornike škof Tomaž Hren, ko je požigal najtemeljnejša dela slovenske prosvete 18. stoletja, kakor so znali braniti Pavški in Stelčiči Kopitarjeva preganjanja Prešernove svobodoljubne pesmi, so tudi tedaj kulturne ničle napadale Cankarjevo novatorsko umetnost In smešile njegovo družbeno revolucionarnost. Hlapci in pomagači, lakaji In komorniki, »strici In bratani« so očitali Cankarju, da se norčuje z rodoljubjem in vero, moralo in krščanstvom, cerkvijo in državo, podtikali so mu nihilizem in anarhizem, ker ga niso razumeli ali ga niso hoteli razumeti. Niso marali vedeti, da je družbena revolucionarnost Cankarjeve umetnosti napovedovala čas, v katerem ne bodo vladali njihovi doslejšnji gospodarji, ampak ko bo slovensko ljudstvo krepko zagrabilo v roke vajeti sčoje usode. Takrat je pomenjal očitek nihilizma strašilo, takrat je pomenjalo namigo-
vanje o anarhiji ovajanje in klicanje policije na pomoč. Ustrašili so se Cankarjevega boja proti večnemu filistru In napovedi vojne velezaslužnim rod<v ijubom-sleparjem, plašili so se Cankarjevih napadov proti samopridnim narodnim prvakom, kulturnim sebič-nežem in žonglerjem s frazami. Cankar se je junaško uprl bedasti skromnosti In ostudnemu samozatajevanju, ki so ga pridigali st olitili zaslepljevale! ljudstva, ker niso marali, da bi narod spregledal In da bi -se mu od-
I/.SEL JE
KOLEDAR
..Gregorčičeve ratte"
za leto 1948
in
Mazalek-Budal
M U R E K
pustolovščine mucka-paglavčka s številnimi ilustracijami R. Hlava-tyja. Najlepša božičnica za naše malčke.
V VSAKO DRUŽINO NAS KOLEDAR!
Dobite ga v knjigarni Stoka v ul. Milano, v knjigarni Fortunato na trgu Sv. Antona novega in na sedežu »Gregorčičeve založbe« v ul. del Porta U.
trgal krmeželj z oči. Zagovarjal je bedne eksistence, ki so se pregrele v borbi za življenje proti družbenhn uredbam in meščanski justlci, ki Čuva »red«. Prikazoval je hudobnost družbe do otrok in onemoglih. Viharno je
V nedeljo 7. decembra so nekatera društva gostovala izven lastnega kraja, Taka gostovanja so zelo primerna, ker prinašajo v društva precejšnjo živahnost in služijo v vzpodbudo krajem, katerim je gostovanje namenjeno. Boljunskl kotiček je zelo prizadeven in prav rad vabi k sebi druge igralske in pevske družine, sami pa gredo tudi radi v goste. Ni dolgo tega, ko smo povedali, da je gostoval tamkajšnji krožek v Lonjerju in tako vrnil Lonjercem obisk. V nedeljo pa je bil V Boljuncu dramski odsek s Proseka in Kontovela, ki Je vprizoril veselo igro v treh dejanjih: »Trije vaški svetniki«. Dramski odsek se je prav dobro izkazal. Vsak igralec je dobro ustrezal svoji vlogi in svojo nalogo dobro rešil. Najboljša pa sta bila župan in
protestiral proti zapeljivcem iti skrunilcem čistosti otroških duš In preprostih src. Branil je slovenske u.netmke-tujce v domovini, ki so doživljali raz-očaranja, muke in trpljenje in ki jih je družba, ki je vzela narod v zajem, preganjala kot nezakonske otroke preko praga. Razkrlnkoval je frazerske politikante, ki besedičenja o blagoslovu umetnosti niso smatrali za resno stvar. Ustvarjal je apoteozo slovenske proletarske matere, in njene družine, ovekovečil težko usodo proletarskega Klanca in njegovo žilavo borbo za življenje.
In slovenska kritika je bila brez moči in besede. Ni vedela, alt naj hvali ali napada, ali naj odobrava ali odklanja. Poiskali so hvalisajoče kritike, ki so povzdigovali Cankarjev slog in Čudovit jezik, a niso doumeli vsebine ali pa so Jo vedoma zakrivali s ploho besed. Tl kritiki so se bali Cankarja kakor megla sonca. Toda Cankar je obračunal z njimi, s figurami brez prepričanja in hrbtenice. Zahtevali so od njega, da se podredi verskemu ali »narodnemu« kolektivu, ker niso priznavali novega družbenega razreda, ki se je .tedaj porajal in za katerega je pisal Ivan Cankar. Niso sl mogli misliti, da ga bo ta nova družba v bodočnosti sprejela za svojega glasnika in umetnika.
Tako je šlo dalje. Od Erotike preko Hlapca Jerneja do Podob iz sanj. Zvrstili so se Cankarjevi kritiki brez imen in na koncu se je pojavil med njegovimi sovražniki izza gtskla nekdo, ki ga je slovenska sodobnost označila za kulturno niče. V času, ko je slovensko ljudstvo zavladalo nad svojo usodo, je v imenu tistih, ki se proglašajo za idejne naslednike Mahničeve in Je. gličeve, spregovoril zadnji Cankarjev nasprotnik: Cankarja sploh ne! Ta stavek je izrekel s pritrjevanjem an-glo-ameriških imperialistov, budnih In skrbečih čuvarjev, da bi slovensko ljudstvo na STO-ju zašlo v kulturno mlakužo že davno premagane preteklosti. Hoteli bi nas nasilno zapeljati tja, odkoder nas je Izpeljal Ivan Cankar in kamor se slovenski narod nikdar veC ne bo vrnil.,
Miroslav Ravbar.
njegova žena. Igra jc Žela veliko' priznanje.
BoljunCani pa so priredili v nedeljo 30. novembra pod pokroviteljstvom Antifašistične ženske zveze kulturno manifestacijo, na kateri so recitirali člani domače dramske družine in pri kateri je nastopil tudi domači pevski zbor z desetimi pesmimi. Prireditev je prav lepo uspela. Boljunskl mešani zbor je dober in se lahko predstavi širši javnosti, zato je tudi nastopil v nedeljo 14. decembra pri večerni radijski oddaji. Boljunčani skrbijo tudi za prijetno družabnost. V petek, na predvečer sv. Miklavža, so priredili prav prijetno miklavževanje; ves spored so izvajali pionirji z otroško Igro »Sv. Miklavž« In z raznimi recitacijami. S tem so prebivalci Boljunca dokazali, da se dobro zavedajo, kaj po-
meni prosvetno udejstvovanje naših najmlajših.
iz sosednjih krajev prihajajo bolj poredkoma vesti o prosvetnem delu. Prav bi bilo, da bi se tudi mejaši kaj oglasili. Morda se bo oglasila Dolina, kajti na uho nam je prišlo, da so že začeli s pripravami in vajami.
V	nedeljo 7. decembra so odšli na gostovanje v Božiče tudi Sentjakobčani s svojim zborom In z igralsko skupino. Prireditev je potekla izbrno, pevci so navdušili s svojim lepim petjem In tudi igralska družina' je imela priliko izkazati se.
V	nedeljo 7. decembra je openski pevski zbor pokazal našim radijskim poslušalcem, kaj zmore. Ta zbor je v zadnjem času zelo napredoval. V nekaterih krajih je občutno pomanjkanje pevovodij, vendar se bo dalo s pomočjo Slovensko-hrvatske prosvetne zveze tudi temu odpomoči. Pevovodje bodo dobili kraji: Domjo, Stramar, E-lerji, Sv. Barbara v mlljskem okolišu in prav tako tudi Gropada. Tako bo doživelo prosvetno življenje v teh krajih nov razmah,
Zaradi tesnejše povezave članstva z društvom je tudi prosvetno društvo Simon Jenko, ki razvija svojo delavnost v središču mesta, priredilo v torek 9. decembra prijetno domačo zabavo. Člane društva jc obiskal sv. Miklavž in razdelil nekaj daVil. Prej pa so še nekateri člani društva nastopili s pevskimi točkami. Uvajal jih je šaljivo Božo Podkrajšek. Vmes je od časa do časa kako narodno zaigrat Sončev orkestrček. ki je zelo dvignil razpoloženje. Tudi s takimi prireditvami bomo ustvarili potrebne pogoje za dobro prosvetno udejstvovanje.
Ob kongresu ZAM je bila v nedeljo H. decembra kulturna prireditev, na kateri so nastopile slovenske in italijanske skupin*. Slovenski skupini sta bili pevski zbor in Boljunca, ki ga vodi Drago Žerjal in ki ga sestavljajo povečini mladinci ter tamburaški zbor iz Rocola, Zbor je zapel himno mladinskega festivala; tamburaški zbor sestavljajo pionirji, uči jih tov. Gerdol. Igrali so prav lepo in morali dodajati nove točke,
V	nedeljo 14. decembra je bila v sv^ Križu pri Trstu lepa In prisrčna Gre. gorčičeva proslava, ki je uspela mo-ralno in materialno. Tov. Dovšak je s svojim dobrim in izčrpnim predavanjem povezal recitacljske in pevske točke. Recitirali so člani svetokrlške dramske družine, in sicer dva mladinca In dve mladinki. Pel je pionirsk|| zbor pod vodstvom tov. Maverja.
V	petek, 12. t. m. jc ponovil na Op» Cinah svoj koncert radijski komorni zbor. Ponovili so spored samostojnega koncerta, na katerem so bile zbrane pesmi za i. maj 1948. Zbor je očaral navzoče s svojim dovršenim izvajanjem, toda obisk ni bil posebno zadovoljiv.
V	nedeljo, 14. t. m. so priredili trio Grošelj Božo, Dana Ročnik in Stanko Avgust ter člani Slovenskega narodnega gledališča Podkrajšek. Lukeš In Košuta pevsko dramsko akademijo za članstvo prosvetnega društva v Domju. Uvodno besedo jc spregovoril tov. Just Košuta, ki je‘ tudi recitiral Gregorčičevo »Soči« in Grudnovo »MI smo mK nerji«. Tov. Grošelj Božo in tov, Dana Ročnikova sta zapela ob sprem-Ijevanju tov. Stanka s harmoniko, p« tri solospeve in nekaj duetov.
Tov. Podkrajšek in Lukeš st» Igrala dva groteskna skeča, in sicer »Dva gluha upokojenca« in »V gostilni«, Tov, Podkrajšek je vse točke duhovito napovedoval in primerno komentiral, Vsa prireditev je bila živahna, pestra In dobra. K tej prireditvi se je zbralo mnogo ljudi.
V	prostorih Prosvetnega Krožka »Vojka Smuč« v Vicolo dell'Jšpedak Militare Je lula prva interna produk-clja gojencev Glasbene šole. Nastopili sq. učenci prof. Karla Sancina, prof. Mi ree Sincinove, prof, Vrabčeve in prof. Nede Abramove. Uspeh te produkcije Je bil odličen. V prvi polovici januarja bodo produkcijo ponovili za javnost In na tej Bodo nastopili tudi gojenci tov; Milana Pertota, Valiča in Gobca. Doslej javnost še ni bila oh. veščena o tej naši kulturni instituciji n njenem delu. Ta ustanova bo bre* dvoma mnogo doprinesla k razvoju našega glasbenega življenja.
Pr, 4. K*
NA SLIKI VIDIMO KOMORNI ZBOR TRŽAŠKEGA RADIA; O NJEM BOMO V KRATKEM KÀJ VEC POROČALI. ZA DANES MORAMO SAMO POHVA-UTI ZGLEDNO POŽRTVOVALNOST ČLANOV ZBORA IN PEVOVODJE IN ŽELIMO NJIHOVEMU DELU SE MNOGIH USPEHOV.
Prosveta
med našim ljudstvom
BOŽIČNO
méì3

Pepca se je prebudila iz nemir. Tierja sna. Z rokami si je pomela t.kcU on, potem se je prrevidno izmotala iz cunjastih odej, se spia, žila s pograda na tla in neslišno odšla k oknu. Z vsako kretnjo je pazila, da ne bi prebudila sosede na levi in desni, ki so še spale ali pa se samo delale, kot da spi. jo, m so ždele pod odejo toliko časa, kolikor se je le dalo, da bi si skrajšale dan. Najraje se je vstavljala ob oknu in se zazrla da. leč preko mesta v zasnežene Kam. niške planine. Ivan mora biti ne. kje pod njimi. Njegove zadnje vr. silice so prišle z Gorenjskega. Cu. vala mu je otročka, ju negovala in vzgajala tako, kot je hotel on. Prišli so in niso jih zaustavili v njihovem početju niti sami božič, ni prazniki, ki so bili pred vrati. Ko je skušala dopovedati, da ta. ko majhnih otročičkov vendar ne more zapustiti, preden ne najde varstva, sc ' je belogardist surovo zadrl nanjo: »Kaj nam mar'/« in bo porinil skozi vrata. Barček jih je gledal z velikimi, prestrašeni, mi očmi, preden se je spustil v jok. Za njim je zaihtela Marica. Tri dni je že, toda še vedno ju sli. si, še vedno nima vesti o njih.
Medla svetloba se je razlivala preko dvoidšča in se gubila o go. sti jutranji megli. Dolgo je strme-, la v črno gmoto pred sosednimi vrati in razbrala iz nje obriše vo. jaškega kamiona. Ostro povelje je presekalo tišino. Za njim so za. rožljale težke verige. Sest postav se je odtrgalo od vrat. Obkrožale so jih vojaške čelade in bajoneti. Drug za drugim so vstopali na kamion in vsaka njihova stopinja je bila kot udarec, ki je padal po njej, po njenih otrocih, po vsem ljudstvu. Ni mogla več zdržati in plašno je kriknila: »Talci!« V isti sekundi so bila polna vsa štiri okna. Hotele smo, da bi nas vide, li, da smo z njimi v njihovi naj. težji uri, a bilo je že prepozno. Ničesar drugega nismo videle več razen sovražnega vojaštva, ki je polnilo kamion, da ir pr.eprečilo •.morebitni beg. Sojer jo pognal motor gn vsega je Oliò konec.
- -»Tako se je začel naš božič«, je vzdinnila Fanika in se trudno vr. nila na pograd. Hotela sc je znova zariti v odeje, a se je v hipu pre. mislila, prekrižala noge pod seboj in se tako predala čustvom, ki so navalila nanjo. Nobeni stvari ni mogla odoleti, 'vsaka je prevzema, la vso njeno notranjost in vsaki je hotela priti do dna. Zato je še dolgo nosila v sebi/dogodke in se znovij povračala k njim. Znala jih ’ je prikazati m napraviti iz njih pravilen zaključek. 'Zaradi tega so jo žene vzljubile, to pot je ča. kala ,kaj porečejo V.era in ostale, katerih mnenje še je pričelo uve.
Ijavi jati že prvega dne. Vera je stala o gruči sredi sobe. Njene le. pe oči so bile vse sol.zne in vide, lo se je, kako jih z muko zadržu. je, da bi se ne usule in ne prili, le malodušja v ranjena srca.
»Ne sme nas streti! Ne smejo videti naše bolečine. Ve reste, da niso počakali, ■ da bi minil božič, in so nas zaprli neposredno pred njim, zato da bi ga nam zagrenili. Naslajati se hočejo s tem, da nas boero c sestradali, toda tudi če ne dovolijo, oa oi nuni prinesli Ura. ne, če 'nam grozijo in nas zvijajo pri zasliševanjih, če ženejo naše ljudi na morišče ,nas to ne sme upogniti. Močni so samo tedaj, ko čutijo, da se jim je posrečilo vii. ti v nas strah pred njimi. Vsaka. z>e, zakaj je tu. Ne bomo se vda. le ne njim, ne svoji žalosti. Bor. ke smo«.
Od besede do besede je rasla njena odlcčnost m prehajala na ostale.
-»Kaj bomo nocoj na božični ve. ter'!«, sc je nenadoma spomnila Ljuba.
»Moramo ga praznovati in to tako, dà bodo videli, da nam ni hudo.
»Petje mom biti, recitacije, te. lovadba in balet. Desa hodi v n. meiniško štolo. Naj enkrat pleše tudi za nas,« je svetovala jasna. »Najbolje je, da kar pričnemo z vajami Ko začne Frakcij za-l!še. vati, jih ne bomo mogle imeli«. —Posamezna zasliševanja so se vlekla v nedogled. Dogodilo se je, da so se spomnili sredi noči in nas zbudili iz spanja. Uarkastično je
zlogoval krvnik Frakcij ime Jas. ne Zupančičeve, hčerke našega pesnika, od katere je hotel zoeue. ti neke podrobnosti. Mislil je, da se bo prikopal do njih, ko bo o. mamijena od sna. 'Zasliševanjem smo tudi same prisluhnile po svo. je, si razlagale iz njih, koliko jim je znano in to je zaposlilo v tistih urah vso našo duševnost.
Pepca se je še vedno sprehajala ob oknu in strmela v daljavo. Vse smo poznale njeno zgodbo in če je bilo le mogoče, smo jo skušale od. frgati iz razmišljanja. Pavla, s katero sta si bili domačinki, je stopi, la k njej. Mehko se je je oklenila okoli vratu in molče pripeljala na zgornji pograd. Bila je vsa voljna
in sc je vdala našemu razpoloženju. £ Mala medicinka, ki ji je Jasna iz. -> rekla čižek, je pela naprej Bilečan. -iško. Grobna tišina je , spremljala * njen čisti glas, refren pa se je sh. šal iz vseh grl in še nikoli ni bila O tista pesem tako lepa kot tistikrat. Desa je recitirala. Zupančičevi ver. o zi o domovini so dobili šele v tistih •5’ trenutkih pravi smisel, šele tedaj ^ smo začutile vso njih veličino, še-c-le tedaj smo vedele, kaj združuje ■> in ob jemlje ta pojem. Vse so nam ^ odvzeli ljudje, ki je niso nikdar <. resnično ljubili, ljudje ki so poleg O tega z nami govorili isti jezik. S £ studom in ,5 sovraštvom smo se od. -> vračale od njih. Čutile smo njihove <> sramoto, na katero sami niso mor. * da nikdar pomislili. -	■>
V vratih je zaškrtal Ključ. Belo. £ gardist Frakelj, nek mlad pobalin <5. in karabinerski maresalo so vstopi. O li v sobo.	-	£
»Kaj je ta komedija, kaj mislite ■>-z njo?« je zar jul in čakal odgovora. £ Razumel je, da nočemo odgovoriti. ■> Na sebi je čutil naše očitajoče po. ^
glede, ki so mu prodirali v dušo.
»Profesorica Kozinova k zasliša. <> nju!« Več ni mogel spraviti iz se. ^ bc. Telo smmiu je. zgrbilo, glavo je £ stisnil me (kamena in odšel ves o. -> šramočcn. Marcialo sc je pomilo, valno o%rl nanj in prikimal v po,-zdrav. Njihov lastni hlapec se je tudi njemu zastudil.
Do večera- smo pripravile pet. najst točk tako dobro in natančno, da bi lahko zadovoljila še razvajen okus. Stisnile smo se na pograde in vsa soba nam je bila pozornica. Tudi lačnemu ni težko igrati in se pretvarjati, samo da ve, zakaj. Me smo si z igro in petjem pričarale božični večer, utvarjale smo si dru. gačeh božič, kakor smo ga v resnici Imele. Nič ni spominjal na domače božične večere, na božično smreko, čaj, orehe in potico. Bil je brez ve. čerje, božičnih darov in tople peči. Nekoliko je bil podoben božiču, ki so ga imeli na Krimu, na Čavnu in Jelovici. Poleg vsega je bil naj. lepši božič, kar sem jih kdaj dozi. vela. V njem nas je ogreval žar naše borbe in utvara nam je popolnoma uspela. Mara Sam m
BRANJE
(Piimoiftki Ijiich hi inapiM
rnSmErnSmrn
.>• * :\ - b • o • ^ * n • c; •	• o ■* a • it • r • i* o
-if
(Nadaljevanje št. 12.) Preden se lotimo napisov na ^kraških portalih, se moramo vsaj '■S-površno seznaniti s samimi portali ^ ali »kalonami«, kakor jim pravimo O po domače.
Nastanek in vloga »kalon« sta v ozki zvezi z »botjačem« t. j. dvo. č-riščem, ki je ograjeno z neprestop-^ aim, tudi do dva metra in bolj vi-^ sokim zidom. Vhod in izhod na
❖	oprjač je mogoč izključno le skozi £ »kalono«. V prvotnem pomenu besede to niso navadna vrata, am-•> >ak slavolok. Ob raznih slovesnostih, sprejemih in. podobnih prilož. ^ rostih se po Krasu še danes mehi. <► jo, koliko »kalon« so postavili, pri £ iemer vedno mislijo na slavoloke, O okrašene z zelenjem in cvetjem. V <■ prenesenem pomenu pravimo, da ^otroci »hodijo v kalonco«, če ne
❖	hodijo ravno. V vsakdanji rabi pa ■^je kalona skupno poimenovanje za ^ vhod na borjač, tako za lesene de_
❖	!e kakor za kamniti okvir in zida, ii nadstavek s streho. Kakor o vra.
^‘ih tako tudi o kaloni pravimo, da •!>ie »odprta« ali »zaprta«, ozka .ali £ široka, itd., vendar t to razliko, da <. vrata peljejo v hišo, kalona pa na -5-borjač.
Portale — tudi zelo podobne do-
mačim — lahko srečate prav blizu in prav daleč stran od naših meja, kalone pa so: prvič časovno in krajevno lepo opredeljiv (čeprav še ne opredeljen) pojav, drugič pa — naše, slovenske. Po svoji obliki kalo, ne sicer spominjajo_ na cerkvene, grajske, samostanske ali mestne portale, ki *so jih naši podeželski stavbarji in klesar ji na določeni stopnji gospodarskega in splošnega kulturnega razvoja hoteli prikrojiti za lastno rabo. A ne da bi v teni svojem stremljenju po epigonsko posnemali vzorce, so se osamosvojili in krenili svoja pota. Zato pri proučevanju kalon lahko samo s pridržkom govorimo o poznogot.
ne kalone; eno tako nam prikazuje naslednja podoba (risba Maksima Gasparija po fotografiji v Arhivu Etnografskega muzeja v Izubijani).
Risba je tako nazorna, da ne potrebuje razlag. Pripomnil bi, da zlasti pri starejših kulonah večkrat manjkajo vsi trije sklepniki, včasih pa sariro oba stranska (n. pr. pri Ruščevih v Lokvi). Ponekod so sklepniki okrašeni z geometričnimi klesarskim! okraski, pri Dre. jotovih v Sepuljah pa naletimo na tro moške glave (po izročilu naj bi to bili avtoportreti treh bratov iz te hiše). Pri kalonah te vrste so
niku v sredi so navadno samo letnice.
39.
Na Muhovi kaloni v Lokvi 1G79, na Ruščevi 1717, pri Krtovili v Koprivi menda tudi 1717, itd. itd.
Tu in tam je poleg letnice^imenovan hišni' gospodar. Tako n. pr. v Trgu v Vipavi pri hiši št. 66: MARTIN PETKOVSHEK — 1763. Prav tam, pri hiši št. 48 pa je poleg gospodarjevih začetnic vklesana tudi hišna številka (stara). A. V. — 1772 -- N. 37.
(Se nadaljuje)
napisi redkost. Na gornjem sklep.
skih, renesančn ih, baročnih ali kla. o^/aa/a.wawmaa/aaavvV^aamamzzvO-'aaaÀaaa/'Aamaaaaamam/j'av^a.w vvvvvvv^^rv^AJuv^Al(AA^A^A. ,
sicističnih vplivih. Umetnostni zgo. 5 ............. *	, f'
dovinar, ki bi se lotil tega vpraša, :: :	%
nja, se bo nujno moral posvetovati ^	*♦ .'
z etnografom, ali pa narobe. Pojem :>
»kalona« predstavlja za nas določeno vrsto obrtne dejavnosti z bolj > ali manj izraženimi umetniškimi hotenji.
V širšem obsegu se kalone pojav, Ijajo pri nas v 17. stoletju. Datira, ■> nje nam je na srečo precej o’ajšano z letnicami, ki so pogostoma vkle, , sane na kalonah samih. V teku 17. :> in 18. stoletja prevladujejo oboka.
epofolUani vodnik
Pavel Kunaver 1 ( o«	^ooimba s bi^iaivip^T)

Vi, ki hodite dandanes pozimi v trumah na gore, se večinoma ne zavedate, da Je bilo tam gori nekoč drugače. Danes fizkulturnika občudujemo, dajemo mu vse možnosti, da razvija svoji spretnosli; saj družba ve, da le v zdravem telesu biva zdrava duša.
Smučanje je postalo narodni šport in pozimi so gore prav tako polne pla-nincav kakor poleti. Tam gori je vse poskrbljeno zanje. V kočah so oskrbniki in tople odeje. Tople peči čakajo na preznojenega smučarja. Tam, kjer Je nekoč pretila smrt na valovitih visokih planotah, kjer se tako rada vlega bela megla In se spaja s sneženo odejo v belo maso, tam, kjer je utrujeni planinec lahko blodil ure in ure v krog i er končno izčrpan omahnil v sneg, sa zdaj v glavnih smereh postavljeni vi-| šoki 'drogovi s puščicami, da vodijo v viharju In megli popotnika do varnega zavetja.
Kdor je kdaj doživel planine pazom in v popolni samoti, jih nt nikdar več pozabil. Neizbrisno so se mu vtisu-li v spomin prizori velikih gora v tisti tihoti, v nedotaknjenih benh plaščih ali pa ogrnjenih v pajčolan «nežnega meteža, ki ga je gnal tuleči, do koru segajoči, smrtno mrzli vihar. In doživljal je prvobitne občutke člov;ka laz-iskovalca, ki. se mu odkrivajo novi, do tedaj nepoznani, od človeka neoskrunjeni kraji. Vprav tl prvobitni oočulki so bili tako močni, tako vzvišeni, da Jih ni nič nadkrilllo In da smo zaradi čnjih v borbenem razpoloženju p-t magali v tistih davnih letih, še pred pno svetovno vojno, vse ovire In začmi sami, v začetku le sedem po števil i, hoditi v zimslfe gore, oboroženi ali s cepinom in vrvjo ali pa s smučmi.
In ovire niso bile majhne. Stari planinci so nas imeli za predrzne, obsodbe vredne revolucionarje, kavarniška družba in leni promenadni levi za norce, ljubice za nezveste, matere pa so nas milo gledale in prosile, naj se pazimo, ko že nočemo uporabljati pameti in ostali lepo doma ob zakurjeni oečl. In tako smo šli v gore tudi posimi in marsikateri vrh je padel. Iz
Nekoč pred prvo vojno, smo nameravali preživeti božič na Veliki pianini.

Velika pianina je eden od smučarskih paradižev dandanes. Sicer zahtevajo njena, zapadna pobočja skoraj vsako leto eno ali dve smrtni žrtvi kot plačilo za planike, ostalo njeno položno pobočje pa je pozimi, dokler ni bilo modernih vodilnih drogov, zahtevalo tudi svoje -žrtve, kadar je zahrbtna megla na beli odeji oslepila in zapeljala utrujenega moža, da se je za trenutek usedel v sneg in — zaspal za zmeraj.
Ker že nisem hotel ostati doma ob dobrih poticah in topli peči, mi je mamica založila nahrbtnik z vsemi dobrinami, ki jih premore božič. Tovariši so bili enako oskrbljeni in vsi smo Si naložili še smuči.
Bila je že noč, ko smo prispeli v Stranje, tja kjer planincu v podnožj i gora začne srce topleje biti. Stranj ? so bile v tistih časih tudi zadnja postaja, kjer si se lahko pozimi še ote-ščal in ogrel ob peči gostilno »Pri Korl-nu«. Više gori te posamezni kme je na božični večer niso kaj radi pogledali.
Pa ta večer tudi »Pri Korlnu« niso bili preveč zgovorni z nami. Zunaj je bilo temno kakor v rogu. Nobena zvezda ni migljala na nebu, ki se Je gosto zagrnilo z oblaki. Zdaj pa zdaj nas je že na poti iz Kamnika zbodla ledena iglica v obraz. Pa kdo bi se menil za vsako malenkost? Bill smo mladi in močni. Malo novega snega — tem lepše! Sneženi metež v božični noči in to celo v gorah! Skozi vse pričakovanje lepote pa je le šinil pomislek: kaj, če se izgubimo! Noč, mraz, vihar — iz megle pogledajo votle, brezizrazne oči...
»Fantje, pa le ne bo dobro danes tam gori! Doli bi ostali!« nas je končrto posvaril stari Prelesnik, ki sicer ni bil človek, ki bi se bal gòra. Danes, na božični večer pa mu ni bilo prav nič všeč, niti čas niti vreme. In kdor je videl naše trmaste obraze in trdno voljo, je zopet dostavil:
»Gori bo vihar. Stopite ven in poslušajte, kako buči v višavah.« Tega nam ni bilo treba posebej reči. Saj smo čutili mrzil piš z višin, ko smo korakali še po cesti!
Prelesniku so pritrjevali zadnji redki gosti v gostilni In kar mrko so nas gledali izpod čela. Le, bedaki, v noC. mraz, vihar In še o božiču! Pa še v goro, ko ga ni človeka, da bi danes zvečer zapuščal dom In družino!
Res je bilo ta*10' ® borbenost je ob nastajajočln znPrC^ le že naraščala.
Zunaj gostilne'^ 'bstinktivno obrnili oči k višava^ zHrnjene so bile, in za temo je bd1'* ■“ *** Je jasno pričalo, da tam S°r‘ ™lgrPmih v kat» rem bi smeli Prita; ',atl drugega kot borbo. Vsi pa si«0 tudi pozimi Ž3 na tistih samotfl*! T ■ a'»h in smo kn prvi Slovenci už^a bel° °Pojnost na smučkah na bel*1 0čjih tam gori. Brez besede sni<> vr“‘smnfi na ramena in se upognil'. P°a njihovo in nahrbtnikov težo.
A kaj stoji td(p e<> banu? Majhno Sčene Je. V	k^.,, vidlm0t
vendar spoznat110' „	0 pes starega
Prelesnika, rja'K 1	mišica,
:ilSf
In je mar kaj lepšega za psa, kakor po samotnih planinskih gozdovih s ikati in vohati za živalmi.
Ali je štirinogec, ki so se mu svetila oči v temi in je naglo mahal z repom, mislil, da gremo na lov? Sedaj v trdi noči, ko je njegov gospodar ostal doma? Saj nismo imeli pušk na rami, ampak njemu še neznane smuči, saj pes ni tako neumen. In vendar je živalca stekla pred nami v pravi smeri — po zasneženi stezi navzgor! Nikdar prej ne pozneje :fe ta psiček za nas ni zmenil.
Danes, na božično noč, ko je vse po vaseh počivalo, je Prelesnikov pes sklenil iti z nami! Ker šmo imeli Prelesnika radi, smo se bali za psa In smo

iv :m
ga najprej z besedami naganjali domov. A pes ni ubogal. Ko nam je bilo besed zadosti, smo ga začeli obmetavati s kepami in kosi ledu. In pes, ki je videl, da mu hočemo s silo preprečiti njegovo potovanje in da mu groze bolečine od neusmiljenega človeka, je zbežal in izginil v temi.
Bili smo. sami v temni noči. Pot gre strmo. Ledena je bila In samotna. V crni noči še bolj črne smreke. V vetru, ki se kljub zavetju strmih bregov spušča z višav nad nas, lučka nemirno plapola. Tem mirneje svetijo iz temne doline okna kmetskih domov. Samotna noč. Bučanje vetra v višavah, šumenje vetra v nevidnih drevesnih kronah, donenje zvonov iz doline," ki se pod nami vedno globlje pogreza v noč, ...
Dolgo že stopamo. Kljub mrazu se nam pod težo orosi čelo. A kaj stoji tam nad nami? Kakšna senca je na poti? Približamo se ji. Neverjetno! Prelesnikov pes je! Kaj mu pade na um, da gre vprav danes v tako neprijazni noči v goro? Saj se vsi pametni ljudje tišče peči in so še za pse poskrbeli, da imajo otep suhe, tople slame za ležišče! Pes pa je zaradi prejšnjih kep in kosov ledu previden, in ko se mu približamo, zopet zbeži.
No, ml smo mirni. Storili smo svoje in preganjali neumno žival, dokler smo mogli. Sedaj se nam že pozna višina in teža. Kdo bi še metal za njim
se
led in se utrujal. Vrag ga vzemi! Po. j: je vedno bolj strma. Steza ni več zaznavna. A smer poznamo; kdo bi jo zgrešil? Saj drugod ne moreš čez Pasja .. peči kakor le tam, kjer je polica vi skalni steni?
A na grebenu je piš in snežinke go-J stejše. Nazaj? Med nami ga ni, ki bi ' izrekel to besedo, četudi bi bila tedaj ^ na mestu. Počivamo in potegnemo vol nenc kape globlje čez ušesa, na čelo m | na oči, ker ledene igle zbadajo. Drev- § je se je zredčilo In noč je bila nekoliko manj temna. Toda koraki so bili ;)■ manj sigurni; manjkalo je senc, sneg & je zabrisal premnogo značilnih skal, § pomolov in štorov ob poti. Nebo in | snežena pobočja so se bolj in bolj spa- 5 jala v eno. Včasih smo že. nekoliko ne- £ odločni obs ali, dokler ni znana oblika strmega pobočja potrdila, da smo na pravi poti proti robu Velike planine, 5 ki je bila že blizu. A z roba doli so se à od časa do časa pripodili sunki silne- S ga vetra, polni ledenih zrn snega, da je slepilo in smo Komaj mogli dalje.
V odmoru je tovariš odrezal malotj smrečico, ki naj bi služila za božično drevo. Pa mu je mala smrečica bila kmalu v hudo breme: vihar ga je gra- ; bil zanjo in ga tem huje majal.- i-’
Pri sopihanju navzgor v borbi z ve-trom smo pred seboj zopet ugledali — psa! Živalca Je prišla bliže in šla pre ; i» nami po brezoblični snežepi strmini. £
Nekam samo po sebi umevno je bilo i; da smo mu sledili, češ, »Ti veš za pot, ^ mi pa tudi; pa pojdimo skupaj!«
Na robu! To je bil pozdrav božič-c ne noči! Zaprašilo se je v nas in za-^
bučalo okoli ušes, da smo v trenutki | ^ v, ir iry n, ,, „	^	^ r# 1(	^ ^,r lrT .r _ ..
pokazali hrbet napadalcu, ki je sipal | ^ H ,U ^ Jl ^ JLi <LJ> JI V, IVI. »MU KI £ kose ledu v obraze! Nazaj? Kje ne ki !	(vvv/vjfvvvvvv vav	Avvovaavvoajwvvaaa/mawvvamavj
kod. ■(>■ ■ »jv; je mora'3
naučiti.

Piš se je za trenutek polegel in mi dalje. Se smuči smo si nadeli. Toda ojoj! Sneg leden, vihar strašnejši! Kar zavrtelo has je! Pod nami in okoli nas se je pokadilo in drugega ni bilo vldéti kakor meglo snega, kt se je podila mimo nas. Pes je bil zdaj poleg nas, zdaj pred nami. Slutili smo, da kljub temi in metežu ve za pravo smer.
Vihar divja dalje, korak za korakom rinemo v temo in meglo. Kdo bi še vedel sedaj, kje je prava smer? Nov, dolgotrajen sunek vetra nas zopet zavrti, tovariša s smrečico podere na tla. Kje smo? Kje je sever, kje jug? Kje je pot nazaj in kje do koče, vsaj do prve pastirske bajte, ki bi nas rešila?
Položaj postaja resen; vsepovsod sama noč, tema, leteči sneg. Grnosivo vse, kjer tipajo noge. Tisti koščeni obraz z votlimi očmi se vsiljuje, č-tutii je -volja močna, življenje še vroče, bolj in bolj. Stojimo in ne vemo, kam, ker ni videti pobočja. Pes je izginil. zginil? Nel Saj stoji tam pred nami, obrnjen kljub viharju nekam na: prej in gleda nazaj. Storimo korak proti njemu in on dalje, pred nami, in kar'nekam samozavestno! Kaj, če pes bolje' ve, kam? V zavesti, da mi
ničesar več ne vemo, stopamo dalje za njim. To je borba! Vihar tuli, zanaša in onemogoča vsako orientacijo. Pes pa od časa do časa izgine pred nami, pa se vedno znova vrne, nas izzivalno gleda iri — vodi! Brezpogojno mu zaupamo, ker nihče od nas v teh vrtincih ne ve, kje smo in kam gremo. In glej, ko zopet postojimo In ne moremo dalje, pes za minuto izgine in kma,.. ga zagledamo na strmini, kjer se začne pobočje naglo dvigati. Kljub viharju stoji mala postavica trdno in čaka, da se obrnemo k njemu ter mu že trudnih korakov sledimo. A tedaj se je povfht-lo v* nas upanje in vera v psa, ki smo ga pred nekaj urami obmetavali še s kosi ledu, je postala brezmejna. Vihar nas je sedaj napadal od strani in-šlo je nekoliko laže, četudi počasi. A glej — iz teme se je pred nami skoraj nenadoma dvignila Velika senca, ki je hitro zadobila obliko koče — naše koče! Pes je skočil na zadnjo zasneženo stopnico in prvič veselo zalajal. Z nami vred je bil vesel in srečen, mi pa smo mu bili neizmerno hvaležni. Le njemu smo se morali zahvaliti, da tiste viharne noči nismo kje obtičali in zmrznili.
Pes Je dobil svojo zasluženo klobaso
ob našem božičnem drevescu, ki smo ga srečni nad izidom našega pohoda skozi sneženi vihar, četudi je bila polnoč že davno minula, vendarle posta-
vili in ^okrasili. Naš nepovabljeni voj/-
ndc z
...... ncpuviujijeni
nik, n&natni psiček, je preživel ndč z nami, občudovan od vseh. Nikdar nismo našli pojasnila, kako je mogel pes najti pravo smer, ko Je tako divje bri-io, da ga vonj ni mpgel*voditl? Se bolj nas Je zanimalo vprašanje, zakaj nas je ravno tiste noči, ko smo bili v resnični nevarnosti, spremljal, ko se niti prej niti kasneje ni nikdar zmenil za nas, četudi sem ga pozneje še večkrat videl in mu- metal dobre grižljaje.
Ze naslednjega dne, ko se je vreme izboljšalo in nismo več potrebovali njegove pomoči, je izginil. Nekaj dni nato smo ga zopet videli v gostilni, toda vedel se je do nas kot s tujci! Kdo pozna vse skrivnosti, skrivnosti človeške duše, pasjega dulia in duševnih doživljajev naših sozemljanov, živali? Kako neumestna je vsaka kru; tost do njih, Jco tako malo vemo o njih, in nas njihove oči tako skrivnostno gledajo. Zato, o človek, bodi dober z vsemi bitji, ki jih je narava tako lepo ustvarila!
Noia v tržaški okolici
O slovenski JJudski nosi vobCe zelo malo vemo. Navadno mislimo, da je ljudska (običajno reCemo »narodna«) noia tista, ki jo vidimo v slavnostnih »prevodih, na prireditvah itd. V duhu vidimo avbe, pisane dele obleke, okra* ske ... Pozabljamo, da obsega pojem ljudske noSe vse, kar je naSe ljudstvo kdaj v preteklosti nosilo in kar Se danes nosi. K noSi pa spada tudi obutev, lasje, brki, torba, palica ...
Prav težko Je ugotoviti, kakSna je bila noia v daljni preteklosti. Toda v knjigah, arhivih (listinah), na slikah najdemo precej podatkov o njej. Pred kakimi 150 leti pa so jo že natančneje opisovali in slikali, vendar vse premalo. Se danes nimamo objavljene dobre razprave o naših noSah.
Podobno kot hiše moramo tudi noše »enti po tipih in pokrajinah.
Na jugu in vzhodu
Zna lino za nošo na jugovzhodu Slovenije Je, da Je tu obleka narejena Iz domačega belega platna. V Beli krajini nosijo moški Cez gaCe, breguše Iz belega platna robaCo — srajco- usnjeni pas imenujejo Čemer, bele volnene nogavice pa kopice in klobuk škrlljak. Lajbec — telovnik je iz belega sukna. Pozimi so nosili še čez vse suknjo ali Jialo. Čevlji so postole.
Zenske nosijo oplece z dolgim! rokavi in ga zatikajo za pas robaCe; krilo Je gorenjka in dolenjka; širok pas Iz raznih barv je tkanica, predpasnik pa zastor. Pražnje oblačilo pod oplečem je ošpetelj s Čipkami na koncu rokava. Obuvajo kopice in papuCice. Poročene nosijo jalbo, belo, s Čipkami obrobljeno pokrivalo pod belo pečo, zavezano na tilniku ali pod brado. Drugo tako spodnje pokrtvalce poročenih Je pocelj, pritrjen z belim trakom. — Pozimi obleCejo zobunec brez rokavov.
Bela noša je v Bell kra'jlni še danes celo živa; v raznih krajih je drugačna Jn močno raznovrstna.
Tudi na vzhodnem Štajerskem, v
Halozah ‘in ob Dravi, je še v prejšnjem stoletju vladala bela barva. Moški so nosili temne suknene hlače, dolge modre suknene plašče. Srajci pravijo tudi tu ròbaca — imela je široke rokave e- hlačam pa brgiiše. Poznali so ko* Suh in crevie (škornje).
Ziljska noš»
BOŽIČNO
l /- *
-----f lì
BRANJE
V Prekmurju so moški nosili v začetku 19. stoletja poleti bei sukneni JopiC, pozimi bel kožuh; hlače pa suknene. Robača je bila spuščena Cez br-guše. Oblekli so še jopo iz sukna, pozimi pa gaban all kožuh. Široke bele hlače nosijo pogosto še danes.
Zenske so nosile rokavce, to je srajco do pasu, z rokavi nekoliko čez komolce; zgoraj so široki. Janka — krilo ~ je prišita na pojas (pas) in nagubana. Neizogiben je predpasnik — foertoj.
Osrednja is zapadna Štajerska je
imela še v polpretekli dobi svoje značilnosti v noši, ki je bila v splošnem podobna kranjski noši. Moški so nosili platneno črno in sivo barvane hlače, ostalo obleko pa iz rjavega sukna. Zenske so polagale preko avbe pečo in nosile škornje.
Koroška.
Noša v Mežici, Rožu in Podjuni je imela svoje posebnosti, po katerih se
vani škornji. Valvazor 1689 piše, da so na Krasu nosili moški široke hlače Iz debelega surovega sukna, kratke suknjiče; velike klobučevinaste kape. Zenske so se pokrivale s pečo, rahlo položeno čez glavo. V začetku 19. stol. so nosili v mrazu dolgo suknjo. Izdelovali so iz domače volne blago za hlače in suknjiče. — Na slikah iz srede 19. stol. vidimo moške s kratkim rjavim suknjičem, kratkimi temnimi hlačami, dolgo rjavo suknjo.
Zenske nosijo rokavce, ki jih imenu-
1l||||l'">l|||iii"i!iinH"ili!|!li"ii|||!|i»i!!]||ii|li|||!||!"i||||||i»i||||j|i"i||||||i"i||||(|i»it|j|||i"ii1|||||ii|||||||i»i||||||i"i|||||||i
Slovenska
'«Uli...........................................................................................................................................................................................Illllt,...............
Južna Sloveniju.
Na jugozapadnem Dolenjskem so nosili pred kakimi sto leti moški kratke črne hlače; ženske so se oblačile v platneno obleko in v jopo — halo čeznjo,
V slovenskem delu Istre so imele Zenske dolgo srajco s širokimi rokavi; ob rokavu in spodnjem robu je črna vezena porta; nekatere (Skedenjke) pa od ramena do konca rokava všlt' tavelo. Pod tem imajo dolge rokavce. Mesto kril imajo spredaj odprt* spodnji in zgornji čemižot, ponekod spodnji in zgornji plašč. Obute so v postoliče;
je ločila od ziljske noše. Moški so nosili platneno srajco s kolirjem; svileno ovratnico ošpintelj, irhaste dokolenke, hlače na leso ali polkence — štirioglati del, ki se spredaj pripenja; hlačnice so pod kolenom zavezovali z us-n jen imi trakovi. Telovnik — lajbič — je rdeč ali črn; kratki jopič pa iz sivega sukna. Čevlji so bili nizki, nogavice/pa raznih barv. Dolgi ovčji kožuh je imel na hrbtu vezenine.
Zenske so oblačile rokavce, srajco, Janko, niederc (modero; čez ramo so Imele svileno ruto, odrco. Pokrivale
Jejo spodnji ošpetelj; njegove rokave zavihajo preko rokavov vrhnjega ošpetlja. Zavezovale so si belo pečo z rogljem na levo in desno. Obuvale so rdeče nogavice,
V	Vipavi so delali moško obleko iz rjavega sukna; hlače so imeli’ široke, kratko suknjo, svetlomodre nogavice, nizke čevlje In klobuk iz surove klobučevine.
Zenske so Imele obleko iz domačega platna; bele rokave, rožasto zeleno krilo, na glavi rožnat robec.
V	okolici Trsta so v 2. polovici minulega stoletja moški nosili suknene hlače, segajoče nekoliko pod koleno;
ljudska
...
Gorenjska noša
pokrite pa so s pečo, ki jo nazivajo tudi zgornji fečov. (O primorski noši Imamo obljubljen poseben obširen članek.)
Osrednja Slovenija Gorenjska
Moška noša se sestoji iz dolge platnene srajce brez ovratnika; iz ozkih hodnič-nlh hlač, ki so tudi iz meziana (pol volne) ali sukna; segajo malo čez kolena; iz dolge rjave suknje iz padvana (po paduanskem načinu tkano blago). Pozimi so ogrnili ovčji kožuh; pokrili so se z nizkim klobukom, ki je imel široke krajevce.
Zenska noša Gorenjk: preko dolge srajce oblečejo vrhnjo srajco do pasu, s širokimi rokavi in čipkami v zapestju; krilo je nagubano, iz 'rjavega : ali črnega meziana. Poročene $0: pritrdile kite na meden venec, pritrjen na glavo z žametnim trakoni — šap-Ijem. Čezenj so nosile platneno avbo z nagubanimi čipkami in vezenim trakom čez teme.
Dolenjska in Notranjska
Tu so zelo uporabljali platno za obleko. Moški so nosili dolge črne hlače brez žepov, ki so segale do polovice meč. Obuvali so škornje in se pokrivali s širokim klobukom, kakršnega je opisal Levstik v Popotovanju od Litije do Čateža. Na Notranjskem so poznali škornje z vlekom, žameten telovnik, svileno ruto in kastorec. — Zenska obleka je bila pisana; poznajo ošpetelj (rokavce); udomačena je bila peča, zvezana vrhu glave.
so se s koroško avbo ali črno kapo, pod nemškim vplivom pa tudi s klobuki.
V Zilji nosijo moški srešč — platneno srajco s svilenim kolarjem; ozke irhaste ulače do pod kolen; žameten, živordeč suknen ali svilen telovnik — pruštah; čezenj oblečejo lajbeč — kratek jopič. Obuti so v bele volnene no-
noša
gavice, nizke čevlje ali čez kolena segajoče škornje. Pod klobukom nosijo svileno kapo s cofom.
Zenske nosijo kratko srajco — vaj-špat, olšpat, ki ima ovratnik z nagubanim našivkom. Ozko spodnje krilo — rajovc oblečejo le za ples. Vrhnje kratko krilo z modrcem je ras, ki ima ob.spodnjem robu progo v drugi barvi. Cez prsi imajo fcanatelj, svileno ruto, pripeto pod vratom z medanco. — Debele bele volnene nogavice privezujejo pod kolenom s pisanimi panteljni. Na glavi imajo adrco, ob praznikih pa pinti iz belega platna.
Primorje
Pred več sto leti je bila opisana noša Kraševcev: temne kape, obšite s kožuhovino ali vidrovlno in z rdečim čopom; siv jopič, kratke hlače; rdeče ali višnjeve nogavice; visoki podko-
Prekmurska »oša
Uelokrajinska noša
tem spodaj preklanim hlačam so rekli brente ali barješe. Telovnik — kamež-lin Je imel dve vrsti velikih osmero-oglatih srebrnih ali posrebrenih gumbov, ki so bingljali in cingljali. Nogavice — koejete so nosili modre, poleti bele; suknjič — jaketa je bil tudi okrašen z gumbi in kot hlače obšit z rdečim suknom. — Klobuki so imeli široke krajce; zimsko pokrivalo so bili rrklndeži; kučme iz vklrovine, obšite z zeleno svilo ail z žametom. Pozimi so imeli na sebi kapot — dolg plašč.
Zenske so nosile opleta, rancico — životek; krilo nagubano, svileno, s širokim robom v drugi barvi. Fečov ali glavnik Je vezena in s čipkami obrobljena peča. Pozimi so oblačile jopo iz domačega sukna.
Na Goriškem in v Brdih so še sredi preteklega stoletja moški oblačili temne, ozke, pod kolenom privezane hlače in bel Jopič. — Zenske so tudi tu nosile ošpetelj.
V Beneški Sloveniji so Rezijanke rade nosile črno obleko. Rokavce imenujejo srakica, rokave; spodnje krilo Je kotula, zgornje kj-ilo pa dola kikla; životku pravijo tjamžOt, predpasniku remtjal; nogavicam — hlače,
O rezijanskih kniin poje pesem; Kada na Ostrek pridemo, naše Rezijanke videmo, k’majo kratke Janke, kratek ras, k’jim rase trebuh vun čez pas,
Lasje
O noši las in brk pri moških imamo Iz preteklosti In sedanjosti malo podatkov zbranih. Spada pa tudi to k ljudski noši. kajfi. »nositi se« ne po*
Gorenjaka zimska noša
meni le »oblačiti se«, marveč tudi krasiti se, skrbeti za tak in drugačen videz svoje zunanjosti; vesti se, nastopati ... Ne pozabimo, da se ljudski značaj izraža tudi v takih pojavih noše.
Več pa vemo iz virov O ženskih laseh In njih okrasu. Cesale so se na preč-k ko, poteč (vzhodna Slovenija), razgreb (Bela krajina), stozo (prav tam). Dekleta 'so si običajno spletala nekoč lase v kiti in so se tudi po teni ločila od poročenih, ki so si pritrjevale kite na glavo; tej obliki so pravili v Slovenskih goricah in Prekmurju kukraa.
Dekleta so si krasila glavo s šap-ijem: to je bil visok obroč, ovit s črnim žametom s kovinskimi ploščami zadaj. Pozneje so si vezale lase s črnim žametnim trakom.
Peča in auba
V splošni predstavi o ljudski noši živita kot značilno žensko pokrivalo peča in avba. Obe imata številne oblike in precej pisano zgodovino.
Pečo so imele Slovenke že v času, ko so se naši predniki naselili v današnji domovini. Kakor oblika, tako je tudi njeno ime po Slovenskem različno: glavnik (okolica Trsta),' aptah, adra, kadrca (Kranjsko, Štajersko), fečov, velela (Primorje) itd.
Pred več sto leti je imela peča podolgovato obliko in so jo izdelovali Iz domačega platna. V minulem stoletju je imela že kvadratno obliko. Pokrivale pa so se z njo v raznih pokrajinah različno. Polagale so jo prosto na glavo in jo trikotno pregnile, tako da so konci padali na prsi, ali pa so jih prekrižale in zataknile za pas. Ta način je bil v navadi na Primorskem in o~ srednjem Štajerskem. - Na tilniku pa so zavezovali viseča ogla v Beli krajini, v Slovenskih goricah in Prekmurju, Tretji način je bil, da so ogla zavezali med temenom In tilnikom, pri čemer Je peča pokrivala brado in usta; tako so se nosile v bližini Pohorja. — Na temenu so jo zavezovali na vzhodu in na Dolenjskem, kjer so to imenoval» »na petelinu«. Način »na petelinčka« je prišel v navado pred sto leti na Kranjskem. V okolici Trsta je bil prednji del peče naškrobljcn, tako da je stal preko čela strehasto; njena konca sta bila zvita, tako da so en ogel zataknili za svitek, drugi pa je viset navzdol.
Avba je mnogo mlajše pokrivalo, ki se pojavlja v 18. stoletju. Bila Je del meščanske noše, od koder Je prišla na deželo. Oglavje Je bilo v začetku majhno In Je šele v začetku 19. stoletja dobilo višjo. In trdno obliko. Dobivala je tudi vedno bolj razkošno obliko, zato so jo rabili kot slavnostno pokrivalo ’ Posebna vrsta je bila ženitovanjska avba z brokatnim formom z rdečimi pentljami ob robu in z venčkom iz umetnih cvetlic. Zlalnc avbe so imele .'orni iz črne svile. Zimske avbe na Gorenjskem imajo vrh iz črnega ža-mela in obrobek Iz kunje kožuhovine.
Poleg avbe so nosile tudi zavijače, iz katere se je morda razvila avb».
Priložnostna
Tudi govorica razlikuje »vsednjo« — vsakdanjo In pražnjo, svčtcšnjo ali »zakmašno« obleko. Zato moramo tu i pri spoznavanju ljudske noše razi o-vatl ono od te. Zlasti pa se razlikuje od navadne obleke slavnostna 1	*
kakršno nosi n. pr. nevesta ob por<?
Tako Je v srednjem veku goriSK» Nadaljevanje na 19- strani.
4(1^ BOŽIČNO
O'’
BRANJE
Vanetova božična zgodba
M.: Cui, Vane..! Se ne jeze te praven, ke te prou neć ne niica...
V. : Anna buažjua s:re!ua, MKe ! Kr ni prou, n: prou! Magare Ce me fenlS.. !
M. : Je prou, Cluavek buaZ|e.. ! Ma se ne ice. ! Se ne zeganje..., keder zna5, de je glib tista, ku. de be piho prutć biire...
V.: Eeeeij, de bijeh mene dale u ruake be ne bla glib tis a. Miče: Al use uod Boga.. ! ! Al use uod hudiča.. ! ! fira’en muaSko. a! ne,
M;če?
M. : Ja, de be bla pravica na svete,
/sne !
V : Pei pa kaSnua oS.ijua, de nuore Cluavek prou prekliniet, pi^e lual na Trebonale: «La legge eguale ier tutti.. !» Aaa9? !	.
M.: Sei ie, Vane. J Za use ghh ;e> amo prstavet muoreš: ••• per tutti i'ori... per tutti poveri... i’et buo irou Jeno paSti’eho kur CiieS ti.
V. : Aaa, svijeta Tra’ica nei te re*
su’rde. Miče. iest nisen u stane... M. : Peste sve nike. Vane, te ben
M. : Lepu! Samo pasliiSme... t Oe ti uzemeš kakuš..., b5 šou u pr-žuon.. ! Ce an gespud ukrade magare meljuorske motorje..., buo ^ou pei — franko.. !
V.: ???
M. : Ce ti grijeS u Kemiinsko, pa ane dvei Špice drvi..., bS uodgava-rio ! Ce se pei an gespud na kemiin-sken «pamaga»..., buo Se: Bravo!
V. : Taku ie, taku !
M. : Cake, te ben dou Se UeSnua prglihua, Cii! : Ce te sp’elejua au o-Stradua pa tuajen grume..., te dajua anga belga, anga črnega ! Ce se pei zgodi, de juo spiielejua pa gespuda-ven... >me lepu naSteie'ua Uide — melutone.
V. : PmieidùSe, de je taku !
M. : Ja, jen Ce be ti dou — ze se ubranet, Vane — keSnemc pa etike..., bS vele: facinoroso, brigante, slavo * komunista... Ce te pei une na ceste sez nuSken zabuade, buo
pej: ... fiero Italiano, giovane, baldo, (fašista).
V. : Al pej, de te- ulovè, Miče, de pišeš pa zideh: Zivro...	;
M.: GrijeS u Spijehcimrua, Vane? Jen uane pej lehko Spercijerajua magare pa KorSe: sez nuSken..., sez mitrua... sez bumbua, kur ien ie ušijeC, Vane.
V.: Ci'eS, de suo ruobe, aa?
M. : Tc ne fenin du iiiire, Vane, Ce te Cijen naUevet anua za dru-gua...
V. : Ja ,dc bijeh Buh udeSo, Miče, iest znan samo anua, tuo, de suo me zabiksale štijere leta —• za ne0, ieno une pe;, ke ie na ljudstvo strelo, de ie 5ou — Sijolto !
M. : Ma ti set Vaane..., zestuope! Ti nise: GIUBILLIO... ! Se ne ice.. !
V. : Ma za neC, prou za neC, MiCe, de te za-šivaiua štiiere leta ie siie-leh garba...
M.: Kar ne znan..! Ma si'eteh, prou za neC te le nisuo, Vane, neke se vre napravo...? Ormaj, kr ie blo ie blo, Vane... Magare paveš zdei. !?
V. : Ben, ke prou čiješ, te paven... Je blo, Miče, prou u ten Staiuone, taužent devijetstupitelientridesi e.ga, era fašista... Smuo se fande zbrale, smuo nabrale neke dnarja ieno smuo čiiple neke: kociietk, šulenco..., neke bonbono no sadja, ia, ien Se kšne bukve iepc ze bret... Use tu smuo, Miče, sproule u ma:hne paket’ če, ieno, smuo puale use lepu skrijeušen rezdale ta bel bušCen uotračičen, ku zdej ke se dela... ze ta Buažeč...
M. : Ma, kaj' ni bla «Befana» te-kret, Vane? Kal nisuo «Donne Fašiste ze tu skrbele, Vane...? Kai je blo treba, de ste se vi driize mešale...
V. : Sei glih ze tu smuo mi driize orgenezijerale, Miče, Spinteli prute «Befane», pru e fešisten... Teku, de nes ie prou «Befana» sproula u pr-žuon.. !
M. : Biikve, Vane i Bukve slavenske suo ble uržeh ien organezacia, ne «Befana», reva...
V. : Ben nei buo kur Cije, no... Resnica ie, de suo prSle u jetro zgude ku uobsiiedene:	karbenije-
rje..., agente no kveš.urine... De suo nes use du anga palovile ien nes sproule za friade... De sen !eh ulua-vo. Miče, več ku nobi’en brSke uaso jen de suo me puale Se Spedijerale dual u Kalabrejua ,čiic, kamr nema Buh suajga... Pel kaj te ben pravo...? Sej se pruavo.. !
M.: Jen še kaku.. ! Ale tijebe suo, be rijeko neidle sez rakame u ža-kle..., ieno suo prou strile, de suo
te štrafalc, zakaj: Legge, )e legge, Vane... Nej buo le fašista.. 1
V. : Kepeii Jen ti se bJeti gvišno nadoužen, ku, de bo; tekret uod mutare pou... ? Glih ta prave se biieu.. !
M. : Taku suo me zageneale. Vane, de še zdei ne znan zekaj sen Cepo.. !
V. : Znajua ben uane... ! Jen jest be tilde stavo, de si len kei našpi-lo.. ! ?
M. : Neč, kr te riječen.. ! Prou neč tac’ga, de be uane znale...
V. : Ja, kaku suo te pei nrdile ver-bal? Kaku suo te suodle, pr s.rele.. ?
M. : Duaste se nisuo rezbivale glavà zmanua, Vane... Suo ble vele fertik... Prefeto, signor Tiengo je lepu ustou guar jen rczglaso: ... Signori, per non sbagliare..., met i lamo pure questo mascalzone nello stesso sacco — cinque anni...! ... Taka je, viS, — Giustizia romana!
V. : Sei znan ! Lepu na lehko ti’eh ie zesualo, ku, de te be iest rijeko: Bude' ! NeC ze tu. Ce suo Človeka rezdijale...
M. : Kai rezdijale..! Ma ke suo te martrale ku Kristesa, Vane, teku,
Presboimo vsem ofrokom
verni fa

de me še zdei tij'eca keder se vrijeme menja...
V.: Cardillo, ien iregova klapa, suo se gvišno drgače pasale, a Miče...?
M. : Zuabko jen nisuo preštele..., no rijebrc menda tilde ne, ku suo jeh nen drùzen, Vane...?! Kaj be ti rijeko, Vane?
V. : Aaa, ne, ne ! Zakai be ne jemo vole ze se še smeiet na pro-
CeSe...
M. : Sej se lehko, hudič smeje ! Nrmejn desijet let suo me šenkale. Vane ; Nej me Šenka; ua Se ane štiiere z amneStijua, drugo buo fino plečeno, pei buo frej.. 1 Soudke, use nrdljua !
V. : Zetu suo pej nes, Slavence, prou de gusto zesolile. Miče., t
M. : De se ni blo cajta smeiet. Vane, aa? Ne dnaria ke be te rešo...
V. : E ben ; Ma koražne smup ble tilde mi driize, MiCe, mrvet Se bel ku teve. !
M. : Sej prou koraka nes Je drsala pa kuance ien tu, de jeh buo vnder ankret zlude uzijeu.. !
V. : Se ino Se spouneS, Miče. u* nua ke si|uo zepuaio, kurbeni’erien no queSturinen, prei ku smuo šle na — velegiaturua?
M. : Aaa, sen zabo, Vane.- ! Du te drži u glave..., le vre" trinajst let uod fekret... Krko sen jeh Be puale pruavo, Vane, de bè se kamie smi* lo... !
V.: Ben, ma zdei ie use fènilo, MiCe ! Zetu zepuaje. de buo Vane koniiient... Dei, no dei 1 Sei se Se pr Stime.. !
M. : ...: Varde, šti fijoj de Opčina, no ì že nati dižgraci’aj?
I faseva dei paketi..., per regalarli koi gi’ornai.. 1 No ge šarja nijeme..., ma iera Skrito: «Per zakaj...»!
E iušio šol per kueš o..., j že Staj — frega5.. !
Ma vara la bora... ke vljen, e ke và...
Ki Sa Madona andove i ne manderà...
Ke ’l vadi remengo per kuel ke Sarà...
Venjera ben un gijorno — e anke Sa fiioi tornerà MI
V. : Je btiaž'a uoblast. MiCe ! Smuo tornale, al ne?! Se smuo Hjetc.. !
M. : Jen bomua. Vane! Zi ve, no zdrave smuo, viS, tilde letes, za BuažeC, meliuone nabrale ze ti;e buoge uotraCiče... Krko buo Sulen-co? Krko kocijetk... ? Krko buo le-peh paket’co.. ? Krko vesiieleh uoči-ies’c...?
V.: Altroke, «BEFANA»..., a MiCe? Al be nes glij'edale zđej: Tijen* go..., Favazzi... no Perla...?
M. : Suo ben driige tiče ke nes glijedaiua. Vane.. ! Teh se vare, Vane, ien ne zabe nekuole, tu, kr te ben rijeko zdej, na ta svijete dan buaž’e, ke ie ned name: Buode ma-žak. Vane.. ! Buode pravičen, zakaj krivica sc zmijeren pavrne.. ; Mirke, Vane, de mi smuo se same pravieua skovale..., jen same se iuo bomua krojile naprej... Zetu ne zrape zi:e-n!eh, Vane.. ! Zlepa, al z grda, mi bomua pršic du — naše. du — ljudske Pravice !
V.: CijeS rijeC? Buažje uho nei te Cilje, Miče.. !
M. : Ja ! Jen šele ku buo ljudstvo zavladalo, Vane, buo zijenes pravica..!! ...Buo bratstvo na svete..! Buo mir..! Buo res: «Mir Pudem na zemlji...», prou teku, kur se de-nes uoznama z neba.. ! Zdrave, Zdrave, Vane ! Ves tele prazneke jen srečno Novo leto tijebe ien tuaie držince ..
V. : Tilde ti’ebe. Miček muoj, zdrou’a jen še duas'e, duaste let, de be use tu sreCno učakale.. !
U Bužtče, 1947.
ISTE KU LANE.
iest resuodo ien vele pcj...'
V.: Kaku hudiča? Na tiste više kur se zde* suede ne. '
iisauaijevauje <i '<*■ strani) nevesta nosila rdeće krilo (rdeča Dar-va Je po mnenju naših prednikov odganjala zle duhove, nesrečo) in belo pečo. Tudi belokrajinska nevesta j: Imela mnogo rdečega na sebi. Odlikovala pa jo je visoka krona iz umetnih cvetlic — venec an šaool, ki ji Je krasil glavo.; nad čelom je imela parto, naplet iz pisanih svilenih trakov je pokrival zadnji del glave. Tudi v ostalih pokrajinah so imele neveste slavnostno okrašeno glavo. Pa tudi oble .o so sl krasile z barvastimi pentljami In vrvicami.
Druge priložnosti, ki so določale posebno obleko ali okras, Je bila n. pr. smrt s pogrebom; ‘poljsko delo, kakor košnja, žetev, trgatev. Pažnjo zasluži tudi pastirska noša z Izrezljanimi palicami,' dežnim plaščem iz slame alt lubja, štorbo Itd.
Marsikak del starinske noše sc j: ohranil do danes kljub močnemu prevladovanju, pomeščanjene noše. Marsikje niti ne moremo več točno opisati nekdanje noše in še manj najdemo njene dele, da bt jih shranili v muzejih sebi In zanamcem v pouk. Zato )■-. dolžnost vseh, ki ljubimo svojo preteklost, da zbiramo ostanke ljudske noše in Jih oddamo v muzeje; zlasti pa, da pri starih ljudeh zberemo čim točnejše podatke o noši v svoiem kraju ter jih objavimo v našem listu ah jih pošljemo Etnografskemu muzeju v Ljubljani. Ne pozabimo, da Je važen vsak drobec, le točno in vestno bodi *apisanl
(Opomba: Slike k temu članku so po-knete po barvnih podobah Maksima Gasparija Iz knjige A. Slča: Slovenske narodne noše, »927.)
O. K,
Starka zima ni nekaterim živalim prav nič všeč. Je mrzla in nudi premalo hrane. Zaradi tega sc ii nekateri sesalci skušajo umakniti, Kje naj bi netopirji dobili muhe in mušice, kje ptički gosenice, polh sladko sadje, če je narava pakritn s snegom in ledom? Ptiči si hitro pomagajo: tisti, ki bi Zime ne pre, nesli, se predajo svojim pontini in zlete v južne kraje, drugi, ki mraz preneso pa ostanejo in trkajo po. zimi na naša okna. Kako pa naj «i pomagajo razni sesalci, ki jih nji. bore štiri noge ne morejo tako hi. tro odnesti v južne kraje? Iznajd. Ijiva narava je našla izhod. Ta iz hod je zelo enostaven, kakor je pre. senetljiv. Kjer ne more varava živ. ljenja pozimi vzdržati, ga enostavno uspava. Ali ga uspava le na vi. dežno in za krat"k čas do po. »Midi.
Vendar narava ne dela prevelikih skokov, nikdar ne pretirava. Pov. sod počasi prehaja v to, kar hoče.
pri večini živalih je zimsko spa. nje le nekako nepremagljiva za, spanasi. Veverica n. pr. ne prespi pozimi vseaa dneva, temveč le po vprečno 22 ur. Druge živali spe ce. le tedne in se nato zbttde, do se sr>pt najedo in zapuste ob lepih zini. »kih dnevih svoj brlog; nekaterim živalim pa niti tega ni treba, tem. več prespe vso zimo do pomladi. Ce pa kdo mislK da so te živali, ki prespe vso zimo, zaradi tega tako nascane, da nm poleti sploh, soati ni treba, se moti. Nasprotno! Žira. U, ki zimo prespe, so po večini noč. ne živali, ki tudi sicer prespe po.
lavico svojega življenja. Nx brez pomena, aa pravimo Človeku, ki rad spi, do spi Kot putti, rulli nam. reč prespi tri četrtine svojega živ. ljenja. Nič boljša nista jazbec in veverica, ki spita poleti 11 do 12 ur dnevno.
In zakaj toliko spe te živali pole. ti, zato, da se debele, zato da si naberejo masti, ki jih varuje pozi. mi med spanjem pred poginom.
Debele in z visečim trebuščkom lezejo te živali v pozni jeseni v svoj brlog; suhe in sestradane ga zapuste spomladi. Ali so spomladi kljub mršavosti zdrave in sveže, se vprašamo? So. Z novo močjo začno takoj iskati živež, da sc spet kmalu zdebele in oblože z mastjo, ki jim bo čez zimo edina rezerva za čr. panje. Polhi in hrčki, ki se odebe. te, da jim na jesen komaj nožice
gledajo izpod zamaščenega trebui. čka, porabijo pozimi eno četrtino do ene tretjine masti svoje telesne tc, že.
Živali, ki prespe Zimo, si pazlji. vo izberejo svoje zimsko stanova, nie. lietop’rjn n. pr. rc pri-n v „na duplina; dolga izbira, predkn se odloči. Vse pceg.leaa ,a presom, na katero stran je odprtina obrnjena, ali ga zadostno varuje pred vetrom in mrazom, kateri prostor v dupli, ni je •vitpr-r’'	»a’b'T'' na.,
ren pred podlasicami in drugimi
roparji, KI pUii/H, iSCtijO Spe.e *l_
calce?. Največjo’ važnost pa polagajo letopirji na to, da jim je zimsko stanovanje dovolj vlažno. Vlaga namreč- varuje tc živalce pred iz. sušenjem. ■ Suslik zasuje hodnik, ki pelje v njegov prùvi stan, z zem. Ijo do vrha. Nato Izvrta poseben dolg rov skoro ao površja, tako da mu spomladi ni treba dr - na kot prevrtati tanko plast zemlje in : že sc 'greje na, pomladanskem 'sortcu. '•«->„	.
Tudi godrnjavi hrček zadela »krb. no vhod k svojemu lepemu in pro. stof nemu stanovanju, To slano v a, nje leži do tri metre globoko v zemlji, medtem ko sega poletno bi. vališčo le polovico tako globoko v zemlji. Svoj stan nastelje z drobni.
zgrizenimi, slamnatimi bilkami, k\so mehke koi svila. Poleg glavne, ga brloga so shrambe, ki so založe, ne z lepo zloženimi zrni. i\omur se posreči najti hrčkovo gnezdo, bo na. šel pravi zaklad, zakaj v shrambah (Nadaljevanje na 15. strani)


KOLONE
Gredo kolone v žalostni tišini, za njimi pesem, smeh je in mladost, ko rože so žarele po dolini, dehtele trave v majski mesečini a glej čenrav iz srca vre bridkost čeprav vedo, da na tej temni poti, le smrti in oblimi greš naproti, vendar jim v dušah nekaj tiho poje da še se vrne sleherni med svoje, da še bo svet nekoč ko sončen vrt, da je živlienje sibHše; kot smrt za n:ega, ki gre dalie ‘ih ne klohe. Pojoč v tišino so odšle kolone.
Marec 1945



G o spodarstvo
Tovnrii Kardelj je %1 Narodnem gadrugarstvu napisal ilanek 0 kmc&tih zadregah. Glede na to, da je problem kmečkih zadrug pomemben in zanimiv, prinašamo v skrčeni obliki nekatera dejstva iz članka.
Obranvanavali bomo kmečke zadruge, ker je ta tip zadrug pri nas najbolj razvit, zavedati se pa moramo, da zadeva vprašanje kmečkih zadrug vse vrste zadrug.
Zadruge v predvojni dobi so se. porodile o kapitalizmu in so zaradi tega bile dete kapitalizma kljub vsem zagotovilom in slavo spevom, da so zadruge zato tu, do pomagajo delovnemu ljudstvu v njegovi- borbi proti kapitalizmu, da bodo zadruge stopnjevaje spremenile kapitalistično družbo v socialistično itd. Vse to je bilo za. vedno ali nezavedno zavajanje delovnih množic, v praksi je pa bila stvar čislo drugačna.
Bilo je namreč neizbežno, da bi (j zadruge ne stopali elementi, ki so bili vse prej kot protikapitali-stiČno razpoloženi, ki so v zadru. gah iskali samo svoj trenutni mte-tes in delali nato, da so se vrniti . v upravo zadruge ter to upravljali tako, da je služila njihovim interesom. Poleg tega so se zadruge same ravnale po zgledu	svojega
okoliša, svoje konkurence, da so lahko postale konkurenčne, delovale ali bile primorane delovali kot ostale privatna kapitalistična podjetja.
Kopičenje zadružnega kapi. tala je služilo povečanju izkoriščevalskega kapitalističnega kapitala, ker se je ta kapital zbiral v privai, nih ali pa zadružnih bankah, ki pa so s tem zopet sodelovale v raznih Izkoriščev/alnih kapitalističnih podjetjih.
Zadruge so res trenutno izboljšale. položaj svojih članov, toda niso nikdar mogle preprečiti izkoriščanja delavskih množic. Delavske zadruge so tu ‘pa tam res pomagale delavstvu v njegovi borbi proti izkoriščanju, ko so jih vodili ljudje, ki so res poznali zadružne cilje, ali vse to je bilo kaplja v morje.
Prav tako so kmetijske zadruge prispevale k izboljšanju kmetijstva toda tudi tu so se okoristili predvsem bogati kmetje, ki so imeli že dane predpogoje, kapital zemljo, izobrazbo itd. da so iz. grabili sredstva, ki so jih jim nudili zadruge za izboljšanje kmetijstva v svojo korist. Mali ter srednju kmetje so še bolj obubožali zaradi konkurence in cenejše proizvodnje bogatejših kmetovalcev.
Ce je kdaj prišlo do znižanja
cen pri pridelkih male posesti ni bil to odraz ali posledica naprednega kmetijstva, marveč le rezultat siromaštva producenta. Bri malem kmetu dohodki dosledno ne pokrivajo izdatkov in Zato so cele družine malega posestnika često delale po jako nizkih cenah in tudi otroci samo za hrano pri bogatejših posestnikih; to je neposredno izkoriščanje male posesti jpo velikih.
Zadružništvo je torej na deželi jačalo podeželske bogataše in spravljalo male kmetovalce v vedno večjo odvisnost od njih.
Ni malo primerov, ki nam dokazujejo, kako je kapital zbran z malo štednjo po zadrugah služil kapitalističnemu izkoriščanju. Do sl zadružne zveze, zajamčijo vloge svojih članic, so vlagale denar v
Po nalogu Ministrstva 7.a kmetijstvo in gozdarstvo v LR Slove, niji so strokovnjaki obiskali ves jugoslovanski del Julijske krajine, da bi ugotovili količine in ob. sežnost »kislih zemljišč« ter s kakšnim apnenim materialom se ta zemliišča lahko izboljšajo. Bili so po nekaterih vaseh v Brkinih in ugotovili, da imamo kakor povsod po Sloveniji tudi na Primorskem zemljišča, katerim primanjkuje apna. to so tako imenovana »kisla zemljišča«. Ugotovili so obenem, da imamo v bližini teh zemljišč dovolj apnega materiala, da se ta zemljišča izboljšajo.
Poznavanje tal ’e v naprednem kmetijstvu velikega pomena za po. večanje kmetijskih pridelkov.
Zemlja, ki io kmet obdeluje, je zmes kamenja, ki se je razdrobilo, ^rudnin, organskih ostankov (izumrle , živali in rastlinski odpadki!, vode, zraka in bakterij. Bakterije, drobna bitja, ki jih s prostim očesom ne vidimo, so za rodovitnost zemlje odločujočega pomena. Brez teh bitij ni življenja v zemlji — torej ni obstanka rastlinam. Bakterije razkrajajo različne organske snovi v bolj eno. stavne sestavine, ki jih rastline vpijajo. Za svoj razvoj pa mora-<■' imeti bakterije ugodne pogoje.
Kako je sestavljena zemlja, ka. tero obdelujemo? V glavnem razli, kujemo lahko, srednje težko in težko zemljo. Na strukturo zemlje vpliva predvsem količina humusa (črne zemlje), gline, peska in apna. Ce v zemlji prevladuje po. sek in apno, imamo opraviti z lahkimi — rahlimi zemljišči; če pa
banke, ki so vse bile kapitalistična podjetja. Večkrat so pa zadružniki ustanavljati zadružne banke, ki so zopet od svoje strani moram investirati zaupane jim kapitale n takih podjetjih, ki so jim zajamčila ne samo vloženi kapital ampak tudi dobiček od tega,
Z eno besedo, zadružništvo v ka. pitatističnem sistemu je služilo kapitalizmu, ako je hotelo obstojati. Ono ni moglo samo po sebi spremeniti družabnega reda. Vse parole, ki so oznanjale drugačno delovanje in uspehe so bile samo prevara ljudskih množic.
Zadružništvo lahko opravlja svojo nalogo uspešno samo v demokratičnem, socialističnem sistemu, kjer ni izkoriščevalcev in izkoriščanem, kjer država bdi nad inte-
prevladuje glina, so zemljišča težje narave. Ilovnata zemlja je sestavljena iz zmesi gline in peska ali apna. Ce imamo v ilovnati zemlji več kot 50 odst. apna, je apnena zemlja — če ilovica vsebuje več kot 70 'odst. peska, imamo peščeno — ilovnato zemlja — prhlico. Na zemlji enakega sestava ne u. spevajo vse rastline enako — e. nim prijajo bolj težja, drugim lažja tla. Nobena rastlina pa ne uspeva dalje v zemlji brez apna.
Kako vpliva apno na izboljša, nje kakovosti (kvalitete) zemlje in pri prehrani rastlin: Apno služi rastlinam predvsem za hrano enako kakor fosfor, dušik, kalij in nekatere druge hranilne snovi. Čeprav vsebuje zemlja vse rastlinam potrebne hranilne snovi, ne more. mo nikdar povečati nje rodovitno-
resi ljudskih množic in daje smernice gospodarskemu razvoju. —
Le v tej obliki je lahko zadružništvo ljudska ustanova in služi Interesom ljudskih množic.
Ze Marles je pri takratnem zadružništvu pokazal na njegov ner uspeh v kapitalistični družbi. Lenin in Stalin sta te dokaze še podkrepila in praksa nam je pokazala, da so vsi trije imeli prav. Nobeden od njih pa ni trdil, da jo zadružništvo bUo vedno in popolnoma negativno tudi u kapitalističnem sistemu
Ona je moglo služiti od času do Casa kot pomoč, kot olaišanje v gospodarskih stiskah delavskih kmečkih množic, ostalo tuj je vedno dete kapitalizma in njegov pomočnik.
Le ljudska oblast je zmožna usmeriti zadružništvo na pravo pot, le ona ga more zadržati na tej poti v splošno korist delovnega ljudstva in v sodelovanju z držav, pimi gospodarskimi ustanovami za utrditev socialističnega gospodarstva.
sti, če ji primanjkuje apna. Težko ilovnato ali glinasto zemljo apno n. pr. rahlja, tako da jo laže obdelujemo. Rahlo peščeno zemljo pa tako veže, da laže vpija večje količine vlage. To je važna ugotovitev. posebno za nekatera kraška zemljišča, ki trpe v poletnem času zaradi suše. Apno pospešuje razkrajanje rudninskih in organskih snovi v zemlji in pripravlja tako rastlinam bruno. Izkazalo se je namreč, da ne pomaga zemljiščem gnojiti a hlevskim gnojem ali u-metnimi gnojili, če zemlji primanj. kuje apna. Voda, deževnica odnaša namreč iz zgornjih semenskih
palsti hranilne snovi v spodnje plasti, kjer ostanejo neizkoriščene za večino kmetijskih rastlin. Apno pa ima to lastnost, da zadržuje
hranilne snovi v zgornji plasti zemlje.
Značilnosti kislih zemljišč
Tla postanejo kisla, če voda deževnica izpere z njih apno in v manjši meri magnezij, tako imenovane bazične snovi. Nima pomena, če so spodnje zemeljske pasti sestavljene iz apnenca, kakor je* to pri nas v Brkinih in na Krasu. Nadalje primanjkuje apna zemlji, ščem, ki so nastala z razkrajanjem neapnenega kamenja. V posebno kategorijo kislih zemljišč pa spadajo preveč vlažna ~ močvirna tla (mlake), v katere ne more predreti zrak. Brez zraka pa raspine ne morejo živeti. Kisle narave so torej ahko:	težka-ilovnata, rahla
peščena-kraška in vlažna tla. Vlažna zemljišča moramo pred apne. njem (peskanjem) izsušiti s pravilno kanalizacijo. Za vsa kisla zemljišča pa je nasplošho edino zdravilo — apno.
Večina kulturnih rastlin uspeva dobro na nekislih in ne bazičnih, torej na nevtralnih tleh. Le krompir, oves in rž uspevajo na malo kislih tleh. Nn njivah se izpiranje apna in iiranilnih snovi lahko po. praVi večkrat z globokim oranjem ali teže je. s stalnimi travniki in pašniki. Ti so pri nas po večini popolnima izčrpani.
Tipična »kisla zemljišča« pri nas na Primorskem so rdeče kraške zemlje (terra ressa) in travniki v višinskih legah in po kraških poljih. Rdeča kraška zemlja vsebuje do 99 odst. apnene snovi in vendar je izrazito kisle narave. To povzroča velike neprijetnosti; že če ne’dežuje nekaj dni zemlja razpoka. Na površju se naredi trda skorja, ki ovira rastlinam rast, obenem pa pospešuje izhlapevanje vlage. Ob večji plohi zbita zemlja ne more vpijati deževnice. Voda odteka po trdi skorji, posebno če so t'a nagnjena, in se izgublja po jarkih, ž'ebih in drugih votlinah, ki jih ima posebno kraški teren. Pod zbito skorjo pa ostane zemlja suha. Težka ilovnata tla, ki jim primanjkuje apna, je - zelo težko obdelovati, ker se zemlja eprijem-Ije orodja.
Izboljšanje (melioracija) kislih zemljišč
Edino preizkušeno zdravilo za kisla tla je apno. Apno (živo ali gašeno) ali drug apnen material (pesek, lapor), moramo trošiti vedno pred setvijo. Ko’ičina laporja, ki jo dajemo zemlji, zavisi od količine apna, ki jo zemlja vsebuje; na vsak način več kot 100 (j na hektar. Na želo kislo zemljo na. peljemo po njivah za en palec debelo apnenega materiala. Tako gnojenje koristi. 10 do 15 let. Alj primanjkuje zemlji apna, se prepričamo s solno kislino (acido cloridrico), z močnim kisom ali z li. monovim sokom. Ce zasumi in se peni, ko jo polijemo s solno kislino, pomeni, da vsebuje dovolj apna; če le malo zasumi in se ne peni, pomeni, da zemlji apna pri. manjkuje. Apnenega materiala ne podorjemo, temveč ga le narahlo pobranamo.
Dr. Fran Juriševič
( naamjevanje prihodnjič)
Najbolj ugodna je peščeni ilovica ki vsebuje dovolj apna. Jablana u-speva naibolje v večkrat meglenih in vlažnih nižavah.
Hruškam ugajajo globoka in nekoliko ilovnata ter zmerno vlažna tla.
Češnji ugaja apnena,' preprosta in rodovitna zemlja, ki pit mora imeti vendar dovolj vlage, l.jubi veliko svetlobe, zraka in prepiha ter hribovito lego.
Cešpliam in slivam ugaja rodovitna, vlažna, humozna, ilovnata zemlja, ki je vsaj 3.4 m globoka propustna in v zavetiu.
Breskev zahteva mnogo toplote in svetlobe. Sončna toplota In proti jugu obrnjena zavetna lega i> rtaibolj prija. Zemlja bodi propustna in topla, srednje težka in dovolj apnena. Toika in mastna zemlja n* ugaja breskvi, v nji postane smolikava. Marelice uspevajo v močni In težki zemlji In hem zraku. Ker marelica zgodan cvete, ji kasni pomladanski zr»* zelo škodi.
Mandelj uspeva naltooije »a hih, vročit» in kamnitih tleh, k)**
ugaja
KMETOVALCI TROSIJO PESEK PO NJIVAH CENTIMETER NA DEBELO' IN PLODNOST POLJA SE BO PRESENETLJIVO ZVIŠALA
O napravi novih sadovnjakov
Pomen in način modernega sadjarstva
Ako se naši sadjarji odločbo za nov nasad, bi bila velikanska škoda, če bi si teh nasadov ne napra. vili tako, kakor to zahtevalo nc-vodobne in praktične izkušnje.
Moderno sadjarstvo zahteva sklenjenih nasadov; pa bodisi * takih, kjer raste samo sadno drevje ali pa takih, v katerih zemljo pod drevjem izkoriščajo tudi kot vrt, njivo ali travnik. Pri teh nasadih ie sadno drevje bolj redko naša. Jeno, da ne zasenčuje preveč zemljišča in omogoči s tem pridelek pod drevjem. Zemljišče, kier je sadje glavni pridelek, imenujemo sadovnjak; če pa polagamo večjo važnost na pridelek pod drevjem, tedai imenujemo to zemljišče s sadnim drevjem zasajen vrt, njivo ali travnik. V modernem sadjarstvu pa ne smemo saditi drevja raztreseno po raznih parcelah in jiemlHščih, ker nam je potom oko.
raj nemogoče izvršiti vseh del, ki so pr» oskrbovanju sadnega drevja potrebna. V takem primeru ne o-telkoča oskrbovanja samo velika razdalja med posameznimi drevesi, ampak še mnogo bolj kultura nasadov pod drevjem. Cc raste n. pr. pod drevjem zelje, detelja itd., ne smemo zaradi teh pridelkov poškropiti sadnega drevia s svinče. nim avzeniatem in drugimi strupi, da ne zastrupimo pridelka pod njimi. Zato so pa za moderno oskrbo sadnega drevja najprimernejši sklenjeni sadovnjaki brez drugih pridelkov pod drevjem. Od takih sadovnjakov laiiko pričakujemo velik pridelek in lepo sadie, ki bo imelo ceno in ga bo lahko proda, ti. Seveda mora biti sadovnjak tu. di oskrbovan kakor to zdhrtevajo moderne izkušnje.
Koko naj napravimo sklenjen sadovnjak brez drugih kultur pod drevjem?
Najprej Izberemo za sadovnjak
zemljišče, ki-je zavarovano pred močnimi vetrovi. Zemljišče moramo pozimi prekopati 80 do 120 cm globoko. Pri prekopavanju moramo paziti, da plasti zèmlie med seboj dobro pomešamo. Nikakor pa ne sme biti v oni plasti zemlje, v kateri bodo stale korenine, naj. slabša prst. Pri prekopavav>ju moramo zemljišče tudi dobro pognojiti z dobrim hlevskim gnojem. Gnoja maramo potrositi toliko, da ga bo drevje imelo nekaj let v o-bilici na razpolago. Ce je zemlja dovolj rahla in ni pretežka, in če nam primanjkuje hlevskega gno-i«, krijemo nedostatak z umetni, mi gnojiti, seveda samo s takimi, ki .jih smemo gnoju primešati, in katerih moč v zemlji traja več let. Gnoja potrosimo toliko, da po. grnetho ž njim lahko celo zemlii-šče eno ped visoko. To dosežemo s 15 do 20 m3 gnoja na 1000 m8 površine. Ta gnoj moramo pomešati enakomerno med we zemeljske
plasti. Ko ie zemljišče prekopano in pognojeno, ga pustimo čez zimo stati v velikih grugah, da zemlja premrje. Spomladi ga zasadimo potem z drevjem. Preden pa začnemo saditi, moramo rešiti naslednja vprašanja:
Katero sadje bi bito najbolj primerno glede na razmere, lege in zemljo
Ce smo morda dognali, da bi bile glede na kakovost zemljišča in n’egovo lego mogoče z istim uspe. hom gojiti več vrst sadja, se bomo odločili za ono vrsto, ki s-? najlaže in najdraže proda in s kàteroC imamo naimnnj 'Stroškov.
Da boste lahko določili, katero sadie bo v nekem zemljišču glede na njegovo lego in kakovost naj* bc#je uspevalo, pomnite tole:
Jablana ljub» precej vlage v zemlii in v zraku. Tudi če Ua niso posebna, ne škodi mnogo, ker ia-Mana dela korenine bolj mi vrbu.
PESKANJE Jg
Gospodinjstvo in dom
Skrivnost zimskega spanja
(Nuduljevajije fi 13. strani/ bo našel trideset do pet in trideset kilogramov najlepšega Uta. Cq ga operemo in presušimo, gftTahko da, mo v mlin, kakor vsakič drugo ii, to. Vreden se ta lepi požeruh spra. vi spat, se do sitega naje. In kadar koli se pozimi zbudi, si napol speč pošteno natlači želodec. Tudi po. mladi, ko je že prenehal spati, živi š'e dolge tedne v svojem gnezdu in se hrani s tem, kar je prejšnje le, to nakradel. Saj ve, da na polju še ni dozorela ozimina.
Tudi tiste živali, ki pr e spe zimo v svojih gnezdih nad zemljo, si iz. berejo taka mesta, ki jih varujejo pred kruto zimo.
Bodeči jež si napravi na kakem skritem kraju svoje ležišče iz suhe. ga listja, trave in mahu. Tudi smre. korih vej ne zametuje. Ko je vse gotovo, leže, se pokrije- z nabranim listjem in zaspi.
Preden živali zaspe, postanejo lene, zaspane, ne ljubi se jim jesti. Zadnji dan se še natančno osnaži, jo in nič r.e jedo. Želodec, in čreva so jim prazna in čista. Nekatere živali spe same, kakor hrček, druge pa v družbi, celo po več sto sku, pa j n. pr. netopirji. Zanimivo je to, da je toplota spečih živali enaka toploti zraka, ki jih obdaja, med. tem ko ni poleti nič nižja od sesal, cev, ki zime ne prespe. Dihajo spe. če živali tako nalahko in poredko, da sc komaj zapazi. Povprečno di, hajo te živali poleti dvajsetkrat hi. treje kot pozimi v spanju. Tudi sr. ce Um ne bije tako kot v bdečem stanju. Pn bdečem netopirju so našteli od 100 do 120 uaarcev na minuto, v spanju pa je znašalo to število le 14 do 28
Sesalcem ne prija, če jih zbudimo med zimskim spanjem in jim damo jesti. To jim celo škodi. Na, pravili so Že take poizkuse in ježi n. pr., ki so jih napitali v prebu. jenem stanju, so p j nekaj dneh po ginili. Hrano so t.nlli njihovih želodčkih neprebavljeno. To prič i, da neha pri sesalcih želodec delo. vati čez zimo. Cim trdneje spijo Živali, tem manj moči .imajo njiho. ve mišice. Ako oddamo v duplu, kjer spe netopirji slep strel, vrže zračni pritisk mnogo teh živalic na tih.
T. B.
Marsikateri starši so nesrečni, ker ne morejo kupiti svojim otro. kom, zlasti zdaj o božiču, vseh ti. stih dragocenih igrač, ki jih vidijo po izložbah in menijo, da je njihov otrok manj srečen od tistih, ki do. bijo vse, kar si poželijo. Vendar temu ni tako. Z e izdelane igrače, kakor n. pr. vlak ki vozi, vozički, ki prenašajo tovore, moticelj, ki sc avtomatično premika, mnogo stanejo, ne pripravljajo pa otroku posebnega veselja. Nekaj časa. jih bo opazoval, potem pa se jih bo na. veličal. Zakaj? Otrok, predvsem že štiri do petleten, se hoče sam udej. stvovati, hoče sam ustvarjati in za. to bomo otroka, najbolj zadovoljili, če mu borno dali predmete, tri i-h bo mogel sam obdelovati, kakor n. pr. papir, kose lesa, raznobarvne kamne ,glino,’ kocke, ostanke bla. ga itd. Otrok bo risal, gnetel, šival,
Je nalezljiva bolezen, ki posebno ogroža zdravje in življenje do-ienčkov in slabotnih ter k tuberkulozi nagnjenih otrok. Zato moramo take otroke varovati pred okuženjem. Inkubacijska doba pri oslovskem kašlju traja 10 do 15 dni, včasih pa tudi več. Bolezen lahko prenaša oseba, pri kateri so se pojavili prvi znaki katarja, že preden se je pojavil značilni krčeviti kašelj. Zdrava oseba pa nas lahko okuži, če prenese izpljunek neposredno od bolnika. Ko nastopijo napadi krčevitega kašlja, okužijivost pojema, ne moremo pa točno ugotoviti, kdaj oboleli ni več nevaren. Pri odraslih niso na. padi krčevitega kašlja teko močni in je zato možno, da bolezni ne spoznamo ter tako nevede širimo oslovski kašelj. Sele 7 do 14 dni po začetnih znakih (katarji sluznic) se javljajo napadi krčevitega kašlja. Ti nastopajo v kratkih presledkih in so ponoči hujši. Med na. padi obraz pordi ali celo pomodri, oči izstopijo in se solzijo, jezik je iztegnjen. Po napadu izkašlja bolnik gosto, sluzasto snov in navadno tudi povraća. Doba krčevitega kašlja traja tri do šest tednov; v nadaljnjih dveh do štirih tednih napadi popuščajo in so Vedno redkejši. Za nekomplicirane primere je značilno, da imano kašelj
zidal in srečen bo, če bo imel ve. liko stvari na razpolago, ob katerih bo mogel izživljati svojo bogato fantazijo. Neopazno bo tako prešel od igre do dela: dveletni otrok, ki sezida stolp m ga zapet podre, se igra, petletni, ki gradi most in se pri tem trudi, da bi ga res posta, vil, dela in sposobnost delati, to je tisto kar želimo, da bi si otrok pridobil. Zato ne dajajmo otrokom živali in punčk, ki so videti žive, kajti ob preprosti punčki iz cunj si oo laze ustvaril predstavo tistih bitij, ki žive i> njegovi fanta, ziji. Preprosta lesena žival mu bo predstavljala zdaj ponosnega Ko. nja, zdaj leva ali tudi požrešnega volka.
Ce imata oče (tli mati čas, da sa. mg. kaj izrezljata ali se št je ta, bosta otrokom napravila še največ vese. Ija, posebno če bosta upoštevala, otrokove želje in nagnjenja.
brez vročine. Na spodnjem delu jezika opažamo majhne ranice. Pri dojenčkih neredko opažamo napada krčevitega kihanja in med napadi zastoj v dihanju in nezavest. Pri otrocih, ki so nagnjeni h krčem, traja krčeviti kašelj še me. sece dolgo.
Da se obvarujemo pred okuže-njenjem, moramo razkužiti vse izločke bolnika, ni pa potrebno, da razkužimo še bolniško sobo, ker se bolezen, kakor že omenjeno, prenaša lo direktno. Zdravljenje bo prevzel zdravnik, ki bo v nekih primerih uporabil cepivo. Ven-dar pa nimamo še proti oslovskemu kašlju tako uspešnega cepiva, kakor ga. imamo proti davici in škrlatinki. Otroci z oslovskim kašljem brez vročine naj bodo čim več na svežem zraku. Bolniki se v čistem zraku, četudi je hladno, po. čutijo bolje, napadi krčevitega kašlja so redkejši in tudi komplikacije na pljučih niso tako pogoste. Seveda pa morajo biti bolniki na prostem dovolj oblečeni in zavarovani pred prepihom, za katerega so posebno občutljivi. Ce pa mora bolnik zaradi slabega vremena astati v sobi, naj bodo okna odprte, da bo imel dovolj svežega zraka. Sprememba kraja je koristna le tedaj, če pridejo otroci w daljšo dobo v kraj, kjer je
jrak čist, brez prahu. Da pa ne širijo bolezni, naj se ne družijo 7 drugimi otroki, Kadar ostan© bolnik v sobi, moramo skrbeti, da bo zrak dovolj vlažen in zato obesimo v sobi mokro rjuho. Olajšujoče vpliva tudi vdihavanje eteričnih olj, ki jih po kapljicah naka. parno na flancio, katero pripnemo bolniku spredaj na srajco.
Prehrana bolnika naj bo v pogostih, malih in izdatnih južinah, ki naj jih uživa po napadu krčevitega kašlja. Tekočin naj pije le prav malo, izogiba naj se jedi, ki dražijo na kašelj, kakor n. pr.: keksi, prepečenec, trda kruhova skorja, grozdje itd.
V glavnem smo opisali bolezni, ki nastopajo zlasti v jesenski dobi in pozimi, morali bi že takoj ,y začetku govoriti tudi o griži in trebušnem legarju, toda o teh smo že pisali v 'sestavku: Snaga in zdravje.	Dr. A. Korbar.
Nedelja: Palačinke na juhi, zrezki, čebulina omaka, ocvrt krompir, krofi. Večerja: Telečja pljučka v obari, kru. bovi cmoki, ohrovt v solati, pečen Kofi stanj.
Ponedeljek: Mineštra iz riža in fižoa la, hrenovke, mešana solata, sadje. Večerja: Marinirana jegulja, grahov pire, ocvrti krompirjevi rogljički kompot.
Torek: Testenine na juhi, goveje ptw gačice, krompirjev pire, solata. Ves čerja: Polenta z guljažem, pesa v .solati, orehi.
Sreda: Rižot s cvetačo, zelenjadni zrezki, kompot. Večerja: Ribe z majonezo, krompir v solati, flancati, jabolka, fige, orehi.
Četrtek: Riž in Jetrca na Juhi, nade. van puran, pečen krompir, tartarska omaka, radič; torta* ali potica. V«, terja: Telečja pečenka, ruska solata, čokoladna krema.
Petek: Zelenjavna juha, zrezki, testenine, cvetača v solati, božično pe. civo.* Večerja: Prežganka, klobase a kislim zeljem, češpljev kompot.
Sobota: Mineštra iz ješprenja in fižola, prekajeno svinjsko meso, pire krompir, ocvrta jabolka. Večerja: Sar. dine, trdo kuhana Jajca, kruh z tu«# slom, čaj (kakao).
* *) Božično pecivo
Ploščice iz krhkega testa. — 300 gr. moke, 120 gr. sladkorja, 200 gr. masla, 2 rumenjaka In nariban limonov olupele zgneti v testo, ki naj počiva pol ure na hladnem prostoru. Potresi desko a moko, razvaljaj testo prst debelo in izreži štirioglate ploščice. Vsako dru-go namaži z Jajcem ter ji daj na src-do polovico olupljenega mandlja. Ko so ploščice pečene, zlepi po dve in dv« z marmelado.
Mandeljnov! kolački. — Jz Istega
testa izrežemo okrogle ploščice, ka-terim izrežemo sredino (ev. z naprstnikom). Kolačke namažemo z rumenjakom in potresemo z drobno sesekljanimi mandlji ter pečemo pri zmernem ognju. — iz istega testa lahko narežemo oglate ploščice, zložimo trt do štiri drugo vrh druge, vmes nama-žemo marmelado, povrhu pa s čokoladno glazuro, ali pa samo potresemo s sladkorjem.
Konjakov! keksi. — 150 gr. moke, 60 gr. sladkorja, 100 gr. masla, 50 gr. naribanih mandljev in 1 rumenjak zgnetemo v gosto testo, ki ga razvaljamo na pol centimetra debelo in Izrežemo iz njega razne oblike. Kekse namažemo z beljakom in počasi pe-čemo. Ko se ohlade, združimo po dva keksa, med katere namažemo nadev: 100 gr naribanih mandljev alt orehov, 100 gr. sladkorja v prahu, 2 kozarčka konjaka ali ruma.
Orehove kepice: 50 gr. sladkorja v prahu, 50 gr. narezanih mandljev, 50 gr. dateljnov alt cltronata, 1 beljak In eno polno žlico močne kave dobro zmešamo na sopari, da se zgosti, potem odstranimo in mešamo, dokler se zmes ohladi. S srebrno žličko zajemamo in polagamo kepice na pekač ter jih v peči bolj sušimo kot pečerfto.
Cokolaone rezine: 180 gramov moke, 120 gr. masla, 1—2 rumenjaka, loo gramov naribane čokolade in nekaj pecilnega praška zgnetemo v testo, zvaljamo ter narežemo v rezine. Te pečemo pri zmernem ognju.
Božična torta: 3 rumenjake mešamo s 60 gr. sladkorja, da se penijo, 60 gr. masla narežemo med 75 gr. moke, dodamo pest rozin, 50 gr. cltronata, zme-Samo in končno dodamo še sneg iz treh beljakov. Testo damo v namazan tortni pekač in pečemo 25 minut pri zmernem ognju. Torto prevlečemo s sladkorno glazuro in obložimo z maji* nimi kandiranimi češnjami.
DOMAČA ZDRAVILA ZA ZIMO
*	Dobro zdravilo proti ozeblinam je
terpentin; z njim si namažemo obolela mesta. Ljudje z občutljivo kožo pa naj ozebline kopljejo v vodi, v kateri smo zavreli hrastovo lubje.
*	Razpokane ustnice st zvečer namažemo z oltvnisn oljem, v katero ka-nemo dve kapljici rožnega olja.
*	Hrapave roke natremo zvečer g zmesjo, ki se sestoji iz 2 gramov olivnega olja, 1 1/2 gr mentola in 50 gn lanolina.
*	Ce pijemo pozimi, preden grem«! ven, pol čaše mrzle vode, se utrdimo in postanemo odporni za prehlad.
*	Ce vlijemo v mlačno vodo žličk«! čistega glicerina, dobimo učinkovita vodo za grgranje, ki nam lajša boi« Cine v grill in hripavost*
Prehrana slovenskega ljudstva
Vsakdanji kruh
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Starejši od vse ostalih močnatih dobrot in važnejši od njih je črni, vsakdanji kruh, katerega ime nam često označuje kar ves živež kot celoto. Kruh ima na Slovenskem različno kakovost, obliko in pomen. Visoki, gosti kolači rženega ali zmesnega kruha na Murskem polju in v Prekmurju se zelo ločijo od nizkega, drobečega se kruha v nekaterih drugih pokrajinah, kjer žito še‘doma meljejo na žrmljah, žrvnlh ali preprostih mlinih, ki ne ločijo otrobov od moke; razep tega uporabljajo še drože, kravajc — to je domači kvas, narejen iz prosene moke, omešene z moštom; drugod zavro vino v koruzni moki ali skuhajo divji hmelj, konopno seme, čebulo, ajdo in pšenične otrobe ter dodajo kruhovega testa od zadnje peke. Tako zmes zgnetejo v krogle ali hlebčke, jili posuše In imajo za vse leto.
Se slabši je bil kruh pred 50-lml leti in prej, ko so zaradi pomanjkanja žita delali moko Iz fižola, koruznih storžev, ajde, tropin, lanenih giavin, krompirja itd. Pekli so ga — in ga še danes menda kje — v pepelu.
Kruh mesijo in pečejo na razne na-«ine, s katerimi Je v zvezi dokaj posod in orodja, ki imajo nekatera ista imena po vsem Slovenskem, druga pa
različna. Kvas postavljajo v pripravljeno moko ali v metrgah, mentrgah, kadunjah, nečkah ali koritu. Na vzhodu, kjer se da kruh iz boljše moke dobro omesiti, Izvaljajo trdne, okrogle kolače z roko; drugod pa odrežejo testo z leseno velnico, lopatico in ga
denejo shajat v košarico. Posebnost, zase so krušne peči z grebljico, ogr.s balom, omelom ali izmetačo, burkljami in loparjem, s katerim polože kruh v peč. Na vzhodu imajo krušnlce, kruš-
njače raznih oblik, na katere postavijo pečene kolače kruha (gl. sliko).
Kako kruh jedo in kako ga omenjajo vraže ter kakšen^ je njegov pomen v običajih, o tem b\ se dalo mnogo povedati in prosimo bralce, da zlasti o tem pošljejo svoje opise in zapiske.
Mesna jedila
Slovenska prehrana je — kot sploh slovanska pretežno rastlinskega in mlečnega značaja. To smo videli tud» v dosedanjih črticah; Meso pride na mizo le ob večjih praznikih in ob delu. Perutnina je tako redka, da je njeno meso še posebna redkost na mizi. Prašič ali dva, ki ju kmečka družina krmi za zakol, pa da mesa komaj za največje potrebe. Veseli so, če jih preskrbi z maščobo, bodi z mastjo ali zaseko, zabelo.	.
Svinjsko, bravsko meso je navada povoditi v dimu kuhinj z odprtim ognjiščem ali na podstrešju, kjer leze dim na prosto. Hranijo ga v raznih shrambah ail na podstrešju, pa tudi v tunkah, deželah, čebrih, v zaseki. Najodličnejši del je šunka.
Narodopisna zanimivost pa so koline, mesarija, furež z nadevanjem mesnih klobas, kašnatih (ajdovih, krvavih, belih prosenih, riževih) krvavic, čurk; deda In babe — tlačenke. Mnoge starinske navade se obnavljajo ta dan, od.smojenja prašiča preko raz-
pravljanja, soljenja do slovesne gostije — kolin. •
. Gosje in račje meso, včasih še pur* Je, • av tako predstavlja dragoceno obogatitev vaške mize. Pač pa so ravninski, žitorodni kraji, kjer si zlasti »večji« kmet more privoščiti bolj po-gosto tudi ta posladek. — Zajci, golobi, ribe so v večini krajev neznani. Pač pa je v goratih pokrajinah pogostejše ovčje meso, čeprav danes tudi to ni več v takem obilju, kot Je bilo nekoč.
Salo v. dimu
ZIMA IN NAŠE ZDRAPJE
GOSPA Z MGEUM


R O M A X C R OXI X A
V
Katarina Lonmer, as-tetna lastnica prodajalne umet-niSKin starin v Londonu, ki se je s svojo sposobnostjo v življenju povzpela, je na neki dražbi kupila Holbet-novo miniaturo slike »uospa z nageljni«. Bila je v iinancnin tezavan m notela je miniaturo prodati Brandtu v Ameriki. Tjakaj e potovala z njo njena netakinja iNancy, gledališka igralka, ki se je pred kratkim zaročna z Američanom cnrisom Maddenom. Ta sprva Katarini ni bil vScc, a na poti v Ameriko je spoznala, da ga ljubi. Tudi Madnen ni mogel vec prikriva 1, da ljubi Katarino, a ona ni hotela nečakinji odvzeti zaročenca.
Medtem Je miniaturo kupil trgovec Ascher — Brandt se je namreč smrtno ponesrečil — vendar Katarina ni . vedela za koga. Katarina je sklenila samo počakati premiero, kjer bo nastopila Nancy in potem odpotovati v Anglijo. Na dan premiere je Nancy ujela razgovor rned Katarino in Maddenom: silno jo Je zadelo, ko je snsaia, da Madden ljubi Katarino, a znala Je ohraniti mirnost, urez vznemirjenja, je Sla na premiero, igrala je Kentovo tajnico. Dasl ni igrala glavne vloge, Je vendar s svojo izvrstno igro pridobila vse občinstvo in kritiki so jf obetali bodočnost. Res se je že naslednji dan Javil pri njej'Morris iz Ilollywooda, s katerim Je sklenila pogodbo. Ko je prišel k njej Madden, mu ja povedala svojo odločitev; ' da se hoće vsa posvetiti gledališču in da se 'zato odrečeta drug drugemu.
Enaindvajseto poglavje
Ko sc je Katarina ob petih vrnila, je imela vtis, da se je nekaj pripetilo. Nancy je bila oblečena za sprehod in se je najbrže vračala s kosila z Bertramom. Čeprav je skrbno prikrivala, je.Katarina uganila, da pri njej ni bilo vse kot po navadi. Najprej je molčala, nato je naročila čaj. Nato šele se je obrnila k Nancy in jo z ljubeznivo skrbnostjo vprašala :
»Kaj je novega torej? Morda ni nič s pogodbo?« »Ne, pogodba je podpisana.«
»Toda kaj je torej?« -Nancy je malo pomolčala. ,
»Da povem v romantičnem slogu, draga«, je:konč-no izjavila, »sem danes naredila največjo žrtev svojega življenja.« v- -	,	.
»Žrtev?-« je vsa prepadena ponovila Katarjna. »Za koga?«	,	-	'
»Za svojo kariero«, je dejala Nancy in naglasila vsak zlog.	‘
Katarma je odložila škode’ico in namršila obrvi. »Hočeš razložiti, za kaj gre?«
Nancin pogled je postal moten, vendar se je zadržala.
»Vrnila sem Chrisu njegovo svobodo in to za vedno.«
Nastal je obupen molk. Katarina se je začela tresti in njen obraz je postal brezbarven. Nato je v njej začel besneti cel orkan občutkov jeza, usmiljenje, ogorčenje. strah, tako da je postala vsa zmedena.
»Nancy«, je strogo vzkliknila, »prenehaj s šalami in novej, kaj se dogaja.«
Nancine oči so bde uprte v cigaretno žerjavico. »Ni se treba vznemirjati. Žrtev je že opravljena. Ali Chris ali moja kariera ! Izbrati sem morala — nikoli se ne bom mogla odreči svoiemu poklicu.«
»Toda ti si vedno zatrjevala, da boš znala spraviti, te dve stvari v sklad.«
»Od sinoči ne več.«
Vsaka druga objasnitev je bila nepotrebna. Kata* rina je razumela položaj, toda ni hotela priznati, zato je vztrajala: »Ne moreš storiti tega, Nancy! Ti si nekoliko omamljena od svojega sinočnjega uspeha in od današnjih dogodkov. Toda da se tako lahko-mišljenp odrekaš sreči, to je blaznost.«
» Kdo ti pi avi, da se odrekam sreči ?«
»To vem«, je dejala Katarina, »in o tem lahko sodim.«
Nancy jo je naglo in zgovorno pogledala.
»Ne, ti ne moreš soditi, ker gre zame. Ženska se ne more predati zakonu in gledališču: sto krat je bil narejen ta poskus in vedno je propadel. Oh, seveda, saj dobro vem, kaj sem prej vedno zatrjevala. Sedaj je zaman to ponavljati ! Imela sem obzir do Chrsa. Toda s teboj, Katarina, hočem biti odkritosrčna. Ta moja sprememba je posledica mojega sinočnjega tritrifa. Imam pred seboj življenje polno obljub, zadovoljstva in uspehov.«
N en glas je dobil medel in čuden naglas: »Nekega dne bom postala velika, velika igralka.«
»Ne bodi tako gotova«, je surovo dejala Katarina. »Mnoge druge so nrslile tako kot ti.«
»Zame je nekaj drugega«, je sanjavo odvrnila Nancy. »Jaz se bom vzpenjala vedno višje. Bodi pripravljena, da me boš kmalu videla kot Otelijo, Katarina.«
Tedaj se je Katarina spomnila Izzardovih besed in čutila je, da se mora vdati, vendar je hotela napraviti še zadnji poskus:
»In četudi se bo vse to zgodilo, kaj potem? Boš morda bolj srečna? Uspeh ÌH sreča! Vem, da 'se ti zdi nesmiselno, kar ti govorim, toda žal je resnično, grozno resnično. Imam kako leto več kot ti in poznam življenje, izkušena sem! Ti govoriš o svoji karieri, jaz pa sem svoji žrtvovala vse, toda verjemi, da ni vredno, če. bi morala znova začeti, bj izbrala svoje ognjišče, otroke in nekoga, ki bi me ljubil, ko bom stara, pa tudi če bi bilo v najrevnejšem predmestju, raje kot slavo in sloves vsega sveta.«
Katarina se je skoraj v zadregi prekitvla pred usmiljenim in ironičnim Nancinim pogledom, ki je hladno odgovorila:
»Ti sodiš stvari s svojega stališča; jaz pojmujem življenje drugače.«
»Kesala se boš!«
»Ne verjamem.«
Nastal je tesnoben molk, Katarina je žalostno gledala svojo nečakbijo, bila je pobita, toda nj se hotela vdati.
»Povej, Nancy, torej ne ljubiš več Chrisa?«
»Da, ljubim ga, toda ne dovolj, da bi storila tako žrtev, kot se od mene pričakuje. Je nekaj, kar mi je še bolj pri srcu in zato sem se morala ločiti od njega.«
»Nikoli ne bi bila pričakovala kaj tskega in še najmanj od tebe«, je zamrmrala Katarina.
»Žal mi je, da tako misPš, draga! Žaloshio je. toda ne morem pomagati, vsakdo mora živeti svoje življenje. Jaz sem si izbrala to pot. to je vse.«
Pogledala je na uro, z mirno kretnjo vrgla nazaj lase in se vrnila v spalnico:
»Ob sedmih moram biti v gledališču.«
»Nancy!« je s prosečim glasom zaklxala Katarina.
Toda Nancy je ni več poslušala, vrata so se z ropotom zaprla. In ta ropot, ki je pomenil, da so vsi napori nepotreLni, je ranil Katarinino srce. Storila je vse mogoče, da bi prepričala Nancy in jo odvrnila od svoje odločitve, toda vse je bilo zaman. Morda seje varala, toda za sedaj se ji je zdelo da Nancy fantazma in da je polna muh; kvari si svoio bodočnost in se brez pomisleka predaja usodi, — dedica, ki z razprostrtimi rokami hiti v naročje varljivemu slepilu.
Z žalostjo se je spomnila dne, ko je Nancv kot mnlo zapuščeno bitje prišla k njej; bila je strta, toda njene oči so bile qudno suhe. Obsipala je nečakinjo z neizmerno ljubeznijo, delala je načrte za n'eno življenje, prostovoljno je prenesla toliko žrtev, vse samo v upanju, da jo bo nekega dne videla srečno.
Dala 'e izliva svoji žalosti z globokim vzdihom. Src« ji je krvavelo ob misli, da je Nancy pustila Chrisa. čut:la je, kot da je obadva izgubila in ostal ji je saiT,r» bolesten občutek nemoči.
Dvaiiidi/a{sctn poglavje
Bila je sobota zvečer. Katarinina soba, ki je bila polna ovojnega papirja, odej in kovčkov, je dajala otožen vtis naglega odhoda. Večjo prtljago je Katarina že poslala naprej in sobarico je odpustila. Sedla je za hip, da se odpočije. Njen pogled je taval po razmetani sobi; preproga je bila vsa pokrta z navlako, vaze za cvetlice so bile prazne in cvetlice so venele na okenskih poUcah.
Ves ta nered se je zdel Katarini kot slika njenega življenja. Zaman je pomišljala, da bo soba zopet v redu in da bo kot bi trenil vse zopet na svojem mestu, čisto in prezračeno. Da ! Toda za novega gosta, še nekaj ur in ona bo odpotovala na Pindariku, zvesta ladji, s katero se je pripeljala. V njenih očeh je bilo to preprosto dejstvo kot dokaz ničevosti njenega potovanja skozi življenje. Upton se bo vkrcal z njo; z njemu lastno dobroto je šel malo prej v potniški urad po listek, kajti Katarina se je spomnila na te formalnosti šele zadnjo minuto.
Še enkrat je morala Katarina priznati, da so ji bile Charlejeve usluge neizmerno dragocene. Bil je drag, dober prijatelj. Toda predobro je vedela, da on ne bo mogel nikoli predstavljati kaj drugega zan o: bil je preveč neodločen-, preveč lahek preveč razburljiv da bi obvladal njo, ki je bila potrebna bitja, ki bi’nm uspelo, podvreči si jo in z močjo poštenja in preprostosti vzbuditi v njej ljubezen.
Madden! Ljubila ga je iz dna svoje duše, kot ji dotedaj nikoli ni b:Io mogoče ljubiti. In kot nežna Lucija bo vedno nosila v dnu srca svojo skrivno muko. Zato, da je lahko mislila nanj, se je morala sklicevati na vso svojo zdravo pamet in vse svoje presojanje. Od večera Nancinega usoelia ga ni več videla in vedela je samo, da je zamislil hotel. Dejstvo, da je ni več iskal, je n' čudilo. Morda ga je čakala, ne da bi si upala sama sebi to priznati, toda zdaj je uvidela, da je bil položaj preveč zamotan, da bi se mogel tako zlepa rešiti. Nancina odločitev je Maddena gotovo težko prizadela in zmedla njegovo notranjost. Kata-rma je bila popolnoma uverjena. da je ođootoval v Cleveland, da mu ie b'lo dovolj žensk'h muh in da se je enkrat za vselej odločil, da napravi konec temii bolestnemu poglavju svojega življenja.
Ciril Kosmač:
Gosenica
(nadaijevanje iz prejšnje Številke)
»Povejte vendar...« in ni kotiral vprašanja. Glava se je Zganila na vratu, ozrl se je po pisarni, naglo je vs:al, sklenil roke na prsih in žalostno zma'al z glavo. Prijel je zvonec in pozvonil. Vstopil je natelnik oddelka in obstal za vrati. Ravna-teli je zapičil vani svoie oči, potem ie z njimi obšel sobo in se spet vrnil k načelniku, zmajal z glavo, dvignil roke in tlesknil Z ustnicami. Načelnik le prav tako gledal po sobi in čakal. Crni zalisci so kar širleli od samega strahu. Vse to ie trajalo minuto. Potem pa se je ravnatelj prijel za rob pisalne mize,’ se globoko nagnil ii] naprej in vzkliknil z obupanim tresočim se glasom?
•Človek božji, kje pa so nageljni ? Ali vam niar nisem zapovedal, da mora biti v vsaki pisarni šopek rdečih nageljhov? Koliko časa ste tukaj? Sre dobili moje okrožnico? In kaj pravi taaam...« je spet zategnil.
»Takoj, gospod ravnate!;, takoj,« se je zganil načelnik in izginil Njegovi podkovani čevlji so tako neusmiljeno škripali po hodniku, da si je ravnatelj zamašil ušesa in zacvilil: »Tolovaj !«
v nekaj minutah se ie načelnik vrni! in postavil na mizo 6opck rdečih nageljnov.
»Ali so fi najbolj živi in največji?« jè obupno vprašal ravnatelj, ko 'e s svojimi vodenimi očmi pogledal cvetje.
»Največji in naiboli živi,« je negotovo pritrdil načelnik.
»Lažeš !« je zacvilil ravnatelj.
Načelnik si !e potipal zabuhlo lice, kakor bi prejel klofuto.
Ravnatelj ie segel v žep svojega belega telovnika, izvlekel malo vijoličasto steklenico, jo počasi odmašil in poškropil po nageljnih. Po sobj je zaplaval omamen starikav vonj. Potem
je ravnatelj glasno potegni! sapo v nos, sedei in se spet zatopil v poročilo. Po kratkem molku ie z razvlečenim glasom dejal:
»Nemara ste se pogovarjali z gosenico?«
Čutil sem. da so se mu oči zostrile. V kotu ozkih starčevskih ustnic se je zarisal komaj opazen zbadljiv smehljaj.
— »Da. gosenico sem gleda!. Listje žre. Sivijenie žre življenje. In človek je — «
»Pssst,« je dvignil roko. »Za filozofijo ste še premladi. In
da b! drugim nauke delili tudi. In .---------« Takrat je dvignil
glavo in me pogleda!. Izraz na njegovem obrazu se je spremenil. V neki zadregi je zajecljal z zoprnim posladkanim glasom: »Ee-ee, stopite tja.«
»To vem,« sem dejal.
Stopil sem korak od mize.
«Stopite do okna, da, da, še,» je mencal. Povztrepetaval je v naslanjaču in me motril od peta do glave. > t •
«Koliko ste stari, dečko?»
«Devetnajst,»
«Devetnajst. Pridite sem,» je dodal in s 'pogledom pokazal poleg sebe.	;	-
Stopil sem k njemu. Počasi je odtrgal roko od sebe in jo dvigal k meni. Slišal sem, da je kost škrtnila v njegovem laktu. Roka se ni zravnala in me ni dosegla. Pomaknil se je na rob naslan^ča in'sikajoče zašepetal:
«Sklonile se.»
Stopil sem še korak bliže. Vščipnil me je v levo lice. Njegova roka je bila gladka in hladno - zoprno vlažna. Odskočil sem za dva koraka. Ravnateljeva roka je za hip obvisela v zraku, potem pa jo je potegnil vase kakor polž svoje roge.
«Sami sebi si dopovedujte filozofijo in nauk tudi. Potrebni ste,» je spregovoril s precejšnjim glasom in brskal po poročilu. «In da se ne boste več mučili z gosenico,» je dodal po kratkem molku «vas premestim, za tri dni v podzemlje.»
«Razumem,» sem rekel in se okrenil k vratom.
«Pssst, počakajte,» je dejal počasi. Prijel je s svojo suho
roko, na kateri so se poznale žile dovodniec, za zavih pri svojem sivem fraku, s isnij se je vase, zavij glavo kakor ptič in zagrebel kljunast nos v rdeč nagelj v gumbnici. Razširil je nosnice in glasno potegnil sapo vase — in v takem položaju je med dvema globokima vdihljajema komaj slišno zašepetal :
«9est dni.»
Ko sem se po šestih dneh, ki sem jih prebil v temi, ob kruhu in vodi, vrnil iz podzemlja v svojo celico — bilo je triindvajsetega maja —, sem takoj planil 15 oknu. Mladika je bila Se zmerom tam in na njej še dva lista. Gosenica je požrla vse ostale, zdaj je obdelavala predzadnjega. Kmalu bo vsega konec, sem pomisli!. Se dva lista. 5e dva dni, in potem ne bom imel pred oknom nobenega življenja več.
Triindvajseti .maj je bil soparen. Sonce, ki je bilo nekje nad mestom, jo bilo prav gotovo motno. Proti poldnevu si !e zrak zges ii. Nebo je počasi potemnevalo. Pričakoval sem nevihto. Okrog petih popoldne je pihnil prvi piš. Dvignil je prah na dvorišču in ga zanesel prav do drugega nadstropja. Mladika je vztrepetala.
Ob pol šestih so bile v ječ« šmarnice. Politični jetniki nismo nikdar hodili v kapelo, da bi se tam ne srečali. Vse pobožnosti, ki so bile nam namenjene, so bile v razcepu hodnikov. Tam je bilo stopnišče, vrh stopnišča oltar in prižnica. Ob pol šestih , je na prižnico stopil kaplan, nam pa so odprli vrata za dobro ped, da smo lahko slišali njegov hreščeči glas. Nikdar nisem tistega kaplana videl, toda poznam ga vendarle. Jetniški kaplani in zdravniki so navadno čudna zmes dobrega in zlega, zmes zahrbtnosti in zapitosti.
Tisto popoldne je kaplan govoril o Mariji, o nedolžnosti, ° lilijah, d sv. Jožefu in o sv. Alojziju, o strasti in podobnih nadlogah, ki glodajo dušo in telo tistim jetnikom, ki si niso postavili za zgled sv. Alojzija in Majniške kraljice. Ko ie kraja izčj-pal svojo modrost, je povzdignil svoj glas v nekaj,
Zdravnik Stifen Popf Je iznašel zdravilo, s katerim se mu je posrećilo spremenili dva pritlikavca v navadna Človeka. Kden od njiju, Avrellj Padrele, je hotel odkupiti patent. Popf pa je ponudbo odklonil, kar je njegovo ženo Bereniko tako užalilo, da Je odpotovala s padrclejem.
primo Padrele ni hotel veC priznati Avrenja za svojega brata, v želji, da ostane sam lastnik bogate tvrdke. Avrellj lice dokazov, da je res bivši pritlikavec.
Popf je močno zaslovel m zastopnik tvrdke »Zavora«, Sindirak Cfardeja, mu Je za veliko vsoto predlagal, da bi s svojim zdravilom pospeševal rast otrok, Ki naj bi vzrasli v nove ljudi, ki ne bodo razmišljali, Ki se ne bodo zanimali za politiko. Popfu se Je zdelo zločinsko vzgajati ljudi z razumom triletnih otrok in Je Cfardeja vrgel skozi vrata. Ta se je sedaj obrnil na predstojnika stolnice, kjer je upal izpeljati svoj načrt s podkupovanjem.
Oče Franc sk jc radostno uslišal njegovo prošnjo Ln ga hkrati povabil, naj bo njegov gost pri njegovem skromnem zajtrku. Gospod Cfardeja ni odklonil tega povabila. Sedela sta za mizo dovolj časa, da sta se pogovorila o vsem, kar bi utegn lo zanimati došlega tujca. Iz ust očeta Frančiška je Cfardeja zvedel za izum mestnega doktorja Stifena Popfa. Gospod Cfardeja je bil sprva iznenade«, potem pa je izrazil docela razumljivi in hvalevredni dvom, ali n‘ ta izum poseganje v veliko božjo previdnost. Izum doktorja Popfa je vstal zdaj pred očmi očeta Frančiška v novi, docela drugačni luči.
— Ah, prijatelj, kako prav imate! — je vzkliknil oče Frančišk in pobožni pogovor sc je nadaljeval nato še dobre pol ure-
Poslov la sta se zelo prisrčno in Cfardeja je moral patru slovesno obljubiti, da bo jutri (to je v nedeljo prisostvoval s'užb: božji v njegovi stolnici, ne pa v kaki drugi cerkvi. Hitel je zatrjevati očetu Frančišku, da jc b'l to njegov namen.
Ko se je poslov i od patra, se je Cfardeja odpravil v uredništvo krajevnega časop sa. V pogovoru z urednikom je z žalostjo ugotov i, da preživlja dnevnik velike težave. Og-asov je malo. naročnikov je malo. Ža!ostni položaj tiskanega organa je zelo vznem ril gospoda Cfardeja, ki mu je bila neod-Vsnost tiskane besede nad vse pri srcu. Nikoli ni odrekel podpore časop'su, ki je pcb:;al lažne avtoritete in nudil svojim bralcem resnico, zgolj', resnico. Ob tej prh ki bi gospod Cfardeja želel (seveda, če nima spoštovani gospod urednik nič proti temu), da bi v »Bakbu^ki zarj'« izhajale v teku naslednj h deset dni zgodbe duhovno nravstvene vsebine iz neke redke stare izdaje, ki jo ima Cfarde;a vedno pri sebi. Gospod Cfardem bi v mteresu nravstvenega
izpopolnjevanja bakbuških meščanov plačal za objavo teh zgodb, kakor če bi bil: to oglasi.
Urednik je sprva zijal od presenečenja, potem pa sc topil od hvaležnosti. Nato je gospod Cfardeja izročil uredniku zbornik, iz katerega naj objavi označene zgodbe, in mu plačal za njihov ponatis v dnevniku. Gospod Cfardeja sc je nato pogovarja! z uredn kom kakih deset minut o mestnih novicah in med drugim izrazil začudenje, da je bil tak nenavadni izum, kakršen jc bil lek doktorja Popfa, sprejet v tako prosvetljenem mestu brez najmanjše kritike in dvomov. Nato jc zapustil uredništvo, da bi obiskal eno izmed največjih mesnic Bakbuka.
Težko bi bilo slediti vsem obiskom, ki jih je naredil tega tihega in sončnega sobotnega dne gospod Sindirak Cfardeja. Vrnil se jc v hotel, ko je bilo že temno, s precej lažjo listnico, zelo utrujen, vendar pa zadovoljen s seboj- Proti koncu večera sc je spustil v pogovor z gospodarjem hotela pri kozarcu vina v mali restavraciji, ki je životarila v prvem nadstropju. Potem je šel v svojo sobo, se počasi slačil, dolgo ogledoval pred zrcalom svoic podočn ce, ki so mu že več let grenile življenje, nato šinil pod odejo in v hipu zaspal.
ŠESTO POGLAVJE, ki nam opisuje, kaj se je zgodilo naslednjega dne ob dveh popoldne
Od sedmega januarja 1764.. leta, ko le bil v Bakbuku slovesno sežgan na grmadi krivoverni sodar Bonifacij Biniom, ker je b 1 v zvezi s satanom, ni mogoče najti ne enega pr mera, da bi bilo ime kralja Teme tako splošno na ustih vseh mestnih prebivalcev kakor tedaj.
Vsekakor še v soboto drugega septembra ni imel v Bakbuku nihče (razen nekaterih pijan h težakov, ki, seveda, ne pridejo v poštev) razloga, da bi se spomnil hudičevega imena.
Tem bolj presenetil vo je b'Io to, kar se je zgodilo tiste znamenite nedelje tretjega septembra. Ko so naročniki krajevnega časopisa pri zajtrku razgrnili njegovo prvo stran, so najprej zagledali tale zagonetn: nadpis: -»Pet laktov od pekla«.
Bila jc to stara zgodba, kako le pred davnim, davnim časom nebo hudo kaznovalo nekega Amro-zija Zargaruma zavoljo njegove nevere in kako mu je pomagal nek-' došli tujec po imenu Antonij, ki pa ni bil nihče drugi kako^ sam hudič; kako je pozneje Amrozij spoznal pravof resnico in kako jc bila nje-
gova duša, ki je bila samo še pet laktov oddaljena od ognjenega pekla, odrešena po sveti inkvizic ji večnih muk-
Na naslednji strani je bil priobčen, pogovor z enim izmed najstarejših mestnih zdravnikov, z doktorjem Lolzom. Na prošnjo uredništva jc razložit svoje mnenje o »Bercnikinem Icku« in o bližnjem vbrizgavanju leka- Doktor Lojz ni mogel zanesljivo reči, če so ti vbrizgi živa in nevarni ali ne, če bodo po vbrizgu živali v resnici zrastle, če pa bodo zrastle, ali bodo dovolj dolgo živele. Seveda,' če bi sam doktor Popf utegnil streči vsaki od teh živali, doktor Lojz ni dvomil, da bi bili uspehi kar najbolj zadovoljivi, toda na to ni bilo mogoče računati. Najstarejši bakbuški zdravnik tudi ni mogel zanesljivo jamčiri, ali bo meso naglo dorastlih živali užitno in brez škode za zdravje.
Na prvi pogled ni bilo v tem kratkem pogovoru nikakega namernega omalovaževanja Popfovega izuma. V resnici pa ton, v katerem jc bil pogovor sestavljen, ni dopuščal dvoma, da je bil njegov namen izpodkopati zaupanje v »Berenikin lek«, prestrašiti bralce :n preprečiti masovno vbrizganje.
Kdor pa je pazljivo prebral zgodbo o Zargaru-mu in pogovor z doktorjem Lojzom, je nehote opazil tole zanimivo podrobnost: v obeh člankih so prinesli nevarnost za mesto tujci. V prvem primeru je bil to neki Antonij, v drugem doktor Stifen Popf.
česa vse ne pišejo časopisi v isti sap:! V prihodnji številki so vsi pričakovali natančnega pojasnila doktorja Popfa- Nekateri bralci, sami izkušeni ljudje, so se čudili, zakaj se ni urednik spomnil, da bi istočasno prosil Popfa, naj napiše članek, ki bi ga lahko objavil poleg pogovora. Tako so bralci ostali v dvomih in čakali na torkovo številko.
1 oda malokateri bakbuški meščan je slutil, da jc njihovo mesto na predvečeru važnih dogodkov. Vsekakor so mirno pozajtrkovali, sc odpočili, preoblekli in se počasi napotili v stolnico k nedeljski maši. Ker pa je nekdo razširil po mestu vest, da bo takrat sam oče Frančišk imel zelo pomembno pridigo, jc bila stolnica nabito polna župljanov, kakor na dan svetega Fortunata. Župnika stolnice so pa prištevali k najboljšim govorn kom.
Maša je šla h koncu. Zadnjič so zadonesli akordi orgel in komaj so si ginjene župlianke otrle solze, se je na prižn'ci pojavila okrogla postava očeta Francuska. Popravil si je manšete, ki so mu zdrknile navzdol. in naredil velik križ nad župljam, med njimi tudi nad gospodom Sindirakom Cfardejem. Koničasta vstran štrleča ušesa predstavnika akc jske družbe »Zavora« so žarela v svetlem poldnevnem soncu kakor škrlatna krila zloveščega metulja- Oče 1 rancisk se ie oprl z rokami na ograjo prižnice in Spregovoril: »Dragi bratje«! Njegov glas je b 1 tako tih in žalosten, da so poslušalci vzdrhteli v pričakovanju nečesa strašnega.
— Dragi bratje in sestre! — je s poudarkom ponovil svoj nagovor oče Frančišk. — Živimo v težkih časih! Človeški duh jc slab, skušnjave, ki nas obdaja-o, so velike, trpljenje in napori nas tlačijo in tišč.jo k tlom. Včasih pričakujemo pomoči, ne da bi se zmenili za to, odkod prihaja. V zmedi ma enkostnih posvetnih skrbi pozabljamo, da imamo neumrljivo dušo. In tedajci se prikaže na naši poti nevidni, zlobni in neprizanesljivi Kralj Teme, sovražnik človeštva — satan.
kar naj bi bilo petje. Po celicah so se oglasili jetniki. Vsaka celica ie pela svoio pesem: slovensko, nemSko, i.aliiansko, po-eve-no, pobočno, uporniško.
Zunaj pa je naraščal vihar. Stal sem pri oknu in strmel v mladiko, kj je'ob vsakem sunku ve.ra izginila izpred okna in ee dolgo vračala. Gosenica bo padla, je udarjalo v meni, in 6em nestrpno čakal. Mladika se je vrnila, in gosenica je bila
zmerom na mej. čeravno je mladika začutila, da je dobila v viharju dobrega zaveznika in je zato tildi sama napela vse sile ln se stresala. Gosenica se jc prav tako borila za obstanek. Po uhnila se )e, se polegla po peclju.'in se krčevi o prilepila. Cutiia ie bližajoči se konec: padla bo, preden bo dala iz sebe pisanega metulja, za katerega je žrla in za katerega se je povzpela tako visoko.
Vihar je naraščal, padle so prve kaplje dežja. Videl sem, kako sta se dve razsuli na zadmem Se celem listu. Prvo zrno toče. Mladika se je odmaknila, se dolgo vračala in se vrnila z gosenico. To se je ponovilo večkrat. Potem je nebo raztrgal blisk, zagrmelo ie, močan sunek ie pograbi! mladiko. Čakal sem celo večnost. Veja se je vrnila brez gosenice.
Po hodnikih se je Se zmerom razbijala pesem jetnikov in nad njo le olavai hreščeči glas ietniSkega kaplana.
Zvečer sem se spet povzpel in zagrabil križe, da bi v zahajajočem soncu na posledriem listu prei'el bisere in sončeca v njih. Zrak ie bii hladen in priieten. na dvorišču so se pogovarjali kaznjenci in golobi so se ogtaSali po strehah. Strmel sem v mladiko, ki se je počasi odmaknila in se polegla čez Garibaldijev spomenik vrh Gianicola. Gola. debela veja; na koncu je vihral širok zelen lisi. kakor zastava v vetru. Takrat sem se spomnil starega kuharia. ki mi je osemnajstletniku v gori.škem zaporu vsak ve(,er priporočal, naj saniani o zelenem, se le da o kontu na travniku, ka;tj to pomeni svobodo.
Ne vem, koliko časa sem tako strmel Zdramila me je roka fta ramenu. Zlecnil sem se in skočil na tla. Pred mano jc stal
V
Cesare se dobrohotno smehljal in skoraj proseče dejal:
«Lepo vas prosim, nikar se ne spendite več po križih. Spet vas bedo kaznovali. Zdaj vam bodo odmerili dvajset dni. Za tako kazen pa ste še premladi in preš.bki. Zbolite lahko. V teh dneh ste precej ošibeli. Pozna se vam!» Segel je-v žep in mi po'ožij v naročje kos sira. Niti besedo nisem spravil iz sebe. Ko le odšel, sem os al sam. Ozrl sem se po celici. Sele takrat sem videl, da mi je prinesel tudi dve zlati pomaranči, ki sta bili videti tako tuji na sivi slamnjači v jetniški celici.
Zunaj je bilo tiho. Samo poslednji list — zelena zastava, je vihral v vetru po nevihti.
* * *
Vsako leto, ko začne zeleneti, odprem okna v svoji sobi in sc z veselimi koraki odpravim po parkih, da si ogledam poganjajoče drevje.
Pomlad pride vselej tako nenadoma. Pričakujemo jo vsi in vsak čas in vendar smo Začudeni in presenečeni, ko pride. Pravkar je bila še zima: mraz, s rigare nim dimom napolnjena soba, samoten vran na nebu. gela veja v vetru. Ponoči pa je po egnila 'užna sapa. vran je odplaval, veja se ie izvila iz vetra - in iz očes na mladikah so pognali drobni, temnorjavi, sni Inati, lesketajoči se popki. Dva dni-so se popki greli na soncu in v njih se je nabirala silat razgnali so rjavkast obod in v sonce so pogledali svetlozeleni lističi, kakor toliko tisoč rok, ki hoče v živ'.jen'e.
Krenem iz mesta in zavijem v holme. Hodim od grma do grma, od jablane do jablane in iščem — gosenice. Gosenic ni. Zanje ie 5e prezgodaj.
Poiščem jaso in se zleknem. Prekladam se toliko č^sa, dokler ne ležim točno na sredi : krone dreves nad mano, morajo risati krog. Potem obležim: prva last ivica v zraku, prva čebela na resiu. prva mravlja na travnati bilki.
S*rmim v nebo in -mislim na gosenico.
Mimo mene rase mladiča; lističi na n!e) so.Ze pognali ln
rosni biseri so na njih. Strmim vanje in veja se odmaknt daleč vstran in se poleže čez grič v daljavi in čez belo cerkei na njem. Gledam: vse je veliko, mladika, listi, in č« bi bil: gosenica na njih, bi bila predpotopna žival. In tudi zdaj n< vem, za kaj bi se odločil, 'za gosenico ali za list.
Vse jc ostalo kakor nekoč v rimski ječi, k0 sem razmišlja o silah m o življeniu. življenje žre življenje: živali rastline ljudje živali in še sami med sabo. In kaj? Iz vsega tega i< nas.al vozel in živeti, je najbrže biti v tem vozlu.
Vstanem in se ob potoku vračam domov. Ustavim se ii vidim v vodi svojo lastno podobo. Pokimava si in « nasmehneva.	w
popki3 kriŽp°t5U Src5ain Ciganko' ki se ie Švicar izvila it
«Izvolite dinar ali cigareto?» vprašam.
«Dinar in cigareto,» pravi.
«To je poštena in odkrita beseda,» veselo pritrdim.
Ciganka $e vzravna in tenka popackana bluza sc ji napn« «ez mlade prsi. Pisano ruto sname z glave in njeni vlažni črnosvc.li lasje se ji usujejo po ramah
«Prerokujem srečo?» vpraša, nagne drobno glavo in J lezikjiu zmoči polne ustnico.
Grem naprej korakam po kolovozu. Po kolesnicah je vodt in pozabil sem, da Imam luknto v podplatih.
Zdaj ne mislim več na gosenico. Ob po i poduham vijolico, mislim na dekhco z rosnimi očmi. veselim korakom in strahopetno iaž-o; p lase mi vihra v pomladanskem vetru vzravra-r 8e, ,n se s svojimi zdravimi, od tobakové£a dima 'počrnelimi zobm, smejem trdemu življenju naravnost v obraz
«Ha!» pravim, «šest dni-------— nff ~ _L — s'
srp.^-^r8* ~pridc ■”
Tako praznujem vsako leto svoj gosenišk, jubilej.
<1930)
SPORT
Italija - Češkoslovaška 3:1
itasi je imela CeSkoslovaSKa letos visoko aktivo — od sedmih tekem v tem letu jih je dobila Sest m v eni je igrata neodločeno -e- in cinsi je Italija doživela nedavno na Dunaju katastrofalen poraz od moštva, Ki je prej prav Cehom podleglo, je vendar bilo silno tvegano računati z zmago Cehoslovakov. Razumljivo je bilo, da bodo Italijani po porazu, ki jih Je grizel kot slaba vest, storili, Kar, bodo mogli, da sl operejo Cast; da JužnjaSKi temperament publike v Bariju ne bo igral zadnje vloge, je pa bilo tudi veC kot jasno. Italijani so najprej preuredili postavo moštva. Vzeli so Skoraj celoten Torino in ga ojačili samo z dvema krilcema (od Milana in Juventus) in levim krilom (od Milana). Brez dvoma 'je bila to mnogo bolj pametna poteza kot pa sestava moštva iz raznih klubov kot se Je to zgodilo za dunajsko tekmo. Ceho-slovaki so pa imeli moštvo, sestavljeno iz raznlb klubov. Vendar niso nastopni v najmočnejši postavi, ker sta njih srednji napadalec in srednji krilec poškodovana.
Verjetno so prireditelji mislili, da lahko z večjo gotovostjo računajo na lepo in toplo vreme, ko so dotočili,* da se bo tekma odigrala v Bariju, a so se vštell. 2e več dni je deževalo, igrišče lje bilo razmočeno in težko, med tekmo je še od Casa do Casa jježevaio »n bril Je precej močan in mrzel veter.
itanjam so res zaigrali z velika voljo. Cehom se je 'že v šesti minuti igre pripetila nezgoda: vratar se je pri trčenju z vodjo italijanskega napada poškodoval in nadomestiti ga Je moral rezervni vratar. Kmalu potem so morali izmenjati še vodjo napada. [Vendar se je KonCal prvi polčas le z minimalno zmago domačih: l:o. v orugem polčasu je pa uspelo Italijanom povišati zmago že na 3:o. (uoie so zabili po vrsti: desno Krilo, srednji napadalec, levo krilo.) Toda Cehi niso niti najmanj popustih, temveč je prav zadnji del igre pripadal njim In deset minut pred koncem Je hoten italijanskemu nogometu odrekati njegovo vrednost, bomo daleč. Prav nič nas ne bo čudilo, če bodo »svetovni prvakla drugo te zmage vesele, vendar gre poveličevanje te zmage mnogo prejeto v povratni tekmi izgubili s podobnim rezultatom. Ne da bi Rina, desna zveza, zabil častni gol. Razumljivo Je, da se Italijani verjeli v njegovo »svetovno prvenstvo« šele takrat, Ko mu bodo na nevtralnem terenu podlegli tako Cehi kot Jugoslovani, Avstrijci in Madžari, kakor tudi nogometaši »z Anglije in Sovjetske zveze.
Prvenstvo STO-ja
Dvoje moštev na čelu lestvice ie ni doživelo poraza: Skedenj In Magdalena. Prvenstvo pripada v vseh ozirih prvemu: ima več točk, dasi je odigrat eno tekmo manj: dosegel je več zmag in manj neodločenih rezultatov; dal je mnogo veC golov m prejel jih je le 7, Magdalena pa 9. Po razmerju golov <45:7 v 9 tekmah) bi sploh mistut ,da Skedenj nadknijuje skoraj vse ostale za cel razred. Prejšnjo nedeljo Je dosegel zmago nad Pristaniščniki (3:0), medtem ko je morala Magdalena uspeh deliti z Rojanom, ki trna sedaj ravno za polovico manj toCk kot Magdalena <16, 8); Skedenj jih ima iv. Šestnajst toCk ima tudi tovarna strojev, ki je premagala Costalungo (3:1). Sv. Ani ni uspelo, da bi iztrgala Monte-metiu obe točki (i.T). v gornj-- polovico lestvice so se pomaknila tri istrska društva: Piran, ki je zasluženo zmagal nad Miljami (1:0) ter Izola in koprska Aurora, ki sta se tokrat pomerili med seboj in si brez golov (0:0) razdeim točki. Dreher Je s svojim ti. mestom najbrž kar zadovoljen; odpravil je Ponziano z 2:0. Mogoče do vendar tudi pri Nabrežini začelo »funkcionirati«; tokrat je namreč uspela uveljaviti se v tekmi z Umagom (4:3) in tako je pustila s svojimi 5 točkami za seboj Pristan ličnike in Maje.
Drobne športne
Cehi, Švicarji, Avstrijci, Švedi in drugi že prav pridno igrajo hockey na ledu. V medsebojnih tekmah so Cehi zelo uspešni. Tako so prejšnjo nedeljo v tekmi med praškim društvom CLTK hi švedskim društvom Goeto iz Stockholma zmagali Praiani a 7:*. Češko moštvo LTC pa Je na svoji turneji po Angliji doseglo tri zmage s takimi rezultati: g:l, »:3 (proti angleškemu olimpijskemu moštva) in 9:3. Odigrati pa mora ie tri tekme.
Tudi češke košarkarice žanjejo uspehe. Praška Sparta je zmagala nad varšavsko ekipo s 55:15, 2idenice pa so premagale Atalanto iz Bruslja s 25:23.
Beograjski Partizan je imej v gosteh budimpeštanske moštvo Csepel. V tekmi, ki ji je kljub snegu prisostvovalo 8000 ljudi, se Je izkazalo, da Je Partizan boljši kot madžarski jesenski prvak. Njegova nadmoč je z rezultatom 2:1 premalo izražena.
Reprezentanca Subotice je premagala reprezentanco Szegedina (Madžarska) s 3:2.
Crvena zvezda in Dinamo sta odigrala v Zagrebu povratno tekmo, kjer Je Crvena zvezda spet zmagala, in sicer z 1:0.
V	Ljubljani je bilo prejšnjo nedelja prvo državno prvenstvo v sabljanju po osvoboditvi. Tekmovalci so pokazali dobro tehniko In veliko znanje. Zlasti Je ugajala trojica iz Reke: Benzan, BroznU in Pintarič, ki Je pokazala moderno tehniko in se borila zelo ter 8n tovariško. Prvenstvo so osvojili: tloret, člani: Mažnranič (Zagreb); članice: Kristjan (Zrenjanin); meč: mladinci: Sočič (Zagreb); sablja: mladinci: Karaš (Zagreb); člani: Pintarič (Zagreb),
V	Italiji je gostovalo švedsko društvo A1K in izgubilo tekmo 'z Genovo (2:1 p, milanska Internazionale je premagala wien s 5:0 in Fiorentina Wiener S. K. 3:2.
Program jugoslovanskih Športnih prireditev v letu 1948
smučanje. — 27. XII.—6. X. Smučarski dan v vsej državi, 25. I. do 8. II. Partizanski marši na smučkah. 6. do 10. »..Prvenstvo Jugoslovanske armade. 21. do 24. 11. Prvenstvo FLRJ v klasični kombinaciji v Delnicah, patrolni teki, skoki in štafeta 4X.10 kilometrov. 28. do 29. H. Prvenstvo FLRJ v alpski kombinaciji v Sloveniji. 7, m. Državno prvenstvo v teku na 30 km na Vojskem.
8.	do 14. ut. Teden smuških poletov v Planici. 21. HI. Sarplanln-Bki smuk. 4. IV. Jadranski smuk na Platku. 18. IV. Triglavski smuk in BjelaSntški smuk.
HOCKEY NA LEDU. — 16. do J8. L Turnir v Ljubljani za ljubljanski hocKeyskl pokal z Inozemsko udeležbo. 23. do 33. L prvenstvo FLRJ v Zagrebu.
DRSANJE. — 24. do 25. J. Prvenstvo FLRJ v umetnem drsanju v Ljubljani- L H. Mladinsko prvenstvo v Ljubljani,
JOHN STEINBECK	Ilustrira B. G r o m
49. Bilo je že popoldne, ko so trije skesani grešniki, obloženi z okusnimi jedili, ki so jih izmaknili neki družbi v gozdu, prišli k Dannyju. Danny jih je sprejel s psovkami, toda ko so tovariši začeli «izpostavljati vabljive darove, se mu je jeza polegla. — 50. Na pra gu hiše so jedli in se pogovarjali. Glede požara so tovariši menili, da imajo morda sovražnika ali pa da jih je hotel preizkusiti sam bog. Danny se z gospo Morales ni posebno pohvalil, vendar ni povedal prijateljem, da sc je do njega ohladila, odkar ni več lastnik dveh hiš.
51. Ko se je zvečerilo, so odšli v hišo, zakurili peč in Danny je prinesel pol litra žganja. Ob alkoholu so postajali odnosi med tovariši vedno prisrčnejši, vendar je Danny, preden bi se popolnoma raznežil, še odločno zavpil: »Zapomnite si, da hočem svojo posteljo vso zase!« Tako je bilo jasno, da bodo trije tovariši odslej stanovali v Dannyjevi hiši. — 52. Pilon se je oddahnil; tako se je iznebil odgovornosti za najemnino. Zdaj je bil gost in ne več podnajemnik in prav na dnu srca je bil vesel, da je hiša pogorela. Jezus Marija pa je pod vplivom žganja in v navdušenju nad vsemi dobrotami, ki jih je bil ta dan deležen, obljubil, da bodo vsi trije vedno skrbeli, da ne bo Dannyju nikdar primanjkovalo hrane. Pilon in Pablo sta ga vznemirjeno pogledala, vendar nista hotela rušiti svečanosti trenutka in solznih oči so si tovariši še pozno v noč prisegali zvestobo.
Vil. KAKO SO DANNYJEVI PRIJATELJI POSTALI DOBRI IN KAKO SO POMAGALI UBOGEMU
PIRATU.
53. Mnogi so videvali Pirata vsak dan : nekateri so ga zasmehovali, nekateri pomilovali, toda nihče ga ni prav poznal. Bil je ogromne postave in imel dolgo črno brado, zaradi katere so ga imenovali Pirat. Njegov pogled je bil plašen in je dal sklepati, da se mu um ni razvijal obenem s telesom. — 54. Pirat je vozil po eestah les in ga prodajal. Imel je pet psov, ki so mu neprestano sledili in s katerimi je živel v nekem k urnik a. Vsako jutro, še preden je sonce vzšlo, je zavil v več restavracij, nabral v kuhinjah hrane zase in za svoje pse ter jih šel nato krmit na vrh griča v ulici Monroe.
SAH
TRIFUNOVIČ IN GLIGOR1C PRED LETALOM, S KATERIM STA POTOVALA V MOSKVO NA CIGORINUV SPOMINSKI TURNIH	‘ .ji
Ko boste Imeli Tednik, v rokah, bo moskovski Cigorinov turnir že zaključen. Ko na zadnjem sovjetskem šumpionatu Botvi* nik ni sodeloval in je Keres zmagal, tedaj se nam je nehote vsiljevalo vprašanje, kako bi bilo, če bi tudi Botvinik Igral; ali bi K*-res kljub temu zmagal. Sedaj vidimo, da je Botvinik le najvrednejši kandidat za svetovnega prvaka: lahko mti kratko in malo rečemo? svetovni prvak. Ko nam Se nista bila znana rezultata prekinjen« partije Botvinik: Pachman, Je prvi vodil z 9 1/2 točkami (in en» igro prekinjeno) pred Kcresom z 8 1/2 točkami, ki je imel tud» prekinjeno igro z Gllgorlčem. Gligorič je imel sicer S 1/2 točk. Trt* funovlč pa Je bil pred njim s 7 točkami. Trifunovič in Gligorič (P* tudi Keres!) sta izgubila Igro z Ragozinom; Trifunovič ie * Bolo-slavskim, Gligorič pa z Novoteljnovom in Kotovom, 3 katerim J« izgubil tudi Smislov. S Keresom je Trifunovič remiziral, «d**6* Gligorič n Botvlnlkom.
Naj lepše darilo je knjiga!
Navedene skupine knjig vam nudi
Slovensko * hrvatska prosvetna zveza Trst, Largo Panfili 3, I.
Te knjige pa lahko dobile tudi, če pridno rešujete uganke
v „Ljudskem tedniku*4
I. SKUPINA Ur a«*.—
Fr. Levstik: Poezij* I!., Poezije UL, • Fr. Bevk: Med dvema vojnama, - H. Bordeaux: Rodbina Hoquevillardov, - M. Jezernik: Medvedov godrojavtek, « Šlibarjev P.:	Osončje in
osvetje. /
H. SKUPINA Ur 31$.—
S. Kvedrova: Vlatka, Mitka in Mirica, - Honore de Balzac: Polkovnik Chabert, - D. Rav-IJen: Mrtvi Ognjenik, - Vlad. St. Raymond: Pravica, - Lj. Slibar: Lepodržne vaje za mladino in ženo, • A. Oblak: naša prašičereja, • Inž. B. Černigoj po Semjonovu: S premogom In kovinami po svetu.
III. SKUPINA Lir JtS.—
R. Hudan: Mlada vesna, • H. Bordeaux: Raymonda, - A. Ko-stantinov: BaJ Ganjo, - M. Buo-narotti: Soneti, - A. Žnidaršič: Naš panj, - V. Bohinc: Nil in dežela Egipčanov.
IV.	SKUPINA Lir 26$
F. Tagore: Povestice, - A. Coo-len: Vas ob reki, - Kuret: Veselja dom, . Mali gospodar: Gospodarska reja kuncev, - M. Seljak: Ljubi moj domek, • A. Konstantinov: Baj Ganjo, • A. Podgornikova: Za prične roke.
V.	SKUPINA Lir 2#fl.—
M-Komanova: Na Gorenjščem je fietno, - Zdravilna zelišča, - N. Vrbanjakov: Prirodni pojavi in človeški izumi, • F. Tlmmer-mans: Hernatov rod, • Prevosti Manon Lescaut, • J, Knaflič: Lov na skrivnosti, • LJ. Slibar: 'efofZA eucaiat nujapojv
VI.	SKUPINA Lir 2*0.—
M. Komanova: Na Gorenjščem Je fietno, - Arth. Acheitner: Jemat Zmagovač, • J. Velze: Na zlatem severu, • A. Coolen: Vas ob reki, - Gospodarska reja kuncev, - A. Koatantinov: Baj Ganjo, • N. Kuret: Veselja dom.
VII.	SKUPINA Lir 255.—
Rabindranath Tagore: Povestice, - M. Komanova: Na Gorenj, ščem Je »etno, . a. Coolen: Vas ob reki, • L. Zupane: Mlini stoje, - D. Feigel: Supervi-talin, • N. Kuret: Veselja dom, ^ - A. Podgornikova: Vezenje.
VIII. SKUPINA Lir K5.—
M. Komanova: Na Gorenjščem je (letno, . R. Tagore: Posvetice, • L. Zupanc: Mlini stoje, - A. Coolen: Vas ob reki, • Vesele povesti, . A. Konstantinov: Baj Cunjo. ^
-------------------------19
Križanke in uganke
KRIŽANKA
Vodoravno in navpično: 1 število; 2 kratica za slovnični izraz, hr, vaška kratica za število; 3 časovna mera, zelenjava; 4 denar, staro bo. žanstvo; 5 vabljiva trgovina; 6 utež (kratica), dva enaka veznika, ke.
mična prvina (kratica); 7 imeti jo mora vsaka telovadnica, pa tudi športno igrišče; 8 kraj na Goriškem, reka v Rusiji; 9 zbor, moško ime; •10 čoln brez prve polovice, kemična prvina; 11 žensko ime
Voščilo
V	5	C	M
E	E	E	3
*:u	N	O	R
ft	H.	0	hf
K	V	O	G
i\	L	<s	M
E	r	"R	5
Šifrirana
anekdota
Krasni 1 2 3456 — 782 9 2 3 2 10 11 — 12 13 14 11
r
je Quinault, 5 6 jo je 15 2
16	5 17 11 18 — 19 7 20 7
17	3 7 — poslušal, 12 2 9 11 2^:
»3 2 ~ 4 21 6 22 6 8 vas, 21 2 —15 6 12 6 8 — 15 11 4 — 51157 govorite,-«
Kvadrat
Vodoravno in navpično:
1.	vrstg divjega goveda,
2.	vrste dalmatinskega vinRj
3.	praznik,
4.	jzraglski prerok,
5.	držaj.
Dopolnjevalka
K A---------
—	K A — — — —
--KA---------
—	— — KA — —
—	----KA-----
-r-----X A —
---------
kraj v Bolgariji, znan po rožnem olju
neke vrste ptiči testenin«
prodajalno	*
«lična oviral
obrtnik
Pika
Skrita anekdota
Aekn aarst aogps, eicrs aeii-
ubcjjllt igjkn, ej aibl aokt »aaol-irair«, ad v eijnn iiijcknnž oins aelms iibt iint eadl aciicjlpst aujkps z ekll omž. — Vsaka črkovna skupina predstavlja besedo.
Mreža
Od leve proti desni (v smeri pu# tčice): 1. veznik; 2. otroci; 3. delav. ka; 4. prizidek; 6. višina; 6. žužek ka; 7. državnik; 8. gora v Slovenj. U; 9. športni klub. — Od dnesne proti levi: 4. politična stranka; 5. stopinja; 6. program; 7. mrčes; 8. število; 9. postaja; 10. stebri; II. zveza; 12. predlog. — V začetku neke besede ne stoji »vz«, kot bi bilo pravilno, temveč »s«.
Kako berete „Ljudski tednik4?
Dajemo vam nekaj vprašanj, na katera boste vedeli odgovor, če kaj pazljivo berete naš list.
1.	Kaj vam je znano v Rovinju?
2.	Odkod poznate ime Steinbeck?
3.	Kako se imenuje predsednik koroške OF?
4.	Iz česa bi sodili, da nam list «Newyork Herald Tribune» ni naklonjen?
5.	S kakim rezultatom je Izgubila italijanska nogometna reprezentanca na Dunaju?
6.	Kdo je šel sam s čolnom v Benetke (in smo mi popis te poti objavili)?
7.	Kje je domovina kolere?
8.	Ali orel lahko odnese otroka?
9.	Kako se imenuje šentjakobski pevski zbor?
10.	Kateri bivši diplomat je pred nedavnim napravil samomor?
11.	Čigavo novelo, ki Je bila v Tednu demokratskega tiska nagrajena, je objavil naš list?
12.	Kdo je v našem listu pisal « slovenskih domovih?
13.	Ali smo kdaj objavili zemljevid severnega tečaja?
14.	Kako se imenuje glavni komandant vseh brigad, ki so delale na mladinski progi fiamac-Sarajevo?
15.	Kaki bolezni je podlegel Caj kovski?
Mislimo da bo «za prvo silo», do--volj odgovore bomo objavili prihodnjič. Kdor hoče dokazati, da Tednik res bere, naj nam pošlje z rešitvami ugank tudi odgovore. (Sgveda, če bo rešitev odposlal, ko bo imel novoletno številko že v rokah, — stvar »« bo težka; sicer pa sploh ni težka).
Reševalcem
Najprej vas moramo opozoriti, da dobivamo mnogo pisem iz bivie cone B, ki so nezadostno franklrana, tako da mora naša uprava plačevati kazen. Prosimo vas torej, da nam ne delate nepotrebnih stroškov.
Ko smo javili, da mislimo uganke objavljati le vsakih štirinajst dni, so naši ugankarji takoj protestirali. Marsikateri sicer ni nič povedal, kaj se njemu zdi, a tisti ki so knj povedali, so vsi rekli: ne, sem protll Sedaj smo pa nekoliko v škripcih In še ne vemo, kako bo. Mogoče bodo naši reševalci v današnji številki po-pešali kake večje križanke; no, skoro zagotovo jim obljubljamo, da Jo bod Imeli v novoletni številki, ki bo prav tako velika kot božična.
Te dni bodo tudi prejeli knjige vsi izžrebanci in tudi tov. Margonu se bo izpolnila želja. Za tiste, ki bi ra« di vedeli, kake knjige dajemo reševalcem, objavljamo nekaj imen; (nekoč smo žc nekatera objavili): Levstik Kreft, Tugomer; Cankar, Kralj na Betajnovi; Kosovel, Zbrano deloj Gorki, Artamonovi; Prežihov VoranCi Jamnica; Kosmat, Sreča in kruhj Gladkov, Cement in druge.
Potrudite se torej še naprej in UM di tisti, ki 'še niste v našem krog% pridružite s« nam.
•-«
Rešitev ugank št 44
Pripetila se je pomote, d« smq uganke dvakrat označili s štev. 44. Zato objavljamo danes obojno r«* šitev. Iz štev 94 in 95. Opazili Um ste tudi, da je zaradi tega šest ig, žrebancev.
MREŽA
Krasna si, bistra hči planini brdka v prirodni si lepoti, ko ti prozornih globočin nevihte temne srd ne moti •« krasna si, hči planin!
STEBER
X Dravograd, 2 korak, 3 poteft 4 Apolonija, S transparent, 6 neveB den, 7 rudar, 8 Vojslav, 9 narekcC van, 10 Adisabeba, 11 Akonkagifii, 12 julij, 13 Jenlsej, 14 Asinara, IS Batimir, 16 Atekama, 17 keramik.
Reševalci so opazili, da ne vsa. ka beseda začne m konča z isto čr_ ko, srednje pa dajo od zgoraj navzdol imeni dveh zdravstvenih U. stanov: ortopedika, klinika.
PREGOVOR
Dober počitek je pol dela. ŠIFRIRANA ANEKDOTA Slavnemu zdravniku je nekdo ddi. jal: »Tak sijajen anatom, kakor stel vi gotovo pozna vse mogoče bolez. ni«. »Seveda«, je odvrnil zdravnik, »le da sem podoben poštnemu slu, ki pozna vse ulice, ne ve pa, kaj, se godi po hišah«.
MAGIČNI UK
Kes, Lopar, kobilar, epizoda, Sa,, lomon, Radom, ran.
KRIŽANKA
Vodoravno: 1 top, pod; 2 oka, rt«, ko; 3 rododendron; 4 SP, aso (osa), on; 5 tok, oče; 6 ratenje; 7 lop, Eva; 8 Eč, Uri, av; 9 zaničevalec; 10 Igo (Gruden), ose; 11 Rok, car.
Navpično: 1 tir, zar; 2 ost, Lea; 3 podporočnik; 4 ko, kap, Ig; 5 Ada,-Učo; 6 eskadre; 7 ono, Ivo. 8 kd (kad), oje, as; 9 Poročevalec; 10 one, ave; 11 dan, cer. — Priporni, njamo, da je bilo v tekstu nekaj ne. ljubih tiskovnih napak, kot: čutila namesto čutilo, struga namesto struja, voja namesto voza.	,
ŠIFRIRANA ANEKDOTA Znani tiran Dioniz je ukazal vrtk čl v jgčo Filoksena, ker se je nor. čeval iz njegovih pesmi. Cez dalj časa ga je tiran- zopet poklical k sebi in mu je zopet bral svoje p«u srni. Nekaj časa je Filoksen zdržal, potem se je pa okrgnU. »Kam ha. češ?« ga je vprašal Dioniz. »V ješ. čp« je mirno odvrnil Filoksen. DOPOLNJEVALKA (Pri tej uganki je izpadla tretja vrsta: moško ime Serafin); ostal« besede: ramazan, Vranduk, potrata* referat, Sumatra.
PRAVOKOTNIK
1. stanovanje, 2. Ostrovrhar, 3, abstinenca, 4. prestolica, 5. katastro. fa, 6. zakristija, 7. planinstvo, 8. Staro mesto, 9. pravičnost.
Izid žrebanja
I. DORICA MEVLJA, dijakinjai Dijaški dom, Trst.
I. IVANKA TOMMASSINI, Trst, S. M. Madd. Sup. 14.
H. MARUA MLINAR, Idrija, TI, tova ul. 13,
IL IVAN LEBAN, Tolmin, Zalog št 7,
III.	FRANC FENDE, Qrehovlj* pr. Kranj.
HL IVAN VENIER, Nobreiin* št 183.
Kupon st, 47
za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika
Tiskala Zadružna tiskarna ▼
iU/šr^
Z guvernerjem gre na bolje!
Poročajo, da se je okoli letošnjih božičnih dni pojavilo na svetu tudi zelo pomembno rojstvo. Rodil se Je namreč stari oče tržaškega gu. vernerja. Hvala Bogu! Zadeva je
krenila K mrtve točke! Staremu očetu bo v dog’ednem času sledil oče; in, če bo šlo vse po sreči, čez leta nekoč bo oče dobil sina — guvernerja. No. saj gre naprej! Le potrpljenja je treba!
On in ona i/. Trsta
On:
»Kaj želela gospodična za božično bi darilo?
Kos potice?«
Ona:
»Hvala zanjo!
Ce že mora nekaj biti, potlej: Nv'on nogavice.«
Magui/or
nule. na primer, prodaja božična drevesca.
VI v* v |	Zanimivo. Jaz pa recimo, vem
ijOZICliit za brivca, ki bj . rad druge bril, < -	• njemu pa niso pognale še niti prve
'Ljubi angelčki! Zapomnite si, vi, ki greste z menoj letos v Trst: ko bomo šli čez Akvedoto, ne govorite mi slovensko in 'zvezde vtaknite z g'ave v žep. Sicer ne prevzamem garancije, da pridemo vsi zdravi nazaj v nebo!'Kadar boste šli mimo kakega Amerikanca, pazite,' da vam ne pljune v obraz. Ti so vedno pol* ni slin, ker žvečijo gumi. Vsaki go* spodični tudi ne recite, da je gospodična, ker se lahko zgodi, da je Skot. Vi, kar vas je najmlajših, ne Siodite mi oko'i pristanišča, ker vas lahko policaji pretepejo, misleč, da ste se udeležili kongresa antifašistične mladine. Tudi ne recite nikomur, naj gre z vami. ker vas bodo takoj osumi'i, da ste od Ozne in hočete koga odpeljati. Ne pripovedujte tudi, da imamo v nebesih vsega dovolj, ker vas znajo osumiti komunistične propagande. Tako, sedaj veste! Alo, gremo na pot!
kocine.
Božična posta iz Nemčije
I* angloameričke cono :
Dragi 'prijatelju Voščim vam vesele in zadovoljne božične praznike.
Vaš V rie
Hell Uitler!
la sovjetske cone;
Dragi prijatelji
Voščim vam vesele in zadovoljne božične praz. trike.
Vas Karl
Smrt fašizmu svobodo narodul
Trpežno h!ago
Sklenil je mož, da bo ženi za božič kupil blago za obleko in šel je v trgovino na Korzu. Takole sta se menila s prodajalcem:
Kupec: Blago za obleko bi kupil. Za žensko obleko.
Prodajalec; Kakšen vzorec želi. te?
Kupec: Vzorec ni važen, glavno je, da bo blago trpežno. r - Prodajalec:	Potem pa priporo,
čam tegale. Garantiram vam. da bo zdržalo do guvernerjevega pri. hoda, tako je trpežno.
Lepn bi bilo, če bi Božič prinesel • • •
„.. tržaški sodniji slovenske tol" Inače.
... malo manj besed o demokra-tlji in več demokracije.
... manj ameriške pomoči in več resnične pomoči.
.. , takšno bur jo, ki bi sem pri-pihala guvernerja.
... takšno burjo, ki bi tiste od» pihala, ki niso za guvernerja/
... takšnega papeža, ki bi ločil cerkev od politike.
... takšne predsednike vlad, ki bi ločili politiko od cerkve.
Med otroki po praznikih
Tonček: Kaj pa je tebi prinesel tetos božiček?
Tinček: Prav tisto, kar lani.
Tonček: Čudno! Ali se je zmotil?
Tinče’ Nič se ni zmotil.
Tonček: Iri kaj ti je prinesel?
Tinček: Nič. Lani nič in letos nič.
Tudi otroška
Telica: Ah, ti Amerikanci! Ti so be pa tudi že povsod usidrali!
Anica: Kako to misliš?
Jelica: Pomisli, Božiček iz nebes mi Je prinesel — amerikansko čo-
Pogovor na cesti
A: Neverjetno; s čim se ž<s dan. danes ljudje pečajo. Lega Nazio-
Pozna razmere
• v. •	i'. J» •	■ .1	^	>
Sinček: Oče, ali je Božiček Arne. rikanec?
Oče; Zakaj pa naj bi bil Amori, kanec?
Sinček: Ker bogatim zmeraj več da kòt tistim, ki so zares potreb-ni.
Božičnica pri zeleni mizi

BOŽIC
V CONSKEM SVETU

»-. jJs
GENERAI, GAITHER: «NASA, ANGbOAMERISKA VOJNA UPRAVA NI MOGLA NAJTI BOLJŠEGA DARILA ZA TRŽAČANE KOT TCLE» CONSKI SVET: «GOSPOD GENERAL, CONSKI SVET VAM BO VEČNO HVALEŽEN ZA UVIDEVNO RAZUMEVANJE NAŠIH POTREB»
Pepino božično pismo
Nista se razumela
V tržaškem baru se,približa »esule« ameriškemu vojaku, ki je h ast. no požiral sendvič in prem š'ja. kako bi iz zaveznika iztisnil kako cigareto. Pa mu vošči:
»Buon’ appetito!«
Na te besede pa je zavézn'ku griž jaj kar obstal v go'tancu, sre. po je pogledal »esula« irisjnu pokazal čekane, tako da jo je prosjak .urno popihal. Vojak pa se je drl za njim:
»Nou buonou Titou, nou buonou! Cattivou Titou ...!«
’ìSÌÉSjÌ
DRAGA JUCAI
Skoraj pred dva tisoč leti je na ta svet prijokalo malo Dete v Betlehemu, ki ljudem naj mir bi dalo.
Od tedaj na ljubem svetu uojn rie konca in ne kraja; na Kitajskem, Grškem, Španskem, še dandanes ta reč traja.
»Mir ljudem na zemlji« takrat tam pastirci so k'icali, a z mirovno konferenco te dni slabo smo končali.
Res ne vem, če kdaj se ljudstvu bo rodilo tako Det?, ki bo znalo za vsè čase vojne nehati preklete.
In, če kdaj zares rodila bi se taka dušca čista, ji v Ameriki bi rekli:
»Glejte, glejte, komunista!«
Tam te namreč kar na lepem lahko tega obdolžijo, če samo besedo zineš zoper vojno industrijo.
Včeraj sem kupila smreko, jo lepo bom okrasila; tega se bo naša deca prav zelo razveselila.
A denarja imam premalo, da darove bi kupila; tega pa se naša deca nič ne bo razveselila.
Ce božičnica otroška spomni se jih kakor lani potlej bodo jim vseeno njih obrazki nasmejani.
Jaz pa sama res ne moren* kupovati za otroke, kajti so tržaške cene zame dosti previsoke.
Tiste lire, ki jih služim, se tako zelo topijo, kot pomladni sneg na soncu; komaj imam za špecerijo.
Ljuba Jaca, moje pismo tokrat krajše bo oblike; s prazniki, saj veš, da ženska, — vedno ima skrbi velike,
Ker daril ne bomo Uneli, kakor sem že zgoraj rekla, pač potic, bom za otroke
letos nekaj le napekla.
In za praznike zaklala mastnega bom petelina,
Za moža pa iz gosti ne bom prinesla liter vina.
Mislim, da tako vsaj malo praznika bo v hiši naši, saj ne gre, da t^ke dneve č'ouek bi živel ob kaši.
Naj ti, Juca, zdaj ob koncu, voščim praznike vese'e, t> nadi, da prihodnje leto bova lepše doživele.
Te pozdravlja
Tvoja Pepa.
Šovinistična smreka
Pepo: Kaj bo pa tebi letos Bo» žiček prinesel?
Pino: Til ročne bombe, revolver in brzostrelko.
Pepo: Pa si siguren, da boš prav vse to dobil?
Pino; Kako no! Saj je ata kupil smreko prt Legi Nazionale!
Umestno vprašanje
Sinko: Očka, ali bo Zavezniška
vojaška uprava v Trslu luđi Božička razpustila?
_	_ .	.	. ..v ^ $ K; »rj»