Ste v. 7. (Mm tok. ratM.-Lt. hi!i hU»). V Trstu, petek 13. februarja 1925. Leto III. Izhaja v m k petek opoldne. NmIot : Tr»t-Trie#t® Caaella Centro 37 ali pa : vi« Geppa 17/111, Izdaja : konzorcij M a leg*, lista Mali koledar. Petek. 13. februarja: Katarina Rici. — Sobota, 14.: Valentin (Zdravko). — Nedelja, /5.: Sp k sag e zima, Favstin. Pondeljek, d(>.: Julijana. — Torek, 17.: Konstanca. — Sreda, 18.: Flavijan. — Četrtek, 19.: Konrad. — Petek, 20.: Elevterij. MALE NOVICE. Pozdravi. I?. Rima pošiljajo pozdrave svojim dražim vojaki : Anton Sosič. Anton Čerin, Kanci jan 1’oropat, Fran Krajcar, Josip Krajcar. Fran Kalčič, Karel Rupnik, Viktor Švagclj, Josip Valentič, Miho Dorici«':, Josip Turkovič, Anton StambuldC. Kovan drobiž v Jugoslaviji. Jugoslovanska vlada je sklenila pogodbo z neko francosko-belgijsko tvrdko, da ji tlakuje drobiža. Tv-rdka bo kovala novce po pol dinarja, po en dinar in po dva dinarja. Pol dinar ima, danes Približno vrednost predvojnega krajcarja. Do 1. julija bo nekaj novega drobiža že .narejenega. V promet bodo dali tudi drobiž po 5 in, 10 par, ki že od 1. 1920. leži v zabojih. Nedeljske volitve v Jugoslaviji. Zadnjo nedeljo 8. tekočega meseca so bile volitve za parlament v.Beogradu. Vodila sta jih Pašič in Pribičevič. Izmed vseh dosedanjih jugosloven-skih volitev so bile te najburnejše. Po-Polnonia zanesljivih poročil do danes še nimamo. V Sloveniji je zmagala slovenska ljudska stranka, njen načelnik dr. Korošec je bil izvoljen v Ljub-ljan i. Slovenija voli 26 poslancev. Slovenska ljudska stranka je dobila 20, Radič 3, samostojni demokrati 2, kmetijci 1. Na Hrvatskem je zmagal na celi črti Hudič, ki je dobil 68 mandatov. Po vladinih vesteh imata do sedaj Paš ič-P ribi čevič : 103 poslancev, ostaja opozicija pa 151. Natančne številke lzidejo v par dneh, in jih priobčimo v prihodnji številki. Nacionalizem na grobovih. Goriško županstvo je prepovedalo r&bo slovenskega jezika na nagrobnih sPontenikih. Rabiti se sme le laški, ozimna latinski jezik, IG judovskih, dru-?Ul v Gorici sme rabiti tudi judovske crke, (iOOO Slovencev pa se ne sme po-smžiti materinščine. Ta prepoved, se ne bo dolgo vzdržala. Dokler pa je v Veliavi, priporočamo goriškim Sloven-Ceiil- naj tudi laščine na grobovih ne ^■bijo. Naj zapišejo jpa pr. Martin Sirk * 10. 4. 1882. + 12. 2. 1925. Med tem Ea naj vodijo borbo za svoje pravice. 4rnaga ni daleč-. Življenjske skušnje. Goriški podprefekt je sklenil, da bo °n v petili letih poitalijančil Sloven- C®' Poslanec Šček mu je nekoč rekel: ^anJe, sanje, -prazne marnje! Naj am da Bog živeti še toliko let, boste ze ste TEDNIK ZA jftGVKCE IN Vkili List« — C Post. rajska ’ 'E-srt teto "■ tPurr ' ‘ Pol leta S lir O Četrt leta 3 lir Odg. urednik Ivan Prešel 'ink. 0 im Slika predstavlja udeležence Socialnopolitičnega tečaja Kmetsko - delavske zveze v Gorici v februarju 1325. Prvikrat si je padala roko slovenska mladina z Goriške i« Tricike s hrvatsko istrsko miadiuc. To je faii III. tečaj v UarieL Prihodnji se bo vršil v Trstu, kasneje v Pazinu. Tudi ti tečaji bodo pripemofili. da se bo združil v ^notno vojsko ves sio-vensko-hrvatski narod v Italiji, i/.kiju-čivši seveda bankirje in oderuhu ter ajih maloštevilne jmstaše uieu izobraženci. S X zaznamovani so predavatelji : 1. Janko Kralj; 2. dr. Mirko Brnmat; 3..Ur. Jo- sip Bitežnik, glavni tajnik Ksuetsko-de* iavske z/eze;i. Poslance dr. Besednjak; 5. Virgilij Šček; S. Polde Kemperle, urednik ((Strahe«; 7. Vladimir Sironič, tajnik Pol. društva za Hrvate in Slovence v IUrl: S. Proiesor Filip Teriieij, tajnik Prtsvetne zveze. na smrtni postelji lahko sodili, da "■e se v življenju močno ušteli. Vas ne ° ne Mussolniija ne snopa, naš narod f je zagledal v gospodično Pisenti. t o poroki je bil nekoč v veseli družbi, v kateri je rad dajal razumeti, da je tnogo-■. en. Dejal je : «Znaj, da sem poročen s sestro, deželnega prefekta.« Sosed pa mu je odvrnil : - Eh, dragi moj, spomni se, da prefekti gredo, žena pa — o-stane«. (Glej «Voce di Gorizia«, 7. februarja). Prosimo obvesliia. Pred kratkim smo stavili na dr.ja Wilfana nekaj vprašanj. Pa stara fregata «Edinost» se je hudovala ter pljunila nekaj «fej» na nas, češ da je Wilfan bolan. Sedaj imamo zopet j*az-na vprašanja od strani volivcev na gospoda poslanca. Vemo sicer, da hodi g. doktor v restavracijo in v kavarno, toda vseeno prosimo staro fregato, naj nam javi, ali jo g. poslanec že «zdrav», da se bomo znali ravnati. OPOMIN. Nekateri naročniki so se dolžni naročnino za staro leto. Taka opominjamo. a dolžno naiočnino takoj poravnajo, ker jim bomo sicer nehali pošiljati list, dolžno svote pa iztirjali. BELEŽKE. Edinjaši na delu. »Pučki Prijatelj;) je objavil to-le: Leta 1922. je prodajal profesor Ivančič na Sušaku hrvatskim dijakom po 200 iztisov «Pučkega Pri-jatelja« vsak teden. Rodoljubni profesor je točno pošiljal izkupiček na u-pravo lista. To se je godilo skozi eno leto. Nato je upravo uPučkega Prijatelja« pisala profesorju, naj poravna dolg. Profesor je prinesel točne dokaze, da je plačal vse do zadnje stotinke. Iskali so in to-le našli: denar je pr basal tajnik VVilfanove.politične organizacije. O zadevi dobimo .podrobnejše pojasnilo. Posledice starosti, « Edinost«. 50 letna stara fregata, se da vleči od vseli koncev. Najprej je napisala v nekem uvodniku, kako tla je poslanec Besednjak ali kak njegov prijatelj napisal v dPiccolu« članek zoper edinjaše. Sta- ra fregata je mislila, da s te.n vzbudi veliko narodno pozornost. Pa se je izvedelo, da je neki uPiccolov« urednik sam zložil tisti članek, jn stara fregata je ostala osramočena. — Pa kaj to briga 50 letno punčko! Pred volitvami'v Jugoslaviji je-pisala, da je rimski papež t el f grafično - prepovedal duhovnikom volili. Potem .je -.Edinost« pisala. da je papež poslal škofa Fogarja v Ljubljano, za nadzornika Slov. ljudske stranke in zlasti za nadzornika ljubljanskega škofa, škor Fogar, ki je* pri kosilu izvedel z \ izum 50 letne fregate, je vzkliknil: • Roba da matti ! » Š/>ijon/. Pisali smo, da lazijo edinjaši okrog oblastnikov ter kažejo, kaj vse piše (-Mali list«. To so pravi špijoni, vohuni. Nemci pravijo: «Der grosste Lump im ganzen Land, das ist und bleibt. d er Denunziant.« Rekli smo, da naj nasproti a stran, če ji je všeč. imenuje razszodišče, da svoje trditve dokažemo. Tena se je zbala, kakor tat dokazov, ras je pretekel in mi s špijoni nimamo več opravila. Ob volitvah se še vidimo. Žrtve kolnejo. Sotrudnik s Krasa nam poroča: Imel sem priliko govoriti v vlaku z nekim možem iz Sa.pljan. Bil je tri lota v Ameriki ter je imel spravljenih v Jadranski banki 15 tisoč lir. štiristo dolarjev je dal v banko avgusta meseca tik pred polomom. Klel je tiste, k: so priporočali to banko ter dejal, da pojile tudi na uredništvo ((Edinosti., in jim pove, kar jimi gre. / ZANIMIVOSTI. Krvnik tudi štrajka. Glasovi ti ropar čaruga čaka v Osijeku na Hrvaškem ,da. ho obešen. Tako so mu prisodili. Rabelj pa mora priti iz Sara-jevega. Pisali so ponj, pa je odgovoril, da. mu še niso plačali obljubljenega plačila za neko drugo obešenje, vbogiajme pa pravi da ne Ikj delal tega odurnega p »sla, posebno ne za vlado, ki ima denar za drage mi. čaruga torej ne bo obešen, dokler ne dobi rabelj starega plačila in 1500 dinarjev na račun naprej. Najveeji dragulj sveta. V muzeju v Chicagu se nahaja drag kamen, ki je sedaj največji na svetu; je pa to bel topas, ki tehta 90 funtov, po naše 41 kg. Izračunili so, da bi lahko ž njim okrasili 200.000 prstanov. Kako je s Francija in papež. Pred svetovno vojno* je brezverska Francija vpeljala razne postave proti katoliški cerkvi. Zaradi tistih postav se je pokojni papež Pij X. sprl s francosko vlado in pretrgal uradne stike s Francijo. Med vojno, ko je vladal na papeškem prestolu Benediki XV., se je francoska vlada zopet približala Rimu in poslala na papežev dvor svojega poslanika. To ne iz kakih verskih in cerkvenih nagibov, ampak iz politike, zato ker je bila pri papežu zastopana Nemčija in celo Anglija, in so Francoz] vedeli, da papeževa beseda marsikje zaleže, čeprav ne povsod in vselej. Po vojni te potrebe ni več v taki meri. Zato so francoski brezverci zagnali novo vpitje da naj republika odpokliče svojega zastopnika s papeškega dvora, češ da se ne spodobi, da bi brezverska država imela stike /, verskim poglavarjem. Sedanja francoska vlada, kateri načeluje Herriot, je že pri volitvah obetala, da bo prekinila zveze s papežem. To se ni dalo tako lahko doseči, ker je bilo vendar še veliko zagovornikov za poslaništvo. Konečno je vlada le dobila večino v državnem zboru in črtala iz državnih stroškov one stroške, ki so bili določeni za vzdrževanje poslanika v Rimu. Volk sit, koza cela. Herriot je potolažil svoje brezverce, vendar je skozi druga vratca spravil poslanika nazaj med stroške. Po vojni je namreč Francija dobila v oblast Alzacijo in Lotaringijo, ki sta prej pripadali Nemčiji. Katoličani v teh dveh deželah niso take mevže kakor drugod v Franciji. Zato so si znali priboriti veljavo in vlada se mora nanje ozirati. Oni nočejo ničesar slišati o brezverskih postavah, ampak zahtevajo od vlade, da spoštuje njihovo vero in prepričanje. Na podlagi prej veljavnih zakonov imajo Alzačani pravico do zastopstva v Rimu. Stroške za tega zastopnika bo sedaj vlada prenesla iz knjige zunanjega ministra v knjigo notranjega ministra kot stroške za Alzacijo. Določenih je 58 tisoč frankov na leto. Iz teh se bo vzdrževal torej zastopnik pri papežu, ki bo na videz le za Alzacijo v resnici pa se ga bo vlada posluževala za vse zadeve cele Francije. Brezverci so torej na videz užugali in papeža ponižali. znali pa so varovati svoje politične koristi. Francoski katoličani nekaj mrmrajo in se zbirajo na protestne shode, toda vlada se jih ne boji. Vsi so namreč tako prepojeni z nacionalizmom, da jih z mokro francosko zastavo vsak advokat nažene pod mizo. Rusija. V ruski vladi se vrše notranje spremembe, ki imajo precejšen pomen za nadaljno rusko politiko. Predvsem se je posrečilo odstraniti 'od vodstva armade Trockega. On je imel veliko veljavo pri vojakih, zato so se ga mogočniki bali. kajti kdor dobi vojake na svojo stran, se lahko polasti vlade vsak hip. Za njegovega naslednika so deli Frunze-j«. pa tudi o njem gre glas, da mu ik* zaupajo. Dalje se govori o zunanjem ministru /ličerinu. da je bolan. Na ruskem to pomeni, da ga bodo odstavili zlepa ali zgrda. Tudi Trocki je vedno »bolehalo. Na površje silijo torej novi ljudje, komunizem večino bolj bledi in razmere so čistijo. Daj Rog, da bi majka Rusija kmalu ozdravela in zavzela med državami mesto, ki ji pruiče. Goriški podprefekt. Robert Nieolotti j Končno je dobil podprefekt Nieolotti. iz Rima brzojavko, s katero ga je vlada. ostavila z goriške podprefekture. Nieolotti, ki je sanjal, da dobi prefekturo v Bolonji ali v Firencah, je premeščen na grdo podprefekturo v Savani. Veliko zaslug za to premeščen,je ima poslanec Besednjak, ki ni nehal drezati pri vseli ministrih, dokler ni dosegel zaželjenega vspeha. Da je bila ta naloga težavna, je razvidno iz dejstva, da je Nieolotti osebni milje-nec gospoda Mussolinija. Nieolotti je bil največji sovražnik slovenskega naroda in katoliške Cerkve; ni je slovenske ustanove, ki se je on ne bi bil lotil, da jo zatre. Nieolotti je bil neroden človek. obenem tudi precej neumen. Posledici njegovega dela sla dve: v Slovencih je okoval narodno zavest, kakor še noben Italijan, državi pa je ob meji povzročil veliko škodo. Franc »le Suni. Novi podprefekt je markiz Franc de Suni. De Suni je znan Slovencem sežanskega okraja. Precej po vojni je kot častnik prišel v Sežano ter prevzel ondotno glavarstvo kot komisar. Lahko rečemo, da je vlada poslala doslej na novo ozemlje samo dva pametna komisarja alj podprefekta: to sta bivši tolminski podprefekt v Tolmin ter de Suni-ja v Sežano. De Suni si je pridobil simpatije vseh Kraševcev, s katerimi je prišel v slik. Bil je prot-j nasiljem, to je antifašist : ko pa je zavladal snop, ko je de. Suni prišel v Koper ter tam pod vpliv istrskih slovanožrcev, je začel tulili z volkovi v protislovenski rog. Njegovo delovanje v Kopru je znano: dobre in slabe strani. Sedaj pride v Gorico, na Goriško, kjer bo spet na preizkušnji: ali bo šeRpo poti Nicolottija ali pa bo hodil pot, ki jo je bil udaril'v Sežani. Koper-Gorica. Gospod podprefekt de Suni se mora zavedati, da goriško slovenstvo ni istr- sko slovenstvo. Istrski Lahi so stoletja nasilno tiščali Slovane k tlom, zato so v razvoju deloma zaostali. Med gori-škimi Slovenci sploh ni več analfabetov; Gorica je bila pred vojno in je danes zopet središče slovanske kulture v Italiji; goriški Slovenci imajo celo vrsto kulturnih, gospodarskih ter političnih ustanov; koprski podprefekt pride med kulturno visoko stoječe ljudstvo. To ljudstvo tir ja svoje pravice : svobodno rabo slovenskega jezika na vseh uradih; vrnitev vsega slovenskega šolstva, ljudskega, srednjega in strokovnega; ti rja svobodni razmah vseh kullurnih in gospodarskih sil; tir ja o-svoboditev goriške dežele od videmskega jarma; tir ja pomoči za gospodarsko povzel igo dežele, ki je obubožala deloma v vojni., deloma po krivdi dosedanji!) vladnih predstavitel|ev. Vemo. da podprefekt ne bo edini odločeval o teh vprašanjih, toda nas-bodo zanimala poročila, ki jih bo podprefekt dajal vladi v Rini. Edino po teh poročilih ga bomo sodili. Edinjaši v pravi luči, Vsi bravci se še spominjajo, kako so nas velebogatini in bankirji ter njihovi plačani listi blatili, ker smo dejali, da so interesi našega hrvatskega in slovenskega ljudstva v Italiji v navskrižju z interesi bankirjev. Mi pa smo vselej dokazovali z dejstvi, s številkami. Imenitno narodno delo. Minuli teden so časniki v Sloveniji dali na svetlo zanimive reči ter so povedali, kako na debelo se je sleparilo okrog zadeve .Jadranske banke, ki so jo edinjaši ustanovili, edinjaši vodili, edinjaši pokopali. Pri tem jo trpet) zapeljano . s . i nsko ljudstvo mnogo r i-1 .ionov škode, edin.iaški bankirji.pa so sa z. mil,ioni odebelili; večina je ubežala čez mejo, nekateri v Ameriko, nc-knleri so tu ostali. Kratek seznani nrvoboriteljev. Mi smo že navedli glavne prvobori-telje. danes navedemo še nekatere: Povemo pa takoj, da to število ni še popolno; pridejo še na vrsto... Edinjaš Kolumbič. je prejel za svoje delo 100 'Loč lir. Edinjaš dr. Mahnič, ki se je vedno solzil za »slogo in za ubogi narod. ki ga Ščekovci hujskajo«, je prejel 00.000 lir. Edinjaš Fcrfolja je prejel čč.čoo‘lir; drugi tržaški nacionalisti so rejeli 150.000 lir. O tem bomo še pisali. Britke ure. Slovenski časniki, ki so te številke priobčili, so obenem izdali na prizadete nacionaliste poziv, naj le gredo na sodnijo, kjer bodo našli dokaze črno na belem. DELAVSKI VESTNIK. Pokojnine državnih upokojencev. Vladni organi zavlačujejo rešitev in ureditev upokojencev, zato se jiih loteva nevo-Ija, zlasti v tern času, ko draginja tako silno raste. Vendar pa naj imajo upokojenci zaupanje v vodstvo organizacije ter naj ne sledijo škodljivemu vzgledu neke Laščak, ki jo na svojo pest zahtevala od vlade, naj izplačuje predvojne pokojnine v zlatu (472% predvojne plače)-. Ta zahteva ni utemeljena prav v nobeni mirovni pogodbi, zato jo nedosegljiva. Organizacija stavi do vlade pravično in tudi dosegljivo zahtevo, ki je ta-le: popolna enakopravnost vseh upokojencev iz novih dežel z upokojenci starih dežel. To smo ti rja 1 i, to tirjamo, to bomo tudi dosegli. Troha pa je zato trdne discipline, nihče naj ne dela na svojo pest, zakaj samo složno delo bo rodilo uspehe. Upokojenci starih dežel vodijo veliko borbo za zboljšanje svojega položaja, in v borbi bodo gotovo zmagali. Mi pa tirjamo enakopravnost z njimi, zlasti ker smo ob meji držav, ki so svojim upokojencem zelo povišale dohodke. fi Deseti brat Od Vaiovelj do Motovuna so : VELIKI VIRI ZDRAVJA SVEŽ ZRAK. SOLNČNA SVETLOBA, VODA in GIMNASTIKA (TELOVADBA). Tam ono nedeljo sem bil na Vatovljah-Fantje in možje so bili zbrani pri Po— luzovcu in delili denar od ceste. Namesto da bi ga obrnili za, občne namene, so ga. zapili in birtov fant je natezal harmoniko. Z Vatovci j sem prišel na Mislite, Tam je Lilo bolj mirno. Notnih čuvajev pravu'jo da ni doma. Z Mislit sem prišel, v Zavrhek. Tam sem šel v osmico na četrt vina. Prijatelj Dreja mi je pravil, da bosta v kratkem dve ohceti. Sel sem naprej proti Naklcmu. Pri škofelj-skern «žegnu» sem videl enega fanta, ki je sedel na «paraka,rju» in na orgelee 'igral, par deklet pa se je videlo na cesti. Tako sem prišel v Naklo in Motovun-Tam pa je življenje, da je res nekaj-Fantje in dekleta so bili zbrani v društveni sobi in imeli v rokah eni «Mali li,st», drugi «Stražo», tretji ((Gospodarski list». Pa kako narodno pesem so zapeli-Vso žalost, ki sem jo po Brkinih videl, sera pozabil v Mot.ovu.nu. Kar težko sem se ločil od te zayedne mladine. S p a* sem v Motovunu in drugo jutro sem zadovoljen sedel na korjero. PODLISTEK Dekle z JVIočevja «Ne, da se ti je godilo tako slabo 1 » je rekel Gudmund in se smehljal ; zakaj hipoma se mu jo zazdelo, da jo je zopet spoznal, čutil je, kot da ne leži eedaj nič med njima, in da je bilo snoti, ko sta se ločila na Motevju. Helga se je zopet smejala in nadaljevala pripovedovanje o svoji boli. «Nobeno not nisem spala», je rekla; «komaj sem legla, že sem začela jokati in ko sem zjutraj vstala, je bila blazina vsa mokra. Podnevi, ko sem hodila med drugimi,, sem lahko zadrževala solze; toda kakor hitro sem bila sama, sem jokala.« «Ti si že mnogo prejokala v svojem .življenju«, je rekel Gudmund ; ni pa kazal pri tem nikakega sočutja, ko je to pripomnil. Helgi se je zdelo, kot da ves •čas zadržuje smeli.’ «Ti si sploh ne moreš misliti, kako hudo mi je bilo«, je rekla in govorila vedno bolj živahno ter se trudila, da bi jo razumel. «Lotilo se inc je hrepenenje, ki me je samo sebi odtujilo. Niti en trenutek nisem bila srečna. Nič ni bilo lepega, nič zadovoljivega, nobenega človeka nisem mogla imeti rada. Vi sle mi bili prav tako tuji kot oni dan, ko sem prvič vstopila v hišo.« «Toda», se je čudil Gudmund, «ali nisi pravkar rekla, da hočeš ostali pri nas?« «Da, seveda sem to rekla.« «Ti torej sedaj ne hrepeniš več?« «Ne, prešlo je. Sedaj sem ozdravljena. Počakaj malo, boš že slišal ! » Ko je to rekla, je Gudmund prekoračil cesto in šel. ob njeni strani dalje. Ves čns sc je smehljal. Videti je bilo, da mu njeno govorjenje dela veselje; toda na to, kar je govorila, ni polagal velike važnosti. Tako polagoma je prišla Helga v isto razpoloženje. Vse se ji je zdelo lahko in svetlo. Pot iz cerkve je bila dolga in težavna; toda ta dan ni bila trudna. Nekaj ji je dajalo moč. Nadaljevala je pripovedovanje, ker jo že začela; toda ni bilo več tako važno zanjo, da se izgovori. Prav tako bi bila zadovoljna, če bi tiho šla poleg njega «Ko sem bila najbolj nesrečna, sem prosila neko soboto zvečer mater Ingc-borg, da mi je dovolila iti domov in os l a i i Čez nedeljo domu. Ko sem sla oni večer po hribu proti Močevju, som bila trdno prepričana, da se ne bom nikdar več vrnila v Nerlurtdo. Toda doma sta bi.la oče in mati tako vesela, da služim v tako dobri hiši, da jima. nisem mogla reči, da ne morem več. zdržati pri vas. Ko sem prišla v gozd, je ves strah in vsa bol izginila. In mislila sem, da je bila vse skupaj domišlija. In potem bi bilo težko tudi zaradi otroka. Mati se jo tako zavzela zanj, da si ga je popolnoma prisvojila. Nič več ni bil moj otrok. Bilo je prav, da se jo tako zgodilo; toda vseeno bi se bila težko privadila na to.» «Mogočo si celo zaželela zopet dol k nam?« je rekel Gudmund kar tako, tjavendan. «0 ne. Ko sem se v pondeljek zjutraj prebudila in pomislila na to, da moram iti, so me je zopet polastilo hrepenenje-Ležala sem, plakala in trpela, zakaj končno je bilo edino pravilno, da ostanem v službi; toda čutila sem, da, če 9e vrnem, moram zboleti ali zblazneti-Tedaj pa som se spomnila, kar sem nekoč slišala: če se vzame nekoliko pepela z domačega ognjišča in potrese P° ognjišču v tuji hiši, tedaj je človek rešen domotožja.« «No, to je sredstvo, ki je pač lahko uporabljivo,« je rekel Gudmund. »MALI L I S T» 3 Airitki Mu - M\ sveta. Med vojno in po vojni je zaradi neurejenih gospodarskih razmer v Evropi postala Amerika edina država, katere gospodarstvo je izkazovalo stalnost in od katere je Evropa pričakovala denarne pomoči, da se postavi na noge. Do lani je Amerika kazala napram Evropi precejšnjo ravnodušnost v tem oziru. Vendar pa. so se že začeli pojavljati znaki, da je tudi ameriško gospodarstvo v zvezi z evropskimi razmerami in da se tudi smernice ameriške zunanje politike začenjajo izpremfnjati. Dosedaj se je stekalo vse zlato v Ameriko. Združene države so imele v lasti 42 odstotkov vsega zlati', kar ga je na svetu. Spoznali so, da tudi zlata postane preveč, ne samo papirja. Zato so postali bolj usmiljenega, srca in so začeli 2opet posojati, da bi tako zmanjšali zaloge zlata. Nova posojila. Posojil, ki so šla. iz Amerike ven, so ameriški milijonarji podpisali v lanskem letu za 1210 miljonov. Ta so se porabila deloma za poravnavo starejših dolgov sicer v znesku 200 miljonov. Ako to odbijemo, se je nanovo posodilo čistili Mi miljonov dolarjev. To je šlo na razni; kraje. V Evropo je slo skupno 560 milijonov dolarjev (110 za Nemčijo, 100 za Francijo itd.). Denarna politika. Ameriška politika, gre za tem, da se evrop-kim državam pomore. To ne mor-ad P', v rope škoduje tudi njihovemu gospodarstvu. Zato posojajo svoje dolarje, da hi počasi tudi evropski denarji dobi- li lnvljšo in slalnejšo vrednost.. Potem bo lfihko l.vropa vračala dolgove. Med Anglijo in Ameriko so računi že urejeni in Angleži plačujejo svoje dolgove brez zamud. Zato je tudi angleški «funt >ter:ing» dosegel zlato vrednost. Ameriška posta ga računa že kar po zlati "vrednosti. Zunanja politika. V kratkem zasede novoizvoljeni ameriški prezident Coolidge (lvulidž) svoje predsedniško mesto, z istim dnem bo tudi premenjen minister zunanjih stvari- Listi poročajo, da se bo nova vlada i*>lj kakor doslej zavzela; za evropske zadevo. Tudi to jo znamenje, da se vnanja diplomatska politika obrača po potrebam denarne in gospodarske politike. Večkrat se obnavlja glas, da ho Amerika zahtevala povračilo vojnih posojil. eclaj, ko se je že udala Anglija in je Francija na isti poti, se tudi druge države ne bodo ubranile in bodo morale Pristopiti k obračunu. Evropejci se bodo tttorali naučiti, da se vojske ne delajo zn tuj denar. S svojim dolarjem bo dobila Amerika velikanski, vpliv na. vse našo razmere in tako bo dolar kralj sveta. Gospodarski nasveti za mesec svečan. Poljedeljstvo. Ce gnoj voziš na njive, ne puščaj ga v malih kupih, ker na zraku izgublja moč. 1’o'dorji ga prav kmalu, če ne pa ga zlagaj na velike kupe, da »se manj iz-kva.ri. Nadaljuj s pripravljanjem in čiščenjem žitnega in drugega semena. Upoštevaj pregovor, ki pravi: kakoršna setev, takšna žetev. Hahl za setev le zdravo, polno in težko zrnje, ker le iz takšnega zrnja more zrasti pri pravilnem obdelovanju in gnojenju krepka rastlina in dati dober pridelek. Ako ti primanjkuje dobrega semena, nabavi si le zajamčeno pristna, čista in kaliva semena. Na travniku. Travniška opravila za zimo so posebno brananje, čiščenje in gnojenje travnikov. Poravnaj po travnikih vse krtine in mravljišča. Ako preneha stalno suho vreme in.ako se travniška zemlja nekoliko premoči, bo to zelo ugodno za razva-žanje in polivanje gnojnice po travnikih. Ako nameravaš obsojati posebno prekopana in izčiščena mesta na travniku z travnimi in de.te.ljnimi'semeni, pripravi si pravočasno dobro setne. V vinogradu. Obrezujejo se trte. To delo sc ne vrši samo z rokami, ampak Uidi z glavo. Vsako trto si mora vinogradnik najpoprej natanko ogledati in šele po izvršenem ogledu naj jo obreže, upoštevajoč njeno raščo, rodovitnost in vrsto. Močne trte in take, ki rodijo na dolgem lesu, bo rezal bolj na dolgo, vse šibke in take, od knterih so spodnje oči rodovitne, pa na kratko. Od pravilnega obrezovanja je veliko odvisna rodovitnost trte in kakovost pridelka. Zato naj obrezuje trte le razumen delavec. Kdor bo rabil spomladi cepiče za suho cepljenje, ali: pa za cepljenje v glavo, naj si nabere že v tem "mesecu potrebnih cepičev, katere potem ohrani do uporabe v pesku v kleli. Cepijo naj se le plemenite trte, tudi če rodijo bolj malo. Sadni vrt. Obrezujmo sadno drevje in izčistimo pregosto drevje. Z jekleno ščetko snaži-mo mah in lišaj in zamazujmo rane s ce-pilnim voskom, v tem mesecu moramo nabrati za pomladno cepljenje potrebnih cepičev in hraniti jih v pesku v kleti, dokler ne pride čas cepljenja. Presajajmo krepke divjake v naš sadni vrt, da jih bomo čez eno ali dve leti cepili. Kletarstvo. lvdor še ni pretočni vina, naj to nemu- doma stori. V tem mesecu lahko začnemo čistiti motna vina z raznimi čistili, kakor s špansko zemljo, z želatino, z jajci itd. Čiščenje moramo pravilno izvršiti, ker drugače ne bomo imeli zaželjenega uspeha. Vprašanje tirjatev napram državnim blagajnam bivše Avstrije. Kdor ima kaj tirjati od bivše Avstrije, mora vložiti do 23. aprila letošnjega leta prošnjo ali pri italijanskem poslaništvu na Dunaju ali pa na prefekturi svoje dežele (Trst, Pula, Zader). — Za vojne dajatve (rekvizicije. vojaška stanarina, prisilno delo in podobno) vloži se prošnja v istem času, to je do 23. aprila, na finančno intendanco (Trst, Pula, Zader). — Kdor je avstrijske vojne dajatve, za katere ni dobil takrat plačila, naznanil kot vojno škodo, ter od Italije prejel vojno odškodnino, bo moral to Italiji povrniti ter tirjati od Avstrije. On mora torej vseeno narediti do 23. aprila prošnjo na finančno intendanco ter razložiti, kako stoji njegova zadeva. Tako mora narediti tudi vsak lisli, ki sicer še ni ničesar prejel, pač pa svoječasno vložil prošnjo. Vlada bo odpisala zastala zemljiške davke. S kraljevim odlokom, ki se v kratkem objavi, bo vlada od.pisalai vse obroke zastalih davkov izpod bivše vladavine, ki bi se morali plačati z obrokom, kateri zapade v februarju t. 1., kakor tudi v naslednjih obrokih. To pomeni, da bodo plačali davkoplačevalci posestniki zemljišč od zastankov zemljiškega davka, ki ga dolgujejo do 31. decembra 1923. in ki je bil izročen iztir-jevalnicam v iztirjanje, le one obroke, ki so zapali v letu 1924. Omenjenega odpisa zastalih davkov ho deležno okoli 147.000 davkoplačevalcev. Znesek odpisanega davka dosega svoto nad 12 miljonov, ki sc Lako-le raz-dele : 1) Bivša Goriška 30.000 2.650.000 L ->) Trst 10.000 430.000 » 3) Ist ra 72.000 (1,500.000 » 4) Tirolsko 34.000 2,450.000 » 5) Zader \ Dalmaciji 1.500 78.000 » Cena pšenice na velikih ameriških tržiščih, zlasti v Čikagu in \Vinnipeg-u je popolnoma podvržena* špekulantom. Prignali so bili ceno za bušel na 220 centov, sedaj pa je nanaglo zopel padla na 180. Iz tega se popolnoma jasno vidi, da dviganje cen ni bilo naravno do tolike višine, ampak narejeno od nesramih oderuhov. Kakor smo že zadjič omenili, je kanadska vlada zagrozila špekulantom. To je imelo vpliv tudi na Čikago. zlasti ker je tudi sonat Združenih držav izrekal voljo, poseči vmes. To nenadno znižanje cen je dobilo odmev tudi na angleških tržiščih. Vendar ne moremo biti prav gotovi, da ne bi špekulantje poskusili! še vnovič cene zagnati navzgor. Poljske miši so se to zimo zelo pomnožile po Evropi. Ponekod so naredile zeLo veliko škode. Časopisi poročajo, da so na Slovaškem uničile miši ozimsko pšenico. Podobna sporočila prihajajo tudi od drugod. Pokrajinski kmetijski urad v Gorici je opozoril poljedelce, da je poljska miš «postavna» škodljivka, to se pravi' da je kmet pred postavo dolžan migi zatirati. Kmetijski urad dajo poljedelcem tudi navodila, kako miši zatirati ter daje tudi strup za to rabo. Po čem je lira? Dne 11. febrnarija si dal »li dobil* za 100 dinarje? — 39.60 L. la 100 č. kron — 71.30 L. za 100 fr. franksv 129.40 L. i> 100 aratr.kron — 8-35 »t. la 1 dolar — 24.10 L. la 1 funt — 115.50 L. Privatna klinika D Cicero v Postojni izvršujejo se vse kirur-gične in notranje operacije vsa električna zdravljenja Žarki X. Najvišje cene plačujem za KOŽE kun, zlatic, lisic dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev. D. WINDSPACH Trst, Via [eiare Battisti il 10II. nadst., vrata 1i Sprejemajo se pošlljatve po pošti. Dr. Ettore D’ Osvaldo GORICA Corso Verdi 24 (Trgovski dom). Specialist za očesne bolezni Perfekcioniran na dunajski kliniki. Ordinira od IJ-12 in od 3-4. "Da, seveda, samo ko bi ne bilo te °kolnosti, da. se potem čuti Človek kje ^',lRje domačega. Če gre nato od hiše, karnor je nesel s seboj pepel, potem ®"Gi pepela s se1)oj?» "Ali no more nesti zopet tja, kamor i'eponi prav tako tja nazaj, kakor je eJ hrepenel od lam stran.» "Ne, to se lahko naredi samo enkrat življenju. Potem ni več pomoči. Zato le zelo nevarno kaj takega poizkusiti.« "Jaz bi si kaj takega nikdar ne rzni.l,» je rekel Gudmund, in prav do-r° je čutila, da jo samo draži. "•laz pa sem si vseeno upala,« je vla lleiga,- «Bilo je bolje, kakor da bi a nehvaležna materi Ingeborg in lebi. sta mi hotela pomagati. Vzela sem doma malo pepela in ko sem se •"Nila v Nerlundo, sem uporabila trc-utek, ko ni bilo nikogar v hiši, ter ga 0,resla po ognjišču.« «In sedaj misliš, da ti je pepel pomagal?« «Počakaj, boš že slišal, kako je prišlo! Šla sem takoj na svoje delo in ves dan nisem več' mislila na pepel. Prav tako so mi je tožilo kakor prej in vse mi je bilo prav tako zoprno kot vedno. Tisti dan je bilo zelo mnogo dala notri in zunaj; ko sem bila zvečer v hlevu gotova in šla v hišo, je že gorel na ognjišču ogenj.« «Tedaj sem pa res radoveden, kako je to prišlo,« je rekel Gudmund. «Da, le pomisli, že ko sem šla po dvorišču, se mi je zazdelo, kot da bi bilo v ognju nekaj znanega, in ko sem odprla vrata, tedaj sem imela občutek, da sem prišla v našo hišo in da sedita oče in mati pri ognju. Da, vse to je šlo kakor sanje mimo mene. Ko sem pa v resnici prišla notri, sem bila vsa začudena, kako lepo in prijazno je bilo v hiši. Še nikdar nisem zapazila na ma- teri Ingeborg in na vseh tolike prijaznosti kakor ta večer, ko ste sedeli ob svitu ognja. Čudovito čustvo me je objelo, ko sem vstopila. Bila sem tako začudena, da bi najrajši glasno zavpila in tlesknila z rokami. Zdelo se mi je, kot da ste se vsi spremenili. Nič več mi niste bili tuji in o vsem sem lahko govorila z vami. Lahko si misliš, da sem bila vesela; toda pri vsem tem sem se še vedno čudila. Vprašala sem se, al\ sem mar začarana, in glej, tedaj sem se mahoma domislila pepela, ki sem ga potresla po ognjišču.« «Te je pa res čudovito«, je rekel Gudmund. Niti najmanj ni veroval v vraže in čarovnije; vendar mu je čisto ugajalo, ko je govorila Helga, o takih stvareh. «Sedaj se je zopet pokazalo v pravi luči neumno gozdno dekle«, si je mislil. «Kdo bi si mislil, da more človek, ki je že toliko prestal, bili tako otročji ?» «Da, res, čudno je bilo vse«, je rekla Helga. «In to se je ponavljalo skozi vso zimo. Kadar je gorel na ognjišču ogenj, mi je bilo tako ugodno pri duši, kot bi bila doma. Sploh je ogenj tako čudovita stvar. Ne kar vsak ogenj, ampak ogenj, ki gori na ognjišču in okoli katerega se domači zvečer zberejo. Tako zaupljiv je s človekom. Poigrava se, pleše,‘prasketa in včasih je čemeren in slabe volje. Tako se zdi človeku, kot bi imel ogenj v sebi moč, da razširja zaupljivost in neugodje. In meni se je zdelo, kot da bi ta ogenj prišel k meni od doma in dal vsem tu isti prijazni žar kot doma.» «Toda, če bi bita prisiljena, da zapustiš Nerlundo?« je rekel Gudmund. «Potem bom vse svoje življenje hrepenela po njej«, je odvrnila, in iz njenega glasu se je lahko slišalo, da misli popolnoma resno. (Nadaljevanje). Kal nam x želele pišejo SKOFLJE Mi Škofeljci »mo si zgradili novo poslopje za ljudsko šolo. Pri ti reči so nas nekaiteri možakarji obrili brez mila in kar za štiri tisočake. Ni toliko zamere njim kakor nam, ki se držimo, da smo izobraženi. Kako nas bodo pri delitvi občinskega »veta, vam že naznanimo. Dekleta škofeljska so strašno pridna ta predpust. «Čez hribe in doline, čez skalno pečine« hodijo celo uro daleč na ples v burji in mrazu. Krasen zgled ženske stanovitnosti! To bodo prave matere in gospodinje! Res blagor prihodnjim školeljskim rodovom! KOZJANE. Deseti brat je zadnjič zaklatil v te kra je, pa mu ni bilo vse všeč, kar je videl. Posebno v botegi so se mu zamerili. Pa je tudi zastran svetega leta pripomnil, da ga Kozjanci preveč vneto posvečujejo. Menda bo potem več božjega blagoslova. Vsaj mladina je teh misli. Tudi lestvice ponoči prenašajo po vasi okrog. To je menda taka posebna pobožnost. TATRE. Neki dan je sklical naš župan sosesko, da so šli pot popravljat. Pri delu so se začeli pričkati in prišlo je tako daleč, da se je župan razjezil in udaril neko ženo s kopačem po glavi. Padla je na tla kakor mrtva. Vsi so priskočili in jo tresli ter so jo zopet, spravili k zavesti. Njen mož jo je prišel potem iskat z vozom, da jo je peljal na dom. Potem je šel po duhovnika na Pregiarje in po zdravnika v Podgrad. Slednjič so ženo dali v bolnišnico. Ostala bo pri življenju, a zdrava ne bo več prav. GORICA. Dovolite mi par opomb glede koristi, ki jih nudi društvo bivše Omladine. Ti napredni ljudje so priredili ples na Silvestrov večer. Proti jutru so se spravljali domov in žalostno mislili na zapravljeni denar. Cel teden delati, v eni noči pa vse zapraviti: lepo društvo, ki tako navaja svoje člane. To bi bilo eno. Drugo pa to: neko deklo se je na istem plesu prehladila in zbolela na smrt. Tako se, «deluje» za mili narod. — Opozovalec. SALEŽ. Z bliskovito naglico se je razširil glas «Novic» pod naslovom «lz Saleža«. Vsak, kdor je slišal so je za glavo prijel. Čudno se nam je zdelo, kje je listi bankir, ki je tako lahko plačal tali rani zadrugi 72 lir. Če bi. vaščani vedeli zanj, bi šli kar k njemu, da bi on posodil denar; tako 'pa bomo morali reveži hoditi po sodnijah in plačevati stroške. Vprašamo tistega modrijana, kje je bil listi čas po občnem zboru v Trstu, ko smo se vsi člani zadruge zbrali pri Grilancu in sklenili pomagati zadrugi ter žrtvovati vsak še 20 lir, da se ne bi razdružila. Ali nismo hoteli prav?! Pa naš trud je bil zastonj, ker so gospodje v Trstu drugo preštudirali. Vemo tudi, da ni bil oni dopis v Saležu pisan, ker v naši vasi ni takih prismod. Kar- pa se tiče «NoViic», jih prav res v Salež nočemo in smo jih zavrnili vsi, katerim so prišle. Prizadeti vaščani. KOBJEGLAVA. Potrebno se mi zdi, da vam napišem par vrstic o naših razmerah. Kakor drugod, je tudi pri nas marsikaj narobe, bodisi pri občini, pri društvu ali pri mladini. Pri županstvu namreč jih je kakih šest, kateri delajo na vse kriplje za blagor' ljudstva. Kakor ponavadi, je tudi tukaj veliko nasprotnikov; pa. še celo odborniki nasprotujejo. — Društvo je na Silvestrov večer priredilo šaljivo igro «Rusofil», kuplet «Krojač in čevljar« ter petje in prosto zabavo. Od takrat se je pa \ društvu začelo strankarstva. Ali bi se dalo odpraviti? Da! Pa kako? Mladeniči, ki vasujejo po različnih hišah, kjor malo dobrega slišijo, naj bi začeli obi- skovati čitalnico, ki je odprta trikrat na teden; potem bi bilo hitro konec štmta-nja. Maldeniči! Pomislite, če sem prav rekel. OPČINE. Pri nas je veliko zanimanje za športne klube. Mnogo manj pa se zanimajo naši ljudje za gospodarska društva, kot n. pr. za Zadrugo upravičenih posestnikov, ki je že marsikaj dobrega storila zlasti v zadevi užitninske črte. Na drugem mestu imenujem- zavarovalnico goveje živine. To društvo je imelo sklican občni zbor na 4. januarja. Pa zbor ni bil sklepčen in so ga preložili. Vršil se je dne 25. januarja ob pol treh v prostorih Kan sum nega društva. Zavarovalnica šteje 107 članov, če se vštejo Bane in Fer-lugi. Toda občnega zbora se je udeležilo samo kakih 25 članov. Žalostno je to, ljudje božji, da se tako malo zanimate ža. tako koristno društvo. Videl sem na lastne oči, da so nekateri gospodarji, namesto da bi pristopili k občnemu zboru, raje popivali in igrali v bližnji sobi. — Občni zbor se je vršil v redu. Na sporedu so bile tudi volitve novega odbora. Izvoljen je bil vnovič prejšnji predsednik Karl Danev. Občni zbor mu je privolil, naj si sam izbere nekaj mož, ki mu bodo v pomoč in ki. bodo radi žrtvovali kakšno urico v korist tlačenega kmeta in delavca. Občni zbor je v to privolil, ker jo bilo društvo takorekoč na robu propada, kajti nobeden ni hotel prevzeti odporniškega mesta. 'Pako je predsednik pripomogel, da se je društvo postavilo zopet na noge. Mnogo uspehov za bodočnost želi — domačin. Od Sv. JAKOBA. Nekoliko pojasnila tajniku naše Čitalnice z ozirom na dopis v »Edinosti« z dne 29. prosinca. Prva trditev. «Na dopis v «Malem listu« z dne 23. t, m. sem kot tajnik šentjakobske Čitalnice pooblaščen izjaviti, da ta dopis ne odgovarja resnici. Na občnem zboru je res neki član omenil, da zastopniki trž. pol. društva bojkotirajo naš« dvorano, za kar pa je bil od celokupnega, občnega zbora ostro zavrnjen, nakar je popravil zgrešeno nerodnost, ker njegova izjava ni odgovarjala resnici«. Naš odgovor. Mi pa pravimo, da dopis odgovarja resnici, kar se bo tudi razvidelo iz na-daljnega. Vemo iz zanesljivega vira, da ni bil «neki član«, ki je to omenil, ampak glava društva. Ni samo «omenib>, temveč energično protestiral, za kar je žel tudi odobravanje. In kako bi tudi ne : edino slovensko gledališče v Trstu je pri Sv. Jakobu, in če še to organi P. d. E. bojkotirajo in «kason» imenujejo, je imel upravičen Vzrok protestirati. Njegova izjava je odgovarjala resnici, ker če ne bi odgovarjala resnici, se ne bi «Edinost» dotikala «meščanskih krogov«. Druga trditev. «Tako je, gospod —- prečastiti dopisnik, in ne kot je pisal «MaIi list«. Rav-notako je iz trte izvita vaša trditev, da je «Edinost» potvorila poročilo občnega zbora, ker je bilo poročilo soglasno sestavljeno od odbora Čitalnice in ni «Edinost« niti: besedice izpustila ali pa dodala«. Naš odgovor. Nam je vseeno ali je pretvorila poročilo «Edinost ali odbor, faktično so padale pikre besede na naslov P. d. F,., in kar je pisal «Mali list« je res. To ste tudi sami priznali. Kaj se perete? recite rajše mea ciilpa, mea cnlpa ! Vam g. tajnik pa svetujemo -za v prihodnje, da bolj pazite na logiko in, da v svojem člančiču ne oporekate sam sebe. V prvem odstavku svojega člančiča ste nekaj priznal v drugem ste pa zanikal. Še nekaj : tisti gospod «prečastitf» nosi kra vato pod vratom... Toliko v pojasnilo vsakomur, ki ga »tvar zanima. IZ POSTOJNE. Predpustna zabava v Postojni. \Vi, ki bi se radi par ur nedolžnega predpustnega veselja navžili, se vabijo k prireditvi, ki se bo vršala 15. februarju 1925. ob 15 uri v prostorih gosp. Jordana v Postojni s sledečim sporedom : J.) «Zaspane dekle« (Šalo,igra v dveh dejanjih; 2.) «Sem priden mizarček (Kupjlet).- 3.), «I,ažidoktor» (Saloigra v dveh dejanjih). DUTOVLJE. Pri nas je 3. februarja sv. Blaž in semenj. Pride mnogo ljudi. Ta dan so prišli tudi «narodni« župani iz okolice kakor sežanski »gospod cavall.iere«, to-majski in zg.miški. Ko so .bili že dobre volje so se pohvalili, kaj so vse delali «za narod«; to majski se je precej razgrel in vrgel gosp. Mohorčiču, njegovo viteš-tvo na krožnik. A ta ne bodi len, cmok-zaušnico' županu tomajskemu, tomajski pa halo na »narodnega« viteza. Kako fajn e nam je zdel ta. špas, si lahko mislite ! Namišljeni vrag. To majsko društvo priredi v nedeljo 15. I. m. pustno veselico. Na vsporodo so : Deklamacije, petje, šalo igri : «F,no uro doktor« in «Ne klici vraga« ter prosta zabava. Kdor se hoče iz vasi in okolice pošteno poraz vedrili, naj pride v nedeljo popoldne ob 3 urah v Škrljevo dvorano Ne bo mu žal. Vstopnina nizka. NAŠA POŠTA. Jordani. Tmeli smo že opraviti s podobnimi slučaji glede penzije, toda na žel. ravnateljstvu so izjavili, da ni misliti v teh slučajih na kako povišanje penzije. Korte. Desetega brata nismo dobro razumeli, ker ne poznamo vaših razmer. Pošljite pojasnilo, če se med tem zadeva ne zastara. Se priporočamo. Radovednež. Koliko se tiska slovenskih listov? «Maleg,a lista« okoli 7.000. «Goriške Straže« približno enako število. »Novice« okoli 5000 (natanko ne vemo). »Dela« okoli 4.000. Tiskarna Spazzal. IZJAVA. Podpisani nisem odgovoren nit' plačnik za dolgove katere bi napravil moj sin P RANG VADNJAL na moj račun, obenem, opozarjam tudi kmete in trg. z lesom pri. nakujm. lesa, da se prepričajo odkod les izhaja. Št- Peter na Krasu, Nemška vas, dne 7. febr. 1925. IVAN VADNJAL posestnik št. 9 Oi fl, Grusovin v Gorici: Piazza Vittoria (Travnik) v hiši PaternoUl 21 Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9-12 in od 3-7 pom MALI OGLASI POŠTEN MLADEN Iti blagega značaja, sin kmečkih staršev, izveden v vseh kmetijskih. rečeh, sedaj v državni službi, želi pristopiti na kako kmetijo s primernimi pogoji kot zet ali posinovljene c. Ponudbe naj se pošljejo na naslov «Malega. lista». PRODAM harmoniko (znamka «Trie-stina») še v dobrem stanu. — Cena po dogovoru. Za MARIBOR KUHARICA SAMOSTOJNA v delu spretna in čista, poštenega značaja, z večletnimi spričevali., stara 30—40 let, ki odpravlja tudi vse druge hišne posle, se sprejme k slovenski družini z 10 mesečnim detetom. Ponudbe na uprav-ništvo z navedbo službenih naslovov, zahteve plače in dan nastopa službe pod. ((Parna žagan. JSloVo pogrebno podjetje Trst Corso V. E. 191, št. 47. Prevoz mrličev na vse kraje. Raznovrstni pogreoi. Prodaja vsakovrstne lesene in kovinaste krste, sveže in umetne ve nce, nagrobne svetilke in sploh vso mrtvaške predmete. Cene zmerne, postr ežba ločna. Čevljamica FOMCESSm odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z Veliko premijo, diplomo in Zlato svetinjo TrSt via Caprtn 5 yv»i Sv. Jakobi* J[§t M S) *I >a S JS 18 £ * a s 5 s H « * ■a -ir a V » ti o .a O vi fO rt s g a M O Cm O rt TS M rt M S «2 O fl rt