50. štev,
V Kranju, dne 14. decembra 1907.
VIK. leto.
: Političen in gospodarski list.
Stana za Kranj i dostavljanjem na dom 4 K, po polti za celo leto 4 K, aa pol leta S K, u druge države .tane 6*60 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoliljatve naročnine >e ne ozira. — Uredništvo in up ravni* t v o je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi*.
Izhaja vsako soboto = zvečer =====
Inierati se računajo za celo stran 60 K, ta pol strani 80 K, za četrt strani 30 K. Inserati m plačujejo naprej. Za manjša oznanila m plačuje za peti t-vrsto 10 vin., če aa tiska enkrat, za večkrat znaten popust — Upravnliivu naj so blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vsa upravno zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo franklratl. — Rokopisi so no vračajo.
Politični del. b es e
□ □□□□
Kmečke posojilnice ln hranilnice,
U. Dalje.
Ko ta propagator, imenujmo ga ustanovitelja, pridobi nekaj razumnih, uglednih, previdnih in zanesljivih posestnikov, kateri bi bili voljni prevzeti odborniSka mesta bodoče kmečko hranilnice in posojilnice, tedaj se je treba nekoliko poučiti o ustanovitvi in vodstvu. Napredek vsakega novega zavoda je odvisen največ od podjetnosti, razumnosti inpraktične zmožnosti onih ljudi, kateri vodijo taistega in mu stoje na čelu.
Treba si je dobiti nekaj knjig, vsaj one, katere smo priporočali že v pretekli Itevilki, dobri so večkratni ustni pogovori o nameri, še boljše je imeti diskuzijo z morebitnimi ugovori od opozicijo-nalne strani, od onih, ki vidijo vse črno. Čimveč pogovora, čimveč prerekanja, tembolj 30 izbistrjjo pojmi in določijo gotova načela za bodoče delovanje.
Obrniti se je tudi za potrebna navodila, kakor tudi potrebne tiskanice na centralno zvezo, nam bode kazalo na »Zvezo slovenskih zadrug* v Ljubljani, katera ima vse potrebne tiskovine že v zalogi, ista pa posije tudi enega ali drugega odposlanca v oni kraj, kjer se ustanavlja podjetje, da ustanovitelje o potrebnem pouči v vseh podrobnostih.
Posebnega shoda predno ni podjetje ustanovljeno ter registrirano, t. j. vpisano v zadružni imenik (register), ni potreba.
Neobhodno potrebno delo za ustanovitev kmečke hranilnice in posojilnice je sledeče:
Treba je poveriti ali legalizirati podpise onih članov, ki vstopijo v prvo
načelstvo in se imenujejo proponentje ali ustanovitelji.
Dogovore se namreč, da gredo gotovega dne k okrajnemu,  pristojnemu sodiiču ali pa notarju, da se poverijo ali legalizirajo njih podpisi, kar se zakonito zahteva. Pri okrajnem sodišču se legalizacija izvrši brezplačno, a je treba kolekovati poverilo z 2 K kolekom, pri notarijatu le z 1 K kole-kom.  Tudi morata biti pri sodišču navzoči dve priči, kateri priči pozna osebno dotični uradnik, ti dve priči morata osebno poznati one može, kateri hočejo, da se njih podpisi legalizirajo ali poverijo. Ce so ti možje osebno znani,  potem ni potreba prič. — Kam se gre legalizirati, to Že odločijo krajevne razmere. — Pripomniti moramo, da je najboljše, če gredo vsi dotični možje, oziroma proponentje hkratu poveriti podpise, ker sicer, če bi Sel enkrat eden, drugič drugi bi bilo potreba si za vsakega preskrbeti kolek po 2 K in par prič, ki bi dotičnika osebno poznali. Posebno neprilično bi bilo, če bi bil odposlanec «Zveze» pričujoč ter bi moral tako Se enkrat priti, da bi bili vsi poučeni.
Kolikokrat se naj potrebne vloge na c. kr. deželno sodiSče lastnoročno podpišejo? Važno vprašanje.
1. Lastnoročno, in sicer pred očmi dotičnega uradnika, ki izvrSi legalizacijo, se mora podpisati proSnja za vpis kmečke hranilnice in posojilnice (tudi druge zadruge) v zadružni register. Na tej prošnji potem uradnik potrdi, da so se oni proponentje resnično lastnoročno podpisali.
2. Lastnoročno, ne da bi bilo neobhodno potrebno — lahko doma — ravno pred sodiščem ali notarjem, se podpišejo v naznanilu deželnemu kot trgovskemu sodišču, kako se bodo na onih spisih, ki se bodo izdajali v imenu kmečke hranilnice in posojilnice (zadruge) podpisovali.
8. Lastnoročno je podpisati tudi izvirna pravila.  Važno je,  da se v teh listinah vedno
navede kraj, dan, mesee in leto, ker mora biti to vedno povsod navedeno.
Ko je legalizacija izvršena, se lahko ta listina odstopi doti č nem u z vezi ne m u odposlancu, ali pa se posije n. pr. v našem slučaju, na «Zvezo* slovenskih zadrug* v Ljubljano.
Delo Se ni s tem opravljeno. Mora se preskrbeti k izvirnim pravilom (izvirnik) Se preplf pravil, kajti vlagajo se pravila v dveh Uvodih ali ekaemplarih. Tukaj se marsikdo moti in mu ne gre v glavo, zakaj se vlože pravila za bralno ali gasilno društvo v petih primerih, za kmetijsko zadrugo pa le v dveh izvodih. Razločevati moramo tu dva zakona, društveni z dne 15. novembra 1867. in zadružni zakon z dne 3. aprila 1873. Za kmetske zadruge je merodajen in upliven le zadnji.
Najpametneje je, ' da se posti nadaljnje delo «Zvezi*, da sama oskrbi prepis pravil, katere je treba dati zopet pri okrajnem sodišču vidirati, t. j. mora se sodnijsko potrditi, da se prepis pravil čisto in dosledno vjema z izvirnikom. To delo se zgodi zopet brezplačno od sodišča. — Prepis pravil je treba kolekovati za vsako polo z 80 vinarji, med tem, ko je original ali izvirnik prost ko-leka.
Ko je to vse storjeno, se pravila lahko vlof pri c. kr, deželnem kot trgovskem sodišču v svrho vpisa v zadružni imenik (register), kar se kmalu izvrSi, če pravila odgovarjajo določilom zadružnega zakona. Sicer se vrnejo in se morajo tako izpopolniti, kakor zahteva oblast.
Vsi stroški ustanovitve znašajo, če je ustanovitev pametno pričeta 4 30 K v kolekih, namreč: kolek za proSnjo v svrho vpisa 2 K, legalizacije ali poverjenje podpisov, če se vsi člani dajo obednem poveriti 2 & in kolek za prepis pravil, ce niso obširnejša nego eno polo, 30 vinarjev; nadalje se zvišuje za vsako polo za 30 vinarjev, če so toliko obsežna. Misliti se pa ne sme taka pola, kakor je n. pr. list v knjigi, temveč velikost take pole, kakor
PODLISTEK.
I n se r at.
Šaljiva črtica.
Prelistaval sem časopise in moje radovedne oči so obstale nad skromnim inseratom.
«Mlada, 20 letna gospica, plemenitega značaja, s 30.000 K dote (i no, to je postranska stvar) želi si dopisovati (samo P) z gospodom idealnega značaja*.
Idealen značaji
Vi vsi, moji mladeniški tovariši, ste si gotovo prebrali to skromno oznanilo in brezdvomno so se vam zježili lasje, potegnili ste manSete, popravili kravate, naravnali brke in vzdignili glavo.
• Idealen značaj moški!? To bi mogel biti samo
jaz.*
Kateri moSki bi ne sodil tako sam o sebil Ne bi bil pač moSki. Ravno tako, kakor bi ženska ne bila prava ženska, katera bi ne bila o sebi prepričana, da je najlepša in najpridnejsa med ženskami.
Ideal značaja. Kolikor ljudi na svetu, toliko značajev.
Ali vendar sem zaradi gotovosti žrtvoval papir, kuverto in znamko ter svoj imeniten rokopis ln pisal tem temu samostalnemu bitju.
• Blagorodna, dražeatna gospica, povejte mi, bilo tudi anonimno, kako si Vi predstavljate idealnega  moža.  VelespoStovanjem* in tako dalje.
Znamka za odgovor.
Odgovor je prišel.
Dražestna je pisala, najprvo: da je bila v inseratu tiskovna napaka, da so mesto 20 tiskali 30, kar se tiče dote, in mesto 30 pa so natisnili 20, kar se tiče let. Drugič: da mi ni treba biti tako radovednim v teh letih, ko sem vendar Že polnoleten in ne kak petoSolec, in tretjič: njen ideal moškega značaja je, da bi on nebi bil ne premlad (da bi ji ne uhajal), ne prestar (da bi jo mogel na sprehodu dohajati), da bi imel tako močne prste, da bi mogel nositi onih osem prstanov, katere je podedovala po stricu, da bi nosil «pa-nama* klobuk — vsaj prvo leto — da bi bil ves dan doma ter imel vsaj Sest tisoč na leto. Četrtič: ako bi ji mogel preskrbeti taksnega ženina, da bi mi darovala krasen kaktus, ki cvete vsakih dvajset let. Poslal sem ji — že zaradi kaktusa — vsaj pol ducata znancev, katerim bi se prilegal gori omenjeni popis ženskega ideala, ali brez uspeha.
Ideal moškega značaja I
Žensk je na svetu več kot moških, vsaka ženska ima svoj poseben Ideal, tako da je teh idealnih moških značajev na svetu mnogo več, kakor moSkib
samih. A ženske so skromne v tem ozira, včasih preskromne. Nili ravno pri roki moški z idealnim značajem, odpusti mu blago naklonjeno besedico •idealni*, včasih mu odpusti 1 «značaj», samo da ostane vsaj molki.
Z naraščanjem let izginjajo i pogoji in izbirčnost. Popušča se na idealih in končno to izgleda kakor pri madžarski licitaciji: Kdo da najmanj.
Svobodni ljudje imajo popolnoma drugačne ideale kakor pa oženjeni in v mladosti ima Človek zopet druge ideale, kakor pa v dobi, ko ae nahaja v takozvanih «najlepSih» ali Se poznejših letih. Poznamo to. V dvajsetih letih smo imeli druge ideale in želje, kakor pa danes, ko nam je že «dvajset proč*. In kar nam je bilo idealno takrat, to se nam dozdeva danes kakor glupost in mnoga bi bila danes veliko srečnejša in zadovoljnejfla, ko bi takrat ne bila dosegla svojega ideala.
«Kako si ti predstavljate ideal moškega zna* čaja, dražestna gospica?*
No, da bi imel črne oči, da bi bil zamišljen, da bi nikomur ne gledal v oči nego samo njej, da bi imel male, prav male brčiće pod nosom, katere si mora zopet poravnati po vsakem poljubčku, da bi nosil moderno oblekico in te imenoval Zvo» nlmir,
M predaji papir ? prodajalni, n. pr. kanceiijski papir.
Ko je kmečka hranilnica in posojilnica vpisana v udru ini imenik in ima načelnik sklep deželnega sodiića v rokah, se doposlje sklep in dovoljena ali registrovana pravila na «Zveso», da ona Se enkrat preskrbi vidiranje pravil in sklepa, kar je treba priložiti prošnji na urad za odmero pristojbin v svrho davčnih olajšav.
Kmečke hranilnice in posojilnice so deležne velikih olajšav, in sicer jim ni treba rabiti velikih kolekov, temveč zadostujejo najnižji. Da se pa ta pravica zadobi, treba je za one ugodnosti prositi.
Kakor razvidno iz sledečih vrst, je treba izpolniti marsikaj, kar da onemu, ki ni ni vajen takih stvari, precej opraviti.
V poStev pa pridi, da so naii uradniki, ki vodijo take stvari, posebno po deželi, prav slabo v tem poučeni in večkrat v svojem lastnem neznanju človeka popolnoma zbegajo in vplaSijo, posebno v tem oziru, da kupi preveč in visokih kolekov.
Da je vsak ustanovitelj kake zadruge siguren in zagotovljen uspeha, je najpametnejše, da piSe po dopisnici na «Z vezo slovenskih zadrug* v Ljubljani, ki mu vse potrebno preskrbi in pošlje tudi svojega odposlanca, da pouči ljudi. Posebno pa je potrebno, da je odposlanec navzoč, ko se vrši prvi uradni dan. Joief Jenko.
Svobodna šola.
Toliko se grmi s klerikalne strani proti svobodni Soli, dasi ona ni tak peklenšček kakor se nam jo slika. Kaj so zahteve učiteljstva, ki se bori za svobodno Solo?
Potreba je v prvi vrsti notranjega olajšanja pedagoškega delovanja v Soli, kajti razum, voljo in ljubezen k delu nič tako ne ubija, kakor nesvoboda. Svobode potrebuje učitelj in otrok, da rada delata. Svobodna Sola hoče vzgojiti razumno in moralno razvitejšega človeka in zato hoče odstraniti iz Sole vse, kar brani svobodnemu razvoju vseh njegovih zmožnosti, ln zavesti v njo vse, kar privaja dete k najvišjemu razcvetu vseh njegovih nalog. Zato stavi svobodna Sola proti centralni pedagogiki narodno-individuelno in zahteva, da sedeča poučuje v materinščini. Z zmanjšanjem Števila otrok za en razred in s pomožnimi Solarni za manje nadarjeno deco, hoče olajšati vzgojo individualnosti. Svobodna Sola zahteva odstranitev olajšav zastran obiskovanja Sole, ker one pripravljajo dete ob pouk v dobi, ko je sprejemljivost največja; zahteva, da se deco brani pred izkori-Sčajočim delom, od kojega mro predčasno; zahteva odstranitev Šolnine, ki je anahronizem v očigled obligatnomu Šolskemu obisku; zahteva brezplačno dodajanje vseh učnih pripomočkov.
Svoboden mora biti tudi učitelj. Svoboden mora biti v mišljenju in pedagogiki, neodvisen gospodarsko in državljansko. Hoče-li učitelj vzgojiti dete, ki bo imelo svoj razum, mora biti sam popoten, samostalen človek. To popolnost mu da višja izobrazba. Ona ga usposobi za pedagoško in znanstveno neodvisnost
Dosti malo, in taksni ženski stvarici to zadostuje za ves blagor, za vse življenje. Crne oči, male brčioe in ime Zvonimir. Od teh treh stvari hoče živeti, ob njih hoče biti srečna noter do smrti.
Druga ima zopet drug ideal o moškem značaju. Njen pričakovani mora biti filozof z belo kravato, ki bi znal plesati valček na levo, da bi jej napisal vsak dan pesmico v album in vsako nedeljo da bi Sel ž njo ven iz mesta v prirodo.
«Kako si vi to predstavljate, milostiva?*
<Jaz? Ju sem vendar že poročena. Jaz sem dobila moža, ki je bil značaja, kakor aem ga želela. Danes seveda — —»
«Nol Kaj le! Ideal ostaja ideal, kakor zlato ostaja zlato.*
c I, alate stvari pridejo iz mode.*
Takrat, pred leti, ko se je možtla, je dobila moža, ki je imel vse Lastnosti njenega ideala. To je bilo takrat in za takratno življenje je to popolnoma zadostovalo. Doslej ne more tarnati, ali ko bi se možila danes, bi bil njen ideal drugačen. Njen mož je vedno dober, ali noče ljubosumiti, dasi je nekoč ljubosumil, tako da ji to ni bilo niti milo, noče £ njo hoditi na predstave in ko bi se možila danes, bi imela drugačno poročno obleko in tudi drugačen ideal,
Današnji učitelj je uklenjen s tisočerimi fermani ne samo v Soli, marveč i v občanskem življenju. Se v šolskem zakonu iz I. 1870 se prepoveduje učiteljem samo, da ne smejo zlorabljati svoj urad v soli k poliUčnimu, narodnim in verskim izjavam. Ali že disciplinarni red, izdan 1. 1875, je postal za učite Ijstvo prava metla, posebno še po Tinino vi h odredbah 1. 1895. Z njimi je uklenjen učitelj popolnoma v vsem izvenSolskem delovanju, ž njimi je omejen v pravici svobodnega izražanja in posebno pri izvrševanju volilne pravice, ker so mu prepoveduje «vidnim načinom to ali drugo stranko podpirati ali razvijati agitatorsko delovanje*, in ukazuje se mu »popolna nepristranost napram političnim strankam*.
Naj objasnim, kako se more te odredbe v spojenju z zastaranim disciplinarnim redom zlorabiti proti učitelju. Recimo, da je učitelj primoran agitirati za socialno-demokratičnega kandidata proti klerikalnemu. Upelje se disciplinarna preiskava proti njemu in spoznan je krivim ter dobi kot najmanjšo kazen: pismen opomin. Posledica tega je, da je njegovo delovanje spoznano za neplodno in pri najbližjem povišanju plače, zadrži se mu ta na 1—3 leta, to je, učitelj pride ob 150—400 KI
Taka je svoboda današnjega učiteljstva 1 Je sveta dolžnost vseh ljudi dobre volje, da vse moči zastavijo v ta namen, da se disciplinarni red modernizira in da se učiteljstvo v očigled današnjim razmeram podpre i gospodarski.
Naloga Šolskih uradov je, podpirati Solo in učitelja pri izvrševanju težavne naloge. Današnje Šolske urade pa ni možno smatrati za institucije, ki bi bili za Solo Ščit svobode. NaSim ljudem je Sola v mnogih slučajih, posebno pa tam, kjer vlada klerikalizem, potrebno zlo, katero je treba omejiti ali pa popolnoma odstraniti. Ta duh preveva le pregosto i Šolske urade, posebno v k raj ni h Šolskih svetih, v katerih zasedajo često ljudje brez znanja čitanja in pisanja, ali nahujskani bijejo po učiteljstvu, kolikor se da. Zalo kliče svobodna šola po reorganizaciji šolskih uradov, da postanejo zastopstva staršev, ki bi z vseobčo volilno pravico pošiljali vanje prave izobražence kot svoje zastopnike ter da tudi postanejo zustopstva onih, ki jim jo poučevanje in vzgoja življenski poklic, namreč učiteljev, poSiljanih v šolsko urade po svobodni volitvi učiteljstva. Razume se, da morejo biti nadzorniki po intencijah svobodne Sole samo odlični možje in značajni ter strokovno izobraženi.
K.
Gospodarski del. h
□□□□□ fTsT'
Narodno gospodarstvo.
Srbija je leta 1873. z „zakonom o kovanju srbske srebrne monete" leta 1878. z ,zakonom o srbskim narodnim novcima" sprejela novčni zistem latinske novčne zveze in sicer so se uvedili srebrn jaki po 5 dinarjev in zlati po 10 in 20 dinarjev s čistoto ^/iooo-
Tudi na Bolgarskem imajo latinski novčni zistem. Novčna enota je lev = 100 stotink. Zlati
On tudi. Njegovim idealom je bila vitka, nežna plav o laska — in dobil jo je za ženo. Danes mu jo ta vitka jelka osivela in odebelila, da vse poka na njej. In Se — — Skratka: ko bi se danes ženil, imel bi drug ideal, kot takrat.
Ideal je trenotoo hrepenenje. Nekako dobo vztraja, ali potem — človek ima vendar oči, da se zamore ogledati po idealu. In ko bi sam ne utegnil ali ne imel priložnosti, nauči ga svet.
Vsak ideal sčasoma obledi, ker človek vidi okoli sebe vedno in vedno toliko novih pojavov, ki spadajo tudi k njegovemu idealu.
Nekdo je srečen v življenju, ali pri tem želje venomer rastejo, kakor cvetje pomladi na loki. In so srečni ljudje, ki pa vendar često zdihujejo, da so drugi mnogo srečnejši, da so drugi imeli lepši ideal, kakor oni.
In vsak raje postane vsakdanji, traja-li malo dalje.
Bibličnim prastarišem je zadostoval raj z drevjem, cveticami, ptički in potoki. Sedanje ljudstvo ima druge ideale, zato bi jim takšen raj ne zadostoval. In morda je postal ta biblični raj prvim ljudem vsakdanjen, morda so si domislili, da je drugje mnogo krasnejSe življenju, zahrepeneli so priti drugam — in prišli so,
kosi štejejo 20 in 10 levov, srebrni pa 5, 2, 1 in '/i leva.
V Ćrnigori nimajo svoje vrednote; le mali drobiž so zaceli v zadnjih letih izdajati; sicer pa velja avstrijska vrednota.
Romunija in Portugalska tudi računita v frankih.
Združene države severno a merica nske so imele do leta 1873. postavno dvojno vrednoto. Zlati dolar ima 1*505 g Čistega zlata, srebrni dolar 24 056 g čistega srebra, torej si stojita zlato in srebro v razmerju 1 : 15*988. Z zakonom z dne 12. aprila 1873. se je odpravila dvojna vrednota, ker se je ustavilo kovanje srebrnega dolarja, Čeprav je imel še vedno plačilno zmožnost. Pozneje se je skušalo zopet srebru priboriti prejSno veljavo v novčnem zistemu s takozvano „Bland Bili" iz leta 1878. in »Sherman Bili" iz leta 1890., toda s postavo z dne 14. marca 1900. se je menda končno določila zlata vrednota, vendar pa ima srebrni dolar in papirni denar kot postavno sredstvo prejšnjo pravico.
5. Greshamov zakon.
Videli smo v prejšnjem poglavju, da povsod ondi, kjer se je uvedla prvotno dvojna vrednota, polagoma prehajajo do zlate vrednote. To si lahko razlagamo na podlagi Greshamovega zakona, ki je popolnoma naraven, ki se pa kljub temu zdi nekako protisloven. Gresham, bogat angleški trgovec in ustanovnik londonske borze, ki je živel za časa kraljice Elizabete, je izrekel namreč tole, že zgoraj omenjeno pravilo: Slab (manjvredni denar) prežene vedno dobri denar. V Življenju vidimo splošno ravno nasprotni pojav. Dobro blago se obdrži, slabo pa se skuša odstraniti.
Ker je pa denar blago neke posebne vrste, ker nam služi le zato, da zanj dobivamo druge dobrine, torej kot izmenjalno sredstvo, zato si tudi lažje razlagamo ta, sicer ne takoj umljivi zakon. Ce za slab denar lahko dobimo isto blago kakor za dober denar, gotovo ne bom izdal dobrega denarja, temveč tistega, ki ga manj cenim. Dobri denar torej preide iz prometa in sicer se to lahko zgodi na tri načine.
1. Ljudstvo spravi dobri denar. To vidimo zlasti ob krizah, ob času vojsk i. t. d., ko ljudje spravljajo zlato ali srebro, ne pa papirnega denarja, do katerega nimajo toliko zaupanja. Tako „tezavriranje" opazujemo tudi ob času velike finančne krize v Zedinjenih državah. Banke skušajo nabrati kolikor možno veliko zlata, denarni nadomestki (surogati) pa vedno bolj izgubljajo svojo vrednost. Isto se je zgodilo za časa francoske revolucije ali velikega avstrijskega finančnega poloma začetkom prejšnjega stoletja.
2. Še bolj pa se kaže tak pojav pri plačilih, ki gredo v inozemstvo. Notranje dolgove pač lahko plačujemo v slabem denarju, če ima ta tudi plačilno zmožnost, ali drugače je, ako ima posameznik ali država opraviti z obveznostmi v inozemstvu. Zunanji upnik se ne bo brigal n. pr. za našo vrednoto, ako imenska vrednost našega goldinarja ne odgovarja tržni vrednosti srebra, ki ga vsebuje, temveč bo zahteval plačilo v polnovrednem zlatem denarju. Zato bo pa denar, čegar imenska vrednost je enaka notranji vrednosti kovine, polagoma izginjal, ostal pa bo manjvredni denar.
3. Će ima srebro ali zlato, ki je kovano v denar, večjo vrednost, nego jo ima tolika množina zlata ali srebra sama na sebi, tedaj bomo opazili, da se zlati ali srebrni denar ne bo na trgu dolgo ohranil kot novec, temveč kot blago, ki se bo dražje prodajalo.
Imamo zlasti tri vrste primerov, ko opazujemo Greshamov zakon.
A v ganljivem soglasju živimo skoro vsi v tem prepričanju, da je vsakdo nas imel nekoč nekak ideal in ko smo dosegli ta ideal, pravimo si, da ta ideal ni bil pravi, da smo si imeli zbrati drug vzorec.
Mlad Student goji skrbno svoj ideal, postati nekoč profesor, Ob neumornem delu in pehanju uresniči se mu ta ideal. Dobro se mu godi, njegovo življenje je sijajno osigurano, ali pri najbližji priliki ne pozabi pripombe, ko bi bil imel takrat tak razum, kakor ga ima danes, bi bil Študiral za advokata. Tem se godi baje najbolje.
A advokat vam pripoveduje, ko bi on imel takrat ta razum in izkušenost, kakor jo ima danes, ne bil bi nič drugega študiral kakor medicino.
Ideali 1 Ko se človeku ideali uresničijo, naenkrat se mu zdi, da si je imel ipak izbrati in gojiti drugačne ideale. In na svetu je že tako, da se postavljamo s svojimi ideali in željami, da so jim moremo rogati, ko smo jih dosegli.
«Ko bi bil imel takrat to pamet, ki jo imam danes — —»
To tudi jaz pravim in pravili bodo to vsi, ki mislijo, da bodo za deset, dvajset let imeli to pamet, kakor jo imajo danes.        Franjo Sraloveo.
1. priloži „Gorenlcu" it. 50 k L 1907.
1. Že OTesham sam je opari! v svoji dobi, da je obrabljeni novec, ki je bil v prometu skupno z novim novcem, kmalu tega izpodrinil. Isto opazujemo še dandanes. Tudi tedaj, če se novec kuje pod dovoljeno .toleranco", vidimo, da polnovredni novci izginejo iz dežele, v kateri ostanejo le manjvredni.
2. Greshamov zakon opazujemo posebno še tam, kjer je v prometu papirni denar s kovanim denarjem vred in je papirni denar izgubil iz raznih razlogov svojo označeno vrednost. Tu vidimo, da kmalu izgine kovani denar (srebro in zlato) iz dežele, na njihovo mesto pa stopi papir. Tako smo videli pri finančnih krizah v Severni Ameriki in na Ruskem, da se njihov zlati in srebrni denar ni mogel ohraniti doma, čeprav sta mogli proizvajati ti tržavi dragoceni kovini skoraj za ves svet. _ Dalje prih.
Todenaki sojem v Kranja dna 9. decembra
1907. Prignalo se je — konj, 146 glav domače goveje živine, — glav hrvaške goveje živine, 5 domačih telet, — hrvaških telet, 63 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — kozi, — domačih kozlov, — hrvaških kozlov, 1 domača ovca, — hrvaških ovac in — buš. — Pšenica K 1250 proso K 750, rž K 10—, oves K 850, ajda K 9-25, fižol ribničan K 10, mandalon K 7—, koks 10-— in krompir 5#— za 100 kg
Dopisi.
□ □□CD
Iz Cerkljan. Vetelo znamenje je, da je zopet začel nekdo iz naših prijaznih Cerkljan poročati v cGorenjca*, kjer klerikalne možice krtači po zaslu-ženju. Jaz imam dodati tamo še nekaj. Res je, da se vsi v vašem listu omenjeni možici potegujejo za županski stolec v Cerkljah, toda dopisnik ni omenil pravih kandidatov. Prvi je metlasti Avman, ki hoče ustreči vsem in v vsem, ki pa je in ostane cer-vena miš. Bil je naprednjak, postal je klerikalec, ker ima lina kaplana tam, kjer je doma naš Bešter. Svoje klerikalno prepričanje proda za vsako lepo besedo, toda mož beseda ne ostane. Drugi možic, ki stavi svoje upanje na županski stolec, je Mošnik iz Spodnjih Brnikov. Ta je prav prikladen par Av-manu. Klerikalec je po sili, vsled sorodstva z nekim duhovnom na Dolenjskem. Menda mu kaj da, kadar pride k njemu, zato je klerikalec, sicer pa za črno kavo proda svojega moža. Se nekdo se napihuje izmed maziljenjcev na gorah, kateremu bi pa svetovali naj lepo molči in v straha božjem prazni svoje sode. Tema dvema kandidatoma tudi g. Vilko Pavlus ne bo pomagal do županskega trona. Za klerikalno stranko se zelo trudi tudi gladkoobriti Pogačarjev Janče iz Poženika, menda zato, ker je podedoval po ranjkem stricu, g. kanoniku Martinu Pogačarju. Copatični fant, ki goni v mlekarni stroje, da si prisluži vsakdanjega kruha, se silno fruhti za izvolitev klerikalnih mož. Ta lačni revež nima kaj jesti, pa misli, da se bo nasitil s klerikalno politiko. — Poglejmo pa še, kako se ločijo klerikalni backi od naših zavednih in naprednih mož. Niti do kolen ne sežejo vsi dozdaj omenjeni možici g. Babicu iz Zgornjih Brnikov, ki je po mojih mislih najboljši kandidat za župana. On je neustrašen mož, ni kot cerkvena miš tih vsakemu klerikalnemu mogočnežu, ne gleda ne na desno ne na levo in deli klofute ob vsaki priliki in vsakemu, kdor jo zasluzi. Zato pa, možje, ne posiušajmo ne« skušenih kaplanov, katerim se gre samo za svoje mavhe in volimo na dan volitve za župana moža, ki bo imel pogum. Izvolite moža za župana, ne pa jazbeca.
Iz Tržiča. 1. slovensko društvo perotninarjev in rejcev vseh malih domaČih živali v Tržiču namerava drugo leto v jeseni, v proslavo 60 letnice Njego rega Veličanstva cesarja Franc Jožefa I. prirediti svojo prvo vseslovensko razstavo vsakovrstne perotnine in malih domačih živali, ter že sedaj opozarja vse svoje člane, vse čitatelje »Perotninarja*, sploh vse zanimance slovenske maloživinoreje na ta za vse slovenske pokrajine velevažni započetek ter jim da tako priliko, da se za to razstavo povsem dobro pripravijo ter odrede živali, katere bodo povsem kras in ponos iste. Društveno vodstvo pa nadalje prosi vse svoje člane, kakor tudi zanimance slovenske maloživinoreje, da mu že sedaj, zadnji čas pa do 1. februarja 1908, naznanijo svoj sklep, ako se udeleže razstave, da bode mogel redni občni zbor, kateri se vrši meseca februsjja 1908, razsoditi, ako je mogoče izpolniti ta namen. Opomniti je še, da se bodo na tej razstavi razstavljalcem oddala za zasluge razna častna darila, svetinje in diplome, ter jim tako dalo priliko, si zasiguriti trajen spomin na to prvo vseslovensko razstavo maloživinoreje in svoje zasluge. Na noge toraj, prijavite te v največjem številu za to razstavo, ter pokažite svetu, da tudi Slovenec more izvršiti svoj ti stavljeni namen. Društveno vodstvo Vam bode vedno rado svetovalo v tej zadevi ter Vas tako pripravilo dostojno za ta velepomembni korak.
Raipis nagrade. Da bi uredništvo vzbudilo večje zanimanje i agitacijo za list »Perotninar* ter tako pripomoglo k njega nadaljnimu obstanku, ob« enem p« tudi obdaiilo cen), naročnike lista u njiu
tozadevni trud, je sklenilo razpisati nagrade ta pridobato novih naročnikov, katere si lahko pridobi vsakdo, kdor izpolni sledeče pogoje: 1. Da pridobi listu eno končno navedeno število novih naročnikov. 2. Do vpollje natančni naslov pridobljenih naročnikov ter označi letnik I. ali II, oziroma oba, na katerega se isti naroči. 3. Da v posije z nsslovi vred tudi naročnino za naročen« letnike. Tečaj za te nagrade se prične z izidom te »Številke ter preneha s 15. februarjem 1908, traja toraj dvainpol meseca. VpoSljejo se lahko naslovi in denar tudi posamezno, ker bode uredništvo natančno zapisovalo vsakemu tekmovalcu pridobljeno število naročnikov, vendar je priporočati radi pri-hranjenja velikih poštnih pristojbin, dopoldjanje večje skupščine naenkrat Poštne položnice za brezplačno vpošilianje naročnine so vsakomur brezplačno na razpolago. Imeni tekmovalcev in njih dobljene nagrade te bodo objavile v »Perotninarju* Stav. 11., katera izide v začetku marca 1908. Ako se eden novi naročnik naroči na več izvodov lista, tedaj je itti vpoštevati za dva nova naročnika, neglede na število naročenih listov. Nagrade In aa iste potrebno število novih naročnikov so sledeče: 1. Kdor pridobi listu najmanj 50 novih naročnikov na eden letnik dobi kot nagrado: 1 par čistokrvnih ruskih kuncev v starosti od 7, oziroma 8 mesecev, v vrednosti 14 K. 2. Za najmanj 40 novih naročnikov na eden letnik je nagrada: 1 čistokrvni belgijski kunec (samec) star 7 mesecev, v vrednosti 10 K. 3. Za najmanj 30 novih naročnikov na eden letnik dobi tekmovalec: 1. čistokrvnega ruskega kunca (<amca ali samico), star 6 mesecev v vrednosti 7 K. 4. Za najmanj 20 novih naročnikov na eden letnik odda se: 1 čistokrvnega grah a »tega Plvmeoth Ročk petelina, starega 8 mesecev, v vrednosti 5 K in 6. Za najmanj 10 naročnikov na eden letnik pa: 1 letnik cPerotninarja* in sicer kakor ga kdo želi, ali prvi ali drugi letnik, oziroma se dotičnika zabeleži v brezplačno dopoSiljanje tretjega letnika. Vse dobljene nagrade dopoSljejo se tekmovalcem po končanem roku, prosto vsakih stroškov. Vse razpisane Živali so povsem fini, za nadaljno rejo sposobni plemen jaki, ter je tako cenjenim či tal jem cPerotninarja* dana lepa prilika si pridobiti plemenjake, kateri bodo gotovo krat njih reje ter jim položili temelj za pridobavo lepih razstavnih živali za nameravano prvo tlovensko maloSivinorejsko razstavo.
Umetnost in književnost
□ □□□a
Poljudna prana knjižica. Društvo »Pravnik* je a tem naslovom počelo izdajati važnejše zakone s kratko, lahko umljivo razlago. Iz predgovora k 1. zvezka posnemamo: Neznanje zakonskih (postavnih) določil je vsakemu v občutno škodo in vedno velja rek: nevednost je najdražja stvar na svetu. Marsikateri pride v nesrečno zaporno ali vsaj denarno kazen, ker je kaj napravil, kar zakoni prepovedujejo, ali kaj opustil, kar oni velevajo; Se večkrat pa človeku odidejo koristi, ki bi jih imel, ako bi znal zakonite predpise. Vsled tega pa je množica raznih pravnih predpisov vedno večja in potreba njih znanja vedno silnejša. — Zato smo se odločili, da priobčimo v kratkih presledkih vse za naš narod važnejše zakone, ter jim pridenemo kratko poljudno razlago. Prvi zvezek razpravlja o zakonu od 7. julija 1907. L, št 140 drl zakona, tikajoč te dovoljenja o poti za silo (zasilni poti), ker vemo, da se ta zakon, dati je jako koristen, pri nas uporablja redko. — Ako bode ugajal I. zvezek, pride za njim skoro drugi z drugo tva-rino. — Navedeni 1. zvezek je uredil dr.E. volčič. Zakonu to dodana umljivo pisana pojasnila in vzorec prošnje do sodišča. Zvezek velja le 40 vin., t pošto 50 vin. Društvo »Pravnik* si bode z izdajo te knjižice pridobilo mnogo zaslug za prosveto raroda.
V Kranja, dne 14. decembra 1907.
Finančni miniater Korytowaki žuga, da odstopi, če zbornica ne sprejme znižanja sladkornega davka tako, kakor želi njegova ekscelenca, namreč za sedaj ne več kakor 6 kron in potem dvakrat po 3 krone. Radovedni smo, če se bo večina res ustrašila tega žuganja.
Ločitev cerkve od države bo zahteval nujni predlog, ki ga je napovedal poslanec profesor M as ar y k v zbornici. Vendar se giblje stvari Menda se nismo motili, ko smo dejali, da bodo sprožile nepremišljene Luegerjeve besede vprašanja, ki bodo krščanskim socialcem Se zelo, zelo neljuba.
Kričali ki loolaloi to igrali v debati o Ma-tarvkovem predlogu ulogo ubogih, vtega usmiljenja vrednih sirot. — Poslali so v ogenj profesorja Mavrja iz Inntbrucka, moža, ki je znanstveno zapečatil mčvrednost in blamažo klerikalizma. Bilo e te nerodno za njih stališče, da ga ie branil mol, d je bil v tvojih mlajših letih nemsii nadonalec n nasprotnik klerikalizma, a je potem postal zagrižen klerikalec, ne morda zato, ker bi se bilo v njegovi duši izpremenilo prepričanje, ampak iz onega vzroka, iz katerega tavajo pri nas na Slovenskem mnogi možakarji v klerikalni tabori Iz C)»lo navadnega itreberitva« In pri novih pobra-
ti mih se je naučil vseh onih lepot, ki dičijo klerikalce: Pred vtem denuncitntstva. Tudi v tej razpravi je parad i rti z navadnimi dennnciaajani. Vsaki stvarni polemiki z velepomembnim govorom profesorja Masarvka se je izognil t nerodnim izgovorom, da v zbornici ni prostor za taka di-spute. Tako ni čudno, da je naredil njegov »govor* celo pri njegovih pristaših zelo mučen vuak.
V avstrijskem državnem zbora so spravili nagodbo s pomočjo nujnega predloga v obravnavo. Če bi se to ne bilo zgodilo, se je bilo bati, da se o nagodbi do novega leta sploh ne bi bilo moglo govoriti in da bi bila nagodba postala postava s pomočjo zloglasnega § 14. vlada bf si bila seveda na ta način lahko pomagala, medtem ko bi ravno politične stranke ne prišle do besede Zaraditega je tudi večina glasovala za nujni predlog in spravila na ta način nagodbo v razgovor. Sedaj se bode seveda začela Šele debata in bodo posamezne politične stranke povedale, v koliko so zadovoljne z nagodbo in zakaj da jo odklanjajo.
Glasovanje o nagodbi te je vršilo včeraj popoldne. Za predlog, da te sprejme nagodbene predloge za podlago specialne debate je glasovalo 256, proti pa 140 poslancev. Koj na ti te je začelo o njej podrobno razpravljati.
Volitve f delegaolji te vrše prihodnji ponedeljek. Predsednikom bo najbrž izvoljen dr. Viktor pl. Fux.
V kratkem se bodo sklicali tudi deželni zbori in se računa, da bo trajalo zasedanje deželnih zborov od 16. do 22. decembra.
Na Ogrskem postaja razmerje med Hrvati in Ogri za Ogre vedno bolj nevarno. Na Ogrskem so mislili, da bodo hrvaške poslance v parlamentu kmalu ugnali v kozji rog. HrvaŠki poslanci so pa v parlamentu s svojimi 40 poslanci precej močno zastopani in ker je na njih strani zakon in pravica, njih obstrukcijo ni mogoče udušiti. Vlada je skušala njih moč oslabiti na ta način, da je sklicala deželni zbor hrvaški. Mislila si jc namreč tole: Doma se hrvaška koalicija kot stranka bori z drugo hrvaško stranko Starčevičijancev. V hrvaški koaliciji so tudi Srbi; medtem ko so Star-čevičijanci samo Hrvatje in najhujši sovražniki Srbov. Ogri so torej špekulirali na to, da se bodo Hrvatje v deželnem zboru začeli prepirati in da bo torej mnogo poslancev, ki so obenem deželni poslanci odpotovalo iz Budimpešte. Toda koalicijska stranka se je pomenila s Štarčevičijanci, in poslanci, so ostali v Budimpešti. Sedaj je baje poklican vodja Starčevičijancev dr. Frank k ministrskemu predsedniku in govori se o tem, da bo moral iti sedanji ban, ki ima slično mesto kakor pri nas deželni predsedniki. To bo seveda pomenilo zmago Hrvatov.
d vedski krti) Oskar je v nedeljo umrl.
Boris Saralov in Garvanov, slovita vodja bolgarsko - makedonskega gibanja, sta bila v noti od 11. na 12. decembra ustreljena z revolverjem, Ustrelil ju je baje makedonski Četovodja P a ni c a. Oba, zlasti prvi je bil tudi v zapadno • evropskem smislu izobražen mož. Vendar v makedonskem gibanju zaraditega ni pričakovati posebnih preobratov, niti v dobrem, niti v slabem smislu. Je pač tako, preko oseb gre razvoj agojo not
Strašna rndnlšta nesreča v Anoriil
Pretočenega petka se ie zgodila v Zapadni Virginiji rudniška nesreča, ki presega po tvojem obsegu tudi v Ameriki navadne nezgode. Okroglo 600 radarjev ie MWjrt yjami Jfajrmont, ki je last Fairmont Goal Companvje.
Prvo poročil«? je pripovedovalo, 4& ie ektplo-diral prah premoga, vsled cesar so bili delavci zasuli. Začetkoma se je govorilo o 496 žrtvah, to število je pa v poznejših poročilih strahovito
naraslo.
Iz Monogahele je prišla v soboto sledeča vest: Število ljudi, ki so izgubili pri včerajšnji nesreči življenje, iznaša blizu .Jeststp. ^jm^j radnika je izračunal, da manjka 478 rudarjev. V to pa ni vštetih Sto dečkov, ki se jih je rabilo za porivanje vozov. Mnogo oseb, ki so«e udeležile reševanja, je mrtvih.
V nedeljo se je poročalo iz Novega Vorka: Kolikor se je moglo doslej določiti, iznaša število mrtvih 580. Doslej se je spravilo samo 86 žrtev na dan. Mrliči so tako razmrcvarjenj, da jih ni mogoče izpoznati. Malo Stevilce onih, ki so rešeni, ne more povedati nič natančnega, kako se je nesreča zgodila. Samo to vedo, da je bil ob izhodih grozovit boj, da je pa večina rudarjev poginila vsled vdihavanja zraka, ki je bil poln strupenih plinov. Največji del rudarjev ni dosegel izhodov in je poginil najbrže na mestih dela. Vso noč Je bilo sto in sto moških in žen pri ishodu« Reševanje se vrši zelo počasi, ker je treba skrajno previdno ravnati. Vendar se ena reševalna skupina ni vrnila ter se mera pač tudi njene Člane prišteti žrtvam nesreče. Vsled tega je bilo treba sa nekaj časa ustaviti reševanje, da se je moglo vpumpati Čistega zraka in tako odpraviti nevarnost za rele' valce. Ženske in otroci so zasedli klanec in jokajo, da se bi kamen omehčal, pa čakajo, da se spravi mrliče is jame. Na zmrznjenih tleh je končno zaspalo več sto žen in otrok.
Pozneje se je še poročalo)
Eksplodirali ao pfioi nt runih kraj«, U to loteni dmf od drugega obeoetn, in aster na obeh straneh raka Monc^ahela. Takoj na to j« bila jama ? ognja hi vhod Tanjo j« bil namorot Stoterim delavcem te je poateena reettev, dreti pa, pribtiiae aedtaute, to uprti v jami Zdi te uključeno, da bi bil le te eden ziv.
Najprej je eksplodiral pUn v jami VIII, ki je pa ? sveti s jamo VI., tako da te je požar takoj razširil tja. Potrat vsled eksplozije je bil tako močan, da te ga je čutilo na več milj daleč po mestih in vatah.
Ponetrečenci to večinoma Ogri, Poljaki in Italijani.
Ce te sliši, da to te ulgaJi plini, te pri današnji tehniki takoj lahko sodi, da je krivo podjetje, ki n; skopultva ne skrbi za zadostno ventilacijo. Če se je moglo nabrati toliko strupenih plinov, tedaj to pač ni bil več nesrečen slučaj. O amerikanskih kapitalistih je sploh za davno znano, da jim je profit vse, Življenje delavcev pa nič.
Godovi prihodnjega tedna; 16. Tretja adveotna nedelja, Jernej, Vlaatimir, Gvetana; 16. fcvzebij, Smiian, Bogoalava; 17. Lazar, Stojtlav; 18. Gracijan, Restoje; 19. Nemezii, I)o-toroslava, Vuksana; 20. Kristijan, Boživoj; 21. Tomaž, Tomislav (Tomo).
Zgodovinski pregled in prihodnji teden: 16. decembra: 1646. * Tycho Brane, slavni astronom. — 1746. Friderik II., kralj pruski, zmaga pri Kettelsdorfu na Saksonskem.
16. decembra: 1770. * Skladatelj Ludo vik van Beethoven. — 1803. * Juri StefTenson, stavitelj prve železnice. — 1869. f Viljem Grimm.
17. decembra: 1526. Nadvojvodo Ferdinanda izvolijo v Požunu za ogrskega kralja (protikralj Ivan Zapolva). — 1800. Nadvojvoda Karol prevzame zopet vidje poveljstvo.
18. decembra: 1786. * Skladatelj C. M. pl. VVeber. — 1803. f J*nez Gottfried Herder, romantik, — 1847. f Marija Lujiza, hčerka cesarja Franca I. in vdova po Napoleonu I.
19. decembra: 1250. f Cesar Friderik II. v Fiorentinu. — 1742. * Henrik Viljem Karol Scheele. — 1787. I Pisatelj O to Kozebue.
20. decembra: 1192. Vjamejo v Erdbergu pri Dunaju angleškega kralja Riharda Levosrčnega, ki se je vračal iz križarske vojske. — 1837. * Slovenski skladatelj Anton Foerster.
21. decembra: 1711. Karla VI. kronajo v F ran ko brodu za nemškega cesarja. — 1748. * Lu-dovik H5lty. — 1755. • AL Blumaner. — 1867. V Avstriji uvedejo porotna sodišča za tiskovne in politične zločince.
Sejmi na Gorenjskem prih. teden:
21. v Kraanji.
t.........................-   ■ -.....
Vabilo
na
volilni shod
za občinske volitve ===== mestne občine Radovljica
ki ae vrli
v soboto, dno 14. srodna 1907 ob 7. ori zvečer
v restavraciji g. Hudovernika * v Radovljici.
Pravioo vatopa imajo tamo voliloi, Dr. J. VILFAN
•klloatelj.
Novičar. s s ea
- 1 -i
□□□□□
Kranjski del. zbor ne bo več sklican, temveč ga bode vlada razpustila in te vrte nove volitve koncem februarja 1908. Tako pravijo poročila z Dunaja.
•Narodna čitalnica f Kranju* Ima, kakor amo Že naznanili, zvečer ob pol 9. uri v društveni dvorani tvoj 45. redni občni zbor, ki te bode vrnil pri gogmjenih mizah. Vzpored: 1. Predsednikov pozdrav. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Volitev dveh pregledovalcev računov. 5. Knjižničarjevo poročilo. 6. Poročilo pevskega odteka. 7. Poročite gledališkega odteka. 8. Izpre-membe pravil. 9. Slučajnosti. 10. Volitev novega odbora. Ker te gre za nekatere valne izpremembe društvenih pravil, je želeti prav mnogoštevilne udeležbe članov. Po članih vpeljani gostje so dobrodošli
Sorski kupni upravitelj Brije triumllral O čemur so klerikalci že zdavno tudi javno med teboj govorili kot o.popolnoma gotovi stvari, to je naknadno potrdil uradno pretekli Četrtek v tvoji soji tlavni kranjski c. kr. deželni šolski svet. Gospod Ank"! flrmakt utdučitelj v Soti pri Med-
vodah, je prestavno* na dvorazrednico v Komendo pri Kamniku. Gotovo je, da govorimo v kratkem • tem podrobneje. Za danes tamo konstatiramo, da je to pač največji Skandal, kar te jih je izvršilo tekom zadnjih let potom dei 'nega Šolskega sveta na Škodo ugledu Šolstva in i teljatva.
Oaeane vesti. Rudolf Z re, učitelj v Komendi, je imenovan nadučiteljem v Predoslje. V Komendo prideta A. Grmek kot nad učitelj in Antonija Grmek kot ttalna učiteljica ; za nadučitelja v Soro pa bivSi vodja gluhonemniee v Ljubljani, J.Pianecki.
KoMtft «Pavske zveze m ravtkih učiteljev, se vrti v Ljubljani dne 29. decembra L I., ob 6. uri popoldne v hotelu «Union*. Ta pevska zveza Šteje 60 zavednih in navdušenih čeških pevcev— učiteljev iz okolice Brna, ki so si stavili težko nalogo, da z vstrajnostjo in železno energijo pridobe ■lavo češki pesmi Nastopili so z največjo pohvalo že v vseh večjih mestih. — Od tukajšnjega čital-nitkega pevskega zbora se udeleži tega koncerta 20 pevk in pevcev.
Tri nove zvonove so pripeljali te dni v Kranj za rožnovenSko cerkev. Zvonovi tehtajo 2007 kilogramov in imajo glasove es, g, b. Zapeli bodo iz zvonika drugi teden
Velik troovakl piti priredi v soboto, dne 1. februarja 1908 v Sokolovi dvorani, društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov v Kranju, na ker se že naprej opozarja.
Volitev župana na Jesenicah. V torek, dne 10. L m., je bila napovedana volitev župana in občinskega starešinstva. Slovenski stranki sta odje-njali toliko, da sta prepustili nemški tovarniški stranki eno tretjino svetovalcev, le prvega ne. Tovarna pa Se ni bila zadovoljna in tovaraiski odborniki so zopet z odsotnostjo preprečili volitev Župana.
JeseniSki socijalni demokratje so sklenili, I da nastopijo pri občinskih volitvah kot samostojna stranka.
Vtihotapil se je v noči od 5. na 6. t. m., v poslopje tukajšnje gimnazije neki zlikovce. Vlomil je vrata do ravnateljeve pisarno, ter misleč, da najde mnogo bankovcev, s silo odprl predalček pisalne mize. Odnesel je le 7 kron denarja. O zločincu doslej Se ni sledu.
Uradniškim aspirantom jo imenovan volonter drž. železnic v Medvodah, g Anton Irgolič.
Postna vest. Postni upravitelj v Tržiču, g. Adalbert Zelenka, je imenovan višjim postnim kontrolorjem v Pulju. i Poročilo e zborovanju interesentov tujskega prometa na Gorenjskem smo morali odložiti radi pomanjkanja prostora za prihodnjič.
Il Radovljice. Poroča se nam, da priredi tamoSnja podružnica Ciril - Metodove dru/.be dne 15. t. m., v velikem salonu Kunsteljnove restavracije zabavni večer, pri katerem bodo med drugimi izvajali člani podružnice tudi veseloigro «£no uro doktor« in »Zupanova Micka*. Tem sledi Šaljiva loterija in potem prosta zabava. Začetek ob 8. uri I zvečer. Vstopnina 50 vin. Gosti dobro doSlil
Kranjska deželna vlada ln podpore po ujmah. Pri deželni vladi so nastale razmere, da je za njih oz načenja Se beseda «Skandal* premila. Razen par trpinov — ne dela nobon človek nič. Po cele mesece trohne akti po mizah, ne da bi jih kdo pogledal. In Če jih kdo v roke vzame, jih reSi površno in malomarno, kakor t;e mu pač zdi, meneč se za postave toliko, kakor za lanski sneg. Kako I se dela, kaže naslednje poročilo « Parlamentarne I Korespondence*: Do čim so se podpore po ujmah I oškodovanim v ostalih kronoviiiah že davno raz-I delile, ni kranjska deželna vlada Se do danaa I potlala tvojega poročila. Osrednja vlada je ome-I njeno poročilo že zahtevala, a brez uapeha. Vsled I tega zavlačevanja deželne vlade ni po ujmah oSko-I dovano prebivalstvo Se do danes nobenega vinarja I prejelo od trimilijonske svote, ki jo je v to svrho I sklenil državni zbor.
Nesreči. V blejskem jezeru bi bila kmalu I utonila, dne 8. t. m., dva železniška uslužbenca, ki I sta se. vozila po jezeru, da ju niso rešili nek I fant z Mlinega, cerkovnik z otoka in njegov va-I jenec. Prevrnil se jima je čoln. Na površju sta se I železničarja morala držati kakih 7 minut, predno I je prišla pomoč. Sreča, da so bili ravno ti čolnarji I na vodi, sicer bi bila v par trenotkik oba izginila I v globini, ker sta že popolnoma omagala. — Dne I 9. L m. je povozil na Bledu Baragov hlapec dva-I inpol let starega otroka Andrejčka, sina stavbenega I podjetnika na Bledu, g. Edvarda Tollazzija. Otrok I je bil takoj mrtev.
Promoviral je v četrtek na graSki univerzi g. I ril. Janko Pretnar z Jesenic. Čestitamo 1
Žnpan Iz Železnikov pogorel pred sodi* I fcčem. Klerikalni župan v Železnikih, Martin Klopci č, I je tožil g. Petra Primožiča zaradi kolportaie, ker I je delil med somišljenike »Slovenski Narod*. I Klopčič je pri tukajšnjem okrajnim sodišču grdo I pogorel, ker je bil Primožič oproščen, Klopčič pa I ima dolg nos in precejšnjo stroške.
Zdravstvena doklada. Zdravstveni svet za okra, I Kamnik je sklenil, da se v r.rho pokritja primanj-I kljaia za 1. 1908 v znesku ,'60 K pobira 4'/, do-I klada na davke v občini Kamnik, 3% doklada pa I v vseh drugih občinah celega našega okraja. Proti I temu sklepu te zamorejo podati ugovori tekom 14 I dni pri zdravstvenem svetu okraja Kamnik.
Občinski zastop v Radomlju je dovolil v tvoji zadnji seji »Družbi tv. Cirila in Metoda* v Ljubljani prispevek 20 kron ter obenem sklenil, da naj župan vte uradne dopise in pisma kolesu je z narodnim kolkom. Zupan te zavedne narodne občine je g. Fran Skerjanec. Priporočamo v posnemanje drugim slovenskim občinam ta lep zgled narodne zavednosti radomeljske občine.
Kaplantka mogočnost Krajni Šolski svet v St. Vidu nad Ljubljano je na kaplanov predlog sklenil z večino glasov, da se nadučitelju Zirovniku prepove vsako nenapovedano poučevanje v Šolskih prostorih. Ta sklep se je zdel nespameten tudi dvema možema iz naroda. Glasovala sta proti predlogu gg.: krajni Šolski nadzornik Jos. Matjan is Vižmarjev in Albert Vodnik iz Podutika. To je pa kaplana Zabreta tako ujezilo, da je kar upil nad Vodnikom, čeS, kdor ni za ta skep, ta tudi ni za krajni Šolski svet ter naj kar odstopi. Torej kaplan, ki je v fari o d danes do jutri, kakor kak dninar v farovžu, podi iz krajnega Šolskega sveta moža, ki vživa med občani toliko zaupanje, da sta ga pri zadnjih občinskih volitvah volili obe stranki v občinski odbori To je pač malo prevelika mogočnost, katero naj si možje zapomnijo za vselej. Seveda bi bilo kaplanu, župniku in Klanfarjevemu Tonetu ljubSi ponižni in nerazsodni reveži, ki bi se po trebuhu plazili okoli njih. Pa jih bo vsak dan manj takih revežev, četudi jih love s hranilnico in posojilnico v svoje mreže!
Dražba sv. Cirila ln Metoda v Ljubljani
naznanja, da odpošilja božične in novoletne razglednice trgovcem edinole družbina pisarna v Ljubljani. Trgovci dobe razglednice poštnine prosto ter znaten popust. Prodajale se bodo po 10 vinarjev. Slovenci, sezajte pridno po družbinih razglednicah 1 — Kdor kupi božične, oziroma novoletne razglednice, naj se spomni tudi narodnega kolka. Vsak premožnejši Slovenec naj prilepi poleg postne znamke tudi narodni kolek 1 — Računskih, oziroma gostilničarskih listkov je do sedaj prodanih 46.000 komadov. Prosimo nadaljnih naročil. Slovenci zahtevajte po gostilnah in trgovinah računske listke 1
Dražba st. Cirila in Metoda f Ljubljani naznanja, da se družbi ne božične in novoletne razglednice prav pridno r a peča vaj o. V zalogi jih imamo Se veliko. .Zatoraj naj vsakdo, kdor se čuti narodnega, v božičnem in novoletnem času rabi družbine razglednice. Družba bo le na ta način razprodala svojo zalogo in imela potem lep dobiček.
Dva Radeckijeva vojaka živita Se v Ratečah. Prvi je Oman Janez, ki je bil 1. 1847. potrjen v Ljubljani k pionirjem. Drugi je Rogar Jožef; ta je bil ostal pri 17. peSpolku 1. 1848. Oba sta se udeležila bitke pri Novari. Prvi je dobil tukaj rano na kolenu, vsled katere je bil poslan v bolnico v Mantovo, od tu pa v Verono. Drugi je bil tudi po trjen v Ljubljani odkoder je že v 8 dneh odkorakal na LaSko. Pri Gorici je z nekim sorojakom pobegnil, a pozneje se je skesal in se vrnil k polku. Oba se Se dobro spominjata Radeckija in ga opisujeta, da je bil majhen a nasajen mož in oči so mu nekako «doli visele*. Pri Paviji je stal očka Radecki na nekem balkonu in je baje bodril fante: <Le korajža fanti hud fruStek bo, a kratek*. Oba izrecno povdarjata, da je «svoveni marnal*. Rogar je postal «cugskorporal». Oba sta se dovolj čila. Gluha pa sta oba,. Oman je zdaj brez roke, vsled neke nezgode in je v veliki revSčini ter je res potreb "i pomoči.
din zabodel očeta. V Retečah pri Skorji Loki je zadnjič 18 let stari Jožef Kunstel svojega očeta v prepiru smrtno nevarno zabodel v levo stran prsi. Oče bo skoro gotovo umrl.
Razmere t domači fari Antona Bonaventure. Iz Lesce se piSe: Daleč je Anton Bonaventura spravil rojstno faro in če bi Jeremija vstal od mrtvih, bi bolj jokal nad begunjsko faro kot nad razdejanim Jeruzalemom. Begunjci so izgubili svojega Župnika. Skof jim ga je vzel, prav po sili. A ne, da bi jim bil drugega poslal. Kaj Se. Samo na posodo dobivajo dušnega pastirja, in sicer leSkega Župnika. Krstni kamen, pri katerem je ne na srečo vere postal .Uon Bonaventura katoličan, je zdaj ob vso veljavo. Leski župnik je namreč 2. decerr-bra naznanil na leci, naj žene pazijo, da bodo ljudje le v torkih 5n petkih prišli na svet, da jih bo mogoče v Begunjah krstiti, drugače bo treba troke nositi v Lesce h krstu. Rojstna fara Antona Bonaventure je padla tako globoko, da je samo Se podružnica leske lan Zeno smejo roditi samo Se v tekih in petkih. Ce bi že to nikakor ne bilo mogoče, naj pa dan pred porodom pridejo v Lesce, je rekel izposojeni župnik, Tako bo komodnejSe, ko bo babica opravila svoje, bo kar tudi fajmoSter opravil svoje. Ubogi Begunjci t Kako daleč so prišli, te vidi iz tega, da zdaj nimajo ne srenjskega junca, ne babice, ne načelnika gasilnega društva, ne predsednika kmetijske po« družnice, ne svojega, nego le izposojenega župnika, in Če se odpove Se župan, pa so čisto na suhem.
Nemoi nt Kranjskem ln njih davčna moč. Ker kranjski Nemci vedno vpijejo, da plačujejo najmanj polovico, če ne dve 'retjini davkov na Kranj* skem, dokazuje »Slov. Naiod* na podlagi uradne statistike, da so plučalt 1. 1904. Nemci od 3 mil. 845.256 K vseh direktnih davkov le K 107.406, IcroJ komaj :r/„ od IciUufi klnh dav*uv v mit,
110.380 K pa tudi komaj 3«/„ tako da ne plačajo Nemci na Kranjskem niti pol milijona, Slovenci pa okoli 12 milijonov kron davkov. In vendar imajo Nemci tako velike pravice v deželi. Slovenski klerikalci pa jim jih bašejo v žepe! •  • •
Heniiko ubofctvo. Z Dunaja se nam pile: Cerkvene postave in državne postave so v Avstriji pogostoma soglasne; kajti Avstrija je vedno stala pod merodajnim uplivom katoliške cerkve. Včasi je pa to duhovnom samim neljubo. Znano je, da velja za menihe obljuba uboitva. Menih ne sme imeti osebne lastnine. Dokler je nima, je zelo navdušen za ta zakon. Stvar se pa izpremeni, če se pokaže meoibu priložnost, priti do denarja. Župnik v Gan-serndorfu, Alfons Schachoer jI benediktinec, član samostana v Melku. Ko je umrla njegova mati, je sveti mož popolnoma pozabil na obljubo ubostva in je zahteval zase tisoč kron vredne papirje, ki jih je zapustila pokojnica. Državni erar je pa na temelju klerikalne postave dejal, da menih ne more podedovati in ker ni drugih dedičev, zahteva država zapuščino zase. Na to je župnik-menih tožil. Pri deželni sodniji v Lincu je izgubil pravdo, ker se je sodišče sklicevalo na zakon. Menih pa procesira dalje in višje deželno sodišče na Dunaju ima sedaj odločiti, kdo ima prav, ali menih, ali pa postava.
Junaštvo. V amerikanski državi Mehiko se je dogodil sledeči stučaj na železnici. Na postaji mesta Nakosari se je vnel tovorni vlak; ognja v trenutku ni bilo mogoče pogasiti, a dva vagona sta bila polna dinamita. Ako bi se razletel ta na kolodvoru, razdejal bi tudi velik del mesta. Strojevodja je videl velikansko nesrečo, zato je rekel vsem, naj se hitro odstranijo, sam pa je v najhujšem diru peljal goreči vlak ven iz mesta. V par minutah se je zaslišalo votlo gromenje, streslo se je vse, vnel se je dinamit in od vlaka in stro-ovodje niso naSli ničesar. Mož je žrtvoval svoje življenje, da je rešil mesto. Hvaležni meSčanje mu postavijo lep spomenik.
90 milijonov ilo t zrak. Od 1. januarja do 30. septembra t. 1. se je pokadilo v Avstriji za 90,722.808 kron, torej za 1,259.187 K več nego lani. Tobaka za pipe se je porabilo za 30,099.177 K, smodk za 26.285.539 kron, svalčič pa za 22,908.981 K.
Znižanje sladkornega davka. Vlada bo znižala sladkorni davek za 12 kron, t. j. od 38 na 26 kron pri meterskem stolu. To znižanje se bo izvrševalo Btopnjevaje. Najprej se zniža sladkorni davek za 6 kron, potem slede znižanja po 3 K. Vlada bo poskrbela, da bo znižanje le na korist konzu-mentov.
Ispred porotnega sodišča.
Svojega sina zastrupila. Samska tovarniška delavka v Slapu pri Tržiču, Marija Rozman, 39 let stara, pristojna v Križe, je porodila v Šiški dne 15. oktobra leta 1901 nezakonskega otroka, kateri je bil krščen na ime France. 2e četrti dan po rojstvu ga je vzela v rejo Marija Novak iz Vižmarjev. Nezakonska mati je vedno redno skrbela za svojega otroka in ga priSla vsako leto po večkrat obiskat. Otrok je bil svoji materi prav prisrčno udan; vsakokrat se je materinega prihoda srčno veselil, a materino srce je ostalo do njega hladno. Ana Novak pripoveduje, da je obdolženka pii vsakem obisku popraševala, kako to, da ni v Vižmarjih nobenih nalezljivih bolezni za otroke, češ, da je v Tržiču v tem oziru vse drugače. Z resno mislijo, otroka odstraniti, se je jela naviti dne 7. oktobra 1.1. Imela je ljubezensko razmerje z nekim Jožefom Šprajcerjem, ki jo je mislil poročiti. On je dobro Yedel za tega nezakonskega otroka, ne da bi to kalilo njegovo razmerje z Marijo Rozman in ji je se omenil, da bosta otroka Se rabila. Obdolženka je znana kot zelo skopa ženska, ki si je od svojih prislužkov prihranila 2800 K, dote je pa imela 1200 K, tako da poseduje denarja 4000 K. Dne* 9. p. m. je prišla Marija Rozman svojega sinčka zopet obiskat Kakor pričuje Ana Novak, sta bila mati in sin najprej kake pol ure sama v sobi. Ze takrat je dajala oOdolženka otroku sladkorćke, takozvano «točko». Okoli poldne je z izgovom, da mora v Ljubljano, zapustila Vižmarje in vzela sinčka seboj, da jo je nekaj časa spremljal. Ko se je fantiček poslovil od matere, pripovedoval je domači deklici Antiki, da mu je mama prinesla «točke» in pa tudi neki rumen sladkor, ki pa je bil tako čuden, da ga je moral kar ven pljuvati. Tudi Ani Novak je Se zadnjo noč pravil, da mu je mama med potjo razun cukerčkov dajala tudi neko rumeno Stupo, katero je jemala iz lesene Skatljice in da mu je to sama v usta dajala. VrnivSi se od matere, je Se deček kosil ter Sel popoldne k sosedu. Tudi večerjal je Se, a postajal vedno bolj otožen. Ponoči se je naenkrat zbudil, rekoč, da mu voda iz ust teče. Ana Novak je opazila, da je otrok selo večerjo izbruhal. Stokal je vedno do drugega večera ter bruhal zeleno-rumene sline. Proti večeru je postal bled in mrzel. Poklicani zdravnik je odredil zdravila, a otroku je bilo vedno slabeje, tožil je, da ga trebuh boli. Okoli pol 1. ure ponoči je pa na naglem umrl. Takoj se je začelo obdolženko sumničiti, da je svojega otroka zastrupila. Ta sum se je bil potrdil pri raztelesenju otrok*, vslgd katerega se j* lahko sklepalo« da je
bil zastrupljen po fosforu. Orožniki so takoj pri aretaciji Marije Rozman naSli v njeni omarici neko skatljico z rumenkasto Stupo. Po njeni aretaciji je našla tudi priča Helena Peterle leseno Skatljo z enako tvarino. Te dve Skatljici in otročja čreva so se poslala na forenzični inštitut graSkcga vseučilišča in preiskava je dognala, da je bila v Skatu-Ijah fosforna pasta, strup s veliko množino fosforja. Ta tvarina se je našla tudi v otročjih črevah. Marija Rozman je svoj nečloveški čin tajila, končno pa vse priznala. Ona pravi: Otrok je bil na eno oko slep, slaboten in bolehen. Dolgo časa ni mogel hoditi in so se zaraditega ljudje iz nje norčevali. Nadalje pravi ona, da ni mislila, da bo strup tako naglo uplival, temveč, da bo le polagoma slabotnega otroka uničil.
Obdolženka je pravila pred porotniki, da se jI je v sanjah prikazal njen sinček in da ji je naročil, naj sodišču reče, da je sam vzel z mize strup in ga pojedel. Sodišče je kruto mater-morilko obsodilo na smrt na velala. Obsojenka je sodbo mirno poslušala.
Za zimo se je hotel preskrbeti. Dne 18. septembra t. 1., okoli 9. zvečer, je pogorela koča Marije Bergant v Dvorjan.  Ker je bil tiato-krat mesečni večer, je le ona krompir na njivi pobirala in odtod zapazila, kako da se nekaj pri strehi sveti. Hitro je pritekla na lice mesta in videla, da je že vse seno v ognju. Tekla je v sobo, urno zbudila svoja dva otroka in poklicala gostjo Heleno Net, ki so bili vsi v trdnem spanju, in bi bili gotovo vsi trije ponesrečili, da jih ni Marija Bergant pravočasno rešila. Ogenj je provzročil 35 let stari dninar Janez Urh v Dvorjan, Ta se je namreč tretji dan po tem dogodku sam pri okr. sodišču v Kranju zglasil kot provzročitelj požara. Najpoprej je trdil, da so se mu vžigalice v hlačnem Žepu vnele, potem pa je svoj zagovor v toliko popravil, da je nalašč zažgal in sicer na ta način, da je gorečo cigareto v seno vrgel. Urh je požar zanetil nekoliko iz maščevanja, ker mu je Helena Net očitala, da je vzel neki koš; pravi vzrok je pa najbrž ta, da si je preskrbel za dalj časa brezskrbno življenje v zaporu. Saj se je Urh proti priči Francetu Seršenu izrazil, da mora nekaj narediti, da bo prišel v tarest*. Priči Francetu Sluga pa je Urh tožil, da nima obleke, ne denarja in stanovanja, ter ne ve, kam bo sel pozimi. Tej priči je obdolženec na kritičen večer še rekel, da bode Se tisto noč nekaj naredil.  Mariji Bergant je zgorela tudi Skrinja, v kateri je bilo okoli 50 K m moževa obleka ter tesarsko orodje.  Provzročena Skoda se je cenila nekaj nad 1000 K. Na krivdorek porotnikov je bil Urh hudodelstva zažiga krivim spoznan in obsojen na deset let težke ječe. Obdolženec je izrazil, da je s kaznijo zadovoljen.
Krvava nedelja v Oernovi.
Dalje.
Slovaški narodni mučeniki so: Takoj umrli: Janči Pavel, 45 let star, ustreljen v prsa. Ostali za njim žena in 4 otroci; Lejko Antonija, 14 letna deklica, ustreljena v prsa; Poli e v ka Mihael, 45 let star, vstreljen V grlo. Ostali po njem žena in dvoje otrok; Hlinka Jožef, 45letni brat župnikov, ustreljen v prsa. Ostali po njem žena in 4 otroki; Dem ko Katarina, 35 let stara, ustreljena v možgane. Ostal po njej mož in 4 otroki; Lejko Jožef, 45 let star, ustreljen v srce. Ostala po njem žena in eno dete; Uhrina Andrej, 24 let star, ustreljen v pljuča. Ostala po njem žena; F aga Rozahja, 18letna deklica, ustreljena v pljuča; Dem k o Jožef, 35 let star, ustreljen v trebuh. Ostala po njem žena in 3 otrok. Dne 28. oktobra so umrli: Jan ček Ignacij, 25 let star, ustreljen v pljuča. Ostala po njem žena in 2 otrok; O tepk a Karol, 26 let star, ustreljen v trebuh. Ostala po njem žena; Debnar Katarina, 38letna vdova, ustreljena v prsa. Ostalo je po njej sedem otrok; Laj čjak Jožef, 55 let star, ustreljen v glavo. Ostala je po njem žena in 5 otrok.
Gledišče moritve ni možno opisati. Lože krvi, slepene s cestnim blatom — gromada mrličev. Z obupnimi klici spoznavajo ostali svoje mrtve. In s
krvavečimi ranami se vlečejo ranjenci domov in kri označa njih pot
Slovaki umirajo v strasnih bolečinah. Umirajo brez besede. Umirajo za čistost vere in morale. Življenje dajejo za svojega župnika Hlinko. S krvjo kupujejo dragi zaklad svobode slovaškega naroda.
Fischer, Kalocaav, Pazurik in Hanzeiv, moralni povzročitelji moritve so — zbežali. Cerkev se je torej posvetila v znamenju krvi
Ljudje so se zvijali in umirali — ali niti enemu «služabnikov Kristusovih* m* prišlo na misel, jim dati poslednjo tolažbo in uteho bratom po veri in krvi.
Strah jih je prevzel in zbežali so s polja moritve. Ali lica umorjenih in plakanje sirot naj jim ne da nikoli miru in njih kajnaki čini bodo vznemirjali njih črne duše.
Glavar pa je tekel v mesto po — vojake. Morda se mu je zdelo premalo 12 mrtvih. Privedel jf 100 honvedov in 400 pehote je poklical iz i*» Jic.
Nekateri ranjenci so umrli le tekom noči v strašnih bolestih. Ali mirno so prenašali muke in njih smrt je bila junaška.
Ves način posvećenja pokazuje, da so hoteli provesti svoje, naj se zgodi kar hoče. Poslali so naprej madžarskega glavarja, da jun napravi pot za vsako ceno. Kalocsay, katehet v Ružomberku, je dan pred posvećenjem razglašaval po fari: «Jutri zmagamo 1» Toraj načrt, ki je bil že v naprej skovan v tem smislu, privesti stvar madžarstva do zmage in bilo tudi preko trupel černovskega ljudstva.
Morilec-glavar in nasilniški duhovniki so na svobodi. Njim škof Parvy ne prepove jemati telo Gospodovo v s krvjo poškropljene roke.
Dan 27. oktobra 1907 ostane s krvavimi črkami zapisan v zgodovini slovaškega naroda. Na grobove mučenikov bodo romali Slovaki: s travo gomilj vzraste jim nadeja, da: <Da Bog trpeti, ali poginiti ne da slovaškemu narodu.*    Konec prih.
Trgovci, zasebniki, pozor!
Vse vrste nakrasnejSth obeskov za boŽičcata. dreves :>£*, vse najfinejšega okusa in ceneje kot drugod, dalje razno fino pecivo i. t d.
razpošilja 208 1
Emil Brandt
izdelovatelj slaščic v Kranju«
Prekupovalct znaten popust.
Blago je lepo zloženo v kartonih, se torej ■ ne polomi. =====
Dr. Fran Zupano, e. kr. deželno* vladni svetnik naznanja v svojem, svoje soproge Marije fn otrok Frana, Viktorja in Mira imenu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tuino vest, da je preminul po dolgi in mućni boiezni ljubljeni sin, oziroma brst, gospod
Sraest Zupane
v 26. letu svoje dobe, previden ■ sve-
totajstvi. 204 Truplo rajnika se prepelje v Kranj
in bode pogreb t nedeljo, ob 3. uri po*
poldne, iz Fleivteistove hiše.
Maie zadužnice se bodo brale v
raznih cerkvah.
Pokojnika  se  priporoča  v blag
spomin.
KRAM J, H. grudna 1907. Brez vsakega posebnega naznanila.
Pozor 1
Pozor I
IVAN SAVN1K
„pri Besončanu" ¥ Kranju
na Glavnem trgu lili. številka 108.
Priporoča svojo veliko aalosjo aukaa, modnega in platnenega blaga, lepih porhantov, kakor tudi vsakovrstno poeHosjo, ogrlajavke, pletene ruta, agornjlti jop
(Oberjack) ter nepremočljmh palarln u ienske in moške. ' u '   \jua i ..lil«
Posebno pa opozarjam gg. neveste in temne, da si pred nakupom ogledajo mojo veliko zalofto, katero sera ropal povečal ter bodem gledal, da vsakemu dobro in pošteno portrete«. -Vzofd brezplačno in poltnine prosto. - ln 1S> »telile In krojača poaaban popaat.
Net ctrot»r*o ln debelo«
Istotam se prodaja iz lastnih vinogradov pristno Blaeljsko rdsoa in belo vino
Od 66 litrov naprej. .*aBsBBa»BBBBSBBBBnBBBBs^
bre t. L
Loterijska srečka dat 7.
Trti 61  43  76  7» 61
V jažnonomšU predllnloi
(lep, katoliški kraj) dobi
nekaj rodbin
delo. Viioke meide, oenena, zdrava etanovanja. Dobre ftole t krajo. Preseli trtnl atrolki se dopoiljejo ter se jih potem plačuje po dogovoru nazaj. Naznanila s podatki delazmožoih oseb pod 8. L. 1273 na Rudolf Mosst, Augsbora; (Bnyern).
doktorja pl. TrnkOczjrja krmilno varatveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Masti«. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki dometi živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem prifajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z maatinom.
Tovarniška zaloga: 236—31 Lekarnar Trnk6oxy, Ljubljana.
Vitki ponaredba In ponatisek Je kažnjivo, Edino pravi
Thierryev balzam
le s zeleno znamko nune. — 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali pa 1 velika specijalna steklenica s patentnim zaklepom 5 K. 91 26—14
Thi€rrycVo cctttifolijino mazilo
4^*£i£tr»ft proti vscnlj ge tako starim ranam vnetjem, poškodbam i. t. d, 2 lončka K 3*60. Razpošilja se le proti povzetju ali za poslani denar.
To dve domači zdravili ata povaod inanl ln it od nekdaj sloveči.
Naročila naj se našlovljajo na:
Lekarnar A. Thierrj v Pregradi pri RogaSki Slatini,
Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
JOS. IFEISi
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Hlomakove   ulio©   akt. 4.
stivkio-oiatio li loutmkciliko kiJacavtiCaVStvo.
Žično omrežja na stroj, ograje na mirodvorn, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpna krile, štedilnike i. t. d.
Specijaliteta: 162—1°
valjični zastori (Bollbalken).
Samo
6 dni
jUV^)tew-torl(
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
francoske prekomorske družbe
Edina najkrajša črta čez
Buri, Pariz Is jCsfrc 1 Antcristo.
Veljavna vozne liste in brezplačna pojasnila daje samo
Sdi Šmarda
oblaste potrjena potoValua pisarna
T LJubljani. Dunajska cesta 1B
v novi bili «Kraetake posojilnice*, nasproti znane gostilne pri eFigovcue,     143 26-16
Zliti sMliic: ltrlii.ritiz.VBil-.
Najboljše kozmetično
ZObOčIstllno sredstvo
Jzd«lovate!j
0. Seydt
Sjubljana, Spital.~Stritar.ut. 7
Šivalni stroji in kolesa
Tovarni*** talog*
iso—as
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoma svoja najbolj priznan«
6iv\ stroje in kolesa
ceniki na rahtevanje tastonj.
Primerna darila za Božič in novo loto P"S £„r°
siodni, galanterijska ln norlmberškatrgovina
Antona Adamiča v Kranju
naspr. nrarja |, 5»tta<rja iisl. Bispr. irirji >. SnUacijt wl.
Moderni albumi ta slike in razglednice, spominske knjige, papirne kasete, kasete aa okraske, šivanje in denar, okvirji aa slike, različne vase, samovari, cedilci za čaj, posode za sladkor, jagode, maslo i. t d, jedilne garniture, košarice za ročna dela in kruh, verižice sa dame in gospode, vratni kolirji, brolki, zapestnice, gumbi sa man-iete, listnice in denarnice, talke aa dame ter Se mnogo drugih primarnih predmetov. Veliki iZbln \  Ravno došle najmodernejše kravate In samo veznice, ščitllnih ovrat
nikov (Kragenschoner). Galoie in glaoe -rokavice na damo in gospode I Moflercl  a*«Jnoveje»e3 otolilc©.
Okraski za božično drevo v najnovejši izberi. Koledar)! in pratU« Ur Jaslice!    w w-w
Toaletni predmeti, fini parfumi i. t. d.
... « #    JfojsoVcjSe drsali« JBOmt.
l(lODttK0y ž> ggMJžJ i postrežba točna I Cene nizke I
s*
O
ta o
ta
Pu o
Naznanilo.
Cenjenim damam in gospodom uljudno naznanjam, da je iz prijaznosti prevzel gospod
Anton Adamič, trgovec v Kranja, ®§™LH
nabiranje nečistega perila, ter mi pošiljal istega v pranje in likanje, katerega bodem v teku 4 oni sgotovljonaga vračal. 198 10—4
Prosim torej cenj. dosedanje in nove odjemalce mesta Kranj in okolice, da blagovolite od sedaj naprej oddajati perUo zgoraj omenjeni tvrdki, ker si tukaj prihranite poštnino 1
Se priporočam      aiMa.An &AVVj*i     svetloiikalniča /illlUll OarUj kolodvorske ulice.
Cene  navadnel      JPooStrsinca prosta!
t
Za vsako gospodinjo je najkoristnejše božično darilo =====
Original Siogerjev šivalni slroj
rl/fl      akcijska družba za šivalne stroja
Pozor!
S tem dovoljujemo opozarjati naše cenjene odje* K malce pred bivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi kupčevalci pod imenom .Original Singer>. Ker ne oddajamo nikdar nadih strojev na druge trgovce, so isti kvečjemu na*i stari rabljeni ali iz tretje roke kupljeni, za katere pa ne moremo jamčiti ln tudi ne dati posameznih delov. 86 62—46
LJubljana, Glavni trg št. 5.
Najbogatnjša zaloga .zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. V zalogi vedno najlepša M  in najmodernejša konfekcija za dame.
Čudovito nizK« canel
0. Bernatovič.
172
18—10
Modna trgovina Pavel Magdić, Ljubljana, Prešernove nI. 7
Svilnato blago, baržuni, pilil in tenčice.
Čipkasto blago, pajčolani, ćipkaiti ovratniki, čipke, vložil, svilnata vezenine.
Jabote, Fichue, damski ovratniki In kravata.
Svilnati ln baržuruati trakovi.
PozaiHfiterla, aort« ii žiore, resice, krepiace n 2iors za ttpctiiKe.
Krepi In nori sa žalovanje.
Zlate In arebne resice, čipke In žnore,
las »vile, dlg>lK ara volne. Nogavice za dame, dekleta in otroka.
Jopice, hlačke, otročje perilo In 135 -20  odeje /s vozičke.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge Iz kavčuka.
Utrni za livarne, Mit n mm
Gumbi In različne Igle.
Različne podloga in potrebščine sa krojače in Šivilje.
Jdrijske čipk*, vejene Čipk* in vložki.
Pajeolani ia aevaete, mirto vi vanol.
Damsko parilo, spodnja krila, predpasniki ln kopalno oblaka.
Modrci in potrebščine za modrce.
$lac*-ro/ravicf in rokavice ta unijor-miranet, pletene, letne in jfmsJce rokavice.
Kopamo perilo, dilave, mil« ii iitaa »oda. Krtače za obleko, glavo ia sobe.
Srajco za gospoda ia dedke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsniki in žepne ni te
Provo Jaarevo normalno parilo, trioot-orajoe,  jopice Ia hlada.
Mrežaste In potne Jopice, arejee, čepice In Sport-pasovl.
Jfogavice, naranjniče, odeje in blati ne ta potovanje.
Kravato, gumbi aa maaaete.
Za lovce: telovniki, nogavica, rokavico, dokolenice.
Ogrevalci ja kolena, meče, pni, hrbet, trebuh in glavo.
Nahrbtniki, ovratniki, robci.
Narodni trakovi ln zastave, narodne čepice, torbice In drugi domaČi narodni Izdelki 1.1 d.f 1.1, d.
Gospod! SfAV
rlatne!
Razpošiljam po postnem povzetju
12 K 60 vin.
novice, ker so vname in ko-
krasno, dobro ii moderno opraro
katera obstoji iz sledečih predmetov: Fina bala al i b arvaata sraj o a it.?. Dobro spodnje hlače. Lopa spalna srajoa. 1 ovratnik po leljl. Krasna kravata. 1 par trpežnih noga vio. Močna brlaalka. Ia vratne na-ranmioe. 3 dobro Šepne ruto
vse v ikatlji lepo aranžirano. Razpošiljam c obratno poito. Ako bi kaj na ugajalo, vrnem denar nazaj.
G. Tdnnies
122—25
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna v LJubljani
priporoča kot posebnost žage in vse stroje za
obdelovanje lesa, Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane
neposredno z vratilom. Sesalno - generatorski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro.
123- 29
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakoi tudi kipe, vaze ln druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in oem priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov v Ljubljani.
lin. 19
priporoča svojo veliko zalogo
pravih švicarskih
žepnih ur
vsake vrste, dalje budilke, ura na nihala, pratana in verižice, po najnižjih oenah.
0tt Popravila M
se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmožen po moji blizn 20 letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1*40 K. Žepne ure od K 120 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko uro
„IMTACT".
Kolesarske potrebščino
NB. Ako Žalite imeti uro res debro popravljeno jo ne dajajte takim, ki urarije niti izučeni niso. 17—46
Ludovik Borovnik
puskar v Borovljah (Ferlaoh na Koroškem)
se priporoča v izdelovanje vsa» ovratnik pui* za lovce in strelce po najnovejših si temih pod popo mm jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vspre-lema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvrSuje. Vse puške so na c. kr. preizkuSevalnici in od mene preizkušene. 181 M—v Iluatrovani oenlltl aaatonj.
TIskarna L Pr. Lampret
priporoča
vizituice, zavitke L L d.
anv *w
**B|
jfUJ
UR
m
sju
wt
m
gat
lin SJB
a3
to
Najcenejša in največja domača eksportna tvrdka.
■ * ! -
Razpošiljanje Švicarskih ur na yse kraje svetal
Urar ln trgovao
H. Suttner v Ljubljani
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Saihausen, 0-
mega, Roskopi, Urania i. t, d. Zlatnine ln srebrnine, kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski Ltd. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da je moje blago zares Uno in ceno, |e to, da ga razpošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi urarje in zlatar]e glav-
St 502   Nikelnasta ankar. ^ &L B06' PraVt
a^B^tSSK Ravno |e izšel najnovejši veliki cenik, K^Sffi K£
kolesje, gld. 2-45, enaka iz fcateri se   poŠllO ZaStOUl  tU DOŠtniUO 4 »6, isU t dobrim anker
pravega srebra gld. 895, **m* »g  V ■.^1    1 kolesjem gld. 61KWn naprej,
ista z dvoj tinti m tršim sre- piOStO.
brBimsi.6mw^mnaPp°rejrovom Moške      2 tetjini naravne velikosti.
6-4«
Najcenejša in najhitrejša vožnja |e s paniki
jSevernonemškegfa Iiloyda(
iz Bremena v Jfevt-Jforlc
s cesarskimi brzoparaiki Kaiser WUhelm O., Kronprini Wilhelm, Kalser Wilhelm der Orosse. — Prekomorska voanja traja P do 6 dni.
NatanCen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v Izubijani edino le pri
EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah it. 35
nasproti obceznane gostilne «Pri starem Tttleija*.
Odhod is I^ubljaae je vsak torek, četrtek ln soboto. Vsa potovanja ae tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in soUdna _
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: CoJorabe, Meziko, Californija, Arizona, Utah Wyoming, Nevada, Oregon in VVashington nudi nase društvo posebno ugodno in izvanredno ceno čez Gal d es te a. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko B a iti more in na vso ostala dale sveta, Ukor Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. Itd. 228—00
V
If
JSesIna hranilnica v Kranju
obrestuje hranilne vlog«
: po 4 odstotke s
brez odbitka rentnega davka
katerega plaCuje hranilnica sama. 1 26—24
Stanj« vlog K 4,423.322-00   Stanje fcipoteonlh posojil K 2,634.523-43
i
8906
17). ^od^rajšel*
frizer it daše in gospode
ljubljena, Sv. Petra ceita SO.  filijalka na-
U7 M 20   iproti hotela „Union"
priporoča ta gojltav ko ki
ta umivaBU« fi«va ivi j t i ras nUko priporočani  forko is
m rilo inčai auiilni   i pari t. Sati brat nad-
lata« vročina, ■a provtročiua
•krčenja Ua. Vplivi dobro na
poapaStvanJ« ruti ko.
Ztan tstiomiili mttt iirtlni i zadali m
Oddelek ia dame I separatnim
vhodom.
Kupujejo so zmešani la odstriieni las|e po najvišjih cenah.
.. x ...(..( t. . . i. r,Uimv.iI,., iiMrniniiU-i'. va>a» vrat«   rolinvlo,   a*«»|g«avlo   I* a* d*
>a
A
m
II
-S
Si3
i:
r j
C:
»>
fitiatka iz tjubljane
A. Vivod-Mozetič
v Kranju, Glavni trg št. U7
priporoča vte Trtte fino modno blago in dama in goapoda, nadalje trojo dobro lortirano zalogo vseh potrebščin ia šivilje, vsakovrstne boa aa damo, kapoe ter garniture vseh vrat oblok aa otroke.       195 52-4 Damske in otročje klobuke, fino hauboe, kapoe i. t. d.
3(lobttkc sprejemam v popravilo.
rt
1:
• -
100
iS
si
?? »j
ii
Pdtrel ičlne aa Šivilje, vae vruto llšpnv, avlle tor huriimn v v*fii   hnrviih,   iioaumentrljd « olplce, vloika, tfumbe I. *. «1.
& flnbljana (Holizej) t\. £ang Marije Terezije cesta
£olđ/a :a/ctfa po-hlitva mke vrata r rssA oenah. Ogla dala, slike r vseh velikostih,
30 126-28 zaUgatel) društva
0. kr. avstri|sklh državnih uradnikov.
Popolna opran ia rila. Specijaliteta: Gostilniški atoli.
Pohištvo Ii železa, otroška postelje In miški po vsaki ceni.
čudovito poceni za hotele, vila In za letovišča 62 gld.
Modrool Iz žična-tega omrežja, afrl-čantko trava ali žima, prva vrata vedno v zalogi.
Za spalno sobo od
180 gld, naprej. Dlvan z okraski,
Oprave za Jedilna sobe, salone, predsobe, cele garniture.
Specijalitete t nevestinih balah. Ve-Hal prostori, pritlično In v I. nadstropju.
Za sobo; postelja, nočna omarica, 0-mlvalna miza, obešalnik, miza, atensko ogledalo.
ZobotehiKsi atiijl
Oton S«ydl
pri g. dr. E. Globoćniku ¥ Kranju
ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVHALNICE In 0BTURAT0RJI se Izvršujejo po NAJ-NOVEJŠIH METODAH.
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU vakor tudi vse ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje 111-26 tu SPECIJALIST.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
registrovana zadruga 1 omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vlogo od vsakega in jih obrestuje po
Rezervna zaklada Iznaša:
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po SV«0/, ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6°/i. — Eskompti-rajo se tudi trgovske me niče.
£*Ser
Denarni promet v letu 1906.:
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
vsak dan od 8. do 12. ure dop.
in
od 2. do 6. ure pop. izvzemši nedelje pop.
Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
120-24
(»4aja konsorolj «Qo»*ntca*.
Odgovorni urednik Lavdslav Miku«.
Lastnina In Usek Iv* Pr. Larapruta v Kranju«
50. štev.
V Kranju, dne 14. decembra 1907.
VUI. leto.
Političen in gospodarski list.
■
Stane ta Kranj s dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti za celo lato 4 K, ta pol leta 2 K, ta draga države atane 6*60 K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpotiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav-nistvo Je na pristavi gosp. K. Floriana v «Zvezdi«.
Izhaja vsako soboto = zvečer =====
inaerati se računajo za celo strma 60 K, aa pol strani 90 K, ia četrt strani 20 K. Insenti se plačujejo naprej. Za manjša osnanila se plačuje u petit-vrsto 10 vin., če aa tiska enkrat, za večkrat tnaten
Eopust. — Upravnistvu naj aa blagovolijo pošiljati naročnina re-lamacije, omenila, splob vse upravne zadeva, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj le izvolijo frenkirati. — Rokopisi m aa vračajo.
Politični del.
□ □□□□
1
Kmečke posojilnice In hranilnice,
H. Dalje.
Ko ta propagator, imenujmo ga ustanovitelja, pridobi nekaj razumnih, uglednih, previdnih in zanesljivih posestnikov, kateri bi bili voljni prevzeti odborniska mesta bodoče kmečke hranilnice in posojilnico, tedaj se je treba nekoliko poučiti o ustanovitvi in vodstvu. Napredek vsakega novega zavoda je odvisen največ od podjetnosti, razumnosti inpraktične zmožnosti onih ljudi, kateri vodijo taistega in mu stoje na čelu.
Treba si je dobiti nekaj knjig, vsaj one, katere smo priporočali že v pretekli Številki, dobri so večkratni ustni pogovori o nameri, le boljše je imeti diskuzijo z morebitnimi ugovori od opozicijo-nalne strani, od onih, ki vidijo vse črno. Čimveč pogovora, čimveč prerekanja, tembolj se izbistrijo pojmi in določijo gotova načela za bodoče delovanje.
Obrniti se je tudi za potrebna navodila, kakor tudi potrebne tiskanice na centralno zvezo, nam bode kazalo na <Zvezo slovenskih zadrug» v Ljubljani, katera ima vse potrebne tiskovine 2e v zalogi, ista pa posije tudi enega ali drugega odposlanca v oni kraj, kjer se ustanavlja podjetje, da ustanovitelje o potrebnem pouči v vseh podrobnostih.
Posebnega shoda predno ni podjetje ustanovljeno ter registrirano, t. j. vpisano v zadružni imenik (register), ni potreba.
Neobhodno potrebno delo za ustanovitev kmečke hranilnice in posojilnice je sledeče:
Treba je poveriti ali legalizirati podpise onih članov, ki vstopijo v prvo
načelstvo in se imenujejo proponentje ali ustanovitelji.
Dogovore se namreč, da gredo gotovega dne k okrajnemu, pristojnemu sodišču ali pa notarju, da se poverijo ali legalizirajo njih podpisi, kar se zakonito zahteva. Pri okrajnem sodišču se legalizacija izvrši brezplačno, a je treba kolekovati poverilo z 2 K kolekom, pri notarijatn le z 1 K kole-kom. Tudi morata bi Vi pri sodišču navzoči dve priči, kateri priči pozna osebno dotični uradnik, ti dve priči morata osebno poznati one može, kateri hočejo, da se njih podpisi legalizirajo ali poverijo. Ce so ti možje osebno znani, potem ni potreba prič. — Kam se gre legalizirati, to že odločijo krajevne razmere. — Pripomniti moramo, da je najboljše, če gredo vsi dotični možje, oziroma proponentje hkrstu poveriti podpise, ker sicer, če bi sel enkrat eden, drugič drugi bi bilo potreba si za vsakega preskrbeti kolek po 2 K in par prič, ki bi dotičnika osebno poznali. Posebno neprilično bi bilo, če bi bil odposlanec «Zveze* pričujoč ter bi moral tako se enkrat priti, da bi bili vsi poučeni.
Kolikokrat se naj potrebne vloge na c kr. deželno sodišče lastnoročno podpišejo? Važno vprašanje.
1. Lastnoročno, in sicer pred očmi dotičnoga uradnika, ki izvrSi legalizacijo, se mora podpisati prolnja za vpis kmečke hranilnice in posojilnice (tudi druge zadruge) v zadružni register. Na tej prošnji potem uradnik potrdi, da so se oni proponentje resnično lastnoročno podpisali.
2. Lastnoročno, ne da bi bilo neobhodno potrebno — lahko doma — ravno pred sodiščem ali notarjem, se podpišejo v naznanilu deželnemu kot trgovskemu sodišču, kako se bodo na onih spisih, ki se bodo izdajali v imenu kmečke hranilnice in posojilnice (zadruge) podpisovali.
8. Lastnoročno je podpisati tudi izvirna pravila.  Važno je,  da se v teh listinah vedno
navede kraj, dan, mesec in leto, ker mora biti to vedno povsod navedeno.
Ko je legalizacija izvršena, se lahko ta listina odstopi dotičnomu zvezinemu odposlancu, ali pa se polije n. pr. v našem slučaju, na «Z vezo* slovenskih zadrug* v Ljubljano.
Delo le ni s tem opravljeno. Mora ae preskrbeti k izvirnim pravilom (izvirnik) se prepis pravil, kajti vlagajo se pravila v dveh izvodih ali eksemplarih. Tukaj se marsikdo moti in mu ne gre v glavo, zakaj se vlože pravila aa bralno ali gasilno društvo v petih primerih, za kmetijsko zadrugo pa le v dveh izvodih. Razločevati moramo tu dva zakona, društveni z dne 15. novembra 1867. in zadružni zakon z dne 3. aprila 1873. Za kmetske zadruge je merodajen In upliven le zadnji.
Najpametneje je, ' da se pusti nadaljnje delo «Zvezi», da sama oskrbi prepis pravil, katere je treba dati zopet pri okrajnem sodilču vldlrati, t j. mora se sodnijsko potrditi, da se prepis pravil čisto in dosledno vjerna z izvirnikom. To delo se zgodi zopet brezplačno od sodišča. — Prepis pravil je treba kolekovati za vsako polo s 80 vinarji, med tem, ko je original ali Izvirnik prost ko« leka.
Ko je to vse storjeno, se pravila lahko viol pri c. kr. deželnem kot trgovskem sodilču v svrho vpisa v zadružni imenik (register), kar se kmalu izvrši, če pravila odgovarjajo določilom zadružnega zakona. Sicer se vrnejo in se morajo tako izpopolniti, kakor zahteva oblast.
Vsi stroški ustanovitve znašajo, če je ustanovitev pametno pričeta 430 K v kolekih, namreč: kolek za prošnjo v svrho vpisa 2 K, legalizacije ali poverjenje podpisov, če se vsi člani dajo obednem poveriti 2 K in kolek za prepis pravil, če niso obširnejša nego eno polo, 30 vinarjev; nadalje *e zvišuje za vsako polo za 30 vinarjev, če so toliko obsežna. Misliti se pa ne sme taka pola, kakor je n. pr. list v knjigi, temveč velikost take pole, kakor
BBJBS9BBatS9BSBSBBBaS^
PODLISTEK.
I n se rat.
Šaljiva črtica.
Prelistaval sem časopise in moje radovedne oči so obstale nad skromnim inseratom.
s Mlada, 20 letna gospica, plemenitega značaja, s 30.000 K dote (i no, to je postranska stvar) želi si dopisovati (samo P) z gospodom idealnega značaja*.
Idealen značaji
Vi vsi, moji mladeniški tovariši, ste si gotovo prebrali to skromno oznanilo in brezdvomno so se vam zježili lasje, potegnili ste manšete, popravili kravate, naravnali brke in vzdignili glavo.
«Idealen značaj moški IP To bi mogel biti samo
jaz.*
Kateri moški bi ne sodil tako sam o sebi I Ne bi bil pač moški. Ravno tako, kakor bi ženska ne bila prava ženska, katera bi ne bila o sebi prepričana, da je najlepša in najpridnejša med ženskami.
Ideal značaja. Kolikor ljudi na svetu, toliko značajev.
Ali vendar sem zaradi gotovosti žrtvoval papir« kuverto in znamko ter svoj imeniten rokopis in pisal sem temu samostalnomu bitju.
•Blagorodna, dražestna gospica, povejte mi, bilo tudi anonimno, kako si Vi predstavljate idealnega  moža.  Velespoštovanjem* in tako dalje.
Znamka za odgovor.
Odgovor je prišel.
Dražestna je pisala, najprvo: da je bila v Inseratu tiskovna napaka, da so mesto 20 tiskali 30, kar se tiče dote, in mesto 30 pa so natisnili 20, kar se tiče let. Drugič: da mi ni treba biti tako radovednim v teh letih, ko sem vendar Že polnoleten in ne kak petošolec, in tretjič: njen ideal moškega značaja je, da bi on nebi bil ne premlad (da bi ji ne uhajal), ne prestar (da bi jo mogel ha sprehodu dohajati), da bi imel tako močne prste, da bi mogel nositi onih osem prstanov, katere je podedovala po stricu, da bi nosil «pa-nama» klobuk — vsaj prvo leto — da bi bil ves dan doma ter imel vsaj šest tisoč na leto. Ćetrtič: ako bi ji mogel preskrbeti takšnega ženina, da bi mi darovala krasen kaktus, ki cvete vsakih dvajset let. Poslal sem jI — že zaradi kaktusa — vsaj pol ducata znancev, katerim bi se prilegal gori omenjeni popis ženskega ideala, ali brez uspeha.
Ideal moškega značaja I
Žensk je na svetu več kot moških, vsaka ženska ima svoj poseben Ideal, tako da je teh idealnih moških značajev na svetu mnogo več, kakor molkih
samih. A ženske so skromne v tem ozin , včasih preskromne, Nili ravno pri roki molki s idealnim značajem, odpusti mu blagonaklonjeno besedico «idealni», včasih mu odpusti 1 «snačaj>, samo da ostane vsaj molki.
Z naraščanjem let izginjajo i pogoji in izbirčnost. Popušča se na idealih in končno to izgleda kakor pri madžarski licitaciji: Kdo da najmanj.
Svobodni ljudje imajo popolnoma drugačne ideale kakor pa oženjeni in v mladosti ima človek zopet druge ideale, kakor pa v dobi, ko se nahaja v takozvanih «najlepših* ali se poznejših letin. Poznamo to. V dvajsetih letih smo imeli druge ideale in želje, kakor pa danes, ko nam je se •dvajset proč*. In kar nam je bilo idealno takrat, to se nam dozdeva danes kakor glupost in mnoga bi bila danes veliko srečnejša in zadovoljnejsa, ko bi takrat ne bila dosegla svojega ideala.
«Kako si vi predstavljate Ideal moškega sna* čaja, dražestna gospica P*
No, da bi imel črne oči, da bi bil »mišljen, da bi nikomur ne gledal v oči nego samo njej, da bi imel male, prsv male brčiće pod nosom, katere si mora zopet poravnati po vsakem poljubčku, da bi nosil moderno oblekico in se imenoval Zvonimir,
M prodaja papir ? prodajalni n. pr. kancelijaki papir.
Ko Ja kmečka hranilnica in posojilnica vpisana v »družni imenik in ima načelnik sklep deželnega sodišča v rokah, se dopoilje sklep in doto* ljena ali regiatrovsna pravila na «Zvezo», da ona se enkrat preskrbi vidiranje pravil in sklepa, kar je treba priložiti prošnji na urad u odmero pristojbin v svrho davčnih olajša?.
Kmečke hranilnice in posojilnice so deležne velikih olajšav, in sicer jim ni treba rabiti velikih kolekov, temveč sadoetujejo najnižji. Da se pa ta pravica »dobi, treba je sa one ugodnosti prositi.
Kakor razvidno iz sledečih vrst, je treba izpolniti marsikaj, kar da onemu, ki ni ni vajen takih stvari, precej opraviti.
V poitev pa pridi, da so nali uradniki, ki vodijo take stvari, posebno po deželi, prav slabo v tem poučeni in večkrat v svojem lastnem neznanju človeka popolnoma zbegajo in vplalijo, posebno v tem oziru, da kupi preveč in visokih kolekov.
Da je vsak ustanovitelj kake »druge siguren in »gotovljen uspeha, je najpametnejše, da pile po dopisnici na «Zyezoslovenskih udrug» v Ljubljani, ki mu vse potrebno preskrbi in pošlje tudi svojega odposlanca, da pouči ljudi. Posebno pa je potrebno, da je odposlanec navzoč, ko se vrli prvi uradni dan. Jožef Jenko.
Svobodna šola.
Toliko se grmi s klerikalne strani proti svobodni Soli, dasi ona ni tak peklenšček kakor se nam jo slika. Kaj so zahteve učiteljstva, ki se bori za svobodno lolo?
Potreba je v prvi vrsti notranjega olajšanja pedagoškega delovanja v Soli, kajti razum, voljo in ljubezen k delu nič tako ne ubija, kakor nesvoboda. Svobode potrebuje učitelj in otrok, da rada delata. Svobodna lola hoče vzgojiti razumno in moralno razvitejšega človeka i n zato hoče odstraniti iz šole vse, kar brani svobodnemu razvoju vseh njegovih zmožnosti, in zavesti v njo vse, kar privaja dete k najvišjemu razcvetu vseh njegovih nalog. Zato stavi svobodna šola proti centralni pedagogiki narodno-indi vlduelno in zahteva, da sedeča poučuje v materinščini. Z zmanjšanjem števila otrok za en razred in s pomožnimi šolami » manje nadarjeno deco, hoče olajšati vzgojo individualnosti. Svobodna šola zahteva odstranitev olajšav zastran obiskovanja šole, ker one pripravljajo dete ob pouk v dobi, ko je sprejemljivost največja; zahteva, da se deco brani pred izkori-sčajočim delom, od kojega mro predčasno; zahteva odstranitev šolnine, ki je anahronizem v očigled obligatnomu šolskemu obisku; zahteva brezplačno dodajanje vseh učnih pripomočkov.
Svoboden mora biti tudi učitelj. Svoboden mora biti v mišljenju in pedagogiki, neodvisen gospodarsko in državljansko. Hoče-li učitelj vzgojiti dete, ki bo imelo svoj razum, mora biti sam popoten, »mostalen človek. To popolnost mu da višja izobrazba. Ona ga usposobi za pedagoško in znanstveno neodvisnost
Današnji učitelj je uklenjen s tisočerimi fermani ne urno v šoli, marveč i v občanskem življenju. Se v šolskem »konu iz I. 1870 se prepoveduje učiteljem samo, da ne smejo zlorabljati svoj urad v Soli k pohtičnimu, narodnim in verskim izjavam. Ali le disciplinarni red, izdan 1. 1876, je postal u učiteljstvo prava metls, posebno še po Thunovih odredbah L 1895. I njimi je uklenjen učitelj popolnoma v vsem izvenlolskem delovanju, ž njimi je omejen v pravici svobodnega izražanja in posebno pri izvrševanju volilne pravice, ker so mu prepoveduje « vidnim načinom to ali drugo stranko podpirati ali razvijati agitatorsko delo vanje», in ukazuje se mu «popolna nepristranost napram političnim strankam*.
Naj objasnim, kako se more te odredbe v spojenju z »staranim disciplinarnim redom zlorabiti proti učitelju. Recimo, da je učitelj primoran agitirati » socialno-demokratičnega kandidata proti klerikalnemu. Upelje se disciplinarna preiskava proti njemu in spoznan je krivim ter dobi kot najmanjšo kazen: pismen opomin. Posledica tega je, da je njegovo delovanje spoznano » neplodno in pri najbližjem povišanju plače, zadrži se mu ta na 1-3 leta, to je, učitelj pride ob 150—400 KI
Taka je svoboda današnjega učiteljstva t Je sveta dolžnost vseh ljudi dobre volje, da vse moči zastavijo v ta namen, da se disciplinarni red modernizira in da se učiteljstvo v očigled današnjim razmeram podpre i gospodarski.
Naloga šolskih uradov je, podpirati šolo In učitelja pri izvrševanju težavne naloge. Današnje šolske urade pa ni možno smatrati » institucije, ki bi bili u šolo ščit svobode. Našim ljudem je šola v mnogih slučajih, posebno pa tam, kjer vlada klerikalizem, potrebno zlo, katero je treba omejiti ali pa popolnoma odstraniti. Ta duh preveva le pregosto i šolske urade, posebno v krajnih šolskih svetih, v katerih zasedajo često ljudje brez znanja čitanja in pisanja, ali nahujskani bijejo po učiteljstvu, kolikor se da. Zalo kliče svobodna šola po reorganizaciji šolskih uradov, da postanejo zastopstva staršev, ki bi z vseobčo volilno pravico pošiljali vanje prave izobražence kot svoje zastopnike ter da tudi postanejo zastopstva onih, ki jim jo poučevanje in vzgoja življenaki poklic, namreč učiteljev, posiljenih v Šolsko urade po svobodni volitvi učiteljeva. Razume se, da morejo biti nadzorniki po intencijah svobodne šole samo odlični možje in značajni ter strokovno izobraženi.
K.
Narodno gospodarstvo.
Srbija je leta 1873. z „zakonom o kovanju srbske srebrne monete14 leta 1878. z n zakonom o srbskim narodnim novcima" sprejela novčni zistem latinske novčne zveze in sicer so se uvedili sre-brnjaki po 5 dinarjev in zlati po 10 in 20 dinarjev S ČiStOtO w7iooO'
Tudi na Bolgarskem imajo latinski novčni zistem. Novčna enota je lev = 100 stotink. Zlati
kosi štejejo 20 in 10 levov, srebrni ps 5, 2, 1 in
»'j leva.
V Črn igo r i nimajo svoje vrednote; le mali drobiž so zaceli v zadnjih letih izdajati; sicer pa velja avstrijska vrednota.
Romunija in Portugalska tudi računita v frankih.
Združene drŽave seve rn oame ri-čanske so imele do leta 1873. postavno dvojno vrednoto. Zlati dolar ima 1*505 g čistega zlata, srebrni dolar 24 056 g čistega srebra, torej si stojita zlato in srebro v razmerju 1 : 15*988. Z zakonom z dne 12. aprila 1873. se jc odpravila dvojna vrednota, ker se je ustavilo kovanje srebrnega dolarja, čeprav je imel še vedno plačilno zmožnost. Pozneje se je skušalo zopet srebru priboriti prejšno veljavo v novčnem zistemu s takozvano »Bland BiH" iz leta 1878. in .Sherman Bili" iz leta 1890., toda s postavo z dne 14. marca 1900. se je menda končno določila zlata vrednota, vendar pa ima srebrni dolar in papirni denar kot postavno sredstvo prejšnjo pravico.
5. Greshamov zakon.
Videli smo v prejšnjem poglavju, da povsod ondi, kjer se je uvedla prvotno dvojna vrednota, polagoma prehajajo do zlate vrednote. To si lahko razlagamo na podlagi Greshamovega zakona, ki je popolnoma naraven, ki se pa kljub temu zdi nekako protisloven. Gresham, bogat angleški trgovec in ustanovnik londonske borze, ki je živel za časa kraljice Elizabete, je izrekel namreč tole, že zgoraj omenjeno pravilo: Slab (manjvredni denar) prežene vedno dobri denar. V Življenju vidimo splošno ravno nasprotni pojav. Dobro blago se obdrži, slabo pa se skuša odstraniti.
Ker je pa denar blago neke posebne vrste, ker nam služi le zato, da zanj dobivamo druge dobrine, torej kot iz menjalno sredstvo, zato si tudi lažje razlagamo ta, sicer ne takoj u ml ji vi zakon, če za slab denar lahko dobimo isto blago kakor za dober denar, gotovo ne bom izdal dobrega denarja, temveč tistega, ki ga manj cenim. Dobri denar torej preide iz prometa in sicer sc to lahko zgodi na tri načine.
1. Ljudstvo spravi dobri denar. To vidimo zlasti ob krizah, ob času vojsk i. t. d., ko ljudje spravljajo zlato ali srebro, ne pa papirnega denarja, do katerega nimajo toliko zaupanja. Tako „tezavriranje" opazujemo tudi ob Času velike finančne krize v Zedinjenih državah. Banke skušajo nabrati kolikor možno veliko zlata, denarni nadomestki (surogati) pa vedno bolj izgubljajo svojo vrednost. Isto se je zgodilo za časa francoske revolucije ali velikega avstrijskega finančnega poloma začetkom prejšnjega stoletja*
2. Še bolj pa se kaže tak pojav pri plačilih, ki gredo v inozemstvo. Notranje dolgove pač lahko plačujemo v slabem denarju, če ima ta tudi plačilno zmožnost, ali drugače je, ako ima posameznik ali država opraviti z obveznostmi v inozemstvu. Zunanji upnik se ne bo brigal n. pr. za našo vrednoto, ako imenska vrednost našega goldinarja ne odgovarja tržni vrednosti srebra, ki ga vsebuje, temveč bo zahteval plačilo v polnovrednem zlatem denarju. Zato bo pa denar, Čegar imenska vrednost je enaka notranji vrednosti kovine, polagoma izginjal, ostal pa bo manjvredni denar.
3. Če ima srebro ali zlato, ki je kovano v denar, večjo vrednost, nego jo ima tolika množina zlata ali srebra sama na sebi, tedaj bomo opazili, da se zlati ali srebrni denar ne bo na trgu dolgo ohranil kot novec, temveč kot blago, ki se bo dražje prodajalo.
Imamo zlasti tri vrste primerov, ko opazujemo Greshamov zakon.
Dosti malo, in takšni ženski stvarici to zadostuje za ves blagor, za vse življenje. Crne oči, male brčioe in ime Zvonimir. Od teh treh stvari hoče živeti, ob njih hoče biti srečna noter do smrti.
Druga ima zopet drug ideal o moškem značaju. Njen pričakovani mora biti filozof z belo kravato, ki bi znal plesati valček na levo, da bi jej napisal vsak dan pesmico v album in vsako nedeljo da bi sel ž njo ven is mesta v prirodo,
•Kako si vi to predstavljate, milostivaP»
«Jaz? Ju sem vendar že poročena. Ju sem dobila moža, ki je bil značaja, kakor sem ga želela. Danes seveda — —>
•No I Kaj lel Ideal ostaja ideal, kakor zlato ostaja zlato. »
«1, alate stvari pridejo is mode.»
Takrat, pred leti, ko se je motila, je dobila moža, ki je imel vse lastnosti njenega ideala. To je bilo takrat in za takratno življenje je to popolnoma »dostovalo. Doslej ne more tarnati, ali ko bi se možila danes, bi bil njen ideal drugačen. Njen mož je vedno uober, ali noče ljubosumiti, dasi je nekoč ljubosumil, tako da ji to ni bilo nlU milo, noče I njo hoditi na predstave in ko bi sa motila danes, bi imela drugačno poročno obleko in tudi drugačen Ideal,
On tudi. Njegovim idealom je bila vitka, nežna plavolaska — in dobil jo je za ženo. Danes mu je ta vitka jelka osivela in odebelila, da vse
poka na njej. In še--Skratka: ko bi se
danes ženil, imel bi drug ideal, kot takrat.
Ideal je trenotno hrepenenje. Nekako dobo vztraja, ali potem — človek ima vendar oči, da se zamore ogledati po idealu. In ko bi sam ne utegnil ali ne imel priložnosti, nauči ga svet.
Vsak ideal sčasoma obledi, ker človek vidi okoli sebe vedno in vedno toliko novih pojavov, ki spadajo tudi k njegovemu idealu.
Nekdo je srečen v življenju, ali pri tem želje venomer rastejo, kakor cvetje pomladi na loki. In so srečni ljudje, ki pa vendar često zdihujejo, da so drugi mnogo srečnejši, da so drugi imeli lepli ideal, kakor oni.
In vsak raje postane vsakdanji, traja-li malo dalje,
Bibličnim prutarilem je »dostoval raj z drevjem, cveticami, ptički in potoki. Sedanje ljudstvo ima druge ideale, »to bi jim takšen raj ne »dostoval. In morda js postal ta biblični raj prvim ljudem vsakdanjen, morda so si domislili, da je drugje mnogo krunejse življenje, »hrepeneli so priti drugam — in prisil so,
A v ganljivem soglasju živimo skoro vsi v tem prepričanju, da je vsakdo nas imel nekoč nekak ideal in ko smo dosegli ta ideal, pravimo si, da ta ideal ni bil pravi, da smo si imeli zbrati drug vzorec.
Mlad Student goji skrbno svoj ideal, postati nekoč profesor. Ob neumornem delu in pehanju uresniči se mu ta ideal. Dobro se mu godi, njegovo življenje je sijajno osigurano, ali pri najbližji priliki ne pozabi pripombe, ko bi bil imel takrat tak razum, kakor ga ima danes, bi bil študiral za advokata. Tem se godi baje najbolje.
A advokat vam pripoveduje, ko bi on imel takrat ta razum in izkušenost, kakor jo ima danes, ne bil bi nič drugega študiral kakor medicino.
Ideali I Ko se človeku ideali uresničijo, naenkrat se mu zdi, da si je imel ipak izbrali in gojiti drugačne ideale. In na svetu je že tako, da se postavljamo s svojimi ideali in željan!, da so jim moremo rogati, ko smo jih dosegli.
«Ko bi bil imel takrat to pamet, ki jo imam danes — —»
To tudi jaz pravim in pravili bodo to vsi, ki mislijo, da bodo » deset, dvajset let imeli to pamet, kakor jo imajo danes,       Franjo Kraloveo.
I. prilog ,,Gortn]cu" it 50 lr L 1907.
1. Že Gresham sam je opazit v svoji dobi. da je obrabljeni novec, ki je bil v prometu skupno z novim novcem, kmalu tega izpodrinil. Isto opazujemo se dandanes. Tudi tedaj, če se novec kuje pod dovoljeno .toleranco", vidimo, da polnovredni novci izginejo iz dežele, v kateri ostsnejo le manjvredni.
2. Greshamov zakon opazujemo posebno le tam, kjer je v prometu papirni denar s kovanim denarjem vred in je papirni denar izgubil iz raznih razlogov svojo označeno vrednost. Ta vidimo, da kmalu izgine kovani denar (srebro in zlato) iz dežele, na njihovo mesto pa stopi papir. Tako smo videli pri finančnih krizah v Severni Ameriki in na Ruskem, da se njihov zlati in srebrni denar ni mogel ohraniti doma, čeprav sta mogli proizvajati ti tržavi dragoceni kovini skoraj za ves svet. _ Dal|e prth.
Tedeaaii sejem v Kranju dna 9. decembra
1907. Prignalo se je — konj, 146 glav domače goveje živine, — glav hrvaške goveje Živine, 5 domačih telet, — hrvaških telet, 63 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — kozi, — domačih kozlov, — hrvaških kozlov, 1 domača ovca, — hrvaških ovac in — buš. — Pšenica K 12*50 proso K 7*50, rž K 10--, oves K 8*50, ajda K 9 25, fižol ribničau K 10, mandalon K 7—, koks 10 — in krompir 5*— za 100 kg
Dopisi.
□ □□CD
4%'
Iz Cerkljas. Veselo znamenje je, da je zopet začel nekdo is naših prijaznih Gerkljan poročati v «Gorenjca«, kjer klerikalne možice krtači po za služenju. Jaz imam dodati samo še nekaj. Res je, da se vsi v vasem listu omenjeni možici potegujejo za županski stolec v Cerkljah, toda dopisnik ni omenil pravih kandidatov. Prvi je metlasti Avman, ki hoče ustreči vsem in v vsem, ki pa je in ostane cer-vena miš. Bil je naprednjak, postal je klerikalec, ker ima sina kaplana tam, kjer je doma nalBešter. Svoje klerikalno prepričanje proda za vsako lepo besedo, toda mož beseda ne ostane. DrugI možic, ki stavi svoje upanje na županski stolec, je Molnik iz Spodnjih Brnikov. Ta je prav prikladen par Av-manu. Klerikalec je po sili, vsled sorodstva z nekim duhovnom na Dolenjskem. Menda mu kaj da, kadsr pride k njemu, zato je klerikalec, sicer pa sa Črno kavo proda svojega moža. Se nekdo se napihuje izmed msziljenjcev na gorah, kateremu bi pa sve-tovali naj lepo molči in v strahu božjem prazni svoje sode. Tema dvema kandidatoma tudi g. Vilko Pavlus ne bo pomagal do županskega trona. Za klerikalno stranko se zelo trudi tudi gladkoobriti Pogačarjev Janče iz Poženite, menda uto, ker je podedoval po ranjkem stricu, g. kanoniku Martinu Pogačarju. Copatični fant, ki goni v mlekarni stroje, da si prisluži vsakdanjega kruha, se silno fruhti za izvolitev klerikalnih mož. Ta lačni revež nima kaj jesti, pa misli, da se bo nasitil a klerikalno politiko. — Poglejmo pa še, kako so ločijo klerikalni backi od naših zavednih in naprednih mož. Niti do kolen ne sežejo vsi dozdaj omenjeni možici g. Babiču iz Zgornjih Brnikov, ki je po mojih mislih najboljši kandidat u župana. On je neustrašen mož, ni kot cerkvena mil tih vsakemu klerikalnemu mogočnežu, ne gleda ne na desno ne na levo in deli klofute ob vsaki priliki In vsakemu, kdor jo zasluži. Zato pa, možje, ne poslušajmo ne-skusenih kaplanov, katerim se gre urno za svoje mavhe in volimo na dan volitve u župana moža, ki bo imel pogum. Izvolite moža u župana, ne pa jazbeca.
Il Tržiča. 1. slovensko društvo perotninarjev in rejcev vseh malih domačih živali v Tržiču namerava drugo leto v jeseni, v proslavo 60 letnice Njegovega Veličanstva cesarja Franc Jožefa I. prirediti svojo prvo vseslovensko razstavo vsakovrstne perotnine in malih domačih živali, ter že sedaj opozarja vse svoje člane, vse Čitatelje <Perotninarja», sploh vse zanimance slovenske maloživinoreje na ta u vse slovenske pokrajine vele važni za po če tek ter jim da tako priliko, da se u to razstavo povsem dobro pripravijo ter odrede živali, katere bodo povssm kru in ponos iste. Društveno vodstvo pa nadalje prosi vse svoje člane, kakor tudi zamrnance slovenske maloživinoreje, da mu že sedaj, sadnji ču pa do 1. februarja 1008, naznanijo svoj sklep, ako se udeleže razstave, da bode mogel redni občni zbor, kateri m vrli meseca februsjja 1908, razsoditi, ako je mogoče izpolniti ta namen. Opomniti je se, da se bodo na tej razstavi razstavljalcom oddala u usluge runa častna darila, svetinja in diplome, ter jim tako dalo priliko, si sasiguriti trajen spomin na to prvo vseslovensko razstavo malolivinoreje in svoje zasluge. Na noge toraj, prijavite se v največjem številu u to razstavo, ter pokažite svetu, da tudi Slovenec more izvršiti svoj si stavljeni namen. Društveno vodstvo Vam bode vedno rado svetovalo v tej zadevi ter Vas tako pripravilo dostojno u ta velepomembni korak.
Raspis nagrade. Da bi uredništvo vzbudilo večjo untmanje i agitacijo za liat «Perotnlnar» ter tako pripomoglo k njega naduljncmu obstanku, obenem P« tudi obiiaiilo cen), naročnike lista u njih
tozadevni trud, je sklenilo razpisati nagrada ta pri doba »o novih naročnikov, katere si lahko pridobi vsakdo, kdor itpolni sledeče pogoje: 1. Da pridobi listu eno končno navedeno število novih naročnikov. 2. Do vpolije natančni naslov pridobljenih naročnikov ttr označi letnik I. ali II, oziroma oba, na katerega se isti naroči 3. Da v pošlje s nsilovi vred tudi naročnino u naročena letnike. Tečaj u te nagrade se prične z izidom te .številke ter preneha s 16. februarjem 1908, traja toraj dvainpot meseca. Vpolljejo se lahko nailovi In denar tudi posamezno, ker bode uredništvo natančno zapisovalo vsakemu tekmovalcu pridobljeno število naročnikov, vendar je priporočati radi pri-hranjcnja velikih poštnih pristojbin, dopošiljsnje večje ikupečine naenkrat Poštne položnice u brezplačno vpošilianje naročnine so vsakomur brezplačno na razpolago. Imena tekmovalcev in njih dobljene nagrade se bodo objavile v «Ptrotnmarju» štev. 11., katera izide v začetku marca 1908. Ako se eden novi naročnik naroči na več Izvodov lista, tedaj je isti vpoltevati u dva nova naročnika, neglede na Število naročenih listov. Nagrade in za iste potrebno število novih naročnikov so sledeče: 1. Kdor pridobi listu najmanj 60 novih naročnikov na eden letnik dobi kot nagrado: 1 par čistokrvnih ruskih kuncev v starosti od 7, oziroma 8 mesecev, v vrednosti 14 K. 2. Za najmanj 40 novih naročnikov na eden letnik je nagrada: 1 čistokrvni belgijski kunec (samec) star 7 mesecev, v vrednosti 10 K. 8. Za najmanj 30 novih naročnikov na eden letnik dobi tekmovalec: 1. čistokrvnega ruskega kanca (samca ali samico), star 6 mesecev v vrednosti 7 K. 4. Za najmanj 20 novih naročnikov na eden letnik odda se: 1 čistokrvnega grahastega Plvroeuth Ročk petelina, starega 8 mesecev, v vrednosti 6 K in 6. Za najmanj 10 naročnikov na eden letnik pa: 1 letnik «Perotninarla» in sicer kakor ga kdo želi, ali prvi alt drugi letnik, oziroma se dotičnika zabeleži v brezplačno dopošiljanje tretjega letnika. Vse dobljene nagrade doposljejo se tekmovalcem po končanom roku, prosto vsakih stroškov. Vse razpisane živali so povsem fini, za nadaljno rejo sposobni plemenjaki, ter je tako cenjenim čitaljem «Perot-ninaria. dana lepa prilika si pridobiti plemenjake, kateri bodo gotovo kru njih reje ter jim položili temelj u pridobavo lepih razstavnih živali u nameravano prvo slovensko molosivinorejsko razstavo.
Umetnost in književnost
□□□□□
Poljudna pravna knjižica. Društvo -Pravnik, je s tem naslovom počelo izdajati važnejše zakone s kratko, lahko umljivo razlago. Iz predgovora k 1. zvezku posnemamo: Neznanje zakonskih (postavnih) določil je vsakemu v občutno škodo in vedno velja rek: nevednost je najdražja stvar na svetu. Marsikateri pride v nesrečno uporno ali vsaj denarno kazen, ker je kaj napravil, kar zakoni prepovedujejo, ali kaj opustil, kar oni velevajo; se večkrat pa človeku odidejo koristi, ki bi jih imel, ako bi znal zakonite predpise. Vsled tega pa je množica raznih pravnih predpisov vedno večja in potreba njih znanja vedno ailnejša. — Zato smo se odločili, da priobčimo v kratkih presledkih vse za naš narod važnejše zakone, ter jim pridenemo kratko poljudno razlago. Prvi zvezek razpravlja o zakonu od 7. julija 1907. L, at. 140 drl zakona, tikajoč u dovoljenja o poti u silo (zasilni poti), ker vemo, da se ta zakon, dasi je jako koristen, pri nu uporablja redko. — Ako bode ugejal i. zvezek, pride u njim skoro drugi s drugo tva-rino. — Navedeni 1. zvezek je uredil dr. E. Volčič. Zakonu so dodana umljivo pisana pojasnila in vzorec prošnje do sodišča. Zvezek velja ie 40 vin., s pošto 50 vin. Društvo «Pravnik> si bode z izdajo te knjižice pridobilo mnogo uslug u presveto naroda.
V Kranju, dne 14. decembra 1907.
Finančni minister Korytowskl žuga, da odstopi, če zbornica ne sprejme znižanja sladkornega davka tako, kakor želi njegova ekscelenca, namreč u sedaj ne več kakor 6 kron in potem dvakrat po 8 krone. Radovedni smo, če se bo veČina res ustrašila tega žuganja.
Ločitev oerkve od države bo zahteval nujni
Sredlog, ki ga je napovedal poslanec profesor laaarjrk v zbornici. Vendar se gib\je stvari Menda u nismo motili, ko smo dejali, da bodo sprožile nepremišljene Luegerjeve besede vprašanja, ki bodo krščanskim socialcem le zelo, zelo neljuba.
Kršoaarkl looialoi so igrali v debati o Ma-sarvkovem predlogu ulogo ubogih, vsega usmiljenja vrednih sirot. — Poslali so v ogenj profesorja Mavrja Is Innsbrucka, mola, ki je znanstveno zapečatil ničvrednost in blamažo klonkalizma. Bilo ie te nerodno sa njih stališče, da ga ie branil mol, ki je bil v svojih mlajših letih nemški nacionalec in nasprotnik klerikalizma, a je potem postal zagrižen klerikalec, ne morda uto, ker bi se bilo v njegovi duši izpremenilo prepričanje, ampak iz onega vzroka, is katerega tavalo pri nu na Slovenskem mnogi možakarji v klerikalni tabori Is dalo navadaega itreberstva« In pri novih pobra-
timiti se je naučil vseh osna lepot, ki dično klerikalce: Pred veaaa iIiSMiniissil Jia. Tttdi v tsi raspravi j* paradira] i ae ved ni asi ilssswiseil>aii Vsaki stvarni polemiki z vil«nuimhsisa govoroa profesorja Masarvka se je izognil s nerodnim izgovorom, da t zbornici ni prostor a take o%-spute. Tako ni čudno, da je naredil njegov •govor, celo pri njegovih pristaših salo mučen vtiek.
V avstrijskem državnem zboru so spravili nagodbo s pomočjo nujnega predloga v obrav-nsvo. Ce bi se to ne bilo zgodilo, se je bilo bati. da se o nagodbi do novega leta sploh ne bi bilo moglo govoriti in da bi bila nagodba postala postava s pomočjo zloglasnega § 14. Vlada bi si bila seveda na ta način lahko pomagala, medtem ko bi ravno politične stranke ne prišle do besede. Zaraditega je tudi večina glasovala za nujni predlog in spravila na ta način nagodbo v razgovor. Sedaj se bode seveda začela tele debata in bodo posamezne politične stranke povedale, v koliko so zadovoljne z nagodbo In zakaj da Jo odklanjajo.
Glasovanja o ssgeelbi m je vršilo včeraj po-
Iioldne. Za predlog, da se sprejme nagodbene pred-oge za podlago specielne debate Je gluovalo 266, proti pa 140 poslancev. Koj na to m je začelo o njej podrobno razpravljati.
volitve T delegaoljs se vrše prihodnji ponedeljek. Predsednikom bo najbrž izvoljen dr. Viktor pl. Fux.
V kratkem se bodo sklicali tudi deželni zbori in se računa, da bo trajalo zasedanje deželnih zborov od 16. do 22. decembra.
Na Ogrskem postaja razmerje med Hrvati in Ogri za Ogre vedno bolj nevarno. Na Ogrskem so mislili, da bodo hrvaške poslance v parlamentu kmalu ugnali v kozji rog. Hrvaški poslanci so pa v parlamentu s svojimi 40 poslanci precej močno zastopani in ker je ne njih strani zakon in pravica, njih obstrukcijo ni mogoče uduliti. Vlada je skušala njih moč oslabiti na ta način, da je sklicala deželni zbor hrvaški. Mislila si Je namreč tole: Doma se hrvaška koalicija kot strsuika bori z drugo hrvaško stranko Starčevičijancev. V hrvaški koaliciji so tudi Srbi', medtem ko so Starce vičijanci samo Hrvatje in najhujši sovražniki Srbov. Ogri so torej špekulirali na to, ds se bodo Hrvatje v deželnem zboru začeli prepirati in da bo torej mnogo poslancev, ki so obenem deželni poslanci odpotovalo iz Budimpešte. Toda koalicijska stranka se je pomenila e štarčevičijanci, in poslanci, so ostali v Budimpešti. Seda} je baje poklican vodja Starčevičijancev dr. Frank k ministrskemu predsedniku in govori te o tem, da bo moral iti sedanji ban, Id ima slično mesto kakor pri nas deželni predsedniki, To bo seveda pomenilo zmago Hrvatov,
ft vedeki kralj Oskar je v nedeljo umrl.
Boril SaraJov to Oar?aier, slovita vodja bolgarsko - makedonskega gibanja, sta bila v noči od 11. na 12. decembra ustreljena i revolverjem, Ustrelil ju je baje makedonski Četovodja Pa niča. Oba, zlasti prvi je bil tudi v upadno - evropskem smislu izobražen mož. Vendar v makedonskem gibanju uraditega ni pričakovati posebnih preobratov, niti v dobrem, niti v slabem smialu. Je peč tako, preko oseb gre razvoj avojo gol
Strašna radnlikt nnareža ? Ameriki
Pretočenega petka m ie zgodila v Zapadni Virginiji rudniška nesreča, ki presega po svojem obsegu tudi v Ameriki navadne nezgode. Okroglo 600 rudarjev |e našle smrt v jami Fajrjnont, ki je last Fairraont Gosi Corapanyje.
Prvo poročilo je pripqvep>v%Jo, da ie eksplodiral prah premoga, vsled česar so bili delavci zasuti. Začetkoma se je govorilo o 496 žrtvah, to število je pa v poznejših poročilih strahovito
naraslo.
It Monogahole je prišla v soboto sledeča vest: Število ljudi, ki so izgubili pri včerajšnji nesreči življenje, iznaša blizu .Jeststo. fl^ms^ r^rnu je izračunal, da manjka 478 rudarjev. V to pa ni vštetih Sto dečkov, ki se jih je rabilo za porivanje vozov. Mnogo oseb, kiso-ee udeležile reševanja, je mrtvih,
V nedeljo se je poročalo iz Novega -Torka: Kolikor se je moglo doslej določiti, iznaša število mrtvih 580. Doslej se je spravilo samo 86 žrtev na dan. Mrliči so tako razmrcvarjeni, da jih ni mogoče Izpoznatl. Malo številce onih, k! so rešeni, ne more povedati nič natančnega, kako se je nesreča zgodila. Samo to vedo, da je bil ob izhodih grozovit boj, da Je pa večina radarjev poginila vsled vdihavanja zraka, ki je bil poln strupenih plinov, Največji del rudarjev ni dosegel izhodov in je poginil najbrže na mestih dela. Vso noč je bilo sto in sto moških in len pri Izhodu. Reševanje se vrši zelo počasi, ker je treba skrajno previdno ravnati. Vendar se ena riševaka skupina ni vrnila ter se mera pač tudi njene člane prišteti žrtvam nesreče. Vsled tega je bilo treba sa nekaj časa ustaviti reševanje, da seje moglo vpumpati čistega zraka in tako odpraviti nevarnost u rele* valce. Ženske in otroci so usedli klanec In jokajo, da se bi kamen omaličal, pa čakajo, da se spravi mrliče is jame. Na zmrznjenih tleh je končno sv spalo več sto žen In otrok.
Pozneje ie j« te poročalo)
Eksplodirali to pilnl tu turih krajih, ki so loflsjiij drug od drugega obenem, in sicer na obeh straneh reke Monogahela. Takoj na to je bila jama ▼ ognju hi vhod vsnjo je bil nemogoč. Stoterim delavcem se je posrečila rešitev, drugi pa, pribliino ■ritaiaift, so uprti v jami. Zdi se isključeno, da bi bil le le eden ti?.
Najprej je eksplodiral pUn f jami Vili., ki je pa v zrni i jamo VI., tako da se je požar takoj razširil tja. Potres vsled eksplozije je bil tako močan, da u ga je čutilo na več milj daleč po mestih in vaseh.
Ponesrečenci so večinoma Ogri, Poljaki in Italijani.
Ce m suši, da so u užgali plini, m pri današnji tehniki takoj lahko sodi, da je krivo podjetje, ki iz skopultva ne skrbi u zadostno ventilacijo. Če m je moglo nabrati toliko strupenih plinov, tedaj to pač ni bil več nesrečen slučaj. O amerikanskih kapitalistih ie sploh že davno znano, da jim je profit vse, življenje delavcev pa nič.
Godovi prihodnjega tedna; 16. Tretja adventna nedelja, Jernej, Vlutimir, Cvetana; 16. Evzebii, Smijan, Bogoslava; 17. Lazar, Stojslav; 18. Gracijan, Reitoje; 19. Nemezji, Do-broslava, Vuksana; 20. Kristijan, Boživoj; 21. Tomaž, Tomislav (Tomo).
Zgodovinski pregled aa prihodnji teden: 16. decembra: 1546. * Tycho Brane, slavni astronom. — 1745. Friderik II., kralj pruski, zmaga pri Keuelsdorfu na Saksonskem.
16. decembra: 1770. * Skladatelj Ludovik van Beethoven. — 1803. * Juri Steffenaon, stavitelj prve železnice. — 1859. f Viljem G rim m.
17. decembra: 1526. Nadvojvodo Ferdinanda izvolijo v Požunu u ogrskega kralja (protikralj Ivan Zapolja). — 1800. Nadvojvoda Karol pre-v/.amo zopet vidje poveljstvo.
18. decembra: 1786. * Skladatelj C. M. pl. VVuber. — 1803. f Janez Gottfried Herder, romantik. — 1847. f Marija Lujiza, hčerka cesarja Franca I. in vdova po Napoleonu I.
10. decembra: 1250. f Cesar Friderik* II. v Fiorcntinu. — 1742. * Henrik Viljem Karol Scheele. — 1787. t Pisatelj Oto Kozebue.
20. decembra: 1192. Vjamejo v Erdbergu pri Dunaju angleškega kralja Riharda Levosrčnega, ki se je vračal iz križarske vojske. — 1837. * Slovenski skladatelj Anton Foerster.
21. decembra: 1711. Karla VI. kronajo v Fran ko brodu u nemškega cesarja. — 1748. * Ludovik Holty. — 1755. * AL Blumaner. - 1867. V Avstriji uvedejo porotna sodišča u tiskovne in politične zločince,
Sejmi na Gorenjskem prih. teden:
21. v Krašnji.
. I .„.m. .       ■■        i        .......--- II
Oabilo
volilni shod
za občinske volitve sssss mestne občine Radovljica
ki aa vrii
i soboto, dne H. grudu 1907 ob 7. uri zvečer
v restavraciji g. Hudovernika ***** v Radovljici.
Pravico vstopa imajo samo voliloi, Dr. J. VILFAN
•klloatelj.
Novičar. a b bi
□□□□□       ^5       1 1
Kranjski del ibor ne bo več sklican, temveč ga bode vlada razpustila in se vrte nove volitve koncem februarje 1908. Tako pravijo poročila z Dunaja.
«Narodna čitalnica f Kranju» ima, kakor smo Že naznanili, zvečer ob pol 9. uri v društveni dvorani svoj 45. redni občni zbor, ki se bode vršil pri gogrnjenih mizah. Vzpored: 1. Predsednikov pozdrav. 2. Tajnikovo poročilo. 8. Blagajnikovo
rročilo. 4. Volitev dveh pregledovalcev računov. Knjižničarjevo poročilo. 6. Poročilo pevskega odseka. 7. Poročilo gledališkega odseka. 8. Izpre-meinbe pravil 9. Slučajnosti. 10. Volitev novega odbora. Ker m gre u nekatere važne izpremembe društvenih pravil, je želeti prav mnogoštevilne udeležbe članov. Po članih vpeljani gostje so dobrodošli
Sorfckl iupni upravitelj Brejo hiumlirai O čemur so klerikalci te zdavno tudi javno med seboj govorili kot o popolnoma gotovi stvari, to je naknadno potrdil uradno pretekli četrtek v svoji uji slavni kranjski c* kr. deželni Mlaki svet. Gospod Anion Omak* aadnčitslj v Sori pri Med-
vodah, je prestavljen na dvorazrednico v Komendo pri Kamniku. Gotovo je, da govorimo v kratkem o tem podrobneje. Za danes aamo konstatiramo, da je to pač največji škandal, kar se jih je izvršilo tekom zadnjih let potom dež 'nega šolskega sveta na škodo ugledu šolstva in i teljstva.
Osebne veetL Rudolf Z.re, učitelj v Komendi, je imenovan nadučiteljem v Predoslje. V Komendo prideta A. Grmek kot nadučitelj in Antonija Grmek kot stalna učiteljica ; za nadučitelja v Soro pa bivši vodja gluhonemnice v Ljubljani, J. Pianecki.
Koncert -Pevske zveze ■ ravskih učiteljev* se vrši v Ljubljani dne'29. decembra t l., ob 5. uri popoldne v hotelu c Union*. Ta pevska zveza šteje 50 uvednih in navdušenih čeških pevcev— učiteljev is okolice Brna, ki so si stavili težko nalogo, da z vstrajnostjo in železno energijo pridobe slavo češki pesmi. Nastopili so z največjo pohvalo že v vseh večjih mestih. — Od tukajšnjega čital-niškega pevskega zbora se udeleži tega koncerta 20 pevk in pevcev.
Tri nove zvonove so pripeljali te dni v Kranj u rožnovenško cerkev. Zvonovi tehtajo 2007 kilogramov in imajo gluove es, g, b. Zapeli bodo iz zvonika drugi teden.
Velik trgovski ples priredi v soboto, dne 1. februarja 1908 v Sokolovi dvorani, društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov v Kranju, na ker se že naprej opozarja.
Volitev župana na Jesenicah. V torek, dne 10. t m., je bila napovedana volitev župana in občinskega starešinstva. Slovenski stranki sta odje-njali toliko, da sta prepustili nemški tovarniški stranki eno tretjino svetovalcev, le prvega ne. Tovarna pa še ni bila zadovoljna in tovarniški odborniki so zopet z odsotnostjo preprečili volitev župana.
Jeseniški socijalni demokratje so sklenili, da nastopijo pri občinskih volitvah kot samostojna stranka.
Vtihotapil se je v noči od 5. na 6. t. m., v poslopje tukajšnje gimnazije neki zlikovce. Vlomil je vrata do ravnateljeve pisarne, ter misleč, da najde mnogo bankovcev, s silo odprl predalček pisalne mize. Odnesel jo le 7 kron denarja. O zločincu doslej še ni sledu.
Uradniškim aspirantom je imenovan volonter drž. železnic v Medvodah, g. Anton Irgolič.
Poštna vest. Poštni upravitelj v Tržiču, g. Adalbert Zelenka, je imenovan višjim poštnim kontrolorjem v Pulju.
Poročilo e zborovanju interesentov tujskega prometa na Gorenjskem smo morali odložiti radi pomanjkanja prostora za prihodnjič.
b Radovljice. Poroča se nam, da priredi tamošnja podružnica Ciril - Metodove družbe dne 15. t. m., v velikem salonu Kunsteljnove restavracije ubavni večer, pri katerem bodo med drugimi izvajali člani podružnice tudi veseloigro «£no uro doktor* in -Zupanova Micka*. Tem sledi šaljiva loterija in potem prosta zabava. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 50 vin. Gosti dobro došli I
Kranjska deželna vlada in podpore po ujmah. Pri deželni vladi so nastale razmere, da je za njih označenje še beseda «škandal> premila. Razen par trpinov — ne dela nobon človek nič. Po cele mesece trohne akti po mizah, ne da bi jih kdo pogledal. In če jih kdo v roke vzame, jih reši površno in malomarno, kakor f;e mu pač zdi, meneč se u postave toliko, kakor za lanski sneg. Kako se dela, kaže naslednje poročilo «Parlamentarne Korespondence*: Do čim so se podpore po ujmah oškodovanim v ostalih kronovinah že davno razdelile, ni kranjska deželna vlada še do danas poslala svojega poročila. Osrednja vlada je omenjeno poročilo že zahtevala, a brez uspeha. Vsled tega zavlačevanja deželne vlade ni po ujmah oškodovano prebivalstvo še do danes nobenega vinarja prejelo od trimilijonske svote, ki jo je v to svrho sklenil državni zbor.
Nesreči. V blejskem jezeru bi bila kmalu utonila, dne 8. t. m., dva železniška uslužbenca, ki sta sa vozila po jozeru, da ju niso rešili nek fant z Mlinega, cerkovnik z otoka in njegov vajenec. Prevrnil se jima je čoln. Na površju sta se železničarja morala držati kakih 7 minut, predno je prišla pomoč. Sreča, da so bili ravno ti čolnarji na vodi, sicer bi bila v par trenotkik oba izginila v globini, ker sta že popolnoma omagala. — Dne 9. t m. je povozil na Bledu Baragov hlapec dva-inpol let starega otroka Andrejčka, sina stavbenega podjetnika na Bledu, g. Edvarda Tollazzija. Otrok je bil takoj mrtev.
Promovirsl je v Četrtek na graški univerzi g. 111. Janko Pretnar z Jesenic. Čestitamo 1
Župan iz Železnikov pogorel prod sodiščem. Klerikalni župan v Železnikih, Martin Klopčič, je tožil g. Petra Primožiča zaradi kolporUte, ker je delil med somišljenike «Slovenski Narod*. — Klopčič je pri tukajšnjem okrajnim sodišču grdo pogorel, ker je bil Primožič oproščen, Klopčič pa ima dolg nos in precejšnjo stroške.
Zdravstvena doklada. Zdravstveni svetu okraj Kamnik je sklenil, da se v r.rho pokritja primanjkljaja u 1. 1908 v znesku i -»60 K pobira 4% doklada na davke v občini Kamnik, 3% doklada pa v vseh drugih občinah celega natega okraja. Proti temu sklepu u umorejo podati ugovori tekom 14 dni pri zdravstvenem svetu okraja Kamnik.
Občinski sutop v Radomlja je dovolil v svoji zadnji seji »Družbi sv. Cirila in Metoda* v Ljubljani prispevek 20 kron ter obenem skleni), da naj župan vse uradne dopise in pisma kole-kuje s narodnim kolkom. Zupan te uvedne narodne občine je g. Fran Škerj anec. Priporočamo v posnemanje drugim slovenskim občinam ta lep zgled narodne zavednosti radomeljske občine.
Kaplanska mogočnost Krajni šolski svet v St. Vidu nad Ljubljano je na kaplanov predlog sklenil s večino glasov, da se nadučitelju /irovniku prepove vsako nezapovedano poučevanje v šolskih prostorih. Ta sklep se je zdel nespameten tudi dvema možema iz naroda. Glasovala sta proti predlogu gg.: krajni šolski nadzornik Jos. Matjan iz Vižmarjev in Albert Vodnik iz Podutika. To je pa kaplana Zabreta tako ujezilo, da je kar upil nad Vodnikom, češ, kdor ni u ta skep, ta tudi ni za krajni šolski svet ter naj kar odstopi. Torej kaplan, ki je v fari od danes do jutri, kakor kak dninar v farovžu, podi iz trajnega šolskega sveta moža, ki vživa med občani toliko uupanje, da sta ga pri udnjih občinskih volitvah volili obe stranki v občinski odbori To je pač malo prevelika mogočnost, katero naj si možje zapomnijo za vselej. Seveda bi bilo kaplanu, župniku in Klanfarjevemu Tonetu ljubši ponižni in nerauodni reveži, ki bi se po trebuhu plazili okoli njib. Pa jih bo vsak dan manj takih revežev, četudi jih love s hranilnico in posojilnico v svoje mreže!
Dražba sv. (Sirila in Metoda v Ljubljani
naznanja, da odpošilja božične in novoletne razglednice trgovcem edinole družbina pisarna v Ljubljani. Trgovci dobe razglednice poštnine prosto ter znaten popust. Prodajale se bodo po 10 vinarjev. Slovenci, sezajte pridno po družbinih razglednicah 1 — Kdor kupi božične, oziroma novoletne razglednice, naj se spomni tudi narodnega kolka. Vsak premožnejši Slovenec naj prilepi poleg poštne znamke tudi narodni kolek I — Računskih, oziroma gostilničarskih listkov je do sedaj prodanih 45.000 komadov. Prosimo nadaljnih naročil. Slovenci zahtevajte po gostilnah in trgovinah računske listke 1
Drnžba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da se družbinc božične in novoletne razglednice prav pridno rapečavajo. V zalogi jih imamo še veliko. .Zatoraj naj vsakdo, kdor se čuti narodnega, v božičnem in novoletnem času rabi družbine razglednice. Družba bo le na ta način razprodala svojo zalogo in imela potem lep dobiček.
Dva Radeckijeva vojake živita še v Ratečah. Prvi je Oman Janez, ki je bil 1. 1847. potrjen v Ljubljani k pionirjem. Drugi je Rogar Jožef; ta je bil ostal pri 17. pešpolku 1. 1848. Oba sta se udeležila bitke pri Novari. Prvi je dobil tukaj rano na kolenu, vsled katere je bil poslan v bolnico v Mantovo, od tu pa v Verono. Drugi je bil tudi po trjen v Ljubljani odkoder je že v 8 dneh odkorakal na Laško. Pri Gorici je z nekim sorojakom pobegnil, a pozneje se je skesal in se vrnil k polku. Oba se še dobro spominjata Radeckija in ga opisujeta, da je bil majhen a nasajen mož in oči so mu nekako «doli visele». Pri Paviji je stal očka Radecki na nekem balkonu in je baje bodril fante: «Le korajža fanti hud fruštek bo, a kratek*. Oba izrecno povdarjata, da je «svoveni marnal*. Rogar je postal icugskorporal*. Oba sta se dovolj čila. Gluha pa sta oho,. Oman je zdaj brez roke, vsled neke nezgode in je v veliki revščini ter je res potreb'i pompči.
din zabodel očeta. V Retečah pri Skotji Loki je zadnjič 18 let stari Jožef Kunstel svojega očeta v prepiru smrtnonevarno ubodel v levo stran prsi. Oče ->o skoro gotovo umrl.
Razmere v domači fari Antona Bonevontnre. Is Lesce se piše: Daleč je Anton Bonaventura spravil rojstno faro in če bi Jeremija vstal od mrtvih, bi bolj jokal nad begunjsko faro kot nad razdejanim Jeruzalemom. Begunjci so izgubili svojega župnika, Skof jim ga je vzel, prav po sili. A ne, da bi jim bil drugega poslal. Kaj še. Samo na posodo dobivajo dušnega pastirja, in sicer laškega župnika. Krstni kamen, pri katerem je ne na srečo vere postal Anton Bonaventura katoličan, je zdaj ob vso veljavo. Leski župnik je namreč 2. decembra naznanil na leci, naj žene pazijo, da bodo ljudje le v torkih In petkih prišli na svet, da jih bo mogoče v Begunjah krstiti, drugače bo treba t roke nositi v Lesce h krstu. Rojstna fara Antona Bonaventure je padla tako globoko, da je samo še podružnica leske far* Zono smejo roditi samo Se v to/kih in petkih. Ce bi te to nikakor ne bilo mogoče, naj pa dan pred porodom pridejo v Lesce, je rekel izposojeni župnik. Tako bo komodnejle, ko bo babica opravila svoje, bo kar tudi fajmošter opravil svoje. Ubogi Begunjci I Kako daleč so prišli, se vidi iz tega, da zdaj nimajo ne srenjskega junca, no babice, ne načelnika gasilnega društva, ne predsednika kmetijske po« družnice, ne svojega, nego le izposojenega župnika, In Če se odpove se tupan, pa so čisto na suhem.
Neffloi na Kranjskem In njih devona moč, Ker kranjski Nemci vedno vpijejo, da plačujejo najmanj polovico, če ne dve'retjini davkov na Kranjskem, dokazuje «31ov. Naiod> na podlagi uradne statistike, da so plučali 1. 1904. Nemci od 3 mil, 843.256 K vseh direktnih davkov le K 107.406, lorej kr- .-j  37«, od Ilidtil klii h U««auv 9 •>,.•,
110.380 K pt tuđi komaj 3'/,, tako da ne plačajo Nemci na Kranj« k eni niti pol milijona 3lovenci pa okoli 12 milijonov kron davkov. In vendar imajo Nemci tako velike pravice v deželi. Slovenski klerikalci pa jim jih baiejo v lepe! •  • •
Meaiekc cbo*rvo Z Dunaja se nam piše: Cerkvene postave in državne postave so v Avstriji pogostoma soglasne; kajti Avstrija je vedno stala pod merodajnim uplivom katoliške cerkve. Včasi je pa to duhovnom samim neljubo. Znano je, da velja za menihe obljuba uboštva. Menih ne sme imeti osebne lastnine. Dokler je nima, je zelo navdušen za ta zakon. Stvar se pa izpremeni, če se pokale menihu priložnost, priti do denarja. Župnik v G&n-serndorfu, Alfonz Schachner jI benediktinec, član samostana v Melku. Ko je umrla njegova mati, je sveti mož popolnoma pozabil na obljubo uboštva in je zahteval zase tisoč kron vredne papirja, ki jib je upustila pokojnica. Državni erar je pa na temelju klerikalne postave dejal, da menih ne more podedovati in ker ni drugih dedičev, zahteva država zapuščino zase. Na to je župnik-me-mh tožil Pri deželni sodniji v Lincu je izgubil pravdo, ker se je sodišče sklicevalo na zakon. Menih pa procesira dalje in višje deželno sodišče na Dunaju ima sedaj odločiti, kdo ima prav, ali menih, ali pa postava.
Junaštvo. V amerikanski državi Mehiko se je dogodil sledeči stučaj na železnici. Na postaji mesta Nakosari se je vnel tovorni vlak; ognja v trenutku ni bilo mogoče pogasiti, a dva vagona sta bila polna dinamita. Ako bi se razletel ta na kolodvoru, razdejal bi tudi velik del mesta. Strojevodja je videl velikansko nesrečo, uto je rekel vsem, naj se hitro odstranijo, sam pa je v najhujšem diru peljal goreči vlak ven iz mesta. V par minutah se je zaslišalo votlo gromenje, streslo se je vse, vnel se je dinamit in od vlaka in strojevodje niso našli ničesar. Mož je žrtvoval svoje življenje, da je rešil mesto. Hvaležni meščanje mu postavijo lep spomenik.
90 milijonov ilo ? arak. Od 1. januarja do 30. septembra t. 1. se je pokadilo v Avstriji u 90,722.808 kron, torej za 1,259.187 K več nego lani. Tobaka za pipe se je porabilo za 30,099.177 K, smodk za 26.285.539 kron, svalčič pa u 22,908.981 K.
Znižanje sladkornega davka. Vlada bo znižala sladkorni davek za 12 kron, t. j. od 118 na 20 kron pri meterskem stolu. To znižanje se bo izvrševalo stopnjevaje. Najprej se zniža sladkorni davek za 6 kron, potem slede znižanja po 3 K. Vlada bo poskrbela, da bo znižanje le na korist konzu-roentov.
Izpred porotnega sodišča.
Svojega sina zastrupila. Samska tovarniška delavka v Slapu pri Tržiču, Marija Rozman, 39 let stara, pristojna v Križe, je porodila v Šiški dne 15. oktobra leta 1901 nezakonskega otroka, kateri je bil krščen na ime France. 2e četrti dan po rojstvu ga je vzela v rejo Marija Novak iz Vižmarjev. Nezakonska mati je vedno redno skrbela za svojega otroka in ga prišla vsako leto po večkrat obiskat. Otrok je bil svoji materi prav prisrčno udan; vsakokrat so je materinega prihoda srčno veselil, a materino srce je ostalo do njega hladno. Ana Novak pripoveduje, da je obdolženka pii vsakem obisku popraševala, kako to, da ni v Vižmarjih nobenih nalezljivih bolezni u otroke, Češ, da je v Tržiču v tem oziru vse drugače. Z resno mislijo, otroka odstraniti, se je jela baviti dne 7. oktobra 1.1. Imela je ljubezensko razmerje z nekim Jožefom Šprajcerjein, ki jo je mislil poročiti. On je dobro vedel u tega nezakonskega otroka, ne da bi to kalilo njegovo razmerje z Marijo Rozman in ji je še omenil, da bosta otroka še rabila. Obdolženka je znana kot zelo skopa ženska, ki si je od svojih prislužkov prihranila 2800 K, dote je pa imela 1200 K, tako da poseduje denarja 4000 K. Dne 9. p. m« je prišla Marija Rozman svojega sinčka zopet obiskat. Kakor pričuje Ana Novak, sta bila mati in sin najprej kake pol ure sama v sobi. 2e takrat je dajala obdolženka otroku sladkorčke, takozvano «točko». Okoli poldne je z izgovom, da mora v Ljubljano, upustila Vižmarje in vzela sinčka seboj, da jo je nekaj časa spremljal. Ko se jo fantiček poslovil od matere, pripovedoval je domači deklici Ančiki, da mu je mama prinesla «točko« in pa tudi neki rumen sladkor, ki pa je bil tako čuden, da ga je moral kar ven pljuvati. Tudi Ani Novak je še zadnjo noč pravil, da mu je mama med potjo razun cukarčkov dajala tudi neko rumeno štupo, katero je jemala iz lesene škatljice in da mu je to uma v usta dajala. Vrnivši se od matere, je še deček kosil ter šel popoldne k sosedu. Tudi večerjal je še, a postajal vedno bolj otožen. Ponoči m je naenkrat zbudil, rekoč, da mu voda iz ust teče. Ana Novak je opazila, da je otrok celo večerjo izbruhal. Stokal je vedno do drugega večera ter bruhal zeleno-rumene sline. Proti večeru je postal bled in mrzel. Poklicani zdravnik je odredil zdravila, a otroku je bilo vedno slabeje, tožil je, da ga trebuh boli. Okoli pol 1. ure ponoči je pa na naglem umrl. Takoj se je začelo obdolženko sumničiti, da je svojega otroka zastrupila. Ta sum u je bil potrdil pri raztelesenju otroku, viltU katerega *u je lahko sklepalo, da je
bil zastrupljen po fosforu. Orožniki so takoj pri aretaciji Marije Rozman našli v njeni omarici neko škatljico z rumenkasto Stopo. Po njeni aretaciji je našla tudi priča Helena Peterle leseno skalijo z enako tvarino. Te dve škatljici in otročja čreva so se poslala na foreozični institut graikega vseučilišča in preiskava je dognala, da je bila v skatu-hab fosforna puta, strup s veliko množino fosforja. Ta tvarina se je našla tudi v otročjih črevah. Marija Rozman je svoj nečloveški čin tajila, končno pa vse priznala. Ona pravi: Otrok je bil na eno oko slep, slaboten in bolehen. Dolgo časa ni mogel hoditi in so se ursditega ljudje iz nje norčevali. Nadalje pravi ona, da ni mislila, da bo strup tako naglo uplivai, temveč, da bo le polagoma slabotnega otroka uničil
Obdolženka je pravila pred porotniki, da se ji je v sanjah prikazal njen sinček in da ji je naročil, naj sodišču reče, da je sam vzel z mize strup in ga pojedel. Sodišče je kruto mater-morilko obsodilo na smrt na velela. Obsojenka je sodbo mirno poslušala.
Za zimo se je hotel preskrbeti. Dne 18. septembra t. L, okoli 9. zvečer, je pogorela koča Marije Bergant v Dvorjan.  Ker je bil tisto-krat mesečni večer, je še ona krompir na njivi pobirala in odtod zapazila, kako da se nekaj pri strehi sveti. Hitro je pritekla na lice mesta in videla, da je .3 vse seno v ognju. Tekla je v sobo, urno zbudila svoja dva otroka in poklicala gostjo Heleno Net, ki so bili vsi v trdnem spanju, in bi bili gotovo vsi trije ponesrečili, da jih ni Marija Bergant pravočasno rešila. Ogenj je provzročil 35 let stari dninar Janez Urh v Dvorjan, Ta se je namreč tretji dan po tem dogodku um pri okr. sodišču v Kranju zglasil kot provzročitelj požara. Najpoprej je trdil, da so u mu vžigalice v hlačnem žepu vnele, potem pa je svoj zagovor v toliko popravil, da je nalašč zažgal in sicer na ta način, da je gorečo cigareto v seno vrgel. Urh je požar zanetil nekoliko iz maščevanja, ker mu je Helena Net očitala, da je vzel neki koš; pravi vzrok je pa najbrž ta, da si je preskrbel u dalj časa brezskrbno življenje v uporu. Saj se je Urh proti priči Francetu Seršenu izrazil, da mora nekaj narediti, da bo prišel v «arest». Priči Francetu Sluga pa je Urh tožil, da nima obleke, ne denarja in stanovanja, ter ne ve, kam bo šel pozimi. Tej priči je obdolženec na kritičen večer še rekel, da bode le tisto noč nekaj naredil.  Mariji Bergant je zgorela tudi škrinja, v kateri je bilo okoli 50 K m moževa obleka ter tesarsko orodje.  Provzročena škods se je cenila nekaj nad 1000 K. Na krivdorek porotnikov je bil Urh hudodelstva zažiga krivim spoznan in obsojen na deset let težke ječe. Obdolženec je izrazil, da je s kaznijo zadovoljen.
Krvava nedelja v Ćernovi.
Dalja.
Slovaški narodni mučeniki so; Takoj umrli: Janči Pavel, 45 let star, ustreljen v prsa. Ostali u njim žena in 4 otroci; Le j ko Antonija, 14letna deklica, ustreljena v prsa; Polievka Mihael, 45 let star, vslreijen V grlo. Ostali po njem žena in dvoje otrok; Hlinka Jožef, 45letni brat župnikov, ustreljen v prsa. Ostali po njem Žena in 4 otroki; Dem ko Katarina, 35 let stara, ustreljena v možgane. Ostal po njej mož in 4 otroki; Lejko Jožef, 45 let star, ustreljen v srce. Ostala po njem žena in eno dete j Uhrina Andrej, 24 let star, ustreljen v pljuča. Ostala po njem žena; Faga Kozalija, 18letna deklica, ustreljena v pljuča; Dem k o Jožef, 35 let star, ustreljen v trebuh. Ostala po njem žena in 3 otrok. Dne 28. oktobra so umrli: Jan ček Ignacij, 25 let star, ustreljen v pljuča. Ostala po njem žena in 2 otrok; Otepka Karol, 26 let star, ustreljen v trebuh, Ostala po njem žena; Debnar Katarina, 38letna vdova, ustreljena v prsa. Ostalo je po njej sedem otrok; Lajčjak Jožef, 55 let star, ustreljen v glavo. Ostala je po njem žena in 5 otrok.
Gledišče moritve ni možno opisati. Luže krvi, slepene s cestnim blatom — gromada mrličcv. Z obupnimi klici spoznavajo ostali svoje mrtve. In s
krvavečimi ranami m vlečejo ranjenci domov m kri oinača nju pot
Slovaki umirajo ? strašnih hnisrtsnaV OssJraje brez beseaV. Umirajo u čistost vete se aaorsie. Življenje dajejo u svojega župnika Hliako. S krvjo kupujejo dram zaklad svobode alovaskeea naroda.
Fiaeher, KaJocaav, Paiunk in Raizsssv, metalni povzročitelji moritve so — zbežali. Cerkev se js torej posvetila v znamenju krvi
ljudje so ae zvijali m umirali — ah niti enemu «siužabnikov Kristusovih* as* prišlo na misel, jim dati poslednjo tolažbo in uteho bratom po veri in krvi
Strah jih je prevzel in zbežali so a polja mo-itve. Ali uca umorjenih in putanje sirot naj jim ne da nikoli miru in njih kajnaki čini bodo vznemirjali njih črne duše.
Glavar pa je tekel v mesto po — vojake. Morda se mu je zdelo premalo 12 mrtvih. Privedel je 100 honvedov in 400 pehote je poklical is Košic.
Nekateri ranjenci so umrli se tekom noči v strašnih bolestih. Ali mirno so prenašali muke in njih smrt je bila junaška.
Ves način posvećenja pokazuje, da so hoteli provesti svoje, naj se zgodi kar hoče. Poslali so naprej madžarskega glavarja, da jim napravi pot za vsako ceno. Kalocsav, katehet v Ružomberku, je dan pred posvećenjem razglašava] po fari: •Jutri zmagamo 1» Toraj načrt, ki je bil že v naprej skovan v tem smislu, privesti stvar madžarstva do zmage in bilo tudi preko trupel černovakega ljudstva.
Morilec-glavar In nasiinifiki duhovniki so na svobodi Njim škof Parvy ne prepove jemati telo Gospodovo v s krvjo poškropljene roke.
Dan 27. oktobra 1907 ostane s krvavimi črkami upisan v zgodovini slovaškega naroda. Na grobove mučenikov bodo romali Slovaki: s travo gomilj vzrute jim nadeja, da: <Da Bog trpeti, ali poginiti ne da slovaškemu narodu.»    Konec prih.
Trgovci, zasebniki, pozor!
Vse vrste nakrasnejših obeskov u tooži&Jic* drevea vse najfinejšega okusa in ce-
neje kot drugod, dalje razno fino pecivo i. L d.
razpošilja 2081
Emil Brandt
izdelovatelj alaičio w Kranju.
Prekupovalcl znaten popust
Blago Je lopo ilofteno v kartonih, eo torej ===== ne polomi. ============
Dr. Fran Zupane* e. kr. deželno-vladni svetnik naznanja v -svojem, svoje soproge Marije fn otrok Frmnm,
Viktorja in Mire imenu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-
tnžnu vest, da je preminul po dolgi in mučni bolezni ljubljeni sin, oziroma brst, gospod
Ernest Zupane
v 26. letu svoja dobe, previden i sve-
totajstvi. 304 Truplo rajnika se prepelje v Kranj in bode pogreb v nedeljo, ob 3. uri popoldne, iz rleivteissove hiše.
MaJe zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Pokojnika m priporoča v blag spomin.
KRANJ, 14. grudna 1907. Brez vsakega posebnega naznanila.
Pozor I
PozorI
IVAN SAVN IK
..pri Besenčanu" ▼ Kranju
na Glavnem trgu hI*, številka 108.
Priporoča svojo veliko aalogo enkaa, modnega in platnenega b|a0*» porttantov, kakor tudi vsakovrstno podlogo, ogrlnjavke, pletene rase« »gornjih Jop
(Oherjack) ter nepremocljivih |SJatS»t* za ienske in moške. .aui J
Posebno pa opozarjam gg. neveste in tanine, da si pred nakupom ogledajo mojo valilo lalogo, katero tem zopet povečal ter bodem gledal, da vsakemu dobro in pošteno postrežem. — Vzorci brezplačno in poštnine prosto. — Za gg. »lellle In krajafte poeeben papaas.
rvt. drobno ln debelo«
Istotam se prodaja iz lastnih vinogrado? pristno Biaeljsko rdeče in oelo vino
Od 50 likov naprej. aaaaBenaaaanaBaaaaaaaaaae«
Loterijska srećka da« 7. dseembra t L
Trii 61 43 76 79 61
¥ jažnonemški predilnloi
(lep, katoliški kraj) dobi
nekaj rodbin
delo. Vlaoka zneide, oanena, idrav* stanovanja. Dobre sole v kraju. Preseli t veni atrolkl te dopoiljejo ter »e jih poten plačuje po dogovoru nataj. Naznanila i podatki delazmožoib oseb pod S. L. 117$ na Budolf lom, Augsbore; (Bayern).
LaaaaVsaV
PF)astir)
doktorja pl. Trnkoczjrja krmilno varstveno sredstvo m dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Maetla. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vtaki domači živali. Najviije medalje na razstavah in lisoći uhvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo s maslinom.
Tovarniška zaloga: 236—31 Lekarnar Trnkdoan/, Ljubljana.
•JJJmiI - Ii ^
Vtika ponaredba In ponatlsek je kažnjivo, Edino pravi
Thlerryev balzam
le z zeleno znamko nune. — 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali pa 1 velika specijalna steklenica s patentnim zaklepom 5 K. 91 26-14
Thicrry«Vo ctntifotUino mazilo
"irrrl^T? Prot' vsem, se tako starim rauam vnetjem, poškodbam i. t. d, 2 lončka K 3*60. Razpošilja se le proti povzetju ali za poslani denar.
Ta dve domači idravlll sta povaod inanl in ie od nekdaj sloveči.
Naročila naj se našlovljajo na:
Lekaroar A. Thierrj r Pregradi pri Rosatki Siatioi.
Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
JOS. WE1BL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Nlomakove   talioep   tat. 4.
stntao-oitiio li Kouhikciisko uiocivneuiiro.
Žično omrežje na stroj, ograje na mlrodvorn, obmejno omresje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike i. t. d.
Specijaliteta: 162—1°
valjični zastori (Rollbalken).
Samo
e
dni
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
francoske prekomorske družbe
Edina najkrajša črta čez
Bazet, Pariz Is JtaVrt * AmeriKo.
Veljavne vome liste ln brezplačna pojasnila daje samo
Cd* Šmarda
oblast potrjena potovalna pisarna
T Ljubljani. Dunajska cesta 18
v novi hili «Kmetske posojilnice*, nasproti znane gostilne pri «Figovcu».     146 96-16
ZUtf sfcHi)c:|«ttii,ririz.V«iM
Najboljše kozmetično
ZObOčIstllno sredstvo
Jtčclovattlj
0. Seydl
iubljana, Spita/.-Stritor. ul. 7
fŠivalni stroji in kolesa TovaraiAka zaloga 180—12 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17
arfaereai svoje aujbolj priznant
Siv. stroje in kolesa
Caefti na zahtt-vanje zastonj
po znano cenah
Primerna di ____________
Modna, galanterijska Is norlnberškatrgovina
Antona Adamiča v Kranju
Bispr. irsrji |5iHtttrli wl. eisit. tnrja %. Stltitrli ust
2
Moderni albumi ia slike in razglednice, spominske knjige, papirne kasete, kasete sa okraske, Šivanje in denar, okvirji aa slike, različne vaze, samo vari, cedilci za čaj, posode za sladkor, jagode, maalo i. t d, jedilne garniture, košarice sa ročna dela in kruh, verižice za dame in gospode, vratni kolirji, broški, zapestnice, gumbi sa man-lete, listnice in denarnice, talke sa dame ter se mnogo drugih primernih predmetov.
Velim iztiri
I
tlOtatOf " umri'l
Ravno došle najmodernejše kravate in samo veznice, ščltllnlh ovratnikov (Kragenschoner). Galoie ln glaoe-rokavioe sa dame in gospoda 1 Moderol   a*aJi*ovejae«j> ohHlctv
Okraski za božično drevo v najnovejši izberi. Koledarji is pratiH« ter Jaslice!    » *~*
Toaletni predmeti, fini parfumi i. t. d.
JtojnoVejSe drsalec „£i5blttnte".
Postrežba točna! Cene nizke I
i
o
a o
& &
t
Naznanilo.
Cenjenim damam In gospodom uljudno nazoanjam, da je iz prijaznosti prevzel gospod
Anton Adamič, trgovec v Kranju, iSJl
nabiranje nečistega perila, ter mi poSiljal istega v pranje in likanje, katerega bodem v teku 4 dni zgotovljene^« vračal. 198 10—4
Prosim torej cenj. dosedanje in nove odjemalce mesta Kranj in okolice, da blagovolite od sedaj naprej oddajati perUo zgoraj omenjeni tvrdki, ker si tukaj prihranite poštnino!
Se priporočam     »»»t^n afeaeeei svetlolikalnlca JEiUlOIl DOrlUj kolodvorske ulice.
Cene   navoilnel       JPoeatnlna prostem!
t
\ Pazite na J C\
Za vsako gospodinjo Je najkoristnejše ■ ■   božično darilo =====
Singe
rKo.,
akcijska družba za šivalne stroje
POTAr I S le,M dovoljujemo opozarjati naše cenjene odje* aUaaVl t, malce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi kupćevalci pod imenom «Original Singer*. Ker ne oddajamo nikdar naših strojev na druge trgovce, so isti kvečjemu naii stari rabljeni ali iz tretje roke kupljeni, za katere pa ne moremo jamčiti in tudi ne dati posameznih delov. 85  f»2—46
tal
LJubljana, Glavni trg št. 5.
Najbogatnjša zaloga .zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. V zalogi vedno najlepša in najmodernejša konfekcija za dame. Čudovito nizke cene!
172 18—10
0. Bernatović.
ti
Modna trgovina Pavel Magdić, Ljubljana, Prešernove nI. 7
Svilnato blago, bar luni, pilil In tančice.
Ćtpkaato blago, pajćolani, čipkaiti ovratniki, čipke, vložki, svilnate vesenine.
Jabota, Fichua, damski ovratniki In kravate.
Svilnati in baržunaati trakovi.
rtziafiter ja, porte ii Ziore, resice. Krcpiice n Zion za lapeinKe.
Krepi in flori sa žalovanje.
Zlate In srebne resice, čipke In žnore.
£•1 «31*1305» las avlle, Mpu in volne.
Hogaviee za dame, dekleta ln otroke.
Jopice, hlačke, otročje perilo In 135—20  odeje za vozičke.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge Iz kavčuka.
ukane za livaije, netem i mm
Oumbl in različne Igle.
Različne podloge in potrebščine za krojače in šivilje.
Jdrijske čipk*, v*s*n* čipk* in vložki.
Pajćolani sa neveste, mlrtovl venol
Damako perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalna obleke.
Modrci in potrebščine za modrce.
(glac*-rokcrvic* in rokavic* za uniformirane*, pl*t*rjf, Ittn* in jims^e rokavic*.
Kopalno perilo, dilave, mili ii utia voda. Krtače sa obleko, glavo ln sobe.
Srajce sa gospoda in deske, spodnja hlače, ovratniki, zapestnice, naprsni ki in žepne ruto
Pravo J a aro wo normalno parila, trioot-nrajoe, joploe 1« hlače.
Mrežaste ln potna Jopice, srajce, čepice In Iport-pasovl.
Jfogavic*, nararnnic*, od*j* in blazin* za potovanj*.
Kravata, gumbi sa maneete.
Za lovce: telovniki, nogavice, rokavice, dokolenice.
Ogrtvalci ja koltna, mtč*, prsi, Ijrbtt, trebuh in glavo.
Nahrbtniki, ovratniki, robci.
Narodni trakovi In zastave, narodne Cepiče, torbice in drugi domači narodni Izdelki i. t d., i. t. d.
llAOtlAlil Berite novice, ker ao VrOapOU: za Vas važna in ko
rlstnsl
Razpošiljam po postnem povzetja
12 K 60 vin.
krasno, dobro ii moderno oprate
katera obstoji iz sledečih predmetov: Fina bela ali barvasta srajoa It?. Dobre spodnje hlače. Lepa spalna srajoa. 1 ovratnik po ielJL Krasna kravata. 1 par trpežnih nogavlo. Mo ona b ris alka. I s vrstne na-ramnioe. a dobre šepne rute
vsa v škatiji lepo aranžirano. Razpošiljam z obratno poŠto. Ako bi kaj ne ugajalo, vrnem denar nazaj.
122—26
Tonnies
tovarna za stroje, železo in ko vinuli varna v LJubljani
priporoča kot posebnost sago ln vse stroje za
obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane
neposredno z vratilom. Sesalno-generatorski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v.
za konjsko silo in uro.
Večkrat premiranol
Glinaste peči ™-»
štedilnike, banje sa kopeli, kakot tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna pati in glinastih izdelkov v LJubljani.
priporoča svojo veliko zalogo
pravih švicarskih
žepnih ur
vsake vrste, dalje budilke, uro na nihala, pratane in verižice, po najnižjih oenah.
M Popravila tm
se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmožen po moji blizn 20letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1*40 K. Žepne ure od K 120 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko uro
„IHTACT".
Kolesarske potrebščine
NB. Ako žalite imeti uro res dabro popravljeno jo ne dajajte takim, ki urarije niti izučeni niso. 17—46
Ludovik Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlaoh na Koroškem)
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pn** za lovce in strelce po najnovejših si temih pod popo nim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vspre-lema vsakovrstna popravila, ter Jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preizkuSevalnici in od mene preizkušene. 181 62—9 Iiuatrovanl ©a»**iz*i aaatonj,
Tiskarna L Pr. Lampret
priporoča
vizitnice. zavitke Ud.
&4
W 4
SJ
irgl
hA s®
gaj
Najcenejša in največja domača eksportna tvrdka.
Razpošiljanje Švicarskih ur na
Urar in trgovec
vse kraje sveta
H. Suttner v Ljubljani
priporoča svojo izborao zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šaihausen, 0-
mega, Koskopi, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnlne, kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski L t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da |e mo|e blago zares lino ln ceno, ]e te, da ga razpošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi urarje in zlatarje glav-
St. 602.  Nikelnasta anker- m m .™
remontoar-Hoskopf, triežno Ravno je izšel najnovejši veliki cenik,
"~1SS '
St. 606. Prava srebrna aiiin-der>remontoar, trpežno ko* lesje in močni pokrovi, irid.
kolesje, gld. J45", enaka b kj[tei1 86  DOŠlle" ZaStOuVUl DOŠtnine 4b£,^V"do^ ^AftfS IvilS koleajem gld. 61« in naprej.
dvojnatim trsim sre- prOStO.
^J^n^T0" Mofike "">. 8 trećini naravne velikosti.
6-4«
i
®®®®®®®®
"k* t)
C®
O
►o o
i
Najcenejša ln najhitre|ša vožnja v* AmeriKo je s parnlkl ,8evernonemškega I*loyda'
iz Bremena v )few»york
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wllhelm H.t Kronprlns Wilhelm, Kalier Wllhelm der Orosse. — Prekomorska voinja traja 6 do 6 dni
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v Iajubljanl edino le pri
EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah it. 35
nasproti obceznane gostilne «Pri starem TiSlerju*.
Odhod Is Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja aa tikajoča po* jasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v upadne države kakor: Colorabe, Meziko, Californija, Arizona, Utah, VVvoming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno ln izvan« redno ceno čez G al dasta s. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dali sveta, kakor Brazilija, Kuba, Buenos Airee, Colombo, Singapore, v Avstralijo Itd. Itd. 228—66
•IM&efet%e$^s1ftAA
v3
Jtfestna hranilnica v pranju al
obrestuje hranilne vloge ov
■ po 4 odstotke             1 A
braz odbitka rentnega davka ffl
katerega plačuje hranilnica sama.                    1 86—84 A
Btauje vl«( K 4,423.322 00   Stanje nljiotoenlli poaojil K 2,031.023 43 V r
75
friier it dame in gospode
pobijana, 8 v Petra ce«U 85. rtlijalka
U7 w si)   iproti hotela „Union"
priporoča a gojitev Uu io
aa umivanj« fl ve tvojgdrav-■isto priporočeni  forko in
inrilo tračni •uiilni aparat. Buli br«t aad-
leine vročine. N« provzročuje
■krčenja Uu. Vplivi dobro ne
poepeeevanje raiti 1m.
Zim* nttofrtiili ffiett itnzmi u
zsduil lis Oddelek u dame • eeparmtnim vhodom.
Kupujejo se zmešani in odstiiženl lasje po najvišjih cenah.
.»vriitnlU«,  i»r«i»«-**»  i« r-i »v« »t**,  "'■rHun.loi', %r-^
-vmtn ntiinviui r»«»u"vl° *• *• *■• ^eateweweaaswm^m*
4. *
-i
laj
t, 2
V
Ii
!!
C:
»>
|tfj modni trgovina ga Salo« z« da«sk;t jgfjijt
Jilialka iz Cjubtjane
A. Vivod-Mozetič
v Kranju, Glavni trg št 117
priporoča vse vrste fino modno blago na dame in gospode, nadalje svojo dobro lortirano zalogo vseh potrebščin sa šivilje, vsakovrstne boa sa dame, kapoe ter garniture vseh vrst oblek sa otroke.      195 52-4 Damske in otročje klobuke, fine hauboe, kapoe i. t d.
Klobuk« sprejemam v popravilo.
n
i -<* ■
H
ii
nI fi|
V
iS
S
Potrelj&lne «M* ftlvllje, vite vruto Hipov, »vile tor bnrSunn v vseli   luirvali«   i>u«ameiitrljn , filplco, vloike, Bumbe 1. t. <1.
* Ejobljani (Kollzej) \\. Ca It g Marij« Terezije cesta
Bogata zaloga pohištvi roki vrste r vseh oenah, Ogle* dili, slike r vseh velikostih.
so 126-23 zalagatel) društva
0. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolni oprava /a vile. Specijaliteta: Gostilniški stoli
Pohištvo Iz železi, otroške postelje In vozički  po vsikl ceni.
čudovito poceni zi hotele, vile ln zi letovišča 52 gld.
Modrocl Iz žična-tega omrežji, afrl-čanska trava ali žima, prva vrata vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej, Dlvan z okraski.
Oprava za Jedilne sobe, salone, predsobe, oala garniture.
specijalitete r nevestinih balah. Vatla! proatorl, pritlično In r /. nadstropju.
Za sobo; postelja, nočna omarloa, o-ml val na miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
Zobotehfližui atetj*
Oton 5eydl
pri g. dr. E. Grlobočnikii v Kranju
ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z aH brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNIĆE In 0ĐTURATORJl se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH.
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU ln CEMENTU vakor tudi vse ZOBOZDRAVNIŠKE OPERACIJE Izvršuje 111-26 tU SPECIJALIST.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah '
»prejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po
Rezervna zaklada iznaša:
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 574% ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6V«. — Eskompti-rajo se tudi trgovske me niče.
0aT
Mil 0
2 0
Denarni promet v letu 1906.:
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Izdaja kotaorcij «(so««n)cJ»<
Odgovora) urednik LavOilav Mikul.
Uotnina in Usek Iv. Pr. Lampruta v Kranju«
5