.-•L-/ ' 7 Pos-tnins plačana v gotovini Štev. 49. ^ V L ubijam, v sredo, dne 7. decembra 1932 LetoV. - hui p" DELAVSKA PRAVICA Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Maja vsak Celrlek pop.j ▼ alutalu pranflu II PnuaiMu ilvrtlfca DtaMa — Ccaai mm 1 m»nc II Oglaal. nklanaa^a In narobrina M a»rav« ten poprej — OreAiHvoi Oublfaim, MlkloH- II Pia »•-, —I B«l*l lata Ma 1»., — yal Hla Pfci »»•-» mm II n«lauliirtimloa,MUdoHCaraca»ta»».I.aaC Hava o. - Nefnnkinlna plana M n* || kMoalv« Ma T- — Opliai po «»»otowi || lallU« »Ml. Mkovaaga raCuna I4MO Gorje rudarjev vedno večie Rudarski poklic je najnevarnejši. Ko drugii ljudje opravljajo svoje posle na soncu in araku, kopljejo rudarji črno zla to pod zemljo v gl oboki h rovih — v stalni smrtni nevarnosti. Naj odpove opora, naj me funkcionirajo priprave za zračenje, naj se pokaže le najmanjša hiba na motorju, pa žanje smrt kot v rudniku Ojstro. Kakor smo že poročali, je iskra na motorju .povzročila ogenj v rovu in s tem pripravila prezgodnji grob šestim trpinom — trem družinskimi očetom iin trem samcem. Saj smrt mora priti. To je delež človeka na zemlji. Toda taka smrt vendar zgrabi saj za trenutek družbo in pokaže v žarki luči, kako težak je rudarski poklic. Še bolj tragična je taka smrt z delavske strani. Ravno v teh dneh živijo rudarji TPD najbridkejše ure, odkaT so se posvetili tenvu poklicn. Na stara leta naj izgube še te bore pravice, ki so si jih pridobili, ne po kaki milosti. Te njihove pravice so cena njihovih krvavih srag, njihovega napornega življenja. Visak rudar ve, da je ustvaril z drugimi tovariši vred ogromna bogastva. Toda uživajo jih le razni delničarji po Franciji, Nemčiji in drugod. Rudar nima niti, da hi se mogel dostojno preživeti. Pa še to je ma kocki. Zato je smrt šestih tovarišev nadvse vendar še trenutki, -v katerih postanejo rudarji složni, ena družina. Vsi rudarji v vseh revirjih brez izjeme sočuvstvu-jejo s svojci umrlih tovarišev. Smrt sama pa j|e prav tako vse brez izjeme globoko pretresla. To tragedijo je smatral vsak za svojo lastno nesrečo. Zdi se mi, da kliče duh umrlih tovarišev, da naj tovariši ohrani|o to slogo vsaj v vseh tistih zadevah, ki se tičejo bistvenih pravic in bistvenih pogojev za eksistenco rudarjev in njihovih družin. Nesrečna smrt je pretresla tudi vse druge sloje iz delovnih vrst. Žalost je bila splošna. Tudi kmetsko ljudstvo je v nemi žalosti izkazalo zadnjo čast, ko je hodilo ponesrečence kropit in ko se je pridružilo na dan pogreba ostali množici, katero cenijo na 8000. Ta množica je predstavljala izraz skupne žalosti delovnega ljudstva, mogoče nezavestno tudi skupno obsodbo celotnega gospodarskega sistema. Nesrečna smrt šestih tovarišev rudarjev pretresljivo in učinkovito dokai-zuje, kako je delovno ljudstvo zasužnjeno kapitalu. Toda so še druge tragedije — nič manjše od te. Bilo je ugotovljeno, da je v Trbovljah vsak osmi smrtni primer povzročila jetika. Kje pa ima jetika' svoj dom? V slabih, nezdravih stanovanjih. Kje dobiva hrano? Beda in glad sta najboljša zaveznika tuberkuloze. Pa če bi bi se dala z njimi ublažiti ta strašna stiska mladih ljudi: ali bi ne mogli onemogočiti dvojnih zaslužkarjev? Obdavčiti visoke plače in tantijeme v korist brezposelnim? Uvesti državno kontrolo nad poslovanjem privatnih podjetij? Izvesti notranjo kolonizacijo, kjer bi na stotine mladih ljudi lahko ustvarilo sebi in drugim (primerno eksistenco? Obdavčiti denar, ki so ga naši in tuji kapitalisti nesli preko meja naše drža- in na temelju navodil ministra za socialno politiko za volitve delavskih in na-meščensfcih zaupnikov se morajo vsako leto v mesecu januarju vršiti volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov. Na Heinelju lega Majo (delavci Jn nameščenci (obojega spola) v obrtnih, industrijskih, Hjrgovskiib, ^prometnih, rudarskih in njim podobnih podjetjih (obratih) pravico izvoliti svoje zaupnike. Način volitev in število zaupnikov. Število delavskih zaupnikov se ravna po številu zaposlenega delavstva in sicer: V podjetju, v katerem je zaposlenih: 1. do 20 delavcev, volijo vsi enega zaupnika; ‘2. od 21 do 50 delavcev, volijo ti največ tri zaupnike; od 51 do 100 delavcev, volijo tl največ štiri zaupnike; 4. od 101 do 150 delavcev, volijo ti največ pet zaupnikov; 5. od 151 do 450 delavcev, volijo ti največ šest zaupnikov; 6. če je več nego 451 delavcev, voli vsakih nadaljnjih 50 delavcev po enega zaupnika, toda skupaj ine smejo nikoli voliti več kot 16 zaupnikov; V podjetjih, v katerih j!e poleg delavcev zaposlenih več kot 10 nameščencev, smejo tako delavci, kakor tudi nameščenci voliti svoje posebne zaupnike. V podjetjih, kii volijo skupno tri' ali več zaupnikov, morajo izvoliti enega zaupnika nameščenci. Če je podjetje sestavljeno iz več samostojnih oddelkov, sime izvoliti vsak oddelek posebne zaupnike; vendar pa ne sme biti skupno število teh zaupnikov večje kot število zaupnikov in njih namestnikov, ki je določeno za do-tično podjetje- Aktivno volilno pravico imajo vsi delavci obojega spola, ki so ob času molitve zaposleni v podjetju in so dovršili 18. leto starosti. Pasivno volilno pravico imajo ob pogoju, da uživajo državljanske pravice, vsi polnoletni in pismeni volilci obojega spola, zaposleni v podjetju. Mandat izvoljenih delavskih in nameščenskih zaupnikov, kakor tudi njih namestnikov traja eno koledarsko leto. Volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov, kakor tudi njih namestnikov izvajajo volilni odbori. V onih podjetjih, kjer so delavci tudi prej volili svoje zaupnike, 'sestavljajo ti zaupniki volilni odbor ter izvedejo nove volitve po teh navodilih. V onih podjetjih, kjer delavci doslej niso volili svojih zaupnikov ali kjer so vsi zaupniki izgubili mandat, izvede volitev poseben volilni odbor. Ta volilni 'odbor sestavljajo najstarejši delavci do-tičnega podjetja, ki jih mora biti toliko kolikor je zaupnikov, ki se volijo v do-tičneim podjetju. Poznejše volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov izvajajo delavski in nameščenski zaupniki sami, ki jim je mandat potekel. Volilni odbor ne sme imeti manj nego tri člane. Potemtakem se mora volilni odbor v podjetjih, v katerih se ine ve? Izvesti zakon o kartelih in trustih, kateri so v veliki meri vzrok propadanju našega gospodarstva? Krivice, ki se danes dogaif’v' očiitno, ne da bi bil za to kdo kaznovan, režejo v meso ;in kri delovnega ljudstva. Napraviti je treba red. Gorje, če ga bodo vsi ponižani 'im 'razžaljeni delali. Takrat se bo izkazalo, da 'ne »nore tvoriti temelj za človeško družbo in gospodarstvo bogastvo, ki ga sne rja. voli več zaupnikov nego dva, izpopolniti izmed delavcev, ki so najdalje zaposleni v dotičnem podjetju. Volitve se lahko 'izivrše po skrajšanem volilnem postopku, če se zedinijo na tak postopek .zainteresirane strokovne organizacije delavstva in podjetnik in če pristanejo na ta sporazum tri petine delavcev dotočnega podjetja, ali po rednem postopku, predpisanem v »Navodilih za volitve delavskih in nameščenskih izaupnitoov«. Natančna navodila o postopku v obeh primerih bodo dobili interesenti na zahtevo pri Delavski zbornici v Ljubljani. Po volilnih imenikih se morajo vršiti volitve zaupnikov v obrtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih, rudarskih in njim: podobnih podjetjih (obratih), ki zaposlujejo najmanj 10 delavcev — nameščencev, brez ozira na to, komu pripadajo, ali privatnimi osebam ali javnim telesom ali se opravljajo stalno ali začasno ali obstoje v obliki glavnih alti postranskih podjetij, ki se opravljajo vzporedno z drugimi podjetji, kakor tudi ali funkcijonirajo v obliki popolnih samos talnih podjetij ali pa kot sestavni del poljedelskih in šumskiih gospodarstev. V podjetjih z /manj kakor 10 zaposlenimi delavci se določijo zaupniki brez formalnega postopka tako, da spo-roče zaupnika delavci poslodavcu in Delavski zbornici. Zoper nepravilnosti med volitvijo se smejo prizadeti pritožiti v smislu »Navodil« ma kr. bansko upravo (Inšpekcija dela) in ministrstvo socialne politike. Stroške, ki izvirajo iz volitev delavskih in nameščenskih zaupnikov .im njih namestnikov, nosi Delavska zbornica. Zastopniki Delavske zbornice in Inšpekcije dela smejo v smislu »Navodil« prisostvovati glavnemu volilnemu postopku. Prestopki članov volilnega odbora, delodajalca lin drugih oseb proti Navodilom« ali zakonu so kaznivi. Ker je rolk za izvedbo volitev zelo kratek, je potrebno, da delavstvo že v mesecu decembru izvrši vse predpriprave, tako da bodo že v prvih dneh januarja prijavljeni volilni odbori inšpekciji dela, da jih potrdi in da določi dan volitev. O delovanju delavskih zaupnikov kakor tudi o važnosti njihovih funkcij bomo poročali v naslednjih številkah »Delavske Pravice«. Skupine in zveze, včlanjene v Jugoslovanski strokovni zvezi, naj 'se v svrho informacij in potrebnega volilnega materiala obračajo na .Jugoslovansko strokovno zvezo. Za upravo Merkurja, mameščenske bolniške blagajne v Zagrebu, ki ima svoje članstvo tudi pri nas, se bijejo, kot posnemamo iz listov, hudi boji. V upravi so imeli doslej večino beli (marksisti). Plavi (krščanski nameščenci in razne druge gruipe) pa zahtevajo razne spremembe in tudi spremembo volilnega reda. Na seji dne 13. novembra so zmagali plavi, ki so dobili 11 glasov, ker sta se jim pridružila tudi dva marksista, proti 10 glasovom marksistov. tragična. Življenje so darovali le za tuje ugodje. Za delavce ipomeni ta nesreča -dvojno tragedijo. Ni še bila položena zad- sloje, ista pesem: Trpeti morajo pomanjkanje, da uživajo drugi dobičke. V masah darujejo svoje zdravje in svoje živ- il ja lopata na grob, že je donel klic v svet za podporo nesrečnim svojcem. Ta klic je 'bil potreben. Ta klic je pa obenem težka obtožba obstoječih razmer. Nepojmljivo in proti mar a. vi je, da naj bi svojci ponesrečencev trpeli pomanjkanje ali pa, da more to bedo lajšati splošnost. Saj so ustvarjali bogastva ves čas, odkar so vršili svoj poklic, de nekemu krogu ljudi. TPD bi morala po •vsej pravici zadostno preskrbeti svojce ponesrečencev. Življenje, ljubezen se sicer ne da plačati, to bi bila le delna, ,pa vsaj kolikor toliko moralna oddolžite v. Gotovo pa je, da se to ne bo zgodilo. Nesreča tovarišev je pokazala, da so Resen opomin! Kar se danes dogaja na račun krize in malega človeka, presega vse meje. Kriza — naj je utemeljena ali ne — je vsem le za izgovor. Delodajalcem daje priliko, da odpuščajo delavce in znižujejo plače. Kriza jim je ščit, ki jih brani pred zakonom. Je pretveza, pod katero odpuščajo iin sprejemajo nove moči v delo, seveda pod slabšimi pogoji. Je izgovor upokojencev, da ne morejo živeti s pokojnino. Da mora jo zato sprejemati službe za vsako ceno in s tem jemljejo zaslužek tistim, ki brez vsega s kletvijo td. Povedati .moramo, da še ni nikjer teto tisočakov, samo vodstvo rudnika je obljubilo kaikiih 30.000 Dan 'kot dar TPD. Mi pa smo gospodom svetovali, da naj le tisočake uporabijo za plačilo prispevkov za brat. skladnje®, slano vam ja in drugo. Puste pa naj v delu onih ilOO delavcev, ki jih hočejo odpu-etitti. Ker je vendar edino pravilno, da delavci žive od zaslužka, ne pa da pobirajo miloščino. Ker bodo ti delavci na plačah izgubili mesečno 80.000 do 100.000 Din, •je 30.000 miloščine kot kaplja v morje. Elektrotehnični uslužbenci Uslužbenci elektrarne Žirovnica. Že dalje časa se je pri nas govorilo o dopustih, ki bi jih imelo nastopiti večje število delavstva. Talko so dlobili vsi delavci prostovodnih partij 22. nov. 1932 okrožnico, s katero se jih je obvestilo, da morajo 28. nov. t. 1. nastopiti daljši dopust. To pa še ni dovolj. Govori se, da bo ukinjena tudi delavnica v Žirovnica. Vse te ukrepe utemeljuje ravnateljstvo K,DE s 'tem, da mi' na razpolago potrebnih denarnih sredstev. Gotovo je, da se danes v tej splošni krizi stav-ljajo tudi KDE težke ovire. Toda, ali ne zveni to nekam čudno, da se v istem času, ko se pošilja na dopust navadne delavce, sprejme v delo brez vsake stvarne potrebe novega nadzornika s plačo, ki je enaka zaslužku vseh, ki so zaposleni v delavnici. Poleg tega pa nadzornik, ki je bil sprejet v službo, ni niti naš državljan in se o naši državi prav nič lepo ne izraža. Ali ni dovolj, da nam že v privatnih podjatjih gospodarijo tujci, sedaj pa še tu. Glede na to je bila na odločujočih mestih v Ljubljani izvršena z zastopnikom Delavske zbornice uradna intervencija. Priložili smo posebno vlogo, v kateri objasnju-jemo položaj delavstva. Zahtevamo tudi, da naj se dopusti prekličejo in da se naj najdejo sredstva, da se zopet vsaj delno delavci prostovodnih partij zaposlijo. Poleg tega se je zahtevalo, da se opusti misel ukiniti delavnico. Dobili smo zagotovilo da se bodo zaposlili v najkrajšem času vsaj najpotrebnejši. Strokovna skupina uslužbencev deželne elektrarne v Žirovnici sklicuje glede gornje zadeve strokovni sestanek za nedeljo, dne 11. decembra 19Qi2 ob pol deseti uri dopoldne v prostorih gostilne Čop v Žirovnici. Radi važnosti dnevnega reda naprošal odbor vse člane, da se sestanka zanesljivo udeležijo. Lesni delavci Jurkloštcr. Sestanek, ki ga je imela dne 4. dec. t. 1. naša organizacija, je prav lepo izpadel. Potek sestanka je pokazal, da je bil prav potreben. Po zadnjem izporu so nekatere osebe izven delavskih vrst delale na to, da bi se organizacija razšla, češ saj ni potrebna. Pa tudi še na drugi način se je delovalo proti organizaciji. Ni čudno, da so postali nekateri tovariši inalodušni. Na sestanku emo pa vsa -vprašanja temeljito obravnavali, nejasnosti pojasnili, dvome razpršili. Spoznali smo, da se moremo udejstvovati kot delavci edino potom svoje delavske strokovne organizacije. Skrbeli bomo za to, da bodo vsi delavci člani te organizacije. Kajti neorganiziran delavec je istotako sovražnik organizacije in delavstva, kakor neuvideven podjetnik. Zavedne delavce vzgoji le organizacija. Nameščenci Dovoli tov. urednik, da priobčim v imenu več ljubljanskih -im celjskih članov naše naimeščeniške organizacije (SZPTNJ) sledeče misli: IV naši organizaciji že nekaj časa sem — približno dve leti — nekaij ni v redu. Ob njeni ustanovitvi je bilo precej življenja in se je tepo -razvijala, taiko da so nekateri Itrdliii, da je še preveč sestankov in občnih zborov -ter vrveža, 'članstvo ije z organizacijo živeto. Lansko teto so se izvršile nekatere spremembe v vodstvu, od' katerih so se nekateri mnogo obetali-. Vendar se je -pa vudeto, da ije bilo več napovedovanj kot pa dejanj. Sestankov ni-, prispevkov tudi ne, zapazil se je zastoj. Letos je bil 'izvoljen nov odibor, v katerem sta dva doktorja. Venditoair .dovolj učenosti! Gine .pa še manj'! -Razvedelo a-e je celo, da se en gospod sploh ni potrudili -postati član organizacije. Pri letošnjem občnem zboru JSZ -je dal odibor SZPTNJ (bolje rečemo večina odibora) imločno zaslombo opozidomail-ni skupini. Od tedaj pa je kot da bi organizacije več ne bito. Članarino še plačujemo, druge delavnosti pa mi ! Nezadovoljni smo s tem položajem, ko vidimo pri vseh organi iraaeijah JSZ živahno vrenje im bombo. Ali naj naša organizacija ponovno shira kat so shirale -njene predihod utice po volji delanezmožnih ljudi? Člani smo nad tem -ogorčeni! Ce večina odbornikov moče ali me zna delali, maj odstopi im maj napravi prostor drugim ljudem, ki se bodlo gotovo našli. Zahtevamo, da se skliče še v mesecu decembru čimp-reje občni zbor, ki naj izvoli delavdljen in zmožen odbor. Hočemo delal Položaj pniivaitmega im -trgovskega loameščenstvai 'danes ni itako rožnat, da naši zahtevi ugodil, sicer bo -moralo iti članstvo svojo pot, ki mu bo še preostala. Verus. Kleparji KOVINARJI, KLEPARJI, INŠTALATERJI. Sestanek -skupine L K. M. se je vnšiil V nedeljo, dne -27. novembra v prostorih gostilne »Novi svete. Kakor navadno, je tudi ta sestanek pokazal, da gre za interese nas An aa puvzdteo organizacije. Obravnavali smo o zavrnitvi maše 'kolektivne pogodbe od strani mojstrov. Odtočili smo se, da bomo ponovno vložili svoj predlog za kolektivno pogodbo. Sprejeli smo tudi poslovnliik, k)i predvideva obvezno Slednjo članov. Smemo trditi, da je to ena najbolj važnih ustanov, s katere pomočjo si lahko vsak član nekaj prihrani za slučaj brezposelnosti ali bolezni. Tov. tajnlilk Rozman je iv lepih besedah o-ri-sal ipomlen organizacije: kaj je organizacija in zakaj je potrebna. H koncu se :je razvila večja debata. Sklenili smo tudi, da se vrši občni zbor dne 18. decembra 1932 v prostorih J. S. Z- 'Dolžnost vsakega člana je, da se ga udeleži. Ola-ni, -kateni eo zaostali -na članairimii, naj čim preje pora-vna-jo. Uradne ure »o vsako nedeljo od pol 10 do 12 v pisarni JSZ. Tajnik. Viničarji Centrala. Opozarjamo člane, da je treba tudi v primeru- telesne nezgode (zlom. roke ali noge itd.) potrditi prijavo po zdravniku ali od bolnice. Dne 30. novembra se je vršila važna seja načelstva in nadzorstva in se je poteg tekočih zadev -predvsem pretresalo vprašanje o potrebi lastnega poslopja za pisarniške prostore »Strok, zveze viničarjev«. Javni oziri. -Neki ,iin čestokrat -odločilni ljudje zelo radi hudo zamerijo delavstvu že samo to, ako se združuje v svojo strokovno organizacijo. Še bolj pa postanejo črnogledi, ako se potem delavstvo kot organizirano zbira na svoje društvene posvete (sestanke), da si s tem svojo samoobrambo le še bolj •utrdi, oziroma da 'tako -skupino tudii poudari krivice, katere mu delajo po -delodajalcih. To smatrajo naravnost za hujskarijo delavcev in nekaj nevarnega ali celo nedopustnega iz tako zvonih »javnih ozirov«. Viinogradlniihi in drugi delodajalci smejo nemoteno svojim delavcem plače odtrgovati in zadrževati, smejo kršiti delavsko zakonodajo, predvsem viničarski red; smejo zdelanega in onemoglega viničarja zavreči kot staro šaro ter ga napoditi iz službe; smejo celo javno na zborovanjih sklepati, kako bi svoje delavce oškodovali in jih še bolj zasužnjili. Nikomur od teh še ina -m:isel in® -pnide, dia- je baš tako početje -vpnaiv tisto majgrša hujska riiija proti pravicam delavstva, proti obstoječim zakonom, pno-ti množicam, kri dejanski vpnaiv tvorijo naš jugoslovanski narod in da ravno tu najbolj trpe tisti »javni oziri«, ki bi morali ustvarjati pri delavstvu zaupanje v enakopravnost, -v zakonodajo držaive, ii-n ki bi- -morali dvigati narodnostno zavest vseh delovnih stanov. Tisti, ki je dostikrat tujec po jeziku, ki spravlja sokove naše zemlje in sokove dela našega človeka črez mejo v tujo blagajn®, ta -sme odirati niaprej in tirati v propast in pogin muožice našega delavstva. Viničar delavec, ki pa gara, dela in trpi, zraven pa celo življenje še strada, ki si vsaj s pomočjo strokovne organizacije hoče odpo-m-oči, ki zahteva največ to, kar že -predpisujejo zakoni, viničarski red, ta naj s tem hujska in krši javni red. Izkoriščevalec naj bi smel tedaj vse storiti, tudi največje krivice, izkoriščani pa ne bi smel nič in če bi ga obesili na prvi drog ob cesti, ker si pač nekateri tako predstavljajo »j-avme ozire«. Gospodje! »Hvala lepa tedaj za tak družabni red in za take »javne ozire«, kličemo sto-ti-aoči -in mtilijonii prizadet,ih in pregamja-nih. Tudi delavstvo ima svoje ozire, če jih ima kapitalist, oziroma tisti, ki se danes tako presneto boji, da se ne bi skrivil vsaj las krivičnim od strani pravice. NASE HALOZE. Zavrč. Sestanek na 27. nov. ni bil dovoljen. Vršila se je seja strokovnega odbora. Zastopniki skupine Sv. Barbare v Halozah so marljivo posegali v debato. Predvsem so podčrtavali velik pomen zadružništva. Hočejo imeti lastno poslovalnico »Viničarske kreditne zadruge«. — Lazar I v a n je bil 44 let viničar na enem mestu. Sedaj obnemoglega to starega pa itiiraijo iz -službe po krivdi maščevalnosti lastnega sina, kateri je natvezel gospodarju o svojem očetu neresnične vesti. Tajništvo zveze je napravilo pismeno intervencijo pri velevinogradniku g. Ulm-u, da ga v službi obdrži. — Viničarju Kokot Štefanu iz Turskega vrha noče gospodar plačati dela za drugo kop. Pravi, kdor j® rekel vdničainju 'to delati, ta mu naj plača. Dajal pa mu je še pijače, ko so kopali. Končno pa mu je dne 16. septembra brez vzroka odpovedal službo. Predlagana je že viničarska komisija. Kaj vse bi se nam godilo strašnega, če ne bi imeli strokovne organizacije in viničarskega reda. Št. Vid pri Ptuju. Viničar Kranjc Jožef je pripeljal seboj 20 centov sena, proč peljati pa ni smel nič. Pogojen je bil zn eno svojo kravo, kmalu, ko se je vselil, pa jo je moral prodati in rediti samo gospodarjevo živino. Koruzinje od treh let nazaj je gospodarica obljubila, da bo viničarju plačala, dobil pa še ni niti ene pare. Nagrade ni dobil že štiri leta. Sedaj je po organizaciji bil vložen predlog, da se skliče viničarska komisija. St. Trojica v Halozah. Ker g. Zarčič po sklepu viničarske komisije ni maral izplačati viničarju tov. Polancu, kar mu gre, je to zadevo izročil odvetniku, na kar pa je takoj dobil svoj denar 1000 Din. — Tov. Papežu, ki si je zlomil nogo, je bila priznana in izplačana) nezgodna podpora 100 Din. — Na seji strokovnega odbora se je predvsem poudarjala potreba dobrih zaupnikov skupine. Tudi v Š t. V i d u in v L e s -k o v c u se mora organizirati skupina S. Z. V. Delavska m adina Krekova družina Sv. Peter-Ljuhljana. Dne 22. novembra t. 1. se je vršil redni občni zbor družine, ki je bil zelo živahen in je dobro uspel. Naš tovariš predsednik Kord in France je podal izčrpno poročilo o delovanju diruži-n® -in. kiomštaMral dia je st ari -odbor -glede na raanie težave im zapreke brez vsake opore od strani Centrale v polni meri vršil svojo dolžnost. Kdor je pri delu sodeloval, kdor je društvene sestanke redno obiskoval in kdor se je za delovanje in gospodarski položaj šenitjpeterslke -Kreloov® družine zanimal, ta ve, da stari odbor s tako skromnimi -sredstvi -in v -tako pičlo odmerjenem času, ki ga je imela družina na razpolago, več kot je storil, storiti ni mogel. Omenjal je tudi, da je imelo društvo več prireditev, med katerimi je bila razstava ob 40-letnici Krekove mladine. Ob desetletnici je prejela družina več čestitk. Najbolj jo je razveselilo bodrilno pismo prevzv. nadškofa dr. A. B. Jegliča, starega prijatelja delavske mladine. Poročevalec se je spominjal tudi 15-letnice smrti pok. dr. Jan. Ev. Kreka, ki jo je družina proslavila. H koncu je izrazil željo, da naj novi odbor v bodočem poslovnem letu zastavi vse sile in moči v procvif šentpetersse Krekove družine in da stori čim več, da se razširi Kršč. soc. delavski pokret. Nato je podal tajniško poročilo tov. Sovenc France. V svojem točnem in podrobnem poročilu nam je podal -jasno sliko o notranjem poslovanju družine, o finančnih in drugih težavah, s katerimi se je moral boriti odbor. Večkrat je moral sam poseči v žep, ako je hotel zadostiti finančnim potrebam družine. Iz njegovega poročila je bilo tudi razvidno, da se je stari odbor, zavedajoč se potrebe delavske skupnosti, prizadeval za skupno delovanje z vsemi v to v poštev prihajajočimi faktorji. Radi tega sta on in tov. Kordin pri centralnem obe. zboru vstopila v centralni odbor, iz katerega sta pa izstopila. Po poročilu blagajnika je izreklo nadzorstvo odboru absolutorij, nakar se je po 10 minutnem odmoru vršila volitev novega odbora, nato se je predlo k slučajnostim Upton Sinclair: DOLARJI roman (Naslov v izvirniku: Mountain City) Jed se je obotavljal. »Težko mi je pripovedovati. Poglejte, kancler je star gospod, in bojim se, da se nagiba h konservativnemu mišljenju. »Kaj ne poveste!« »Ja sir. Zdi se mi, da meni, da je agrarna reforma nekaj zelo nevarnega in da ne gre, da bi na univerzi govorili o njej. Misli, če bi nekateri od njegovih bogatih zaščitnikov to zvedeli, bi ga nič več ne sprejeli.« »Tako, to je rekel?« Opomba je vzbujala mru. Warre-nerju očitno dosti zabave, zakaj njegova debelo oblazinjena lica so lezla v smeh. »In kaj je še dejal?« »No, saj veste, govoril je z mano zaupno in mislim, da bi ne bilo dostojno, če bi vse ponavljal. Stvar je taka, da ni voljan osnovati stolice za agrarno reformo.« »Niti ne, da bi razlagah kaj je agrarna reforma?« »Zdi se mi, da smatra za pametneje, da sploh ni govora o tem, sir. Jaz to lahko razumem, ker sem sam šel v mestno knjižnico in sem tam nekaj stvari prebraL Pa vidim, da ni prav lahko izogniti se dokazom.« Spet veseli smehljaj na sosedovem obrazu. »Pa se vam zdi zanimivo, he? Vas je prepričalo?« »No, mr. Warrener, saj boste razumeli, nisem vajen novih zamisli. Vzgojen sem zelo versko in tega človek ne reši namah. A rad bi se natančneje poučil.« »Kaj ste pa brali?« Ko mu je Jed povedal naslov zvezka, je dejal: »Poznam; toda morali bi brati »Napredek in uboštvo«, to je sveto pismo agrarnih reformerjev, tam je vse.« Jed je obljubil, da bo delo prebral in stari gospod je očrtal vsebino in mu pripovedoval, kako je nastalo — pripovedoval mu je to in ono o Henryu Georgeu in o njegovem čudovitem nauku, po katerem bi bilo mogoče zatreti na zemlji uboštvo in krivičnost. Jed je poslušal in mu vrgel tu pa tam vljudno besedo in mr. Warrener je govoril in govoril in govoril. Jedu je bilo jasno, da mu v prihodnje niti malo ne bo težko vsako poljubno uro prestopiti prag tega poslopja iz peščenca, — v kolikor ki bil pripravljen poslušati nauke He«rya Georgea in dokler bi kazal znake, da je na poti spreobrnjenja, pa naj bi bilo še tako počasno. Mr. Warrener je govoril, dokler mu ni dogorela cigara. Potem si je prižgal drugo in govoril, dokler mu ni ugasnila še ta zaradi pomanjkljive oskrbe. Z dokajšnjim naporom se je potegnil iz globokega naslanjača, pokazal Jedu sliko svojega bradastega preroka, pokazal izvod prve izdaje sve-_ . tega pisma agrarnih reformerjev z lastnoročnim prerokovim nsa imct&tu aikoija! PričailcujemK), dia bo odibor■ je imel celo zalogo zvezkov in jih nekaj izbral za svojega novega spreobrnjenca. Zabaval se tako izborno, da bi bil rad klepetal ves večer. Tedaj pa je prišla postrežnica in javila, da je miss Lucile dejala, da je čas preobleči se za večerjo. Mr. Warrener je torej Jedu stisnil roko in ga pozval, naj spet pride, ko bo prebral vse, kar mu je dal. Obiskovalec je obljubil in odšel z zavestjo, da je v tem boksanju z usodo spet dobil rundo. UL Jed je preštudiral vse zvezke in štiri dni krotil svojo nedoučakanost. Potem je sklenil tvegati obisk ob pol devetih zvečer. »Butler« ga je zdaj sprejel zelo milostno, saj sta bila že stara prijatelja. Brez vsakega uvodnega vpraša-šanja ga je pozval, naj sede, mu javil, da ga bo milostni gospod sprejel in je pustil, da je Jed sam našel pot do knjižnice. Mr. Warrener je sedal v istem stolu kakor zadnjič, položil je svinčnik v knjigo, katero je tačas bral in dejal, da ga zelo veseli, ko vidi svojega obiskovalca. Obiskovalec je poročal o snovi, ki jo je obdelal, napravil nekaj razumnih opomb in stavil nekaj razumljivih vprašanj, — in tako se je stari gospod razvneL Ko je trajal razgovor eno uro dolgo, si je Jed dejal, da je Warrener že dovolj razvnet in da je čas za naslednji korak. »Mr. Warrener,« je rekel, »nekoliko mi je nerodno, obrniti se na vas, ker se mi zdi, da imate zelo dosti skrbi. Toda stojim pred vprašanjem odločitve, kaj bom delal to poletje. Zato sem si mislih da bi bili morda vi tako prijazni, da bi me hoteli poslušati in mi svetovati.« Mr. Warrener je bil res tako prijazen; in Jed je pripovedoval o svojem hrepenenju (ki menda vendar ni nedostojno), da bi napredoval v svetu in da ne bi životaril v nevednosti. Da je resen človek, ki bo vse, česar se loti, opravljal s pozornostjo. Nekoč je slišal mra. Crumbacka — mr. Crumback je predsednik First-National-Banke v Zionu in ustanovitelj štiriletnega prostega mesta na univerzi, ki ga je Jed dobil pri tekmi na višji šoli v Zionu, — mr. Crumback torej je izjavil, da je za vsakega upravno zaposlenega ali s posestvijo oblagodarjenega človeka zlasti težko najti koga, komur bi lahko odstopil nekaj odgovornosti; lahko je dobiti ljudi, ki vrše naročila in ukaze, težko pa take, ki bi imeli dovolj možganov, da bi sami velevali. Za Jeda je enkrat ena, da pripada poslednjim; priučil se bo svojemu delu, naj bo že tako ali tako in se komurkoli tako prislužil, da ga ne bo mogel pogrešati. Morda bi mr. War-rener s svojo mnogostransko podjetnostjo potreboval takega človeka. Mr. Warrener je pomislil in potem odgovoril. Čisto naravno je, da hoče Jed napredovati. On, Warrener, trenutno nima v svojem uradu nobenega mesta na razpolago in mu tudi ne more nič nasvetovati. A zna ceniti Jedove resne namene in se bo poskusil česa spomniti. Za ta čas, pa če je obiskovalec v stiski, bi mu pač rad nekaj posodil. Leto V. »DELAVSKA PRAVICA«, dne 7. decembra 1932. Stran 3. K zaključku debate je tov. B u r k e 1 j e pozival novi odbor, da naj si prizadeva in stori vse, da pritegne k društvenemu delovanju delavsko mladino, katero je potreba delav- skemu položaju primerno vzgojiti in ki mora biti siguren fundament boljše bodočnosti delavstva. Doma in po svetu Občinski zakon, kii je bil že v razpravi v odboru narodne skupščine, je vlada umaknila in bo predložila nov osnutek. Pod zaščito člena 5. so bili postavljeni tile denarni zavodi': Valjevsfca okružna banka, Mestna hranilnica v Osijeku in Gradska štedionica v Splitu. Francija je podpisala z Rusijo pogodbo o nenapadanju, podobno kot je to storila Poljska. Francoske desničarske skupine jo označujejo kot velik uspeh sovjetov, pred katerimi je moral kloniti kapitalistični zapad. Sovjeti res nočejo vojne, njihova prva skrb je gospodarska in socialna učvrstitev Rusije. — Tej pogodbi bo skoraj gotovo sledila tudi trgovinska pogodba. Amerika zahteva plačilo zapadlih obrokov vojnih dolgov navzlic vsem spomenicam, ki so jih ji poslale Anglija, Francija in druge države. Zalo je angleški funt že začel padati. Razorožitvcna komedija se vrši še kar najprej. Nemčija je zopet pripravljena razpravljati o razorožitvi, če se ji dovolijo spremembe v dosedanjem vojnem proračunu, le-tega v teku petih let ne bo zvišala. Istočasno pa poročajo o načrtih, koliko misli znižati svojo armado Amerika im da Italija zopet gradi nove vojne ladje. V Belgiji so bile volitve v nedelje 27. novembra. Dobili so: Socialisti 73 mandatov (preje 70), katoliške stranke 79 (preje 76), liberalci 24 (28), flamski nacionalisti 8 (11), komunisti 3 (1). Katoliške stranke so pridobile, ker so svoje liste vezale. Belgijski socialisti hodijio ista pota kot avstrijski in so močnk) levo usmerjeni, zato se komunisti ne morejo tako razviti, a so vendar sijajno napredovali. Oči viden je popoln poraz liberalnih strank, ki vsepovsod vztrajno izginjajo, .iz enostavnega razloga, ker so se preživele im nimajo sploh nikake idejne zasnove več. Med Italijo in Turčijo so se vršila pogajanja o posojilu 30 milijonov lir. Ta pogajanja pa so se zadnje dni razbila. Italija hoče z Uovim zakonom o Industriji dobiti nad njo kontrolo. Z novim zakonom bo uveljavljeno, da le vlada dovoljuje ustanavljanje novih in razširitve starih tovarn. — Iz fašistične stranke je bil izključen bivši glavni tajnik stranke Turajtitli, ker jje nastopil proti Mussoliniju. Z Bolgarijo je nastal spor zaradi obmejnih spopadov. Jugoslov. vlada je zahtevala .sklicanje .mešane komisije, Bolgarija pa v to ne privoli. Sedaj je jugosl. vlada začasno razveljavila del pogodb o obmejnih odnošaijih. Spor je resnega značaja. Liubezen, ne sovraštvo »Tretji sovražnik delavca. ,pa jie listi človek, ki misli, da ima borbo za delavske pravice v zakupu in skrbno pazi, da imu kdio ne poseže v 'to polje... Sovraštvo je njegovo orožje.« »Slovenec«, 27. nov. 1932. Gornje besede moramo v celoti podčrtati. Ali nimamo polno zgledov iz marksističnih in raznih političnih vrst, ki nam to dokazujejo? Dokazujejo, da delo posameznikov, ki se vtihotapijo v ljudske množice, ni drugega, kot skrb aa samega sebe, je le premnogokrat borza poslanski mandat. Vprav v politiki se more mnogo grešiti, politika in politična slava sta zelo zapeljivi in sta že marsikomu vzeli ideale. Nerealna politika, kii ni bila odvisna od volje organiziranega malega človeka, je več škodila kot koristila. Če gre za delovanje posamezne osebe, moramo gornji stavek potrditi. Vendar pa bi citirana trditev mogla boga privesti v zmoto. Pri delavstva prav za prav ne .odločajo osebe, temveč skupnost in oni krog, ki ga delavstvo izbere za svoje vodstvo. Rešitev delavskega vprašanja ni zadeva te ali one osebe. V začetku je bilo brez dvoma vsaj deloma tako. Dr. Krek n. pr. pri nas ni skušal pridržati vsega dela za delavstvo zase, ker dobro je vedel, da je potrebno delavstvu za dosego ciljev gibanje, delavsko gibanje. To je kajpada avtonomno. Njegovo jedro je pa organizirano delavstvo, so delavske strokovne organizacije. Jasno je, da morejo le one odločati o ciljih gibanja, ker Imajo delavsko elito. Okrog njih pa se morejo zgrinjati tudi elementi, ki ne nosijo delavskega in namješčenskega značaja, če priznajo cilje gibanja in zanje delajo. 0 sebi more organizirano delavstvo in nameščeinstvo samo 'odločati po svojih organih. Ne rabi suflorjev iz advokatskih vrst. Kaj bi rekli inženirji, če bi jim ne-kega dne, recimo duhovniki, začeli predpisovati cilje .in pota ali pa bi se zgodilo obraftno. Bili bi ogorčeni in bi gotovo energično odklonili vmešavanje v svoie stvari. Ali je morda delavstvo in njegova organizacija brezpravna para, ob katero se sme vsakdo obregniti in mu ukazovati? Vsa javnost mora vedeti, da sloni avtonomija ročnega in duševnega delavstva v človeški družbi na principu, da ima ono lasten značaj in svoje potrebe. Nihče ne bo prinesel delavstvu njegovih pravic na krožniku! Za vse se mora šele boriti. Borba je smisel delavskega gibanja! Delavstvo hoče svojo pravico, kot je zahteval kmet svojo pravdo 1 Tudi kmetu nekoč graščak mi priznal .pravice do samostojnosti in do boja. Toda, ker se je kmet boril in umiral za svojo pravdo, je končno zmagal in se otresel graščinskega jarma! Gospodje tega ne razumejo! Ne razumejo, da delavstvo ne išče miloščine! Ne razumejo, da je delavstvu le do dela in dostojne eksistence. Pri delavstvu ne gre za earitas, ta je za berače in delane-zmožne. Le tem obojim morejo pomagati dobrotniki, delavstvo in uameščemstvo .pa ne potrebuje dobrotnikov, temveč kvečjemu ljudi, ki se bodo postavili na razpolago za delo v strokovni organizaciji in vršili delo, ki jim ga bo organizacija odkazala. Delo za delavstvo in njegovo pravico je možno le v in preko njegove organizacije! Kar se dela izven nje oziroma proti njeni volji, bo pa slabo narejeno ali pa sploh ne bo v skladu z resničnimi potrebami. Ljudje, ki pišejo o tretjevrstnih delavskih škodljivcih, bi se morali potruditi v sosednjo Avstnijo, Nemčijo, Francijo, Holandsko in 'Belgi jo. Ce ne bodo študirali le venskih bratovščin, ampak bodo vprašali tudi za 'strokovne organizacije in se bodo potrudili v njihova tajništva — v črno tovarno že ne bo treba iti — bodo mogli kmalu ugotoviti, da obstojajo tudi v naštetih državah krščanske strokovne organizacije, ki so vzele borbo za delavske pravice popolnoma v zakup in tega zakupa nikomur ne prepuste. Njihovi stotiisoči čvrsto branijo svojo samostojnost s parolo: Pravico — ne miloščine! -ant. Jasna slika — nerazumljivega postopanja Huda jama, 4. dec. 15. nov. je bilo razglašeno, da je odpu- ščena ena petina rudarjev. Delavstvo je sklenilo na zborovanju 20. nov., da je pripravljeno na žrtve, tako da delajo vsi eno petino manj, samo da se vsi zaposle. Gospodi okoli vodstva rudnika pa ta nesebičen sklep delavstva ni bil po volji. Ker so pa vedeli, da vsa pošteno misleča javnost brez razlikie odobrava sklep delavstva, zato so si izbrali drugo sredstvo, (kii maj bi one, kii hočejo reduk- cijo, v javnosti pokazalo kot največje človekoljube im prijatelje delavstva. 28. nov. .je bil na delavstvo izdam razglas, v katerem! rotijo pri 8v. Barbari in citirajo svetopisemske izreke n. pr. dajte, »ker ne veste ne ure ne dneva« kdaj tudi vais doleti im na koncu »bodite usmiljeni, da boste usmiljenje dosegli.« Tovariš, ki je prišel iz čakalnice, kjer se je prečital razglas, je pljunil, meneč, kaj takega pa še menda nima primere daleč na okrog. Za 24. nov. pa je bil v Laškem sklican sestanek, na katerem se naj podvzamejo nujni koraki za podpiranje nezaposlenih, namreč onih, ki so bili reducirani. Vabile so se vse mogoče korporacije, še celo na delavske strokovne organizacije niso pozabili. Medtem, (kio je zastopnik celokupnega rudarskega delavstva iz Hude jame naglašal, da je vendar nerazumljivo, zakaj si TPD ozir. vodstvo rudnika ne osvoji delavskega predloga, so gg. ravnatelj Kloc, rudniški najnteščenea Golob, Kajina, Gabrič in pa Kaple, vedno vneti zagovorniki IjPD dokazovali, kako nujno 'je, da se zbira za odpuščene. Seveda, da bi 9e tako zabrisala redukcija. Nobeden se ni dotaknil redukcije in odkrito izjavil: Slovenci, dajte, zbirajte za tiste, ki smo jih vr