w§
KANTIH
OSAKA&
NAGASAKI
\SUM1GHA!
BIRMA
H AL KUT A
M A rta A
ha ti c oon
'ŠAlGOfi
IMAM AS
CAPORE
BATAV/A J AVA
H AHILA
A
ec solium.
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto XII.
Volk gre poceni za pastirja.
Ruski pregovor.
Ljubljana, 26. septembra 1940.
štev. 39 (571)
Danit:
»DRUŽINSKI TEDNIK«
izhaja ob Četrtkih. Uredalltvo
la
...d
o p r a t a t Ljubljani, Mlkloilčeva 14/111. Polt ni predal It. SIS. Teletoa it. 83-8*. — Kaču« poStne hranilnice T Ljubljani it. 18.393. — Rokopisov n* vračamo, nefranklranlh dopisov ne sprejemamo. Za odgovor Je treba prllolltl ta S din mamk.
NAROČNINA
<ll Ma H dla, */« lete 40 dla, n« lete 80 din. V Italiji na leto 40 Ur, f Franclji 70 frankov, v Ameriki **/« dolarja. Drugod sorazmerno. — Naročnino le plačati vnaprej.
CENB OGLASOV
▼ tekatnem delu: enoetolpčna petltna vrsta ali njen prostor (viSina 8 mm In Urina 65 mm) J din; v oglasnem delu «'60 din. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice: beseda S dla. Mali oglasit beseda 1 din. Oglasni davek povsod le posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
Izolacija Amerike
(GL str. 9)
FRANCOSKI IMPERIJ SE DRORI
Japonci v Indokini, de Gaulle pred Zahodno Ahiko
f fORMOSA
HOliC-KOfiO
ctyton
Zemljevid Indokine z Južno Kitajsko in evropskimi posestmi, t. J. z britansko Prednjo Indijo, Birmo, Singapurom in delom Bornea, z nizozemskimi otoki Sumatro, Javo, Borneom in Celebesom in z ameriškimi Filipini.
V Ljubljani, 25. septembra
Kapitulacija Francije je zdaj rodila tudi v njenem azijskem imperiju svoj sad: vichyjska vlada je morala pristati na tokijske zahteve in japonske žete že marširajo čez Indokino proti Cangkajškovi Kitajski.
Francoska Indokina spada med največje in najbogatejše kolonije francoskega imperija. Površine ima 741 tisoč 242 km!, t. j. natanko za 3 naše dižave, prebivalstva pa 22,3 milijona, t. j. za poldrugo Jugoslavijo.
japonski tranzit čez Indokino je žele prvi koiak do popolne izgube te francoske posesti. Njena zahodna soseda, kraljevina Siam, že grozeče izteza roke po njej; in tudi Kitajska izgublja obzire do dežele, ki ji je po njeni sodbi skočila v najusodnejšem trenutku v hrbet.
Vichyjska vlada je dolgo kljubovala japonski pohlepnosti; da Je nazadnje odnehala, čeprav je morala vedeti, kakšne posledice bo njena kapitulacija prej ali slej rodila.v ostalih kolonijah še pred kratkim tolikanj mogočnega imperija, je nov dokaz, kako malo moči in ugleda imajo možje, ki danes vladajo v nezasedeni Franciji.
Japonci vidijo v pristanku Indokine na tokijske zahteve velik uspeh svoje imperialistične politike. Po pravici. Saj jim je zdaj odprta pot ne samo. za napad na. Kitajsko z juga, ampak tudi za nadaljno prodiranje proti zahodu, v britansko Indijo.
Toda vsaka kolajna ima dve strani. Tudi uspeh v Indokini ni za Japonce brez senčne plati.
2e površen pogled na gornji zemljevid pove, kaj pomeni japonsko prodiranje na zahod za sosede Indokine. Z enim samim udarcem so prišli v neposredno območje japonskega imperializma kar trije kolonijski imperiji: britanski, nizozemski in ameriški. Ce so Angleži doslej Se dvomili — In vsa njihova daljnovzhodna politika v tem stoletju je kazala, da je tako — zdaj ne morejo več: njihov glavni tekmec v Aziji ni Rusija, ampak Japonska. Nizozemska Indija aa-ma zase r tej imperialistični borbi ne šteje j toliko bolj se pa morajo prizadete čutiti Združene države.
Japonski vdor v Indokino je alarm v dvanajsti uri na dve strani: za Američane in za Ruse.
Amerika s« je res pri priči oglasila. Zunanji minister Hull je izjavil, da washinftonska vlada obsoja japonske metode. Toda od besed do dejanj je pri Ameriki po navadi zelqdolga pot.
Tokrat ne bo smela biti dolga, če nočejo Združene države zaigrati svojih postojank r Tihem oceanu. Hočei nočeš mora washingtonska vlada ra-
bodočnosti z orožjem v rokah braniti ameriško posest v Pacifiku.
(Tega si seveda nihče bolj ne želi kakor Angleži: saj bi nastop ameriške mornarice v kitajskih vodah znatno razbremenil njihovo vojno ladjevje v tem delu imperija in jim omogočil strnitev vseh sil na evrop-sko-afriškem bojišču.)
Tudi Rusom je prodiranje Japoncev na zahod in hkrati — čez Kitajsko — na sever vse prej ko prijetno. Rusija ve najmanj od 1 1905., kdo je njen glavni sovražnik: portarturski zmagovalec. Rusija ima še druge nasprotnike, toda le-teh si ni sama ustvarjala. Nasprotno, hotela je z njimi sodelovati in njena krivda ni, če do takšnega sodelovanja še nikoli doslej ni prišlo.
Japonski imperializem kuje zoper svojo voljo to sodelovanje. V bodoči vojni med Združenimi državami in Japonsko bo Moskva posredno ali neposredno na ameriški in s tem tudi na angleški strani. Indokitajska kapitulacija je v sedanji vojni samo eden izmed neštetih intermezzov, na videz niti ne najpomembnejši; postati pa utegne mejnik, kakršnih malo pozna moderna zgodovina.
Angleško-nemška bitka za premoč v zraku se bije dalje. 2e šestnajst dni je London noč za nočjo, dan za dnem cilj orjaških nemških letalskih napadov. Toda vse kaže, da milijonsko mesto še zmerom uspešno kljubuje strahotni preizkušnji in da se sedanja vojna ne bo odločila nad Londonom, »B i"Mi iv f nv <vi f v flMp- Britansko letalstvo ni videti še nič oslabljeno; drugače ne bi bilo moglo v noči s ponedeljka na torek vprizoriti najhujšega letalskega napada, kar jih je v tej vojni doživel Berlin.
Tako vsaj sodijo nevtralni opazovalci — edino kolikor toliko zanesljivo merilo v kaosu nasprotujočih si poročil angleškega in nemškega vrhovnega poveljstva. Brigadni general Strong, član komisije visokih ameriških častnikov, ki se je po štiritedenskem obisku v Angliji vrnila te dni v Ameriko, je napisal za Nev/ York Times izčrpno poročilo o rezultatu nemških napadov na London. General pravi med drugim:
»Doživeli smo 70 letalskih napadov na britansko prestolnico. Kljub hudim preizkuSnjam, ki jih je moral London prestati, smo prepričani, da so Londončani voljni, pogumno in odločno prenašati žrtve, ki jih še čakajo. Če se bo bombardiranje Londona nadaljevalo v istem obsegu, kakor smo mu bili priča zadnjih deset dni našega obiska v Londonu, bo britanska
v težavnem položaju. A tudi popolno uničenje Londona ne bi še pomenilo, da bo Velika Britanija vojno izgubila. Predvsem bi pa hotel poudariti, da sem se docela prepričal, da so uradna britanska poročila o letalskih bojih v vseh ozirih korektna. Angleško vojno letalstvo je danes tako glede letal kakor glede ■ pilotov mnogo na boljšem kakor kdaj koli. Ne da se reči, da bi bili nemški napadi občutno prizadeli britansko vojno industrijo.«
New York Times ugotavlja, da so »enako poročali tudi londonski dopisniki ameriških listov, toda ameriška javnost jim ni hotela verjeti, češ da so preoptimistični, ali pa da morajo tako poročati pod pritiskom angleške cenzure. Generalu Strongu,« pravi list, »tega ni moči očitati, ker ni bilo nad njim nikakršne cenzure in ker si je mogel na licu mesta ustvariti popolnoma nepristransko sodbo.«
Napadi na London gredo kljub temu dalje. Se več; nemške priprave za invazijo se ob francoski, belgijski, nizozemski in norveški obali mrzlično nadaljujejo vzlic neprestanim angleškim bombniškim napadom na luke ob Rokavskem prelivu. Baje so Nemci tehnično tako pripravljeni za vpad v Anglijo, da se tudi megle nič več ne boje S to možnostjo tudi Angleži računajo, saj je sam britanski mornariški minister Alexander izjavil v soboto: »Mogoče se bo Nemcem posrečilo, izkrcati se na Angleškem.« Dodal je pa: »Toda ti Nemci ne bedo nikdar več videli svoje domovine.t
Italijanska ofenziva v Egiptu počiva že teden dni. Grazianove čete so pri-
spele do Sidija Baranija ob obali in do tega trenutka še niso skušale dalje prodreti. Taktika maršala Grazia-nija je spričo zemljepisnih razmer v zahodnem Egiptu razumljiva. Glavna pioblema vojskovanja v puščavi sta dva: voda in ceste. Uspešno prodiranje v Egiptu je zaradi peščenega terena možno samo ob obali, a tod pride do veljave britanska mornarica Nespametno bi bilo, siliti naprej, dokler ni zavarovan reden dovoz živeža in streliva. Maršal Graziani stoji pred težko halogo, a Angleži preveč cenijo maršalove vojaške sposobnosti, da bi mu to nalogo olajšali.
Britanska mornarica v vzhodnem Siedozemlju je zelo močna; šele dobrih štirinajst dni je od tega, ko so jo Angleži skoraj podvojili. To je bilo nekako v dneh, ko je Churchill napovedal važne dogodke na tem bojišču. Tudi njihova kopenska armada v Egiptu in Transjordariiji (Palestini) ni preziranja vredna, čeprav šteje baje samo četrt milijona mož; sestavljena je namreč zvečine iz Avstralcev in Novozelandcev, a ti so po sodbi strokovnjakov najboljši vojaki na svetu.
General de Gaulle, zastopnik tistih Francozov, ki žele nadaljevati vojno na strani Velike Britanije, je v ponedeljek skušal s pomočjo britanske vojne mornarice zavzeti Dakar, skrajno zahodno točko francoske Zahodne Afrike. Tamkajšnji Francozi in Senegalci so generala sprejeli s streljanjem in de Gaulle je moral začasno opustiti svoj načrt.
Akcija generala de Gaulla je prišla nekako kot odgovor na japonski vdor v francosko Indokino in na rimske sklepe o razdelitvi Afrike med Nemčijo, Italijo in Španijo. Prav zato, ker se ta akcija zdi politično utemeljena ni prav verjetno, da bi nje vojaški fiasko trajno prekrižal angleške in
MARŠAL GRAZIANI, vrhovni poveljnik Italijanskih čet. ki operiralo v Egiptu.
Gaullove načrte. Pričakovati smemo torej že v bližnji bodočnosti novih bojev v tem delu črne celine.
•
V izpopolnitev naših danaSnjih člankov o stališču Združenih držav do Velike Britanije in evropske vojne (gl. str. 9.) naj navedemo Se najnovejše izsledke Gallupovega zavoda za sondiranje javnega mnenja ▼ Ameriki.
Po septembrski statistiki dr. Gallupa je danes 52 °/s Američanov za to, da Združene države z vsemi močmi podpro Veliko Britanijo v njenem boju s totalitarnimi državami — tudi če bi morala USA v la namen stopiti v vojno. Meseca junija, po katastrofi Francije, se je samo 36°/o Američanov izreklo za tolikšno pomoč Angliji. meseca avgusta pa 48°/o. Te številke dokazujejo, da izolaclonizem v Ameriki nevzdržno pada. Observer
f unati s tem, da bo treba r bližnji prestolnica v enem letu, prej pa težko,
Perspektiven zemljevid Egipta z Nilom in Sueškim prekopom. V ozadju: Sirija, Transjordanija, Irak in Arabija. Opazovalec gleda iz Libije, zato je na gornjem zemljevidu vzhod zgoraj namesto na desni. (Kdor se ne more prav orientirati; naj obrne zemljevid za 90° na desno, tako da bo Sredozemsko morie zgoraj. Arabija pa na desni.)
išite kaj e jeseni!
»Napiiite kaj o jesenih so mi naročili. Če hočem po svoji časnikarski dolžnosti kar najtemeljiteje ustreči tej želji, ne smem pozabiti in zanemariti prav nobenega področja, kjer se kaže jesen. Pričnimo kar s pratiko!
Jesen v koledarju: Spodobi se zabeležiti, da se je v deželi uradno polovila jesen 23. tega meseca kakor vsako leto, in sicer točno o polnoči. To priložnost navadno izrabimo in napišemo jeseni na čast kratek člančič. Raznežimo se ob slovesu od poletja, ob jelenski megli in odpadajočem listju. Letos nam je pa jesen pošteno zagodla, menda po geslu, da so presenečenja v modi. Namesto z deževjem in poplavami se nam je predstavila s poletnim soncem in 30° C v senci.
In zdaj nadaljujmo:
Jesen na trgu: Z letošnjo jesenjo mnda nista zadovoljna ne kmet ne meščan. Kmet toži, da je sadna letina slaba kakor že desetletja ne, da ie trta borno obrodila in da čebele niso nabrale kaj prida medu. Meščan se je doslej jezil nad draginjo pri krompirju, zdaj pa pri češpljah, ki so za razliko od lani poskočile kar na štiri kratno ceno pri kili.
Jesen v naravi: Na žalost ne moremo poročati, da listje odpada, ker se Se kat dobro drži; za zdaj je na ljubo jeseni samo nekoliko porumenelo. Lastovice so bolj disciplinirane in so se ie jele zbirati okrog zvonikov. V gozdu že kose praprot, gobarji se pa — prosim, dobesedno1 trudijo v potu svojega obraza ob iskanju gob. Kolikor vem, so letos jurčki solidarni s sadjem in jih je tudi manj kakor lani.
Jesen v mestu: Prve znanilke jeseni v mestu so izložbe. Neverjetno hitro preidejo s poletne obleke na jesensko, hoteč pokazati, da se je za njih gospodarje pričela .sezona', kar je trgovsko strokovno Ime za jesen, če stopiš v ljubljanske trgovine, spoznaš, da je letos res ,sezona‘ za prodajanje. L/udje kupujejo, kakor da bo čez dva tedna vsega zmanjkalo. Nekakšna nakupovalna mrzlica se jih je polotila. Dokler je bilo Se kaj sukanca, so ga ljudje kupovali, kakor da bi ga jedli namesto špagetov, zdaj so se pa vrgli na volno, usnjene izdelke, krpanec in čevlje.
Jesen v politiki: Stara resnica je, da je mesec september v politiki navadno zelo razgiban; lani nam je prinesel celo vojno. Letos je pa bolj skromen in Vsi tisti, ki so pričakovali senzacij, so bili doslej razočarani. London se dobro drži, Španija še ni stopila v vojno in Nemci se še niso izkrcali na angleški obali. Politika je pa nevarno področje, zato bo bolje, če se podamo na manj nevaren teren.
Da bi pisali o jeseni v naših srcih, ne gre, zakaj to naj bi bil zabaven članek; lahko pa rečem, da letos vsi občutimo jesen v žepih. Poleti smo Imeli v žepih ,sušo', zdaj imamo pa jesen. In kakor vidite, je ta bolezen doslej zelo težko ozdravljiva in — kronična ...	Kronistka
Politični teJniif
Podržavljcnjc Narodne banke. Prejšnji teden je izšla, nared ba. ki je v mnogem spremenila dosedanji zakon o Narodni banki Narodna banka je zdaj postala ustanova, ▼ kateri ima odločilno besedo država in ne več delničarji. Med drugim so ukinili določbo, da država ne sme imeti več ko 20 •/• delnic. Dividenda delničarjev bo od-elej znašala največ 8*/«, ves ostali do-Mček bo dctoila država. Dočim Je Na-vodna banka doslej izplačevala za delnico po 400 din dividende,
Življenje ni latinščina
Deček, ki je no očetovem grobu izrekel obtožbo in iskal utehe
Tragedija otroka, ki je štirikrat padel iz latinščine
Ljubljana, septembra.
Pogosto beremo o tragedijah zaljubljencev, o tragedijah obupancev, ki si končajo življenje, ko se jim ponesreči poslednji poskus, da bi pričeli novo. Naj vam po besedah matere povem, kakšna je tragedija otroka, ki je doživel ob vstopu v življenje poraz.
Prvošolec je, eden izmed mnogih, ki jih pošljejo starši v gimnazijo, da bi se izobrazili za življenje. Eden izmed tistih je, ki si njih matere odtrgajo od ust, da lahko svojega otroka pošljejo v šolo, in eden izmed tistih tenkočutnih otrok, ki slutijo bolečino matere, če trpi mati zaradi njega.
Njegova mati je vdova, drobna, zgarana ženska. Stanuje v predmestju, v ulici, kjer so si vse hiše podobne po tem, da je v njih dosti otrok. Dobila sem jo, ko je prala na dvorišču, bosonoga na mrzlem betonu.
»Kako je bilo z vašim sinom, gospa?«
Ko je spoznala, da je nisem prišla zasliševat, da nočem pasti svoje radovednosti ob njenem trpljenju, je pričela govoriti. Govorila je tiho, tožeče, besede so ji vrele iz ust, se prehitevale, kakor plaz, ki se sproži in ne more ustaviti:
»Padel je. Letos že vdrugič. Hudo mi je, ker ne morem zdaj nikamor z njim, doma mi sedi in skozi okno gleda ko drugi otroci hodijo v šolo. Latinščina mu ni in ni šla. liani, ko smo ga dali v prvo. je v vseh predmetih izdelal, samo iz latinščine je imel popravni izpit. Sel je k izpitu in padel. Letos se je zgodilo prav tako.«
Udarjala je po perilniku, kakor da tri hotela z udarci pregnati bolest, ki ji je trepetala okrog stisnjenih ustnic:
»te bi bil fant falot, bi mi ne bilo tako hudo, pa je tako tih in miren fant. V vedenju je zmerom imel odlično in neki mlad profesor mu je zmerom dejal ,moj prijateljček*. V ljudskf šoli .ie bil vseh pet let odličnjak. gospodična učiteljica ga je tako
rada imela. Saj nočem, da bi bil študiran, samo do kakšnega poštenega kruha bi ga rada pripravila. Zdaj se pa še za čevljarja ne more učiti...
Tisti dan, ko je imel fant popravni izpit, sem mu zjutraj natočila kave, potem je pa	šel	v solo.	Pa	dobro
opravi,* sem	mu	dejala.	In	šel je.
Okrog enajstih se je vrnil. .Mama, znal sem,* je dejal in bil kar vesel. Tudi jaz sem bila vesela, saj veste, že lani je padel. Ob šestih popoldne sem mu rekla: ,Zdaj pa le pojdi po izpričevalo*.
Oblekel je temnomodro pražnjo obleko in odšel. Zvečer ga čakam. Ura je bila osem.	devet, fanta	pa	od nikoder. Takoj	sem	imela zlo slutnjo.
V	stiski sem odšla h gospodični učiteljici, ki ga je prej učila. Kar moža ni več, sem tako sama. Nekaj časa sem ostala pri njej, potlej sem pa odšla domov. Vso noč sem ga čakala, pa ga ni bilo. Hudo mi je bilo, ne zato, ker sem vedela, da je padel, zanj mi je bilo hudo, ker sem vedela, da trpi. Zjutraj sem odšla v šolo in povedala, da fanta ni bilo domov.
Profesor se je prestrašil.
,1« zakaj ste ga vrgli,* sem ga vprašala, .zdaj fant ne bo mogel več v šolo?*
,Gospa, latinščine ne zna,* Je odgovoril.
Kaj naj bi mu rekla? Ali naj bi mu povedala, da sem si morala pristradati denar za knjige? Ali naj bi mu povedala, da sem vdova in da je bil mož vojni invalid? Odšla sem domov; ne vem več, kaj sem delala tisti dan. Ni me strpelo doma. Hodila sem okrog hiše, zvečer sem odšla na bližnji mostiček. Tam sem ga zagledala. Stal je na mostu, kakor prikovan ob ograji in strmel v vodo. Ko me je zagledal, se je hudo prestrašil, čeprav ga nikoli nisem tepla.
,Za božjo voljo, kje si pa bil ves čas?* sem ga vprašala.
,Pri atu,* je odgovoril in pričel jokati.
,Tudi ponoči? Ali te ni bilo nič strah?*
Nič, mama.* Spet se je spustil v jok. Med ihtenjem mi je povedal, da ga je bilo sram priti domov. Ko je bila ura enajst, je odšel na pokopališče. Sel je k očetovem grobu, jokal in na glas povedal očetu, kako hudo se mu godi. Med jokom je zaspal. Zjutraj ga je zbudil dež. Na temnomodri obleki so se še poznali odtisi kamnov s pokopališča.
Odpeljala sem ga domov in mu skuhala kave. Nič ni mogel jesti, samo jokal je. Ko je zaspal se mu je vso noč bledlo. Samo o šoli je govoril in o izpitu. Počasi se je pomiril, toda bilo je, kakor da je vse minilo zanj. Samo sedel je in gledal predse. Gospodična učiteljica mu je prinesla majhnega zajčka. Tista živalca ga je spet zbudila v življenje... Zdaj je fant doma pri meni.«
Obrisala si je oči. Ob nogah Ji Je vohljal zajček, ki ga je dobil njen sin, da bi mu vrnil veselje do življenja. Nekaj težkega mi je leglo na srce, občutek, ki ga imamo, ko bi nekomu radi pomagali, pa ne moremo. Prav lahko sem se vživela v psiho tega otroka in v psiho njegove matere. Drug drugemu bi rada pomagala in ta občutek nemoči in poraza ju še posebno muči.
Morda je res nerodno, če se otrok ne more naučiti latinščine, toda dolžnost profesorja je, da mater pravočasno opozori na to in ne vzame otroku sleherne možnosti za nadaljnji študij. Moralna dolžnost slehernega pedagoga je, da se vživi v otrokovo psiho, in mu svetuje, kaj naj stori, da prepreči nepopravljivi poraz. Profesor, ki mora biti hkrati pedagog in tenkočuten psiholog, bi se moral pa zavedati, da šola ni paragraf in latinščina ne življenje.	K.	N.
bodo delničarji prejeli zdaj največ po 240 din na delnico. Upravni odbor se imenuje s kraljevim ukazom; sestavljajo ga pa guverner, dva podguver-nerja in 22 članov, ki se postavijo za
6	let prav tako s kraljevim ukazom. Upravni odbor je doslej volil občni zbor delničarjev. Enajst odbornikov mora biti iz vrst delničarjev Narodne banke, ki pa v času šestletne mandatne dobe de smejo biti na vodilnih meštih kakega drugega bančnega zavoda. Spremenjeno je tudi določilo, po katerem je vseh sedem članov nadzornega odbora volil občni zbor delničarjev. Zdaj imenuje 3 člane kralj, štiri pa izvolijo delničarji. Funkcijska doba traja 3 leta. Novo je določilo, da daje vsakih 10 delnic pravico do enega glasa brez omejitev. Občni zbor delničarjev ni več vrhovni organ Narodne, banke, ampak samo zastopnik delničarjev. O razrešnici upravnega in nadzorstvenega odbora ne glasuje občni zbor, ampak daje razrešnico vladni komisar v imenu finančnega ministra.
Kontrola zunanje trgovine. Ministrski svet je izdal naredbo o kontroli zunanje trgovine. Direkcija za zunanjo trgovino bo nadzorovala uvoz in izvoz vsega blaga. Uvažati in izvažati bo odslej mogoče samo s posebnim uvoznim odnosno izvoznim dovoljenjem, ki ga bo dala ta direkcija.
Novi ukrepi proti draginji. Z naredbo ministrskega sveta bodo odslej lahko upravna oblastva izrekale kazni ne glede na sodno postopanje proti vsem osebam, ki so prijavljene sodišču zaradi prestopka naredbe o pobijanju draginje in o brezvestni špekulaciji.
Bolgari zasedli del Dobrudže. V soboto dopoldne so bolgarske čete slovesno vkorakale v južno Dobrudžo. Prebivalstvo je bolgarsko vojsko navdušeno pozdravljalo, nič manj prisrčno pa tudi romunske čete, ki so odhajale. Zastopnika obeh vojsk sta v svojih govorih poudarila, da je mirna predaja Dobrudže najboljše poroštvo za bodoče prijateljske odnose med
romunskim in bolgarskim narodom. Ob vkorakanju bolgarskih čet v Dobrudžo je kralj Boris izdal proglas prebivalstvu te pokrajine.
Kralj v banovini Hrvatskl. Na kraju prejšnjega tedna je Nj. Vel. kralj Peter II. v družbi Nj. Vis. kneževiča Aleksandra in spremstva docela nepričakovano obiskal Hrvatsko. Z dvornim vlakom se je pripeljal do postaje Strizi -vojne-Vrpolja v vzhodni Slavoniji, kjer ga je pozdravil hrvatski ban dr. šu-
Nanedna s4oJUxxi
uplivana ves organizem. Dobro sredstvo za odva« jafi, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je
• •gt.res.s.b.tnumjii.st m- ■
Darmol dobite v vsaki lekarni!
bašič. Visoki gostje so sedli v avtomobile. Kralj, ki je bil v uniformi pehotnega podporočnika, je sam vodil svoj avto. Ustavili so se v Djakovu, kjer jih je pozdravil škof dr. Aksamo-vič. Po ogledu znamenite katedrale in Strossmayerjevega groba je kralj s spremstvom nadaljeval pot. Ustavili so se v Nasicah, Kutjevu, Slavonski Po-žegi in kopališču Lipiku. Prebivalstvo je kralju povsod priredilo navdušene manifestacije. Po vožnji droži Daru var, Bjelovar, Garešnico in Novsko so privozili na postajo Novsko, kjer jih je čakal dvomi vlak. Ob prisrčnem vzklikanju mlademu kralju, ki je bil ves čas zelo dobre volje, je vlak odpeljal proti Beogradu.
Državi osi na posvetu v Rimu. Prejšnji teden je obiskal Rim nemški zunanji minister Ribbentrop in ae sestal z Mussolinijem in Cianom. Vsebina razgovorov ni znana a nemški in italijanski tisk poudarjata, da je šlo za pomembne ukrepe, ki naj odstranijo
Posebno pazite kaj bolnik pijel
Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč tudi za bolnika mnogokrat važnejše od hrane!
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna
ono z rdečimi srci
Prospekte in vsa potrebna navodila pošlje gratis in i veseljem
Uprava zdravilnega kopališia
SLATINA RADENCI
angleško premoč v Sredozemskem morju. Zatrjujejo, da jim bo pri tem pomagala Španija, ki se je z osjo solidarizirala. V kratkem je pričakovati sklenitev vojaške trozveze Rim-Berlin-Madrid, s čimer pa še ni rečeno, da bo tudi Španija kar čez noč stopila v vojno na strani osi. Govorili so tudi o evropskem jugovzhodu, kjer je treba do kraja odpraviti angleški vpliv. Obe dvomljivi državi, Grška in Turška, se bosta morali jasno izjaviti. V Podu-navju pravijo, da ne bo prišlo do novih zapletov.
Japonci v francoski Indokini. Francoska in japonska vlada sta se sporazumeli, da bo nudila Francija v svoji azijski koloniji Japonski znatne vojaške ugodnosti in bodo japonske čete lahko tudi s te strani prodirale v Kitajsko. Po tem sporazumu bo Japon-spa dobila v Indokini tri letalska oporišča pravico prehoda japonskih čet, dovoljenje, da se japonska mornarica zasidra v Hajfongu, in pravico, da sme imeti v Indokini 6000 mož vojaštva. Japonska vlada je zagotovila francoski vladi, da bo jamčila za nedotakljivost Indokine in da bodo vojaške ugodnosti služile samo za vojaške operacije proti Kitajski. Združene države pravijo o tem sporazumu, da je bil status quo na Daljnem vzhodu s silo moten in da bodo storile razne ukrepe.
Angleški kralj Jurij je v ponedeljek po radiu izpodbujal Angleže, naj vztrajajo, in se je zahvalil prebivalstvu za dosedanje junaško izvrševanje dolžnosti. Dejal je tudi, da se lahko London spremeni v razvaline, duh angleškega naroda bo pa ostal nezlomljen.
Vojni pregled. Letalski napadi so se od našega poslednjega tedenskega pregleda neprestano nadaljevali. Nekaj dni so bili manj ogorčeni zaradi slabega vremena. Zadnje dni so se pa spet okrepili. Nemci strahotno bombardirajo zlasti London. Po nemškem poročilu je nemško letalstvo od 10. avgusta do 22. septembra vrglo na Angleško 23 milijonov kilogramov bomb
in porušilo med drugim 20°/o vseh električnih in plinskih napeljav, škodo, ki so jo povzročili v londonskih pristaniščih, cenijo na približno 15° milijard din. Angleži poročajo o neprestanih hudih napadih na vsa pristanišča vzdolž morske obale od Hamburga do Bresta. Angleški bombniki uničujejo tudi važne prometne vozle v severozahodni Nemčiji. Po angleških vesteh je nemška podmornica potopila angleško ladjo, ki je vozila otroke v Kanado. Od 406 oseb so jih rešili le 112. Nemci s svoje strani odločno zanikujejo to vest. — V Afriki se je italijansko prodiranje ustavilo pri Sidi Baraniju, ki ga Angleži neprestano obstreljujejo z vojnih ladij in bombardirajo z letali. Italijani poročajo, da so potopili neko angleško križarko. Angleško brodovje je začelo obstreljevati pristanišče Dakar v francoski zahodni Afriki. S kopnega pa napada general de Gaulle, ki je od francoskih oblasti ultimativno zahteval, da mesto izroče.
Vrsto ukrepov proti jugoslovanskim židom, je baje sprejela naša vlada, kakor poroča beograjsko vladno glasilo »Vreme«, članek Žide dolži, da so krivi sedanjih težkoč in da zastrupljajo naše gospodarstvo. Ker se pripravljamo na temeljite reforme našega narodnega gospodarstva, je v prvi vrsti potrebno, da iz njega izločimo Žide. V naša podjetja se je zadnja leta vsililo mnogo Židov, ki s špekulacijo otežkočajo preskrbo z življenjskimi potrebščinami. Vlada je izdala prve ukrepe, ki bodo takšne špekulacije na račun našega naroda preprečile. Ukinila bo izdajanje dovoljenj za trgovino z življenjskimi potrebščinami Zidom in vsem podjetjem z židovskim kapitalom. Izjema bodo Židje, ki so bili jugoslovanski državljani že pred letom 1918.
Razpis notranjega državnega posojila baje pripravlja vlada po poročilu zagrebškega »Obzora«. Najprej so mislili razpisati posojilo 5 milijard dinarjev, pozneje so ga pa povišali na 8 milijard dinarjev. Posojilo bi razdelili na posamezne banovine. Prvi obrok posojila bodo baje že kmalu razpisali in bo država kredit lahko dvignila že letošnjo jesen.
Tečaj klirinške marke so povišali na zasedanju stalnega jugoslovansko-nem-škega gospodarskega odbora v Beogradu. Sklenili so, da bo od 1. oktobra znašal tečaj nemške marke 17,82 dinarjev. Po tem tečaju bodo plačevali samo tisto blago, ki bodo zanj obračunali po 25. septembru. Vse blago, uvoženo in ocarinjeno do 30. septembra bodo pa naša podjetja lahko plačala po tečaju 14,80 din, če bo ustrezajoči znesek dinarjev vplačan do 31. marca 1941.
OKVIRU
za
SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE.
KLEIN
LJUBLJANA, Woftova 4
' Uitek »Družinskega tednika**
Tvoja sreča je v tvojih rekah
Napisal
Boris Bled
V«rofc, mkaj je dandanašnji toliko Uadl potrtih, žalostnih in živčnih je v tem, da svoje glave preveč in svoje roke premalo rabimo. Bog nam je ustvaril roke, da bi * njimi delali, če jih pa človek pusti brez koristi in okorne, snuje proti naravi — in plača sato z živčnostjo.
Zadnjič sem obiskal nekega podjetnika. Ko sem stopil v njegovo pisarno, je pravkar telefoniral in med govorjenjem risal čudne čačke v svojo zapisnico. Svoj svinčnik je teko krčevito stiskal, da so njegovi členki kar pobledeli. Ko je odložil slušalko, sem pokazal na nesmiselne kroge in čačke.
»Haj naj to pomeni?« sem ga vpra-šal.
»Oh, ne vem,« je odgovoril, »živci. Nekaj moram delati, da se raztresem.«
Nesreča je v tem, da te mož —■ kakor milijoni moških in žensk z njim
vred — misli, do lahko živi, če delajo samo njegovi možgani.
Pred tremi leti je neki moj prijatelj odvetnik ugotovil, da je duševno oslabel. Opazil je, da v njegovem življenju nečesa manjka, toda ni vedel, kaj. Nekega dne ga je navdihnilo, da (A bo napravil mizico za svojo sobo. Se nikoli poprej ni napravil ničesar s svojimi rokami. Toda naročil si je orodje in les. Prvi večer je delal do polnoči!
»Nekaj nenavadnega se dogaja s menoj,« mi je pripovedoval. »Ko je tista miza, nerodna kakor je bila, dobivala svojo obliko pod mojimi rokami, sem imel prvikrat v življenju občutek, da sem res nekaj ustvaril. Ko sem stružil kos lesa za ploščo, so zbudile mojo pozornost krasne maroge lesa in kupil sem neka olja, da sem te maroge še bolj poživil. Ko je potlej les dobil medel, sočen lesk, mi je na lepem postalo jasno, da sem ustvaril nekaj, kar je bilo lepo. In zadoščenje, ki sem ga bil pri tem občutil, je bilo globlje kakor tisto, ki sem ga občutil, ko sem dobil svoj prvi veliki proces.«
Tisti odvetnik si je zdaj v svoji kleti uredil mizarsko delavnico, v kateri dela vsak teden po pet do šest ur.
»Kadar delam v svoji delavnici,« mi je zadnjič pripovedoval, »odpadejo od mene vse skrbi in breme odgovornosti, in moj duh je teko čist kakor zrak po nevihti. Vem. da se to neumno sliši.
toda kadar kaj posebno lepega napravim, imam občutek, ki ga je moral imeti Leonardo de Vinci, ko je dokončal svojo Mono Liso.«
To pa nikakor ni neumno. Psihološko je vsekako zdravo. Vsak ustvarjalec ima isti občutek zadovoljstva nad svojim delom, pa naj bo kuhinjski stol ali pa gotska katedrala. Pri tem gre zato, kaj sami mislite o delu, ne pa zato, kar mislijo o njem ljudje.
Razen tega je pa celo nevarno ne rabiti svojih rok. Poskusi nevrologov na vseučilišču Temple (Filadelfija, USA) in na drugih vseučiliščih so dokazali, da se duševne zmožnosti z rabljen jem rok še povečajo. Ročno delo zahteva jasno mišljenje, rešitev lastnih problemov. In mnogi primeri duševne oslabelosti se dajo ozdraviti s tem, da naučimo bolnika rabiti njegove roke. Pred nekaj leti ml je na primer neki nevrolog pripovedoval o enem izmed svojih pacientov, nekem sedemindvajsetletnem dekletu.
»Bojim se, da je to skoraj brezupen primer,« je dejal.
Odločil sem se obiskati mlado damo; vzel sem s seboj košček kiparskega ila. Bila je bleda, njene oči so duševno odsotno gledale v prazno, in bila je zelo redkobesedna.
Na lepem sem vzel ilo iz svojega žepa.
»Poglejte,« sem ji dejal in sem v
grobih potezah hitro izoblikoval človeški obraz.
Strmela je v obraz.
»Se enkrat,« je dejala kakor otrok.
Izoblikoval sem še en obraz. Z zanimanjem je gledala.
»Zdaj pustite mene,« je dejala in mi potegnila ilo iz roke. Ostal sem pri njej kakšno uro in sem Ji pokazal, kako izoblikujemo obrise človeškega obraza.
Leto dni sem obiskoval dekle po enkrat na teden. Skupaj sva izoblikovala na tucate glav in figur. Njeni prsti so postali spretnejši, in kar je še važnejše, njena duševnost Je postala toliko bolj jasna in zdrava, kolikor več je delo pomenilo zanjo. Po letu dni je ozdravela. Danes je učiteljica kiparstva in njena dela so razstavljena na mnogih pomembnih razstavah. Popolnoma se je prilagodila življenju in je srečna, ker je našla ustvarjalno delo, v katerem more pokazati svoj talent in izraziti svojo osebnost.
Spreobmenje te dame v umetnico ni tako nenavadno kakor se na prvi pogled zdi. Prepričan sem namreč, da v vsakem človeku tiči ustvarjalna sila napraviti kaj lepega in da utegneš to silo zbuditi in pripraviti do tega, da se začne udejstvovati. Zatiranje te sile ima pa slabe posledice za življenje.
V	dvanajstih letih, ko poučujem mlade ljudi v umetnosti (pisec tega članka J'e namreč znani kipar in pro-
fesor na vseučilišču lepih umetnosti v Filadelfiji), nisem naletel niti na enega učenca, ki ne bi imel skritega ustvarjalnega instinkte, ki sili k razvoju.
Ne svetujem vsakemu človeku posvetiti svoje življenje umetnosti, toda vsakdo bi moral po pet do šest ui* na teden preživeti pri kakršnem koli ustvarjalnem delu. Zaradi mene ga lahko imenujete »konjička«, toda biti mora ročna zaposlitev, v kateri se lahko popolnoma sprostite.
Naj bo to vrtnarjenje ali lončarstvo, modeliranje ali rezljanje, fotografiranje ali sestavljanje radijskih delov ali raznih strojev — človek utegne najti neskončno veliko zaposlitev, ki v človeškem življenju razvedrilno učinku*-jejo in povzročijo občutek izpopolnitve lastnega jaza.
In nikoli ni prepozno začeti. Pomisliti morate, da je ročno delo, ustvarjalno delo danes bolj potrebno kakor kdaj koli. Stoletje stroja hoče naše delo mehanizirati, zbuditi v nas občutek manjvrednosti s tem, da nas vrže v kompliciran gospodarski sistem; v njem se zde naša osebna stremljenja čisto brez pomena. Ljudje potrebujemo občutek zaupanja v samega sebe, samospoštovanja, kar pa dosežete le s tem, da vidite, kako je nekaj dobilo primerno obliko pod vašimi rokami.
(The American Magazine«, Newyork-l
za „Družinski tednik"!
Francoska letala so po španskih informacijah te dni napadla Gibraltar. Po poročilu je okrog 30 francoskih tetal priletelo iz Maroka in poldrugo Uro bombardiralo trdnjavo. Angleško protiletalsko topništvo je pridno obstreljevalo napadalce.
Podzvezo stavbinskih delavcev za Slovenijo, s podružnicama v Ljubljani m Mariboru je razpustila banska uprava v Ljubljani, češ da je zveza svoje članstvo pozvala k nezakoniti stavki in s tem ravnala proti državnemu in družabnemu redu. Zveza združenih delavcev. Narodna strokovna zveza in Jugoslovanska strokovna zveza so bansko upravo zaprosile za poravnalni postopek, kar jim je banovina dovolila.
Pedagoški tečaj se je odprl na ljubljanskem učiteljišču. Ker primanjkuje učiteljev, je prosvetno ministrstvo odprlo pedagoški tečaj za tiste maturante srednjih Sol, ki bi imeli veselje do učiteljskega poklica. Tečaj bo trajal eno leto, njega absolventi bodo enakovredni absolventom državnega učiteljišča Za sprejem je zaprosijo 87 deklet in 25 fantov. Prosilci so morali na zdravniški pregled in k preizkušnji Posluha. Sprejeli so 13 fantov in «27 deklet. Med njimi so kajpak upoštevali v prvi vrsti tiste, ki so letos maturirali. Med prosilci je bilo več ko Pol akademikov in akademičark, ki 80 že eno leto ali več hodili k predavanjem na univerzo. To veliko število Prosilcev iz akademskih krogov kaže Stisko današnje mladine, da čedalje •»olj narašča število našega intelektualnega proletariata, ki po končanih študijah ne dobi zaposlitve in ne ve Oe kod ne kam.
Prepovedano je zaradi slinavke in parkljevke goniti po javnih cestah v trboveljskem okraju govedo dalj kakor 30 km, telet in drobnice pa kmetje BPloh ne smejo goniti po cestah. Če-Prav je zdaj v trboveljskem okolišu slinavka in parkljevka prenehala, je oblast uvedla zelo stroge ukrepe, sa-juo da bi to bolezen popolnoma zatrla, trgovci z živino morajo voditi sezna-me o trgovski živini in oblast bo te sezname kdaj pa kdaj pregledovala. Prav tako bodo smeli klati živino sa-•uo v tistih krajih, ki imajo oblastveno dovoljenje za to.
Kaša priznana lekarna Mr. Bahovec v Ljubljani je pričela kot nadomestek ra ruski čaj izdelovati prvovrstno domačo čajno mešanico izredno aromatičnega okusa ter jo stavila v promet Pod imenom »Emona« cvetlični čaj. Ta naj ne razburja živcev in ima tudi druge pozitivne lastnosti. »Emona« čaj deluje namreč pomirjevalno, ima hranilno vrednost in vsebuje prepotrebne vitamine. Je torej idealna pijača tudi ** otroke. Lahko se pije z limono, rumom ali mlekom. Zaradi njegovega •Prefinjenega okusa lahko serviraš »Emona« čaj najbolj razvajenemu gostu. Kot zajtrk, južina ali zvečer pa I® »Emona« cvetlični čaj priporočljiv zlasti osebam, ki so čez dan zelo zaposlene in katerih živci ne prenesejo kave ali ruskega čaja. Pijte torej namesto ruskega samo »Emona« čaj, ki ruskega po svoji aromi, hranilni vrednosti in pomirjevalnem vplivu daleč Prekaša. Pri tem pa je v svoji uporabi zelo ekonomičen in zaradi nizke ®ene vsakomur dostopen.
Italijanske in nemške, začetne in nadaljevalne tečaje priredi v večernih nrah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ul. 27., pritličje, levo, med 8. in 14. uro.
Za vse šene in dekleta! Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10'— zbirko preizkušenih receptov, ki jih je spisala poklicna kuharic« po lastnih dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najfinejše mesne specialitete, od navadne močnate jedi do najfinejše torte, razno pecivo za vse prilike, razne likerje in barske pijače ter razne druge domače in tuje specialitete lahko skuha po tej knjigi okusno vsaka žena jn dekle I To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih 'e-stavracijab in hotelih in ki je prebrodila že pol sveta Kuhajte po teh receptih in vaša družina bo z vašo kuho zadovoljna. Nakažite din 10'— na račun Poštne hranilnice št. 14.259 ali Pa pošljite v znamkah na spodnji naslov in pošljem vam knjižico poštnine Prosto. J. E. knjižna centrala, Ljubljana. Dvofakova 8.
V Mariboru sta se poročila 901etni Ljudevit Raizner in 681etna uradnica v pokoju Jožefa Krcivojeva. Ljudevit Raizner je podpredsednik banskega 8,ola v Zagrebu v pokoju in je kljub svoji visoki starosti še čil in čvrst, Prav tako tudi njegova žena.
V Ljubljani bodo gradili invalidski a°m, ki bo stal na vogalu Jegličeve ®este in Bohoričeve ulice. Palača se ho imenovala »Aleksandrov dom«; v ®jej bo prostora za 150 bolnikov. Parcelo za to palačo so že kupili in je stala 820.000 dinarjev. Vsi načrti za Invalidski dom so že gotovi in v kratkem bo razpisana licitacija. Tudi kredit 4 in pol milijona dinarjev je in-
validski fond že izročil Hipotekarni banki. Invalidski dom bo imel tri nadstropja in bo nudil streho vsem invalidskim ustanovam. V pritličju bo urejen nekak invalidski hotel, kjer bodo invalidi dobivali brezplačno hrano in stanovanje, kadar bodo popotovali skozi Ljubljano. V prvem nadstropju bodo namestili ortopedski zavod z najmodernejšimi pripomočki in stroji. Poleg tega bo v tem domu prostora za razne invalidske ustanove. Zgradbo bodo začeli graditi že 20. oktobra, tako da bo do Božiča v surovem stanju že dograjena, drugo leto na Vidov dan jo bodo pa slovesno otvorili.
Redni telefonski promet med Beogradom in Rusijo je odobril minister za ptt. Začasno bodo možni razgovori med Beogradom in Moskvo preko Berlina. Dovoljeni so vse vrste telefonski pogovori, pristojbinska enota za triminutni pogovor je 14'70 zl. fr.
Proti trgovcu Schnablu iz Ljubljane,
o	katerem je prejšnji teden poročal tudi naš list, je tekla v soboto kazenska razprava. Obdolžili so ga, da je imel v skladišču shranjen vagon moke, ljudem je pa ni hotel prodajati. Trgovec je na tej razpravi dokazal, da je nedolžen, ker je omenjeno moko naročil skupaj z nekim drugim trgovcem, ki je bil lastnik 60 vreč moke. Velik del ostale moke je imel pa oddane dvema ljubljanskima zavodoma. Sodišče je na podlagi teh dokazov trgovca Schnabla oprostilo vsake krivde. Proti tej razsodbi je državno tožilstvo vložilo priziv in bo o tej zadevi razpravljala se višja sodna instanca.
Dnevna vaja za obrambo proti letalskim napadom se bo v Ljubljani vršila med 24. in 27. tega meseca. Nevarnosti bodo naznanile sirene, nekaj topovskih strelov, triminutno zvonenje in belordeča zastava na gradu. Ko bo nevarnost minila, bo zazvonilo po vseh cerkvah, sirene bodo zatulile, z gradu pa bodo sneli belordečo zastavo. V četrtek in petek je policija prepovedala običajno rabo siren. Ljudje, ki so v času napada iz zraka na ulici, se morajo takoj skriti v bližnjo vežo. Vrata vseh poslopij morajo lastniki dobro zapreti, okna na hišah morajo biti zastrta z ruletami. Vozila z vprežno živino morajo lastniki takoj umakniti z glavnih na stranske ulice; prav tako tudi motorna vozila. Ljudje, ki se prav takrat vozijo s cestno železnico, morajo izstopiti in oditi v najbližjo hišo. V času napada smejo biti na cesti samo potniki, ki gredo na postajo, zdravniki in bolniki. Vsako kršitev te naredbe bo policija kaznovala z globo od 10 do 500 dinarjev.
Ban drinske banovine je prepovedal izvoz pšenice, koruze, pšenične in koruzne moke iz drinske banovine v druge kraje naše države.
Banska oblast ▼ Zagrebu je sklicala konferenco zastopnikov hrvatskih gospodarskih krogov in zveze zasebnih nameščenev. Na tej konferenci so razpravljali o povišanju plač hrvatskih zasebnih nameščencev, ki zahtevajo ustanovitev hrvatskega socialno-gospo-darskega sveta. Nameščenci zahtevajo, da se plače do 2.500 din povišajo za 40 odstotkov, plače do 3.500 din za 30 odstotkov, plače do 4.500 din za 20 odstotkov, plače preko 4.500 din pa za 10 odstotkov. Poleg tega zahtevajo trinajsto plačo, ki naj bi se izplačala že pred Božičem.
V	avtomobilskem prometu bodo, kakor poročajo iz Beograda, spet uvedene omejitve, in sicer bo spet prepovedana vožnja v soboto in nedeljo. Prepovedana bo tudi večerna vožnja od 20'30 naprej. Akcijski radij bo zmanjšan na 20 kilometrov. Te nove uredbe pa ne bodo veljale za taksije, pri katerih bodo omejitve ostale še nadalje v kartah za nabavo bencina. Pri avtobusih bodo odpravljene vse proge, ki delajo konkurenco železnicam, najbrž bodo pa izvedene tudi; omejitve pri vožnjah s tovornimi avtomobili lahke kategorije.
Enotno milo bodo uvedli, in sicer zato, ker primanjkuje potrebnih surovin. Za enotno milo bo urad za kontrolo cen določil tudi enotno ceno. Trgovci bodo pa morali v dveh mesecih prodati dosedanje zaloge mila.
Nove prodajne cene sa sladkor so že določene. Finančni minister je predpisal, da 3mejo tovarne prodajati novi sladkor v vagonskih pošiljkah za 100 kg kristalnega sladkorja 1330 din, za
100	kg sladkorja v kockah pa 1495 din. Pri tem so všteti vsi stroški razen skupnega davka. Sipa bo potem stala kilo približno 17 din, kocke pa približno 18 din.
Trojčke je rodila gospa Lojzka Štif-tarjeva iz Vrdnika, po rodu Slovenka. Nekaj mesecev pred porodom je njen mož, po poklicu rudar, ki je bil hudo bolan, v živčni zmedenosti napravil samomor in zapustil pet nepreskrbljenih otrok. Od trojčkov sta dva umrla, tretji pa še živi. Rednik sedemčlanske družine je zdaj šele 181etni najstarejši sin, ki so mu v rudniku iz usmiljenja dali službo. Razumljivo je, da je položaj gospe Štiftarjeve obupen, zato prosimo usmiljena srca, da ji po svojih močeh pomagajo. Naslov: Lojzka Štiftarjeva, Stara kolonija 31, pošta Vrdnik (Srem).
Rastlino, ki je merilo dobrega in slabega, poznajo ljudje v črni reki v Srbiji. Ta rastlina je podobna grmu, njen cvet je pa bel in ima v sredini
črno piko. Ljudje so mnenja, da je tem več hudega na svetu, čim večja je črna pika v cvetu. Baje je letos črna pika izredno velika.
Ministrski svet je predpisal uredbo štev. 1225 od 19. septembra 1940. o ukinitvi uredbe z zakonsko močjo omejitev glede odtujevanja nepremičnin na področju apelacijskega sodišča v Ljubljani, Novem Sadu in Zagrebu. Na področju sodišč v Mariboru, Murski Soboti, Celju, Ljubljani, Novem mestu, Varaždinu, Bjelovaru, Somboru, Subotici, Veliki Kikindi, Petrovgradu in Beli Crkvi je bil dovoljen prenos lastništva med živimi samo po odobritvah posebnih komisij. Ta omejitev zdaj odpade. Za zemljišča, ki se nanašajo na državno obrambo, pa ti predpisi ne veljajo.
Za direktno cestno zvezo med Črnim in Jadranskim morjem se pogaja italijanska družba z jugoslovansko vlado. Po vzorcu ceste, ki pelje iz Bukarešte preko Galca do Braile in Turn-Seve-rina, bi tudi pri nas podaljšali cesto od Turn-Severina do Trsta.
Neznan zlikovec je okradel nekega profesorja iz Celja in mu odnesel iz njegove shrambe v neki hiši v okolici 300 kil sladkorja in 3 vreče moke. Zadeva je dvignila dosti prahu med ljudmi, ki imajo prav tako spravljenih mnogo dobrot in se boje, da ne bi bili okradeni.
Naredbo o socialni in zdravstveni zaščiti slušateljev univerze in visokih šol je izdal ban banovine Hrvatske. Po tej naredbi se visokošolci lahko zdravijo v bolnišnicah do 30 dni v najnižjem oskrbovalnem razredu. Lahko se zdravijo tudi v zavodih za fizično terapijo, v kopališčih in klimatskih krajih. Slušatelji, doma iz banovine Hrvatske imajo poleg tega še pravico do zdravljenja v protituberkuloznih zdraviliščih banovine Hrvatske.
Osebne vesti j;
Poročili so se:	V	Ljubljani;:
g. Janez Polzelntk, profesor na licejski gimnaziji v Ljubljani, in gdč. Milena Seljakova; g. Milko Pirih, uradnik OUZD, in gdč. Vera Brodnikova. V Brežicah: g. Božidar Varlec, brivski mojster, in gdč. Micika Goličeva, zvaničnica sreskega načelstva v Brežicah. V Vuhredu: g. Rajko Svetek, sodniški pripravnik, in gdč. Stana Malisova, zasebna uradnica iz Ljubljane. V B i h a č u : g. Dušan Bašič, narednik, z gdč. Angelco Lavtižarjevo iz Kranjske gore. Bilo srečno!
Umrli so: V Ljubljani: Joško Ambramič, drugošolec III. drž. real. gimn. v Ljubljani iz Kamnika; Anton Brtoncelj, cand. iur.; Marija Stefanova; Bogomil Fajon, elektromonter Kranjskih deželnih elektrarn; Rafael Grošelj, poštni služitelj; Julija Prem-! kova, kuharica; Avgusta Florjančičeva; dr. Hinko Stepančič, višji deželni svetnik v pokoju; Rudolf Simčič, železničar v pokoju; Mara Maraževa; Franc Rojina, strugarski mojster in posestnik. V Trbovljah: Herminca Kol-beznova. V Ptuju: Davorin Zunko-vič, podpolkovnik v pokoju. V Celju: 331etni Uroš Pepič, kapetan I. razreda. Na Jesenicah:	671etna	Ivanka
Kavčičeva. V Škofji Loki: Franc Herman, učni mojster mornariške akademije. V Zagradcu pri Celju: Berta Kolenčeva. V Pudobu pri Rakeku: Marija Ožboltova. V M a -r i b o r u : 531etna Angelca Smrekarjeva, zasebnica. V št. Vidu nad Ljubljano:	Simon	Jovan,	bivši
krojaški mojster. V Sodražici: Vilko Ivanc, posestnik. V Gornjem gradu: SOletna Marija Majnikova. Pri Sv. Vidu pri Ptuju: 721etni Jakob Vaupotič, pos. Naše sožalje!
Ct fJiciatneU ati hc
V	Omišlju na otoku Krku Imajo skoraj vsa mlada dekleta umetne zobe. Na vprašanje, kako je to mogoče, da Imajo že tako mlade tako slabe zobe, je neka domačinka pojasnila: »Vse tiste, ki se hočejo postaviti in pokazati, da so premožne, si dajo delati umetne zobe, pa čeprav imajo svoje zobe še zdrave. Tako si dajo že otroci dvanajstih let delati umetne zobe ...« Če premislimo, da stane umetno zobovje 3.000 dinarjev ali še več, pridemo do zaključka, da je Omišalj za zobozdravnike obljubljena dežela ...
*
Pomanjkanje pnevmatik v današnjih časih še vse bolj ogroža avtomobilski promet kakor pomanjkanje bencina. Mnogo avtobusov in tovornih avtomobilov stoij, ker ne morejo dobiti nadomestnih pnevmatik; prav takšne skrbi imajo tudi lastniki zasebnih avtomobilov, posebno če imajo kakšen hud delekt na pnevmatiki. šoier Miloš šaranovič iz Podgorice je iskal za svoj avtomobil ,Mercedes Benz' pnevmatiko že ves mesec. Ker je nikjer ni mogel dobiti, ga je to tako razjezilo, da je svoj avto popolnoma razbil in ga prodal kot staro železo za 516 dinarjev.
Najmlajša .kavedžika’ — prodajalka črne kave — v Bosnt je nedvomno mala Vezita Jamakova iz Višegrada. Komaj osem let ji je, pa že od lani sama kuha in raznaša kavo svojim strankam. Gostje imajo pridno Veziro zelo radi, saj je zmerom dobre volje in nasmejana.
V	Maribora se saplenili za štiri milijone usnja v skladišču bivšega tovarnarja Valterja Halbartha v Kopališki ulici. Zdaj, ko so zaplenili toliko usnja, si lahko razložimo, zakaj mu je cena v zadnjem času poskočila za 150 odstotkov. Tržno nadzorstvo mestne občine je zdaj skrbno pregledalo vse zaloge mestnih trgovcev in ni našlo ničesar sumljivega.
Potopljeno ladjo »Ljubljano« popravljajo v Tivatu, kjer so jo pregledali mnogi strokovnjaki. V zvezi z dviganjem ladje je izdala mornariška pisarna v Zemunu tole pojasnilo: Ladjo je pomagala dvigati tvrdka Tripkovič iz Trsta. »Ljubljano« so pregledale mnoge komisije, ki so tudi določile potrebna popravila ladje. 2e po zda-njih pregledih je pa očitno, da stroški ne bodo tolikšni hlinit fUiii) « ju j /stj. it .tej . j J J /idjjij ias oudo lr-Fr rlekrrlrv 'r')rr»"-'B.
Kočevski dijaški dom je kupila banska uprava v Ljubljani. Javna dražba vsega nepremičnega premoženja Dijaškega doma se je vršila pretekli teden v okrajnem sodišču v Kočevju, buuih: .n jumi, ittjsn ,ire.i»JtnJh M,.* mi ib tjfuI jt ff. te y, driiT} Kot najvišjo vsoto je pa naposled ponudil zastopnik banske uprave doktor VorŠič in s tem je dom prišel v last banovine, ki ga namerava še dalje uporabljati za Dijaški dom.
Radio Ljubljana:;
ČETRTEK 26. SEPTEMBRA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Šramel »Ljubljana« 14.00: Po-; ročila 18.00: Radijski orkester 18.40:; Prosvetni spored naše postaje v pri-; hodnjem letu 19.00: Napovedi, poro-; čila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave; 19.50: Deset minut zabave 20.00: Ču-I stvene in razigrane 20.45: Reprodu-; ciran koncert simfonične glasbe 22.00:; Napovedi, poročila 22.15: Radijski or-: kester. Konec ob 23. uri.	;
PETEK 27. SEPTEMBRA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski salonski orkester 14.00: Poročila 14.10: Turistični pregled Tujskoprometne zveze 18.00: Ženska ura 18.20: B. Smetana: Walensteinov tabor 18.40: Slovstveni in dramski spored v prihodnjem letu 19,00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. urq 19.40: Objave 20.00: Koncert 21.30: Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Domači kvartet. Konec ob 23. uri.
SOBOTA 28. SEPTEMBRA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 17.00: Otroška ura 17.30: Plošče 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Zabavne oddaje naše postaje v prihodnjem letu 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Zunanjepolitični pregled 20.30: Smo skuhali dovtipov zmes 22.00: Nape edi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
NEDELJA 29. SEPTEMBRA 8.00: Jutrnji pozdrav 8.15: Šramel »Štirje fantje« 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Radijski salonski orkester 10.30: Verski govor 10.45: Prenos cerkvene glasbe 11.15:	Ruski napevi
12.30: Objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 17.00: Kmet. ura 17.30: Veselo popoldne 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Plošče 20.30: »Lipa in trta«. Jesenski narodni spored 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče.
PONEDELJEK 30. SEPTEMBRA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.00: Zdravstvo v Sloveniji 18.20: Slike iz Alzacije. Plošče 18.40: Mesečni slovstveni pregled 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Šolska posvetovalnica 20.00: Ruske romance 20.45: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
TOREK 1. OKTOBRA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Salonski kvintet 14.00: Poročila 18.00: Radijski jazz 18.40: Živa znanost 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Deset minut zabave 20.00: Pevski zbor »Cankar« 20.45: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
SREDA 2. OKTOBRA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi
13.02: Plošče 14.00: Poročila 18.00: Mladinska ura 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Uvod v prenos 20.00: Prenos iz ljubljanske opere. Konec ob 23. uri.
S)a Je
Aspirin
onginačen
zajamčuje vtisnjeni „Bayer"-jev križ. Aspirin je učinkovif, ne* škodljiv in jse^dobi v vseh la* karnahk
Ogla rtf. pod & tf. IMT M a. min, 1g«a,
ta 2S2	99	s	s
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
»Kaj uživajo člani, pri zadrugah?«
Zadruge so se ustanavljale t namenom, da se zaščitijo mali konzu-menti.
_ V dobrih časih se je obnesla politika zadrug, ker so članom dobavljali vsako količino blaga, katerega so si želeli, po primernih cenah, ker se je vzela v obzir vsakoletna dividenda, ki so jo dobili člani in ki je dosegla pri gotovinskem plačilu 5 odstotkov.
Druga stvar je zdaj p krizi. S svojo kratkovidno politiko so nekatere zadruge dosegle, da člani ne prejemajo niti polovice one količine, ki so jo prejemali v normalnih časih.
Žalostna je ugotovitev, da so zadruge sposobne služiti narodu samo v dobrih časih, da pa v slabih časih odpovedo.
Prav gotovo manjka pri teh zadrugah daljnovidnega vodstva in tnf-cijative; drugače je pa pri trgovcu, ki je navezan na samega sebe.
8.
Čudna mati
Ko se je zdaj spet začela šola in je neka gospa z dežele poslala svojega edinega sina v mesto v šolo, mi je vsa vesela in srečna dejala: »Hvala Bogu, spet sem ga rešena za eno leta Meni gre tako na živce, da ga nisem mogla več prenašati.«
Kaj boste pa rekle ve mamice, ki jih imate pet, šest zmerom okrog sebe?
Zavest.
Lepotičenje
Prišla sta iz mesta na deželo na počitnice. Njemu bi človek prisodil 40 do 42 let, njej pa nikakor ni bilo mogoče ugotoviti niti približne starosti. Morda jih je imela 30 ali 40 let, kajti debela plast šminke, zlasti črne okrog oči, kakršno rabijo igralci na odru pri močni luči, je zakrivala njen obraz. Izvedela sem, da šteje šele 22 pomladi in da je drugače lepa.
Ali ni škoda tako mlad obraz skaziti s pretiranim lepotičenjem?
Zavest.
Hiti počasi!
Pred nedavnim sem doživela dogodek, ki spada v »Zrcalo naših dni«.
Peljem se s kolesom, kar me prehiti kolesarka — dobra znanka. »Kam pa tako hitro?« ji zakličem, ko je švignila mimo mene. »Mudi se mi,« je odgovorila in še bolj pognala kolo. Zahotelo se mi je, da ji sledim, a se spomnim zdravnikovega nasveta: »Kolesarite zmerom počasi!« Tiho pa dostavim: »Hiti počasi!«
Čez kakšne četrt ure se približam ostremu ovinku. Že od daleč zagledam ljudi, ki se zbirajo v gručah. In kaj se je zgodilo? Moja znanka in :neki kolesar sta trčila na ovinku tako močno drug ob drugega, da sta si močno pokvarila kolesa, a moja ; znanka je nezavestna obležala na ikupu gramoza. Z rešilnim avtom so jo prepeljali domov, kjer je le počasi
i	okrevala.
Dandanes imamo polno prometnih ‘nesreč, ker se ljudem-vozaeem mudi, mudi. Ali ne bi bilo prav in dobro, če bi vsak vozač, kadar bi sedel na kolo, glasno in tiho izustil besede: »Hiti počasi 1 Vozi previdno!«	j	^
Ljubljanski trg ob 10h
Krompir in okrog krompirja
Ljubljanske gospodinje so dosegle, kar so hotele: krompir po din 1*50
Ljubljana, septembra.
Čeprav ni sreda, temveč je samo ponedeljek, je na trgu dovolj živo.
V	tednu, ko je mestni magistrat obljubil gospodinjam krompir po T5C, so se razburjeni duhovi nekoliko pobegli; gospodinje in kmetice se nič več tako pisano ne gledajo. Toplo je-
znamenita stojnica, kjer magistratni uslužbenci prodajajo sadež rastline, ki je bila nekoč samo okrasna rastlina na dvoru francoskih kraljev ...
Človek bi mislil, da se bodo gospodinje kar trle okrog stojnice, zato si nekoliko razočaran, ko vidiš, da ni prevelike gneče. Menda so se gospodinje že kje drugje založile s krompirjem ali se jim pa zdi poceni krompir preslab. Nedvomno imajo kmetice lepšega, zato pa še zmerom lahko konkurirajo.
»Gospod, kupite ga, po sedem kron ga bom dala,« mi kliče neka mamka fn mi kaže zelo lep krompir.
»To je pa predrago,« ji odgovorim in hitro odnesem pete, boječ se, da mi ga ne bi ponudila po šest kron, pa bi ga vendar moral odkloniti in bi kajpak zbudil med kmeticami veliko ogorčenje. Mamka pač ni vedela, da se ne zanimam zanj zares, da sem samec in da res ne vem, kam bi s petimi kilami krompirja...
Njena mlajša soseda se je pa hudo razburila, ko sem dejal, da je po sedem kron predrag.
»Po šest kron ga je pa dovolj ,na štantu'!« je vzkliknila in kri ji je zalila lica. »Zakaj ga pa tam ne kupite?«
Mislila je pač stojnico magistrata, zavedajoč se, da je njen krompir pač vse lepši kakor tisti, ki ga prodajajo tamkaj.
Vendar je mestni magistrat dosegel, da so/zadovoljne gospodinje in prodajalke. Tiste gospodinje, ki težko dajo sedem kron za kilo krompirja, se zadovolje z nekoliko slabšim in ga plačajo po šest kron. Druge, ki zahtevajo res samo lep krompir, ga kupijo pri kmetici in odrinejo sedem kronic. Vedno so gospodinje solidarne in le redko katera kupi krompir po sedem kron ali še več. Prodaja sicer ni zastala, samo pretirani špekulaciji s krompirjem je odklenkalo...
K. N.
Njegovo Veličanstvo kralj Peter II. se je pred Kratkim v spremstvu svojega bratranca Nj. kr. Vis. knježeviča Aleksandra napotil na poučno potovanje po Srbiji. Ogledal si je med drugim tudi Sindjeličev spomenik na Čegru, kjer mu je neko kmečko dekletce poklonilo šopek poljskega cvetja.
sensko sonce še dviga dobro voljo, za stolnico se preletavajo golobje in pobirajo odpadke.
Sicer pa takoj zavohaš, da se na trgu še zmerom suka vse okrog krompirja. Na živilskem trgu svoji velika črna tabla, na njej bereš: Krompir po 1'50 na drobno na trgu zraven perutnine, na debelo po Y40 v mestni hranilnici. Puščica ti pokaže, kje stoji
Prebivalci Most so si že dolgo želeli tramvaj. Maloželezniška družba jim je zdaj ustregla in v svoji režiji zgradila tramvajsko progo vse do cerkve Karmeličank.
Jim kanadske oblasti dovolijo kajenje po tramvajih in avtobusih.
V	Kanadi so pred kratkim na železnicah uvedli neko novost. Vsakemu potniškemu vlaku so priključili poseben vagon z napisom: »Za dame kadilke.« Vagon za kadilke je najmoder-neje opremljen in je podoben velikemu salonu. Tu se dame lahko zabavajo, sede v udobnih naslanjačih in kade svoje cigarete. Moškim je vstop v te vagone najstrože prepovedan.
Prva zenska v letalu
Newyork, septembra.
Prva ženska, ki si je upala v letalo, je bila Američanka Editha Drucetova. Ko so ljudje izvedeli, da sc bo v letalu peljala ženska, so kar drli na letališče, da bt jo videli. Editha je letela v letalu tvrdke Wright, vodil ga je pa sam lastnik podjetja, Wilbur Wright. Takrat je bilo to edino podjetje za izdelovanje letal.
Leta 1908. je Američanka poletela s tem letalom z letališča v francoskem mestu Le Mans. Ljudje, ki so o tem brali, so zmajevali z glavami. Letalo se je dvignilo 100 metrov visoko in je v tej višini ostalo približno tri minute. Ko se je spet spustilo na zemljo, je Američanka zaslovela po vsem svetu. Od vseh strani so jo obsipali s pokloni in njeno Ime je prišlo v vse časopise.
Od tega dne pa do danes je minulo precej let; takratna pogumna Američanka se je postarala, ženske so pa nadomestile moške tudi v zraku. Kljub temu se je pred nekaj dnevi neko ameriSko letalsko podjetje spomnilo na nekdanjo slavno Američanko In jo je povabilo na polet z najmodernejšim letalom. Gospa Drucetova je povabilo sprejela in zletela v nebeške višave. Ko je pa zrakoplov le preveč dolgo krožil nad nebotičniki, je vzela v roke svinčnik in papir in napisala nanj: »Nikar prehitro, mladi mož, in ne previsoko!«, potem je listek oddala pilotu, ki ji je smeje prikimal.
Telefon črncev
Tunis, septembra.
Neki afriški raziskovalec je nekega dne opazil, kako njegov sluga, ki je bil domačin, nepremično strmi v nebo.
se mu je zresnil, nato se je začel tresti od joka ter se vrgel na zemljo.
Ko ga je pozneje njegov gospodar izpraSeval, zakaj je jokal, mu je sluga razložil, da so mu njegovi domači sporočili, da mu je umrla sestra, ki je bila žena nekega poglavarja. Tedaj se Je raziskovalec spomnil, da je v smeri, kamor je takrat gledal črnec, tudi sam videl neki dim. črnec mu je razložil, da znajo njegovi domačini s pomočjo nekih živalskih kož dim tako usmeriti in mu dati takšno obliko, kakršno sami hočejo. S tem obveščajo svoje sorodnike daleč na okoli o važnih dogodkih, ki so se dogodili doma. Dim lahko po želji tudi pobarvajo.
To je nenavadni telefon črncev, ki zmerom prav dobro deluje. Sele zdaj Je raziskovalec mogel doumeti, kako so bili črnci v nekaterih oddaljenih vaseh obveščeni o njegovem prihodu, čeprav jim tega nihče ni mogel osebno sporočiti.
Doslej je vozil tramvaj samo do železniških zapornic dolenjske proge. Če pa zdaj pogledate s te strani zapornic proti končni postaji tramvaja, vidite, da so nove tračnice že speljane vse do proge in da jih do stare železniške proge manjka samo še kakšnih petnajst metrov.
Američanke več pokadijo kakor Američani
Newyork, septembra.
V	zadnjih letih je prodaja cigaret v Ameriki zelo narasla. Ne mislimo samo na Združene države, temveč tudi na Kanado in ostale ameriške države.
Po statistiki so ugotovili, da so k tej povečani prodaji tobaka veliko pripomogle ženske, ki veliko več pokadijo kakor prejšnja leta. V Združenih državah na primer danes že 161etna dekleta kade pred svojimi starši in predstojniki, ne da bi jim to kdo zameril ali jim celo prepovedal. Zanimivo je tudi, da po ameriških srednjih šolah moški in ženski mladini prav nič ne branijo kaditi. Seveda se je zato kajenje silno razširilo. Vsak odmor dijaki izrabijo, da pokadijo nekaj cigaret.
Posebno v Kanadi so ženske postale strastne kadilke. Ze več zakonov se ■je ločilo samo zato, ker so zakonske žene preveč kadile. Dosti je zakonov, kjer mož sploh ne kadi, pač pa pokadi njegova žena do 40 cigaret na dan.
V	Kanadi lahko povsod vidite ženske ■ cigareto v tistih. Kanadčanka kadi doma, na ulici, v zabavišču in v službi. Prav nič ne zaostaja za moškimi, temveč jih mnogokrat celo prekaša. Pred kratkim so te strastne kadilke zaprosile preko svojih ženskih združenj, da
Delavci so prl?Ii s polaganjem trafnic že čisto do konca.
Če bo vreme lepo in če bo šlo delo od rok, se b»ste v soboto ali nedeljo že lahko peljali s tramvajem do nov« končne postaje, do karmeličanske cerkve v Mostah
Dan prod smrtjo
Poslednja želja ameriškega gangstra
Pred smrtjo so mu še operirali bezgavke
Newyork, septembra.
V	Ameriki so pred nedavnim prijeli zloglasnega gangstra Normana Wll-Uamsa. Mož Je bil v teku dveh let izvršil nešteto zločinov po raznih krajih Amerike. Obsodili so ga na smrt na električnem stolu.
Dan pred njegovo smrtjo je vstopil v zapor državni tožilec in vprašal obsojenca, kakšna je njegova zadnja ®6lJa. Na sodišču so že navajeni, da sl n& smrt obsojeni žele še enkrat imenitno večerjati, hočejo še enkrat videti svoje domače in slično. Ta ame-rlški gangster je imel pa v tem pogledu prav svojevrstno željo. Dejal je državnemu tožilcu:
»Moja poslednja želja se vam bo ®3ela najbrže zelo čudna. Ne morem zato. Želim si, da ml pred smrtjo operirajo moje bezgavke, ki mi vse življenje delajo preglavice.«
Državni tožilec nikakor ni mogel razumeti, da si obsojenec dan pred smrtjo, ko je že vseeno, kakšne bezgavke ima, želi še operacije. Gangster mu Je razložil, da že od svoje mladosti Boji željo, da bi si enkrat dal operirati bezgavke. Ker je imel stalno zatekle bezgavke, je bil zmerom nerazpoložen in nezmožen poštenega dela. Kljub temu prav do zadnjega dne ni mogel iti k zdravniku. Enkrat ni imel de-
narja, drugič mu je bila pa spet policija za petami in se ni upal prikazati v mestu. Ker se mu je zdaj poslednjič nudila ugodna priložnost, da bi uresničil svojo davno željo, je še enkrat lepo prosil državnega tožilca, naj mu njegove želje ne odbije.
Po predpisih zakonov mora sodišče obsojenčevo poslednjo željo izpolniti, če je le mogoče. Takoj po tem razgovoru je državni tožilec telefonično poklical nekega znanega newyorškega kirurga, da bi obsojenca operiral. Operacija je prav dobro uspela in gangster je bil presrečen zaradi tega. V bolnišnici se je prav dobro počutil in se zmerom šalil. V teh osmih dneh, ki mu jih Je zdravnik predpisal za popolno ozdravljenje, se je popolnoma poživil in se počutil prerojenega.
Ko so ga čez teden dni pripeljali spet nazaj v zapor, je bil gangster drugačen človek. Bil je živahen In zmerom razpoložen. Državnemu tožilcu se je zahvaljeval in mu dejal, da se še nikdar v življenju ni tako dobro počutil kakor po tej operaciji. »Zdaj, ko sem rešen teh bezgavk, se mi zdi električni stol malenkost,« mu je za-trjeval,
Cez nekaj minut so tega čudnega moža odvedli na električni stol, kjer je s smehljajem na ustnicah umrl.
Nenavadna nagrada za kupce
Ncwyork, septembra.
Donald Mackay, iznajdljiv trgovec v nekem majhnem kalifornijskem me-*tu, je prišel na dobro misel, Imel Je Majhno garažo ln bencinski tank ob Klavni cesti, toda kaj ko pa ni bil s8®o on, ki Je prodajal bencin avtomobilistom. Druge garaže in bencinski tanki so mu odvzeli toliko kupcev, da Jih je njemu le prav malo ostalo.
Ko je nekega dne zvedel, da neki Popotni cirkus v bližini mesta zaradi Bmotnih težkoč prodaja dele svojega cirkusa, je Mackay kupil od cirkuškega ravnatelja slona ln ga namestil v garaži.
Naučena žival mu Je kmalu prav dobro služila. Slon je vlekel avtomobile iz garaže in v garažo, brisal jih je z usnjeno krpo, ki jo je z rilcem prijemal, čistil je šipe in valil bencinske sode. Na vhodu k bencinskemu tanku je pa Mackay obesil lepak: »Za
101	bencina ena vožnja na slonu Zastonj«.
Kmalu je pred garažo podjetnega trgovca stala cela truma avtomobilistov, ki so imeli v svojih avtomobilih otroke. Po treh mesecih je Mackay toliko zaslužil, da je lahko kupil še sosedovo garažo in po treh mesecih 6e enega slona, ker je bil prvi zmerom Preveč obremenjen.
Tudi zločinci vračajo dobro z dobrim
Milan, septembra.
Neka milanska rodbina je imela Zadnje mesece zelo spretno in marljivo služkinjo. Dekle je vsa dela naj-akrbneje opravljala in si pridobila zaupanje svojih gospodarjev. Pred nedavnim je pa dekle zbolelo in vsi so skrbeli zanjo kakor za rodbinskega člana. Ko sl je pa nekoliko opomogla, Je na lepem izginila. S seboj je odnesla vse svoje stvari, o sebi pa ni dala nobenega glasu.
Vse iskanje je bilo zaman. Razen njenih reči ni iz hiše ničesar zmanjkalo. Prav zato se je zdel ta beg njenim gospodarjem zelo čuden.
Cez nekaj dni se je po telefonu javila svojim gospodarjem. Povedala jim Je, da jo je bila poslala v njihovo hišo neka razbojniška tolpa, da bi si pridobila zaupanje ln razbojnikom dajala navodila, katero hišo ali stanovanje lahko oplenijo. Hoteli so opleniti tudi stanovanje njenih gospodarjev, toda svojo pomoč Jim je odrekla ln Je zato rajši odšla iz hiše,
Iznenadeni gospodar je zadevo Javil policiji, kjer so mu pa povedali, da se Je dekle prijavilo z lažnim imenom In da se je bilo v hiši in po sosednjih hišah izvršilo veliko tatvin; zlikovcem Pa policija nikakor ni mogla priti na sled.
Tako je samaritansko delo dobrih gospodarjev zbudilo v zločlnkini duši še nekoliko vesti, da je preprečila, da niso hiše oplenili.
Osem učenk se je zastrupilo z gobami
Budimpešta, septembra.
Ko je pričela neka osnovna šola v Budimpešti pouk, so vsi učitelji sklenili, da popeljejo obroke na izlet v okolico mesta. Izlet je Izredno dobro uspel, otroci in učitelji so se pa dobre volje vrnili domov.
Ko se je pa upravitelj zvečer pripravljal spat, ga je nenadno poklical telefon. Klical ga je oče neke učenke, češ da je njegova hčerka bolna in da leži v omedlevici. Hčerka je očetu, ki Je znan mesar, priznala, da so ona in še sedem drugih vgriznile v gozdu v neko gobo. Priznala mu Je pa tudi to, da se Je ona sama zmislila in nagovarjala druge, da naj tudi onp pokusijo gobo.
Dekleta so hotela dokazati, da se ne boje, in so pričele jesti gobo, ki je na nesrečo bila strupena. Vseh osem deklet je jedlo gobe in se z njimi zastrupile.
Upravitelj Je bil ves iz sebe. Poznal Je otroke in njihovo neposlušnost, toda kaj takšnega ni mogel predvideti.
Takoj je sedel v avto in se odpeljal v mesarjevo hišo, kjer se je od bolečin zvijala mala Anuška, mesarjeva hčerka.
Zdravnik, ki Je med tem tudi že prišel in izpral otroku želodec, je upal,
da se bo vse dobro končalo. Hiteti so morali, da bi rešili življenje še drugih sedem deklet, ki morda niso bile tako iskrene kakor Anuška. Upravitelj in zdravnik sta skušala od Anuške Izvedeti, katera dekletca so še jedla strupene gobe. Vendar Je pa vse izpraševanje ostalo brez uspeha. Zato je šolski upravitelj pregledal šolske knjige in vzel iz njih vse naslove učenk, ki so hodile v isti razred kakor Anuška. Z avtom sta se potem zdravnik in ravnatelj vozila od hiše do hiše in izpraševala starše o zdravju učenk.
Ta nočni pohod je vznemirjal vse starše tudi tistih učenk, ki niso bile pokusile strupenih gob; toda rešila sta pa tiste, ki so se bile zastrupile. Uboga dekletca so se zvijala od bolečin, a nobena ni mogla ničesar povedati.
Med to dramatično vožnjo, med reševanjem ubogih otrok, ki so se hoteli pokazati hrabre junake tam, kjer ni potreba, je požrtvovalni upravitelj šole popolnoma osivel.
Le njemu se morajo zahvaliti, da so vse rešili; po šolah pa so priredili predavanja v zvezi s tem dogodkom.
Iz strahu pred gangstri spi na drevesu
New Jersey, septembra.
V NewJerseyu v Ameriki so sodniki ločili zakon samo zakadi moževe fiksne ideje. Ločitev zakona je zahtevala gospa Newmanova, žena najbogatejšega meščana NewJerseya.
Gospod Newman je bil več let vzoren zakonski mož. Zadnje čase pa živi v fiksni ideji, da ga neprestano zasledujejo gangstri. Da bi jim ubežal, je zapustil svoj dom in spi vsako noč na drevesu v bližnjem gozdu. Zena je to njegovo početje nekaj časa mirno prenašala; ko pa vse dokazovanje zdravnikov in policije, da ga nihče ne zasleduje, ni nič zaleglo, je zaprosila za ločitev zakona. Bogati Newman je hotel namreč celo svojo ženo prisiliti, da bi z njim spala na drevesu.
Na sodišču so zakon ločili po moževi krivdi. Brž ko je pa Newman za to izvedel, sl je kupil v bližini mesta velikanski gozd, v katerem se bo lahko skril pred gangstri. Zdaj spi vsako noč na drugem drevesu.
Berač govori 70 jezikov
Dunaj, septembra.
Neki dunajski stražnik je te dni privedel na policijsko stražnico berača, ki je beračil po mestnih ulicah. Na policiji so ugotovili, da se berač imenuje Alojz šiškin, da je star 67 let in govori nič manj ko 70 jezikov.
Policijski komisar sprva ni hotel verjeti, da neznatni berač res govori toliko jezikov; kmalu se je pa o tem prepričal. Takdj eo ugotovili, da zna nemško, italijansko, angleško, francosko, rusko in madžarsko. Ker na dunajski policiji niso imeli izvedenca za druge jezike, se o nadaljnjih zmožnostih bistroumnega berača niso mogli prepričati.
Berač Je izpovedal, da se je rodil v Carigradu, potem pa študiral v Parizu in diplomiral na tehnični fakulteti v Rimu. Na Nemškem Je živel do konca svetovne vojne, potem se je pa vrnil na Turško, Ker pa turške oblasti niso priznale . njegovega državljanstva, se nikakor ni mogel preživljati ln se je tu začela njegova beda. Berača so obsodili na mesec dni zapora, potem ga bodo pa izgnali.
18 let je Uvel pod drugim imenom
Berlin, septembra.
Pred 18 leti je v mestu Bemau blizu Berlina mladenič Wilhelm B. ukradel več stvari in se zato moral zagovarjati pred sodiščem. Obsodili so ga ln zaprli.
V zaporu pa mladenič ni miroval. Neprestano je premišljeval, kako bi
pobegnil is ISapOra in začel novo živ« ljenje. Nekega dne se je v njegovi
bistri glavi res porodila prava misel in mladenič je bil kmalu spet na svobodi. Od tega dne dalje ga oblasti niso mogle več najti in so ga zato leta 1938. proglasile za mrtvega. V resnici je bilo pa drugače.
Te dni so pripeljali na policijo dva moža z imenom Maks Anderman, Kar hitro so ugotovili, kdo izmed obeh si je ime drugega prisvojil. Ko so potem še dalje iskali, so prišli do prav zanimivih ugotovitev. Lažni Maks Ander--man ni bil nihče drugi kakor pred 18 leti pobegli kaznjenec. Izvedeli so, da je takrat na begu našel legitima-cijp nekega Maksa Andermana in odslej pod tem imenom tudi živel. Postal je pošten in delaven človek; tudi oženil se je in je bil dober zakonski mož. Ker ni nikdar prišel v nasprotje z zakoni, ga policija ni nadlegovala in je lahko mimo živel, če ne bi bili zdaj slučajno na policiji izvedeli, da v mestu živita dva človeka pod popolnoma Istim imenom in si ga je torej eden izmed njiju moral prisvojiti od drugega, bi za mladeničevo dogodivščino nikdar ne bili izvedeli.
Na sodišču so upoštevali moževo vzorno življenje v vseh 18 letih in ga zelo milo kaznovali za njegovo davno pregreho. Dobil je samo šest mesecev zapora.
Najhitrejša žična železnica na svetu
Salzburg, septembra.
Salzburški inženir Gnadlinger je te dni dovršil žično železnico, ki bo peljala od Solkana na Sveto goro na Goriškem. Prav te dni so to železnico svečano odprli.
Danes je to najmodernejša in najhitrejša železnica na svetu. Ima velik žični vzpon in vozi po višinski razliki 600 metrov.
Ženske v Nemčiji ne smejo kupovati moških klobukov
Berlin, septembra.
Po Berlinu srečavamo ženske v brezhibnih kostimih, z bluzo, skrojeno točno po kroju moške srajce, še celo s poškrobljenim ovratnikom in zapestnicami. Poleg kostima in srajce ženske kaj rade privežejo tudi ovratnice, ki so nekoliko krajše od moških in jih tudi koketneje zavežejo.
Mlada dekleta zelo rada oblečejo namesto krila moške hlače in mnogi Šaljivci trdijo, da nosijo hlače svojih bratov ali zaročencev, ki so na fronti. K takšni obleki ženska vendar ne more imeti na glavi koketnega klobučka s pajčolanom ali različnimi trakovi. K takšni obleki mora ženska nositi moški klobuk.
Toda tej modi so kaj hitro naredili konec. Kakor pišejo nemški časopisi, so prepovedali ženskam kupovanje moških klobukov. Pred vsem, kakor pišejo časopisi, so ženske, kadar so kupovale moške klobuke, preveč zadrževale prodajno osobje, ki ga je zdaj tako malo. Z urejevanjem svojih kodrov in vihanjem klobukovih okrajev so vzele prodajalkam veliko dragocenega časa. Toda, kaj bodo pa rekle modistinje k tej modi moških klobukov?
Vsakdo dobro ve, da so ženske precej iznajdljive. Lahko bi šle v trgovino in zahtevale klobuk za moža, za brata ali strica, samo da bi prišle do svojega klobuka. Toda tudi to so jim prepovedali. V nobeni trgovini ne smejo prodati ženski moškega klobuka, ker so mnenja, da tisti moški, ki potrebuje klobuk, lahko pride sam in si ga kupi. Za ženske, ki izmed ti-sočev modelov ne bi našle sebi primernega klobuka iz klobučevine, slame ali svile, za tiste ženske so pa mnenja, da lahko hodijo okrog razoglave.
il
^3^
Ako želite imeti hitro pripravljeni žujfrk, skuhajte Žlkino kavino mešanico
Tigri so raztrgali gangstra
Newyork, septembra.
Pred nekaj dnevi so doživeli v New-yorku veliko zanimivost. Nevarnega, po vsej Ameriki znanega gangstra, ki so ga oblasti že več let zaman iskale, so te dni po srečnem naključju, kakor smemo v tem primeru reči, raztrgali v živalskem vrtu tigri.
Po newyorškem zoološkem vrtu se je pred nekaj dnevi izprehajal po najnovejši modi oblečen moški, V naslednjem trenutku je zapihal veter ln sprehajalcu odnesel klobuk prav v kletko tigrov, mimo katere je pravkar &ei.
To samo na sebi še ne bi bilo nič. Toda sprehajalec je, ne meneč se za ljudi in za opasnost, preskočil ograjo in lahkotno stopil v kletko h tigrom po svoj klobuk. Komaj so ga pa tigri ugledali v svoji sredini, eo ga naskočili in ga na mestu raztrgali na kose. Pozneje, ko so na klice ljudi prihiteli pazniki ln opazili, kaj se je bilo zgodilo, so ugotovili, da so tigri raztrgali najnevarnejšega ameriškega gangstra Billa Woltona. Gangster je bil znan po svoji nenavadni hrabrosti in predrznosti. V tigrove kletke je najbrže splezal samo zato, da bi ljudem pokazal svojo hladnokrvnost. Na žalost jo je drago plačal.
Sardine v službi tekstilne industrije
Tokio, septembra-
Japonski kemik Masuo Konci je dolga leta delal poskuse z raznimi tekstilnimi izdelki. Hotel je po vsej sili nadomestiti drago volno s kakršnim drugim izdelkom.
Pred nedavnim se mu je to tudi posrečilo, čez nekaj let bodo na Japonskem tenake nosile obleke iz vlaken, ki jih bodo pridobivali iz sardin. Izumitelj je svoj izum že patentiral in kmalu bodo začeli izdelovati tako blago. Zgradili bedo tovarne in upajo, da bodo svojo novo tekstilno industrijo in njene Izdelke kmalu prenesli ne samo po vsej Japonski, temveč tudi po vseh južnih otokih. Zenske so te novosti menda prav vesele.
V Braziliji se razvija filmska industrija :
Rio de Janeiro, septembra.
Brazilijanska vlada se v najnovejšem času silno trudi, da bi dvignila brazi-lijansko filmsko industrijo. V ta namen so v zadnjih treh mesecih zgradili v raznih delih Brazilije kar tri modeme filmske tovarne.
Da bi domače filme bolj širili, je brazilska vlada povišala carino na uvožene filme od BOO na 1500 dolarjev. Poleg tega morajo kinematografi pred predstavami tujih filmov predvajati kakšen domač filmski tednik ali kakšen poučen domač film, samo da s tem ljudi odvračajo od tujega. V brazilskih filmskih tovarnah danes izdelujejo po večini poučne filme.
Obziren mož
Dejanje se vrši sprva na postaji v Zagrebu, nato na potu v Maksimir in se konča v maksimirski kavarni.
Žona je pravkar preživela krasne počitnice v Dalmaciji, mož ji je prišel >z Ljubljane do Zagreba naproti. Celih deset tednov se nista videla.
Mož: Pozdravljena, duSical
Zena (ga burno objame): Pozdravljen, dragi možiček! Kako lepo, da si mi prišel naproti! Ne, kako ti dobro izgledašl Daj, da si te ogledam. Ampak ti slabo izgledaš. Postavi se semkaj k luči! Res, lepo izgledaš. Zakaj Pa izglodaš tako slabo?
Mož: Eh, to tudi vsi drugi kar tako pravijo.
Žena: Kaj je novega doma?
Mož: Nič, skoraj nič! Nobenih novic. Človek bi umrl od dolgočasja (se dela, kot bi zdehal).
Žena: Čez dve uri gre najin vlak naprej v Ljubljano. Kom greva tačas?
Mož: Najprej bova šla v zoološki vrt.
(Oddasta v garderobi kovčege in se nato usedeta v taksi.)
Žena: Povej no, nekaj mora biti pa vendar novega doma.
Mož: Saj sem ti že rekel, da nič, Skoraj nič.
Zena: Ali je bilo dovolj naftalina?
Mož: Naftalina? To ravno ne!
Žena: Zakaj ne?
Mož (vzdihne): Ni bil več potreben.
Zena (ga prestrašeno pogleda).
Mož: Kaj pa je na tem tako straS-nega? Molji so pač napravili majčkeno škode.
Prav majčkeno škode.
Žena: Kakšno škodo so napravili molji? Zini že vendar!
Mož: Kaj ao napravili? Zrli so blago. Ja® jem goveje meso, molji pa blago. To je vendar tako enostavna reč. Zastor so požrli.
Žena: Moj Bog, katerega?
Mož: I, tistega pred mojo pisalno mizo na tleh.
Žena: Na tleh? Zastor?
Mož: Ali sem mar rekel zastor? Požrli so namreč tudi malo perzijsko preprogo.
Zena: Katero perzijsko preprogo?
Mož: Tisto vendar, ki sem ti jo lansko leto kupil za god.
Zena: Za god si mi kupil plašč iz kožuhovine.
Mož: No da, potem je tudi ta požrt.
(Velik odmor.)
Žena (vidi se ji, kako se premaguje): Povej končno, dragi moj, Česa molji niso požrli?
Mož: Molji, draga dušica, so vse mogoče žrli. V juliju je večina vseh ljubljanskih moljev prišla k nam v
goste. Moram Jim priznati, da so napravili v nai kanape prav lepe serpentine.
Žena (vije roke): Kaj, tudi kanape?
Mož: Vei kaj, če že enkrat žro, zakaj bi pa vprav kanapeja ne smeli? Za molje Je kanape v tem fiatu to, kar so za tebe SeSnje in rdefie Jagode. Navadno se sicer spravijo nanj šele Jeseni. Nesreča še ni tako strašna!
Žena (vsa pobita): Zakaj pa ni Liza pazila?
Mož: Lizo sem spodil... hm... radi perila.
Žena (ga preplašeno in vprašujoče pogleda).
Mol: Da... hm... hm... stvar Je ta, da je ob preselitvi po njeni krivdi zginilo vse perilo, tvoje ln moje.
Žena: 0 kakini selitvi pa oovoriS? O tem jaz ničesar ne vem. Kaj smo se preselili?
Mož: Kako, kaj tl Se nisem povedal o tem? Sem moral pa res biti zelo raztresen.
(Se nervozno, prisiljeno smeje.) Ha, ha ha, kaj res nisem nič rekel?
Žena: Ne!
Mož: Da, da, sem bil pač preveč zaposlen... to letanje na policijo... sem pa pozabil. Gospodar nam je povišal najemnino in odpovedal za september, sem se pa raje takoj preselil. Zdaj stanujemo v Čisto novi hiši za Bežigradom.
Žena (se zgrozi): In o vsem tem nisem imela niti pojma! Koliko pa te je stala spet ta selitev?
Mož: Malenkost, en taksi je kar zadostoval za to, kar je še ostalo. No, pa saj sem bil že pri mizarju.
Zena (čimdalje z manjšim razumevanjem gleda): Pri miznrju? Kaj naj ima pa mizar pri vsem tem opraviti?
Mož: Nikar se vendar takoj ne prestraši! Vse je bilo zavarovano! V spalnici je nastal ogenj. Mene na srečo ni bilo doma.
Zena (jokaje): Ka-a-aj?
Mož (si otira znojno čelo): Saj je bilo zavarovano! Potolaži se! Služinčad je nedolžna pri tem, pa tudi mene ne zadene nobena krivda. Vsemu so krivi ti preklicani vlomilci, ki so zažgali, da bi nas spravili na napačno sled.
Žena: Vlomilci, vlomilci?
Mož: I, kajpak, vlomilci. Vlomilci so pač zato tu, da vlomijo. Imenitno. Saj menda nihče ne more nositi naslova »vlomilec«, kdor Še nikoli ni vlomil. Seveda so vlomili. In kaj misliš, da so odnesli? Tisti neokusni srebrni servis in tisto staro skrinjico od cigar, kamor si ti spravljala cvetice za klobuk.
Zena: Cvetice za klobuk? Ti norec, norec, norec. Vse svoje dragotine sem imela tam, prstane, zapestnice, zaponke, uhane... o Bog, o Bog!
(Taksi prispe do Makslmirja. Oba
izstopita, in ko on plača, zavijeta proti kavarni.)
Mož: Da, kaj sem že hotel reči! Ubogi vlomilec! Gotovo se je veselil na dobre cigare. Lahko si mislim, kako je bil besen, ko je mesto havank in portorik našel nekaj rumenkastih obeskov, ha, ha.
Žena (še vedno zelo bleda): Na srečo smo proti vlomu zavarovani.
Mož: Da, e... hm... najbolj čudno pri tem je namreč to, da sem Lizo prav zato spodil, ker... ker... (se šiloma opogumi). Ona je vse zavarovalne premije proti vlomu in proti požaru, ki sem jih po njej plačeval, ehm... sproti poneverjala.
Žena (kolena se ji zašibijo in se moža oprime za roko): O-o-o-Mož: Pomiri se, pomiri se, dragica. Lizi je policija že na sledu. Potem sem bil pri mizarju. Novo pohištvo je res lepo. Če bodo Še Lizo dobili... Kaj pa je? Kaj ti je, dušica, za božjo voljo? Na lepem si tako obledela. Hej, hej, natakar, natakar, brž, brž, ledu, kisai
(Iz kavarne priletita dva natakarja in pomagata odnašati omedlelo gospo v notranje prostore.)
Mož: Oh, oh, pa saj sem nislil, sem hotel, saj prav zato sem ji prišel na-! proti do Zagreba. Z večjo obzirnostjo | ji vendar vsega tega ne bi mogel po-, veda ti! -{Prosto po Molnarju: K. B.)
hrana,
’ **** »<•«'»
****<( .-*■*«» 1***1
dovolj
pesek
Raztopite stlte gobi s sokom
izroči
/a, vsi razbu-
jesenski kostim, sestavljen iz io moško krojene jopice in
KRIŽANKA
Pomen besed:
Vodoravno: 1. predlog; vreča čez-ramnica. 2. semkaj (srbohrvatsko); mesto v Dalmaciji. 3. božja »oben (francosko). 4. jadranski otok. 5. kratica za znano agencijo; štev-nik; veznik. 6. mlad kralj; 7. reka v Aziji; reka v Švici. 8. kraška plahuta; dlaka. 9. orodje; kratica za površinsko mero.
Navpično: 1. argentinske stepe; kratica za blaženi. 2. del oprave; zemlja. 3. zaimek; priprava za sedenje. 4. celina. 5. predlog; pritok Save; in (francosko). 6. obuvalo. 7. mesto v Abesiniji; japonski otok — kabelska postaja. 8, svetnik; pisanica. 9. površinska mera; pisana mati.
POSETNICA
V. Stojič	
	Kola
Kaj je ta oseba?
PREMIKALNICA
BOGATIN
KRALJIC
KUBANKA
DOKLADA
ANAGRAM
Besede premikaj tako, da dobiš navpično tri nove besede, katerih pomen je: zemlja, rabota, prislov.
ČAROBNI LIK
Pomen besed, navpično in vodoravno :
1. naselbina, 2. ledine, 3. material,
4	morska pena, 5. žensko ime.
ENAČBA
(a—b) + (c—d) + (e—f) — x
a = izdelovalka ročnih del b “ reka na Koroškem c = postaja na progi Brod—Sarajevo d — draga
e = gora na Gorenjskem f = svit x = planet.
Rešitve ugank iz prejšnje številke
REŠITEV KRIŽANKE
Vodoravno po vrati: 1. gg, berlng. *. rod, tiger, 8. aleS, aora. 4. dolinar, p. S. ab, van. dr. 8. c, madjarl. 7. pan, elam. 8. banki, (go. 9. ostani, iž.
Rotite« Stevllnika: a) Mlloa, b) ovamo, c) Saief, č) Kafri, d) vekaj, e) arija •— Moskva — Sofija.
Rešite, stopnic: 1. ), 2, li, 3. Lim, milo, Miloš, milost.
Rešitev čarobnega kvadrata:	I. ploha,
2. I,apad, 3. opeka, 4 Hakon, 5. Adana.
Rešitev enačbe: a = karat, b — rat, c = torek, d = rek, e = David, f = vid,
*	= katoda.
Rešitev posetnice: Ključamiča*.
Ni dolgo tega, kar sem se morala z avtobusom peljati iz precej oddaljenega kraja do Ljubljane. Avtobus, ki bi moral odpeljati od ondod, se pa ni pripeljal na postajališče o pravem času, ker je imel med potjo deiekt. Na postajališču se je nabralo precej potnikov; nekateri izmed njih so imeli že vozovnice in so bili prisiljeni, da se odpeljejo z avtobusom, čeprav še tako pozno.
Med potniki, ki so imeli že vstopnice, pa tudi sedeže rezervirane, sta bili dve gospe. Ena izmed njiju je potovala s svojim možem, druga pa z otrokom. Vsaka po svoje sta bili tako značilni in nenavadni, da si ju moral takoj opaziti. Tista, ki je potovala z možem, je bila Izrazit tip živčne ženske. Zelo nervozna je bila, ker tako dolgo ni bilo avtomobila, tekala je sem in tja, vpraševala svojega moža, kdaj bo avto prišel, čeprav kajpak ni prav tako o tem nič več vedel kakor mi drugi. Bila je živahna, radovedna ženska, pripravljena sebi na ljubo mučiti svojo okolico. Čeprav že v letih, je zbujala občutek, da je zelo nesamostojna.
Vpraševala je po informacijah vsakogar, ki je prišel mimo. Naposled se je naveličala in tekla v neko gostilno vprašat, kdaj bo avto pripeljal. Slučajno je izvedela nekaj, kar je pred njo vedel že nekdo drugi. Ko je vsa upehana pritekla nazaj in videla, da tudi mi že vemo, kaj je z avtom, je bila kar užaljena: »Res mi je žal, da nisem prva,« je hitela in nas postrani gledala. Človek se je moral nasmehniti ob tako otročjem vedenju.
Med potniki je stala tudi mati z dojenčkom v naročju. Otrok je bil najbrže lačen ali moker, kajti jokal je že dalj časa. Živčna gospa ga je postrani gledala, najbrže sama ni imela otrok. Kmalu nato je pokazala, da
Zdravje
Je naše največ J e bogastvo. Z bolnimi zobmi noben
človek ni zdrav.
Chlorodont
/ o b rt a pasta
je zmožna še česa več kakor otročjega vedenja.
Avto je naposled pripeljal. Vsi so se vsuli vanj, kakor da bi bil rešilni čoln v viharju. Vsakdo je trdil, da ima rezerviran sedež, in odrival drugega. Neverjetno, česa vsega so zmožni ljudje v gledaliških garderobah in v prepolnih avtobusih! Prerivajo, zmerjajo in suvajo se, kakor da bi šlo za življenje. Prednjačila je kajpak nervozna gospa. Zasedla je najboljši sedež — denimo, da ga je bila rezervirala — potlej pa stresala sitnost na vse sopotnike.
Takšna ženska, kakršna je bila ta gospa, je v veliki meri kriva, da očitajo moški ženskam, da so sitne, oblastne in celo — histerične. Samo poslušajte, kaj je storila v avtomobilul Mati z otrokom se ni mogla prerivati med ljudmi in je ostala zadnja zunaj avta. Nobenega prostora ni bilo več.
V	naglici so bili pa njeno prtljago že naložili na avtobus. Šofer je pognal, ne vedoč, da hoče mati z otrokom tudi vstopiti.
Uboga ženska z otrokom se je prestrašila. Prosila je šoierja, vzame v avtobus ali naj ji prtljago. Pripomniti moram, da nam je vsem že hudo mudilo, smo bili pa vsi njenega razen živčne gospe. Ta se je rila, češ pa naj se odpelje z avtomobilom. In ko je hotel šofer na streho, da bi materi izročil kovčeg, se je še bolj razhudila in dejala, naj odpeljemo kovčeg kar s seboj, ga bo že drugi dan dobila, ko se bo avtobus vrnil.
Samo pomislite, kakšna brezsrčnost je bila to! Ne samo, da to ne gre, da bi komu kar tako odpeljali prtljago, temveč kako neusmiljeno je opravila ta sebična ženska z ubogo materjo/ Morda je imela mati v kovčegu plenice ali povoje za otroka, morda denar, nedvomno pa svojo obleko ali perilo; kako narobe bi ji bilo, če bi kovčeg odpeljali z avtobusom in bi ga dobila šele drugi dan. Bila je pa plašna in ponižna ženska in je šoferja samo tiho in proseče gledala. Naposled je nekdo izmed potnikov krepko zavrnil živčno gospo, in II povedal, kar ji je šlo, mati je pa dobila svojo prtljago nazaj. Odšla je s kovčegom v eni, z otrokom v drugi roki po cesti, pot ji je bila pač grenka, če je pomislila, kako grdo je ravnala z njo tuja gospa, prav tako ženska kakor ona sama.
Vsakdo ve, da so slabi živci huda nadloga, toda živčni ljudje so navadno sicer nestrpni in nemirni, ne pa sitni in brezsrčni. Kakor hitro pa živčnost postane krinka za sebičnost in neusmiljenost, je dolžnost vsako-
gar, da živčneža takšne vrste pouči ih mu pove, kar mu gre. Kam bi pa prišli, če bi bili vsi takšni? Moralna dolžnost vsakogar je, da skuša biti socialen, da pomaga svojemu bližnjemu in deli tujo usodo v hudih časih s svojo. Ljudje, ki jim je lastna oseba prvo in poslednje na svetu, niso vredni, da živijo v veliki skupnosti, ki ji pravimo človeška družba.
Saška
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek: Paradižnikova juha z rižem, zabeljen krompir, solata. Zvečer: Z '.beljeni makaroni, solata.
Petek: Fižolova juha s širokimi rezanci, pehtranovi štruklji. Zvečer: Polenta z mlekom.
Sobota: Goveja juha z rezanci, kumare v omaki, krompirjev pire. Zvečer; Goveji zrezki z močnatimi cmoki.
Nedelja: Goveja juha, svinjska pečenka, krompir, solata. Zvečer: Govedina od kosila v solati, kava.
Ponedeljek: Pašta fižol, palačinke. Zvečer: Hrenovke, čaj.
Torek; Goveja juha, pražen krompir, pesa. Zvečer: Golaž s krompirjem.
Sreda:	Gobova	juha, praženec.
Zvečer: Mlečen močnik.
Jedilnik za premožnejše
Četrtek: 'Gobova juha, vegetarijanska krona,1 kompot. Zvečer: Hrenovke v omaki, močnati cmoki, solata.
Petek: Cvetačna juha, korenje v omaki, krompirjevi rogljički, kompot. Zvečer: Rižev narastek z malinovim odcedkom.
Sobota: Goveja juha z vlivanci, biftek, krompir v kosih, solata. Zvečer: Kranjske klobase s kislim zeljem.
Nedelja; Zelenjavna juha, nadevan piščanec, pražen riž, mešana solata, kompot. Zvečer: Sarma, tirolski cmoki, solata.
Ponedeljek: Goveja juha z rižem, paprika s paradižniki,2 krompirjeva potica, sadje. Zvečer: Pražena jetra.
Torek: Goveja juha, gobe s kremo,» krompirjev pire, kompot. Zvečer: Obloženi kruhki, čaj, venčki.«
Sreda:	Fižolova	juha, palačinke,
kompot. Zvečer : Vampi s parmskim sirom.
Pojasnila:
‘Vegetarijanska krona: Za to odlično jed, pripravno posebno za brezmesne dneve, potrebujete okrogel model, v sredini votel, s premerom kakšnih 25 cm, V njem lahko pripravite za šest oseb jedi. 2 kili špinače skuhajte v slani vodi, dobro jo odcedite, tako da je ostane dobro kilo, in jo sesekljajte. Med tem časom pa napravite belo omako iz pol litra mleka, 3 dek pres-
fiporten dolge, po
svojevrstno, nesimetrično nagubanega krila iz drobno kockastega blaga. Takšen kostim je posebno primeren za sedanje prehodne dni Kot dopolnilo nosimo izrazito športne čevlje enostavne oblike 1 vezalkami.
Jesenski plašč izredno elegantnega kroja iz grobo tkanega blaga iz velblodje dlake. Ker je zelo topel, ga lahko nosimo tudi pozimi. Žepi so všiti, rokavi pa nimajo zapestnic, ker je blago predebelo za takšno okrasje.
nega masla in 7 dek moke. Ko je omaka gotova, zlijte tretjino omake v model skupaj s špinačo in pazite, da bo enakomerno porazdeljena. Izberite trdo belo cvetačo in jo očistite zelenih listov. Skuhajte jo v slani vodi, da ostane cela, dobro jo odcedite in postavite na toplo. Ostali omaki dodajte nekoliko mleka in paprike, da dobi rožnato barvo. Preden postavite jed na mizo, pustite špinačo kuhati v pari kakšnih deset minut. Potlej stresite špinačo na plitev pladenj, v sredo stresite kuhano cvetačo; pazite, da je preveč ne zmečkate. Okrog špinače pa polijte rožnato omako.
‘Paprika s paradižniki; Na masti ali olju prepražite kakšnih 13 paprik, prerezanih po dolgem naspol in očiščenih peška. Ko nekoliko porumene, jim dodajte dobre pol kile na majhne koščke narezanih paradižnikov, osolite, opoprajte in pustite, da se duši kakšnih 20 minut. Potlej ubijte dve celi jajci, dobro jih premešajte s papriko in paradižniki in postavite na mizo z gnjatjo ali svinjskim mesom.
•Gobe s kremo: Za šest oseb vzemite pol kile gobic, najbolje jurčkov, in jih očistite. Ne smete jih pa lupiti; je, če jim odstranite prst in in jih operete v vodi ter skrbno Zrežite jih na tenke rezine.
7	dek presnega masla in pu-kuhati na vročem ognju polovice limone. Potlej jih umaknite in pustite, da se duše na robu štedilnika vse dotlej, dokler ne ostane nekoliko presnega masla. Potlej gobice poberite ven, v presno maslo pa posipajte žličko moke in dodajte polovico skodelice mleka. Spet mešajte, in preden omaka zarumeni, dodajte 12 dek smetane. Posolite in stresite v kremo gobice. Jed postavite toplo na mizo.
•Venčki: 25 dek olupljenih in zmletih mandljev, 12 dek sladkorja, celo jajce in lupinico ene limone zmešajte, tako da dobite redko testo. Potlej s strojčkom za rezanje zvezdic (pripravo nataknete na mesoreznico) narežite venčke. Ce je testo pretrdo, mu dodajte nekoliko limonovega soka ali pa belega vina. Venčke specite na pekači, in sicer tako, da ostanejo beli.
Samota v zakonu
Na žalost je prijateljstvo med moškim in žensko pogosto srečnejše kakor mnogi zakoni. Kje tiči vzrok? Zakaj bi tudi zakonci ne bili prav tako srečni?
Rešitev tega na pogled težkega problema je kaj lahka. Ce sta moški in ženska iskrena prijatelja, sta drug na drugega navezana, vendar ne tako, da ne bi bila kdaj pa kdaj drug od drugega oddaljena in bi preživljala tudi ure, ko je eden izmed njiju popolnoma .. Takšni trenutki osamljenosti ve-
liko pomenijo v človeškem življenju in jih ne smemo zapostavljati. Prav v takšnih trenutkih človek do popol" nosti spozna samega sebe in si potem . , spet zaželi prijatelja.
V	zakonu je često eden izmed za-.-koncev kriv, da drugi ne more biti nikoli sam s svojimi mislimi. Od tod izvira tista nejevolja in sitnost v zakonu, ker sta oba zakonca nehote drug drugega spoznala že do kraja. To nikakor ni prav. Tudi v zakonskem življenju morata imeti zakonca svoje »počitnice«, ko sta vsak sam s seboj in lahko delata po svojem okusu in brez svojega tiranskega druga. P° takšnih trenutkih se zakonsko življenje navadno prerodi. Prav kmalu se oglasi dolgčas po osebi, ki ste jo imeli mesece in mesece vsak dan pred očmi. Takšni odmori so v zakonu zmerom potrebni.
Nekatere žene posebno veliko zagreše v tem pogledu. Prepričane so, da morajo v trenutku, ko pride mož domov, prav vse povedati, kar se je tisto dopoldne ali popoldne zgodilo. Majhne napake, ki jih je zagrešila služkinja, ali novosti s trga za vašega moža niso nikakšne novosti, čeprav so nekatere ženske prepričane o tem. Mož je ves dan v službi. Neprestano prihaja v stik z novimi ljudmi, z vsemi mora biti prijazen. Ko torej pride domov, je že do grla sit vseh novic in bi bil vsaj nekaj trenutkov rad sam. Pustite ga v miru! Ko mu bo postalo dolgčas, bo že sam spregovoril in vas povprašaj, kaj je novega. Samo nikar ga ne mučite z gospodinjskimi težavami.
Mislite na to, da ste tudi vi včasih radi sami. Uredite zato v svojem stanovanju majhen kotiček, v katerem bo vse pomirjevalno vplivalo na razburjene živce. Kmalu boste opazili, da bo vaš mož najrajši sedel v tem kotu. Ko se mu bodo živci pomirili, si bo spet zaželel vaše družbe. Takšen kotiček bo tudi vam prav prišel. Gotovo radi v miru pišete kakšno pismo. V ta namen je takšen kotiček še p** sebno primeren.
Pomislite včasih, da morata imeti oba zakonca iste pravice in iste dolžnosti. Ce hočete biti srečni, potem bodite sami tisti član zakona, ki j« zmerom pripravljen, da se žrtvuje z* svojega druga.
Monogrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino in hitro izvrši
fflaUU&Mtikeš
LJUBLJANA, Frančiškanska ulica
nasproti Uniona
Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del
DVE
DRUŽINSKI TEDNIK
ŽENI
26. IX. T9i«.
| debele
• .	•	TJ
-
Trije elegantni in trpežni čevlji za
Malokivni
Povsod in pogosto naletimo na blede °tioke, posebno med meščanskimi Otroci iz predšolske in šolske dobe. Vendar pa ta bledica lica ni zmerom iz-raz malokrvnosti. Ni dokaz in znamenje krvne barve ali kakršne koli bolezni. Vsak bled otrok ni malokrven. Na pravo malokrvnost ali anemijo kot Sfcmostojno hudo bolezen krvi ali krvotvornih organov pri otrocih pogosto naletimo. Vendar je pa redkejša od lahke in prehodne malokrvnosti, ki je še pogostejša. Lahka malokrvnost Se pojavi v zvezi z različnimi motnjami in obolenji, toda brez sodelovanja krvotvomih organov.
Kljub temu pa otrokova bledica pri-o nekem nenormalnem stanju in Povzroča staršem skrbi. Čeprav ni rav-znak bolezni, ker pogosto preide brez povečane temperature in velikih sprememb v organizmu, Ji je treba Vendar posvetiti kar največ pozornosti- V vsakem primeru pa ne moremo Bovoiiti o malokrvnosti ali slabokrvnosti samo zato, ker je otrok bled in ne da
bi poprej preiskali kri.
Rdečkartorožnato barvo kože in vidnih sluznic pri otroku povzroči dobra, ®drava kri. Kri je sestavljena iz več sestavin. V rumenkastobeli tekočini, krvni plazmi, so mnogoštevilna majhna okrogla rdeča krvna telesca, ki jih le od 4 in pol do 5 milijonov in bela krvna telesca ki jih je 6 do 10 tisoč na vsak kubični milimeter pod mikroskopom.
Rdeča barva krvi prihaja od rdečih krvnih telesc, ki vsebujejo posebno barvilo — hemoglobin, s pomočjo katerega se vrši kemični proces v zvezi z vdihanim zrakom. Normalna kii vsebuje 80 do 100 odstotkov hemoglobina. Pravilno se glasi, da je malokrvnost tem večja, čim manj rdečih krvnih telesc in krvnega barvila vsebuje kri.
Barva kože pri otroku je odvisna od onrogih činiteljev. Pred vsem od individualnih lastnosti organizma Pri hekaterih otrocih je krvno ožilje spleteno redkeje ali gosteje, kakor je tudi barva kože različna. Nekateri otroci bnajo od rojstva slabo razvito srce in krvno ožilje. Pri njih se jakost krvnega obtoka menja in razdelitev krvi Po organih je nepravilna. Takšni otrobi so zelo bledi, čeprav imajo pravilno sestavljeno kri.
Bledi otroci so pogosto tudi živčni. Pri njih je bledica nestalna. Menja se Pod vplivom spremenjenega kroženja krvi, zaradi učinka njihovega labilnega živčnega sistema. Vsako razdraže-nje, jeza ali nejevolja lahko spremene barvo kože. Živci, ki upravljajo krvno ožilje, ob omenjenih okoliščinah povzroče, da se krvne žilice stegnejo in Posledica je bledica, roke in noge pa postanejo hladne.
Krvna telesca trajajo določeno dobo, žive, potlej pa umrjejo. Zamrla telesca takoj nadomeste nova. Ta proces se stalno obnavlja. Toda razmerje telesc v krvi je zmerom v navzkrižju.
Pri novorojenčku je sestava krvi hekoliko drugačna. V njegovi krvi je Več ko pet milijonov rdečih in več ko
10 tisoč belih krvnih telesc. To stanje se pa s časom menja in približuje normalnemu.
Kaj je vzrok malokrvnosti? Nekateri menijo, da nastane zaradi prevelikega razpadanja krvnih telesc, tako da jih nova z nadomeščanjem ne dohajajo. Zato so v vseh organih nezrela krvna telesca z malo hemoglobina in nenormalna bela krvna telesca.
Po vzrokih bi lahko malokrvnost pri otrocih razvrstili v več skupin. V eno skupino spadajo primeri zaradi nedo-statka krvnega barvila (pogosteje pri deklicah). Pri rojstvu vsebuje otroški organizem 40 do 50 mikromiligrama (tisočinka gr) železa. Liter materinega mleka pa vsebuje 2 mikromiligra-ma železa. S časom otrok izgubi rezerve železa, ker ga pa mleko malo vsebuje, je treba otroka s časom začeti hraniti tudi z drugo hrano.
V drugo skupino anemije spadajo primeri zaradi zmanjšanega števila rdečih krvnih telesc — posledice krvavenja ali obolenja. Potlej skupina malokrvnosti zaradi akutnih in kroničnih nalezljivih bolezni kakor sifi-lide, tuberkuloze, rahitisa, malarije.
Skoraj najpogostejši vzrok malokrvnosti pri otrocih je pa neprimerna in nezadostna prehrana, posebno pri umetni prehrani. Razen tega predolga prehrana z mlekom in preveliki obroki kravjega ali kozjega mleka kakor tudi dolgo dojenje. Poleg tega nehigienično, umazano stanovanje brez sonca in svetlobe in slaba nega dojenčka.
Znaka prave malokrvnosti sta bledica kože in sluznice. Otrok se hitro utrudi, telesno in duševno. Pogosto trpi za glavobolom in omedlevico (posebno šolski otroci), ima slab tek, slabo prebavo, slabo spanje in močno mu utripa srce. Spremembe v krvi so očitne število krvnih telesc se zmanjša s 5 na 4, 3, 2 in tudi milijon, hemoglobina pa s 100 na 70, 50 in tu-di 20.
Da preprečimo malokrvnost prt otroku, mora mati med nosečnostjo in dojenjem jesti obilno in močno mešano hrano (kruh, zelenjavo, sadje, testenine, meso, mleko, jajca. Otrok treh mesecev mora dobiti sadne sokove, po petih mesecih zelenjavo in sadje pretlačeno. Z devetimi mesci mora dobiti rumenjak, nastrgana jetra in kruh, s petnajstimi meseci pa že tudi meso. Za malokrvnega otroka je potrebna posebno močna hrana, bogata železa in vitaminov.
Za primer navajamo nekaj vrst hrane. Medtem ko riž vsebuje 1,8 mikromiligrama železa, ga vsebuje zelenjava 9,5, jabolka 13,2, goveje meso 16,6, rumenjak 17,1, špinača pa 35,1.
S pomočjo dobre hrane, čistega zraka sonca in zdravilnih preparatov iz jeter in železa lahko ozdravite malokrvnost otroka, hudo malokrvnost pa s transfuzijo krvi.	Dr.	S.
•etosnjo jesen. Ker so zdaj čevlji dragi in si jih ne more vsaka omisliti po več parov, so najbolj praktični čevlji s srednjo peto. Letos je videti dosti sestav navadnega usnja s kačjim hsnjem ali z jelenovino. Prvi čeveljček Je kombinirana kača z jelenovino, drugi je iz same jelenovine, tretji pa iz kačjega usnja.
V Ameriki se ravnajo dijakinje in študentke po zelo preprosti in lični modi, nekako takšni, kakršno vidimo na gornji sliki, šolska obleka iz temnega volnenega blaga, ukrojena tako, da nosimo k njej lahko vsak dan svežo bluzo. Ljubki so tudi čeveljčki iz jelenovine s nizko, polno peto.
sti naravi, tedaj ima moja polt naj-lepši lesk.
Svojo polt negujem tako kakor svoj želodec. Dajem ji tisto, kar zahteva. Uporabljam samo tiste kreme in samo tista lepotila, ki poznam njih sestavo in reakcijo svoje polti nanje.
Kako si vsak večer očistim polt?
1. Jajčni rumenjak zmešam z žličko olivnega olja, tako da dobim nekakšno
V RAZNOVRSTNIH OBUKAH IN KVALITETI PO SOLIDNIH CENAH
V VELIKI IZBIRI PRI
J. KALAN
LJUBLJANA, PRI TROMOSTOVJU
NOČEM IMETI GUB!
Ko sem zadnjič v neki družbi delala, da nočem imeti gub in da jih .udi ne bom imela, so se moje znanke oomilovalno nasmehnile, tako neverjetno se jim je zdelo to zatrjevanje. En vendar je resnično! Ne bom imela ?ub, kajti v letih, kakor sem jaz — 3daj jih imam štirideset — ima vestna žensk že gube, jaz jih pa še nimam. Vse od dvajsetega leta se skrbno negujem, tako da se bom izognila
temu zlu.
Kaj pravim, od dvajsetega leta? Negovati sem pričela svojo polt že, ko mi je bilo komaj štirinajst let. Na srečo sem imela tedaj nekaj mozoljev. Moji materi ni bilo dovolj, da so ji prijateljice svetovale, naj se ne vznemirja zaradi tega, češ da sem v »letih nerodnih«. Peljala me je k zdravniku za kožne bolezni in njemu se morem zahvaliti, da sem se naučila, kako je treba ravnati s poltjo, da ostane lepa in čista.
1. Nikoli se z rokami ne dotaknem obraza, ne da bi si poprej roke umila.
2. Vsak večer si umijem obraz z milom in vodo; milo je brez alkalij, vodo pa omehčam z žličko boraksa.
3. Polt si negujem z izvrstno hladilno kremo vselej, kadar preživim ves dan na vetru ali soncu.
Ko mi je bilo dvajset let, sem imela zelo lepo polt. Mati mi je prepovedala šminkanje do dva in dvajsetega leta. Sama mi je kupila puder dobre kakovosti in neodišavljen. Ko sem pričela uporabljati rdečilo, sem poprej vprašala za svet kozmetičarko v nekem kozmetičnem salonu.
Važno je, da poznate svojo polt. Spoznati je treba njeno reakcijo, pa ne samo zunanjo, temveč tudi notranjo. Kadar postane moja polt presuha ali premastna, čutim to takorekoč že vnaprej, še preden to opazim. Postala sem z leti zelo pazljiva za trkšne reakcije, kajti vse oznanjajo, da nekaj v mojem organizmu ni v redu. Nikar ne mislite, da imam debelo, idealno polt za negovanje. Narobe, moja polt je zelo občutljiva za vremenske izpre-membe, za izpremembe v prehrani in za živčne reakcije. Če več dni naporno duševno delam, dobim suho polt, nahod mi pa takoj prinese s seboj mastno polt. Dosti sončenja mi polt utrudi; najbolje mi pa de deževen dan v pro-
majonezo. S to mešanico si namažem obraz, pustim namazanega štiri ali pet minut, potlej ga pa umijem z mlačno vodo. Tako si čistim obraz vselej, kadar vem, da imam'normalno polt.
2. V pol litra 70“/»nega alkohola zmešam sneg treh jajčnih beljakov in pridam sok pol limone. Ta tekočina ostane dolgo sveža, če jo shranimo na hladnem kraju, in je izvrstno čistilo za polt poleti, ko je zelo vroče, in ko je koža mastna.
Letos so našitki na oblekah spet zelo v modi. Fantaziji puščamo pri tem okrasju prosto pot. Na gornji sliki vidimo obleko iz temnomodre volne, pošito z našitki iz istega blaga, predstavljajočimi grozdjiče. Zanimiv je naborek na ramah in v bokih.
Problem št. 75
SestavU Johann Behting (1888.)
Mat v 3 potezah (B 37)
Problem št. 76
Sestavil W. A. Shinkman (1902.)
Mat v 3 potezah (B84)
3. Umijem si obraz s toplo vodo in si ga nato izmijem z mandljevimi otrobi. To storim tedaj, ko je potrebna moja polt krepke masaže, da odstranim vse tiste luskinice, ki jih s prostim očesom ne vidimo, ki pa vendar; ovirajo dihanje polti.	I
4. Pozimi si čistim polt z rumenka-: sto kremo, ki je v njej mnogo lan o-: lina. Tako dosežem, da polt ne raz-; poka in da tudi v najhujšem mrazu ohrani svojo prožnost. S to kremo si očistim obraz tudi poleti, če se vozim v odprtem avtomobilu.
Ponoči nikoli ne pustim mastne kreme na obrazu, in sicer zato ne, da polt lahko diha. če se umijem z milom, se sicer namažem s kakšno mastno kremo, vendar jo takoj nato otrem s platneno krpo.
Potem, ko si temeljito očistim obraz, si namažem nanj to ali ono sadje. Primerno je vsako sadje razen limone in banane. Včasih obdržim sadje na obrazu tudi čez noč, zjutraj si pa umijem obraz z mlačno vodo, če imam pa zelo mastno polt, pa s presnim mlekom.
Ne pijem alkohola in ne kadim, pač 1 j pa rada jem smetano in pijem sadne sokove. Med njimi je sok korenja, kajpak presnega, posebno priporočljiv;; za nego polti.
Kako najhitreje spoznam, ali je polt kaj bolna?
Kakor hitro rdečilo, ki ga uporabljam, »ne prime«, vem, da s poltjo ni vse v redu. Zdrava polt izvrstno »prime« in »drži« rdečilo; rdečilo pazljivo razdelim po licih, potlej si jih pa izbrišem in pustim samo lahen nadih rdečila, ki je edini najbolj podoben naravni rdečici.
Kadar prebijem ves dan zunaj v prosti naravi, se ne pudram in ne rdečim, temveč pustim, da se koža spočije. Takšne »počitnice« za polt so izvrstne.
Nikar ne mislite, da je takšna nega za današnjo ženo pretirana. Stvari,: ki sem jih opisala, potrebuješ samo malo, komaj ščepec, čistila za kožo lahko tudi shranimo, samo na hladno jih moramo postaviti. Možje imajo rajši nekaj dinarjev v mošnjičku manj in negovano ženo kakor pa zanemarjeno, starikavo ženo, ki takoj kaže svoja leta.	Lidija.
Smrt v preobilju
Muzio—Polerijev gambit (Budimpešta 1901.)
Bell:	črni:
P. Brod;	Banya
1. e4	e5
3. f4	eXf4
3. Sf3	g5
4. Lc4	g4
5. o—o	gXI3
#. DXf3	Df6
7. e6	DXe5
8. b3	Lh6
9. Sc3	Se7
10. Lb2	0—0
11. Tael	Dd4 šah
12. Khl	Sg«
13. Lal	Dh8?
14. Sd5	Lg7
15. DXf4!	Sc6
16. DXf7 šah	TXf7
17. Te8šah	Sf8
18. Se7 šah	SXe7
19. LXf7 mat.	
Redko lep konec
Iz partije Verešjagin—Arklin (Tambov 1923.)
Porabni nasveti 1
če ste prekmalu vzele iz pečice
torto, jo povrhu prav narahlo nama-
žite z mlekom in jo denite nazaj v
pečico. Pustite, da se peče na zmer-
nem ognju.
Da vam riba pri kuhanju ne raz-
morate slani vodi, v kateri ribo
kuhate, dodati košček presnega masla
in kisa.
Če hočete, da vam perilo, ki ga le
poredko rabite, ne porumeni, dodajte vodi poleg plavila še eno žlico soli na škaf vode.
29. Sh4—f5?
30. Lf3Xc6
31. g2Xh3
32. Khl—h2
33. h3Xg4
De5Xf5 Df5—h3šah!l Lb7Xc6 šah Sf6—g4 šah! 1 h5Xg4
in zdaj beli nima nobene obrambe proti grozečemu matu (Th8 šah In Thl mat).
Rešitev problema št. 73	
1. Db2—a3	b7—b6
2. Da3—b2	kar koli
3. Dc3 ali Sb6 mat	
1. ....	Kc4—b5
2. Ke4—d5	kar koli
3. Sa4—c3mat.	
Rešitev problema št. 74	
1. Da6—b7	Kc5—d6
2. Sd2—e4šah	Kd6—e5
3. Db7—b5 mat	
1		Shl—g3
2. b2—b4 šah	Kc5—d6
3. Sd2—c4mat	
1		e6—e5
2. Sd2—e4šah	Kc5—c4
3. b2—b3 mat	
it. nadaljevanje
Z Werdnovlm avtomobilom, ki je čakal pred vrati, so hitro prispeli v mirno majhno pivnico in pri steklenici san tem ca je grof Emi pripovedoval, kaj se je bilo zgodilo pred njegovim obiskom v baru.
»Torej zato ste se tako hitro razburili?« je prikimala Ema. »Zdaj mi je vse jasno. Toda nič ne škoduje, kar sva povedala dični družbi, saj je zaslužila. Toda žal mi je Liliče; res je velika nesramnost, da tako govore o njej.«
Maks je izrazil svoje obžalovanje.
»Žalostno je, da ljudje tako radi obrekujejo. Gospodične ne poznam osebno, toda vse, kar sem doslej slišal o njej, zadostuje, da jo zelo spoštujem. V reviji sem jo kajpak videl in me je kakor večino ljudi, ki so jo videli, njena lepota očarala. Zdi se mi pa, da je samo s svojo zunanjostjo primerna za manekenko, s svojo notranjostjo pa ne. če so dekleta še tako pridna In spodobna — nikakor nočem grajati njenega poklica — vendar ga ljudje spajajo zmerom s pojmom nekakšne dražestne lahkomiselnosti.«
Ema se je zasmejala: »No, če se ti zdi dražestno, da s teboj kolovratim skozi berlinsko nočno življenje, potlej se čisto pravilno izražaš.«
Oba gospoda sta se zasmejala.
Maks Retter je bil temnolas gospod zelo prijetnih potez.
Čedno Emo je gledal z nenavadno resnim izrazom, toda ničesar ji ni dejal. Ta pogled je zbudil pozornost Petra Werdna. Zdelo se je, da Maks Retter Emo zelo ljubi.
»Rad bi vama nekaj zaupal,« je začel čez nekaj trenutkov po kratkem preudarku in jima odkrito priznal, da je že mislil na to, da bi Sabino prosil za roko.
Spomnil je Emo:
»Bili ste zraven, gospodična Vinterje va, ko je moja mala Lotica rekla vaši prijateljici, da bi lahko postala njena mamica, kajne?« Priznal je: »Prošnjo sv male nisem niti za trenutek i. za otroško in prazno čebljanje. Sabina je lepa in ljubezni vredna, posebno vesel bi bil pa zaradi Lotice, ker bi ji rad njeno željo Izpolnil. Iz srca rad! Otrok mi je od takrat to željo večkrat ponovil, češ da bi lahko lepo kraljico mode pripeljal domov. Nameraval sem o tem govoriti s Sabino, toda zdaj sem izgubil pogum. Prekratko me je odslovila.«
Ema se je ponudila:
»Saj jaz lahko govorim z Lilico o Lotinl želji in izvoham, kako zadeva stoji za vas.«
Peter Werden je zagotavljal:
»Zelo, zelo hvaležen bi vam bil zato.«
»Ali veste, gospod grof, v kakšnih razmerah je zrasla Lili Tan-nova?«
»Niti pojma nimam o tem.« je odvrnil, »nikoli mi ni pripovedovala o tem. Toda menim, da izhaja iz preproste družine, ker je...«
»Ker je manekenka?« mu je Ema segla v besedo. »Mislim, da to ni razlog za takšno mišljenje. Med manekenkami so danes tudi hčere premožnih meščanskih družin in tudi katera iz obubožanega .plemstva. Pri nas — to se pravi pri gospe Weilertovi — imamo neko rusko princeso in neko avstrijsko haroneso za manekenki. Zelo skromni sta in gospa Weilertova ju prav tako kliče po Imenu kakor katero izmed nas. Toda za Lili drži, kar ste slutili; iz zelo preproste družine je. Njen oče je zidar, n»ti pa perica.«
Ema je svojemu prijatelju pod mizo krepko stopila na nogo in nagel pogled, ki je zahteval molk, mu je dal razumeti, da ne sme ugovarjati njeni laži.
Grof Werden se je zdrznil. Vsak pošten delavec je zanj veljal prav toliko kakor bogataš, toda lagal bi, če bi zdaj trdil, da mu je v posebno veselje postati zet zidarja in perice.
Toda takoj se je sramoval tega pomisleka. Sabinini starši prav zanesljivo nimajo prevelikih življenjskih zahtev. Določil bi jima majhno rento.
Po daljšem oklevanju Je dejal:
»Spoštujem Sabino Tannovo in po vsem njenem vedenju sklepam, da so njeni starši spodobni ljudje.«
Ema je bila izredno zadovoljna s svojo diplomacijo.
XXII.
Sabina je bila vesela, da je bila gospa Weilertova odšla že spat, ko se je ona vrnila domov.
Tiho se je splazila v svojo sobo in se slekla. Imela je čudovito motnorumeno svileno obleko, ozki naborki so bili dragoceno izvezeni.
Ko jo je previdno odložila, je mislila nato, da nosi obleko samo zaradi reklame, kakor tudi večino drugih oblek. Sama sl takšnih ne bi bila mogla kupiti.
Prav za prav zdaj ni bila nič drugega kakor lutka za oblačenje in slačenje in za gledanje. Poprej, v svojem rodnem mestecu, je morala pošteno delati in delo ji je bilo v največje veselje. Zdaj je bila
LJUBEZENSKI ROMAN MLADEGA DEKLETA
NAPISALA AN NY PANHUYSOVA PREVEDLA K. N.
RAZ
pa čisto nekoristna in nepotrebna oseba.
Njen čas je bil izpolnjen od jutra do večera, ne da bi sama prav za prav kaj delala. Na lepem se ji je zazdelo vse puhlo in prazno in nikakor ni mogla razumeti, kako je nekoč vztrepetala od sreče in hrepenenja ob besedici »kraljica mode«, že ob možnosti, da bi postala kraljica mode.
Toda takrat, ko ji je beseda prvikrat zapeljivo udarila na uho je spadal Egon Štern v njeno življenje, kakor bi bilo to samo po sebi razumljivo. Ko jo je zapustil, je ta beseda izgubila čar. Toda Egon ji je bil storil krivico in kljubovalnost jo je izpodbodla: Le poskusi postati kraljica mode! Pridružila se ji je še obzirnost do gospe Weilertove in tako je postala zavidanja vredna kraljica mode, ki je hrepenela po šivalnici svoje bivše šefinje in po dnevih svojega bivšega skromnega življenja.
Slavili so jo kot kraljico mode, ker je bila lepa in ker jo je gospa Weilertova oblačila kakor resnično kraljico. Toda tudi sramotili so jo, grajali, Jo imenovali ljubico grofa športa.
Poprej je previdno obesila s krznom obšit bel večerni plašč, in je zdaj kljub velikemu razburjenju oprezno odložila tudi obleko.
Potlej je iz svoje škatlice za nakit vzela majčkeno sliko Egona Sterna. In ko si je tako ogledovala lepi moški obraz, so ji na lepem začele debele solze polzeti po licu.
Daveča bolečina ji je stisnila grlo in tiho je šepetala sličici:
»Le zakaj Si odšel, Egon? Ničesar, prav ničesar ti nisem storila, ti si pa prinesel toliko bridkosti v moje življenje. Vse, vse bi bilo zdaj lepo za naju oba, če bi bil ostal. Morebiti bi se bila tudi tvoja nedolžnost dokazala!«
Videla Je, kako ji je velika solza kanila na tenko sličico, in jo je skrbno obrisala. Sličice ni smela zabrisati. Morala je ostati razločna in jasna, dokler bo živela. Da Jo bo lahko zmerom kdaj pa kdaj ogledovala. Kajti zmerom ga bo ljubila, dokler bo dihala.
Počepnila je v elegantnem belem perilu Iz najtanjše svile v enega izmed udobnih, oblazinjenih naslanjačev in potrta premišljevala, da bo morala še celo leto ostati pri gospe Weilertovi za manekenko. Leto ji bo neskončno dolgo. Najrajši bi bila pač službo že danes zapustila.
Oh, če ne bi bila nocoj slišala tiste hudobne opazke, bi morebiti ne bila tako nejevoljna. Bila je tako nebrižna do vsega. Hvala bogu, da je ta večer poslednjič nastopila v reviji. Zdaj, ko je slišala, da so jo imenovali grofovo ljubico, nj bi imela več poguma stopiti pred javnost. Saj bi sl morala pri
Previdno
»Včeraj sem srečal nekega človeka, ki tl je bil tako na las podoben, da bi vaju lahko zamenjal...«
»trpam, da mu nisi vrnil tistih sto dinarjev, ki sem ti jih bil posodil pretekli teden?«
C'owboy tako in drugače
»Tako rad bi bil postal cowboy in živel divje, svobodno življenje, kakor ga vidimo v kinu,« je sanjaril mladi mož.
»Jas tudi!« je vzdihnil resnični cowboy.
Ljubeznivo
Gost gospodu z lasuljo: »Nikakor ne morem razumeti, kako morete nositi na glavi lase drugega moškega!«
»O, saj tudi vi nosite volno druge ovce na sebi!«
Strto srce
»Poglejte, tale gospodična je mojemu nečaku srce strla.«
»Kaj, ali ga je zavrnila?«
»Narobe, dva dni potem, ko je razdrl zaroko, je podedovala milijon.«
Očitki vesti
»Zlomka, saj v kavarni vendar nisva poravnala računa!«
»škoda, da sva tako malo pojedla..«
Salonski zdravnik
Doktor Griža je priljubljen zdravnik za dame višjih krogov. Kadar utegne, skoči k svojim pacientkam na galanten pomenek in jih povpraša po počutju in ne varčuje s pokloni. Te dni Je pozvonil pri gospe Krtmčkovi. Na pragu ga je pa sprejela njena spletična z besedami: »Milostivi je slino žal, da vas ne more sprejeti, prav danes se nekam slabo počuti...«
tem misliti, da jo vsakdo gleda s tega stališča.
Med mnogimi darili, ki Jih je prinesla čast modne kraljice, je bila tudi ljubka majhna ura. Godbena ura iz višnjevega porcelana, obilno pozlačena. Doslej še ni bila prišla do tega, da bi jo navila. Zdaj Je pa na lepem začutila potrebo po nekaj melodičnih zvokih. Hotela se je razvedriti.
Urica je stala na njeni toaletni mizici. Navila jo je. Takoj nato je pa po njeni sobi zadonela pesemca, ki jo je zapela ura. Sabina je spet začutila žgoče solze za svojimi veki: Ura je pela: »če sije sonce še tako lepo, nekoč mora zaiti...«
Nekoč mora zaiti! Da, njeno sonce je zašlo in zdaj jo je mrazilo.
IU'CC\
f
Naposled je s čisto otrplimi udi in z bolečo glavo legla v posteljo in utrnila lučko na nočni omarici. Bilo je pač bolj dobrodejno ležati v temi kakor pa v svetil sobi in videti vse tako grdo in žalostno.
V	temi je bolečina pojenjala.
še enkrat je premišljevala o današnjem večeru. Grof Werden se bo le težko še kdaj prikazal v njeni bližini. Kljub temu, da ni mogel ničesar storiti proti hudobnim jezikom, se je bila precej grdo zadrla nanj.
Površno je pomislila, da je le škoda avtomobilčka, ki se je bila ž njim že tako sprijaznila. In če natanko pomisli, bi bilo škoda tudi grofovega prijateljstva. Proti njej se je zmerom taktno vedel in pač ni zaslužil nocojšnjega osornega tona.
Toda drugače ni mogla; brezmejno razburjenje ji ni bilo pustilo časa, da bi posebno izbirala besede.
Naposled je zaspala. Mučile so jo hude sanje; toda zjutraj je o pravem času vstala in sedla, neoporečno oblečena, za mizo k zajtrku.
HUMOR
ANEKDOTE
Protislovje
V	blaznici ponoči nekdo z vso silo pozvoni pri vratarju. Vratar odpre okno: »Ali je kdo spodaj?«
»Da, jaz sem. Zblaznel sem, zato vas prosim, da me sprejmete!«
»Človek božji, zdaj ponoči? Menda se vam Je zmešalo!«
Plavolasi strup
Peter ves zasopel priteče o polnoči na stražnico: »Gospod stražnik, ukradli so ml listnico!«
»Kakšna je pa bila?«
Peter sramežljivo: »Plavolasa in vitka.«
Iz otroških ust
Mati: »Za božjo voljo, Janez, kako da si tako strgan? Saj imaš v obleki luknjo pri luknji!«
Janez: »Oh, mama, šli smo se trgovce, pa sem bil jaz švicarski sir.«
Odrezavi kmet
Avstrijski cesar Maksimilijan I. (1493 do 1519) Je bil znan po tem, da je moral sleherno leto vsaj mesec dni preživeti na lovu. Ljubezen do lova ga je vlekla iz kraja v kraj; kadar je pa odhajal, je moral zmerom z njim tudi njegov dvomi norec, čigar burke so cesarja zelo zabavale.
Leta 1611. je bil Maksimilijan na lovu v Tirolah. Nekega večera se je
»Ali ste se sinoči pozno vrnili domov, Lili?« je vprašala gospa Weilertova. »Zelo utrujeni ste na pogled.«
Resnica se je hotela prikrasti na Sabinine ustnice, priznanje tistega, kar je bila včeraj doživela, toda spomnila se je, da gospa Wei-lertova najbrže tega ne bi razumela. Besedo ljubica, ki je njo samo nad vse užalila, bi očitno ne-brižno sprejela, z opazko: Nct in če!
Zato je molčala in samo pojasnila, da namerava drevi odpotovati domov.
Gospa Weilertova je napravila nejevoljen obraz.
»Prav za prav bi vas rajši predstavila svoji pariški prijateljici — ena najbolj znanih pariških modi-stinj je — ki se bo, kakor veste, nocoj pripeljala, v ponedeljek bo pa nadaljevala pot na Dunaj. Morebiti boste pozneje lahko šli za nekaj mesecev v njeno podjetje. Nekoliko Pariza vam ne bi škodovalo!«
Sabina je zmajala z glavo.
»Kakor hitro bom prosta pri vas, bi me radi imeli moji starši doma. In potem, morebiti to za vas nekoliko nespametno zveni, toda tako je: Nobene potrebe ne čutim po pariški službi.«
čelo gospe Weilertove se je pomračilo.
»Kako nespametno govorite, Lili! Pariz je vendar najbolj zaželeni raj za vsako modistko in za vsako manekenko, še zmerom je avtoriteta v vsem, kar se tiče mode. In kaj mislite, kako boste tam ugajali z naslovom, ki ga imate! Naposled tudi v Parizu nekaj pomeni biti berlinska kraljica mode.«
Sabina je debelo požrla, da ne bi na glas izdala svoje nejevolje.
Zdelo se ji je, da popolnoma razločno sliši tuj moški glas od sinoči:	»Kraljica mode je ljubica
grofa športa; te vrste dekleta so pač podobne druga drugi kakor jajce jajcu, saj izvirajo iz naj nižjih plasti ljudstva.«
Kakšna druga bi morala postati namesto nje kraljica mode; sama je premalo nadarjena, da bi dalj časa dobro igrala to vlogo.
Ob devetih je stanovanje gospe Wellertove oživelo; prišle so uslužbenke.
Gospodična Ina, ravnateljica, je Sabino objela.
»Oh, Lili, na vas je naš salon lahko v resnici ponošeni Sinoči ste bili v zadnjem nastopu v reviji spet nad vse čudoviti.«
Nevoščljivi pogledi drugih manekenk so bili uprti v Sabino, ki je izmučena pomislila: Ko bi že vendar prišel čas, ko bom lahko odšla na vlak.
Hrepenela je po tišini domačega mesteca. Dopoldne se ji je zdelo neskončno dolgo. Naposled ga je bilo pa le konec, kakor je sleherne reči. Ob dveh je bila pri kosilu in
S svojimi spremljevalci spuščal v dolino. Med potjo so srečali nekega starega Tirolca, ki je imel bujne, a kakor sneg bele lase. Dvomi norec se je hotel s starcem pošaliti. Ustavil ga je in dejal:
»Prijatelj, zdaj je Jesen, vaši lasje pa že napovedujejo zimo...«
»Da, gospod, zima je na pragu,« je odgovoril starec mirno, »ker se prvi znaki zime že javljajo.«
»Kakšni znaki?« ga je vprašal dvorni norec, medtem ko je cesar z zanimanjem poslušal njun razgovor.
»Goved že zapušča planine in odhaja v dolino!« se je odrezal kmet in nadaljeval svojo pot.
Dvorni običaji
Neki angleški popotnik, ki so ga v Londonu sprejeli tudi v kraljevski bu-okinghamski palači, je bil nekoč na potovanju po Ameriki tudi gost takratnega prezidenta Združenih držav, Calvina Coolidgea.
Ko je bil obed pri kraju, so servirali kavo. Gost je pa v svoje veliko presenečenje opazil, da je prezident kavo lz skodelice zlil na krožnik. Gost, ki se je spomnil pregovora »Druge dežele, drugi običaji« in se je v buckinghamski palači navadil, da je zmerom sledil kraljevemu zgledu, je prav tako zlil svojo kavo na krožnik. Potlej je pa videl — in njegovo presenečenje je bilo čezdalje večje — da je dal Coo-lidge tudi sladkor in mleko na krožnik in z žličko pomešal. Gost se je spet ravnal po prezidentovem zgledu. Ko je pa ta končal s svojim mešanjem, je postavil krožnik na tla svojemu psu, ki je med obedom sedel pod njegovim stolom...
ko je udarila ura tari, se je poslovila od gospe Weilertove in hitela z lahkimi koraki po stopnicah navzdol.
Pred vrati je čakala Ema v pri' čakujo*i napetosti. Sabina se Je začudila.
»Kaj pa že počneš tukaj? Saj šele ob štirih nastopiš službo?«
»Hotela sem te počakati in te spremiti na postajo, ker imam s teboj nekaj važnega govoriti.«
»Toda zato si vendar imela vse dopoldne priložnost,« je presenečena menila Sabina.
»Priložnosti nisem mogla izrabiti, draga moja, ker gre za zadevo, o kateri ni treba nikomur drugemu ničesar slišati,« se je glasil odgovor. »Zdaj pa le pojdiva, Liliča, da prideš o pravem času na vlak. Ali si bova taksi privoščili? V tramvaju se preveč ljudi vozi, tam spet ne moreva nemoteno razgo-varjatl«
Sabina je poklicala taksi in potlej, ko je lepa svetlolaska šoferju velela: »Stettinska postaja!«, sta obe dekleti vstopili.
»Torej, Ema, zdaj pa lahko nemoteno prideš na dan s svojo novico,« se je nasmehnila Sabina. »Priznam, da sem že pošteno radovedna.«
Sabina je Emo vprašujoče pogledala. Ema je prikimala.
»Torej kratka bom, sicer do postaje še končala ne bom. Zdaj pa le poslušaj, Liliča. Sinoči, potem ko si ubogega grofa tako hladno odslovila, se je odpeljal v neki bar, da hi si ohladil jezo. In slučajno sem bila tudi jaz v baru. S svojim lekarnarjem. Fanta sicer ne morem trpeti...«
Sabina ji je segla v besedo:
»Vem, vem. Samo iz usmiljenja si tako pogosto z njim. Toda zakaj si pravkar rekla ,ubogi grof? Zakaj ga tako imenuješ? Ali je s teboj govoril? Ali se je pritožil name? Najbrže, sioer ne bi mogla tako govoriti. Vsekako priznam, da sem mu krivico storila, toda z njim se ne morem več pokazati. Govoricam, da sem njegova ljubica, bom v kar najkrajšem času napravila konec.«
Ema se je smehljala.
»Na ta način prav gotovo ne! Kvečjemu bodo govorili, da sta se sprla in da še te je naveličal.«
Sabina je začutila, kako je zardela. Ema je prav imela, na ta način ni bilo mogoče zatreti govoric. Obupano je pogledala poleg sebe sedečo Emo.
»Nesramnega govorjenja pa ne morem in nočem več tapeti. Kaj naj storim?«
»Poroči se z njim!« Je odvrnila Ema in ji prekanjeno namežiknila.
»Ali si zblaznela?« Je nehote ušlo Sabini.
Ema se je namrdnila.
»Zaradi mene lahko tudi to misliš o meni, toda to z možitvijo sl kljub temu premisli. Lotica bi te rada imela za mater. Mala stvarca se je vate zaljubila in grofu Werd-nu je tudi veliko do tega, da te napravi za svojo grofico. To stori in govorice bodo kmalu utihnile. Enkrat za vselej! Sinoči je imel v baru prepir s karikaturistom Edijem Melzerjem. Pošteno ga je premikastil ln ni dosti manjkalo, da bi človečku za zmerom nehalo srca utripati. Zaradi tebe! Samo zato, ker je nesramnež tudi trdil, da si grofova ljubica. In barska ptička, neko poslikano dekle, te je tudi žalila. To Je kajpak presegalo mojo potrpežljivost, zato sem ji pošteno prlsollla, kamor je pač padlo. Mislim, da v obraz. Potlej sem grofu predstavila svojega lekarnarja in umaknili smo se v neko pivnico; govorili smo o tebi. O tem, da te je škoda za službo, kakršno imaš zdaj. In pri tem sem opazila, da bi bil grof vesel, če bi ga vzela. Naročil mi Je, naj diplomatsko poizvem, to bi ga hotela.«
»In to imenuješ diplomatsko poizvedovanje?« je vprašala Sabina n as pol smehljaje se, naspol resno in čisto prevzeta zaradi novice, ki jo Ji je Ema stresla v naročje.
Ema je prikimala:
»Seveda je. bilo to diplomatsko! Prav dobro sem tega vešča. Zdaj pa na dan z resnico: Ali tl grof ugaja? Menim, da bolj neoporečnega kavalirja ne bi mogla najti. Poštenjak je.«
»še preveč je kavalirski,« je trpko odgovorila Sabina. »Zdaj se hoče žrtvovati, čuti se obvezanega, ker je opazil, kako me je zabolelo obrekovanje, da sem njegova ljubica. Jaz pa ne sprejmem nobene žrtve. In dobro tudi veš, koga še zmerom ljubim. Veš, da ostanem zvesta Egonu Sternu,«
Ema se je razhudila:
»To je vendar nesmisel! Ti pa tudi veš, da sem tvoja prijateljica in da ti ne svetujem slabo. Mislim, da o tem ne dvomiš? Pred vsem ti svetujem, pozabi človeka, ki se je bil tako nizkotno vedel nasproti tebi. In ki ni vreden, da , mu zvesta ostaneš. Pisal ti je, da j te nič več ne ljubi. To ti mora zadostovati! Meni bi to zadostovalo in niti na misel mi ne bi prišlo.
esa
kazila svoje življenje.«
Izolacija Amerike je
Napisal Walter Lippmann (Life, Newyork)
Wai(er Lippmann je eden izmed najbolj upoštevanih ameriških časnikarjev in političnih publicistov.
V naši zgodovini so se začeli usoditi časi. Odkar so prvi priseljenci iz Evrope stopili na ameriška tla, Arne-nka ni preživljala težjih dni. Sile, •i so na svetu vzdrževale sistem, v *&terem so ameriški narodi cveteli, *° zdaj temeljito zrahljane tako v fcvropi kakor v Aziji. Svobodni na-
rodi
so ogroženi. Tudi če bodo pre-
živeli sedanjo katastrofo, ne morejo Ve5 Pričakovati, da bodo spet mogli začeti tisti način življenja, ki so ga bl» vajeni.
Mi, ki nismo pripravljeni in ki se ne želimo vojskovati, imamo veliko . ogo, da ohranimo žarišče svobode reda in da zgradimo trdnjavo, do-, močno, da se bo lahko branila, . njavo, ki bo morda rešila svet in Jz njega spet naredila miroljubno ce-,	je	naloga,	ki	jo	je	usoda
odelila Ameriki. Ali bomo izpolnili o nalogo ali pa bo svet, ki v njem živimo, propadel brez nade na vstajenje.
V poslednjih sto letih so jasnovidci Prerokovali, da ima Amerika nalogo Postati nepremagljivo središče svo-»M6 prezident Jefferson je dejal: ‘Medtem ko si Evropa prizadeva postati domovina despotstva, stremimo j*11! da bi naša polobla postala pribežališče svobode.«
Naše pokolenje ne razume položaja, ga Amerika zavzema na svetu. Naš rod ne pozna ne zgodovine, ne zem lepisa Amerike. Zato tudi ne mcye zvršiti naloge, ki mu jo je namenila "soda. In vendar smo dobili dovolj opominov. Zdaj smo že drugič v živ-Jenju večine današnjih Američanov Prisiljeni nositi tragične posledice Bvetovne vojne. In tokrat, drugič, smo še manj pripravljeni, kakor smo
bili
prvič. Zato, ker je v poslednjih
J - ■	»JUIU,	JVV-	* JV. *
“Vajsetih letih kopica zapeljanih fanatikov učila ameriški narod, da zadostuje, če se spominja poslovilne izjave predsednika Washingtona, pa bo •meriška neodvisnost ohranjena.
Z zgodovinskega vidika ni ničesar, *ar bi bilo bolj netočno. Nič ni bolj napačno od mnenja našega pokole-»ja, da se Amerika celo stoletje ni zapletla v evropske vojne samo zato, *er je George Washington svetoval Američanom, naj se ne vmešavajo v evropske zadeve. Resnica je le ta, “a se je doba miru v Ameriki, ki je •Jajala sto let, začela šele 25 let po 'Vashingtonovi smrti. Celo besede ^elikega državnika se niso uresničile. Pye leti po Washingtonovi poslovilni •zjavi je moral ameriški narod mobilizirati proti Napoleonu in samega '^ashingtona, tedaj že v ostavki, so sPet pozvali, da prevzame vrhovno Poveljstvo Šestnajst let po tej izjavi ®e je ameriški narod na debelo vojskoval z Napoleonom in tuja vojska |e ne samo vdrla na ozemlje Združenih držav, ampak je celo zažgala ^apitol v Washingtonu.
Odstavek Washingtonove deklaracije, ki svetuje, da »ne vežemo svojce usode s prav nobenim delom “Vrope«, izraža ameriški ideal. Služil J® za osnovo naše zunanje politike. ^ ne ta ideal, ne načela, ki na njih *l°ni naša politika, niso same po sebi '“ogle naši državi zagotoviti izoliranega položaja, ki ga je imela do leta. Neodvisnost in mir, ki •*>o ga imeli ▼ 19. veku, sta bila P*od državniških sposobnosti Jeffer-^na, Adamsa, Madisona in Monroeja, jjamo dvajset let niso bile Združene države odvisne od evropske politike, leta 1803. do 1823. Celi dve sto-**tji je pa bila ameriška politika odtisna od evropske.
Združene države so šest- ali sedemkrat sodelovale v evropskih vojnah. Jo so Washington in drugi ustanovi-J*lji republike prav dobro vedeli. To j* bil tudi glavni vzrok, da so po-~žili temelj politiki nevmešavanja “druženih držav v evropske spore. ”ikdar niso mislili, da je naša celina “Ocela ločena od Evrope. V njihovem *®su so evropske mornarice in voj-*®e prepogosto prihajale čez ocean, °a bi se vdajali takim iluzijam. Ustanovitelji ameriške republike so prav “Obro vedeli, da se more Amerika °“tegniti od evropskih političnih si-•jemov le tedaj, če bo ena ali druga ®bala oceana pod nadzorstvom naro-‘J0v, ki bi bili preslabotni, da bi nas gražali, in katerih življenjski inte-®gi bi jim nalagali, da nas puste na miru.
Ne naši zemljepisni legi, ampak asim spretnim državnikom se inora-torej zahvaliti za politiko nevme-|8^anja v evropske spore. Pred sto 'i_ so v ameriški vladi sedeli veliki £*°žje, ki so vedeli, kako je treba izčistiti zgodovinske možnosti. Ustva-I * »o stanje, v katerem je Amerika ela svobodna, neodvisna in zava-ko*ana blagostanje se ni rodilo * posledica prirodnih poeoiev.
Ustvarili so ga daljnovidni in hrabri državniki, ki so bili na vladi med 1798. in 1823. letom.
Prizadevanje v tej smeri se je začelo, ko je Jefferson sklenil, da Louisiana, ki je bila dotlej v španskih rokah, ne sme priti pod Napoleona.
Nekaj let po končanih Napoleonovih vojnah so imperialistične države — zmagovalke iz celinske Evrope — ogrožale Združene države z dveh strani. Tedaj je prišlo do pogajanj med Američani in Britanci. Pogajanja sta vodila Rush in Canning, ameriški poslanik v Londonu in angleški zunanji minister. Prišli so do spoznanja, da imata Velika Britanija in Združene države, vsaka iz svojih razlogov, skupen interes izključiti iz zahodne poloble sleherni tuj imperializem. Razlogi so bili očitni: vsaka teh držav je bila prepričana, da je za njo zelo važno, da se na ameriški celini ne pojavi nov močen sosed, ki bi ju prisilil, da bi morali stalno vzdrža-vati veliko vojsko in mornarico.
Canning je po Rushu vprašal Monroeja, ali misli, da se Amerika vmešava v evropske zadeve, če sodeluje z Veliko Britanijo. Preden je Monroe odgovoril, je vprašal za svet Jeffersona. To je bila zelo važna odločitev. Američani so bili tedaj majhen narod. Če bi bili sprejeli predlog, da se uprejo sveti aliansi, bi bili morda morali braniti svojo celino pred kontinentalno Evropo. Jefferson je Monroeju svetoval, naj kar pristane, ker »se docela strinjam s Canningovim mnenjem, da to ne bo povzročilo vojne, nasprotno, da jo bo preprečilo. Ako se bo Velika Britanija umaknila iz evropske koalicije in se pridružila nam, si vsa Evropa ne bo upala začeti take vojne. Ne bo si upala napasti nobene izmed obeh držav, ker nima nadmočne mornarice. Razen tega ne smemo pozabiti, da bodo v našem ukrepu videli protest proti grobemu mandranju pravic raznih narodov in vmešavanju v njihove notranje zadeve, kar je tako brezobzirno začel Napoleon in kar aliansa, ki sama sebe imenuje svet, obsoja kot docela nezakonito«.
To je bil začetek Monroejeve doktrine. Politika, ki so jo s takim uspehom vodili Jefferson, Monroe in Madison, je slonela na nadmočnošti britanske in ameriške mornarice v Atlantiku. Čeprav ni izrečno' zahtevala zveze z Veliko Britanijo, je bila ta doktrina dobro v skladu s politiko naše celine. Samo tej politiki se imajo Združene države zahvaliti, da se jim brez večjih stroškov celo stoletje ni bilo treba vmešavati v vojne.
Ta politika je bila tako učinkovita, da so novi rodovi Američanov pozabili njen izvor in vzroke, zaradi katerih so jo ustvarili. Rasli so v prepričanju, da je izolacija samo sad zemljepisne lege njihove celine; dejansko gre pa zahvala edino spretni diplomaciji Jeffersona, Canninga in Monroeja. Pozabili so na dejstvo, da je od Kolumbovih časov naš kontinent miroval samo od 1823. do 1914. leta, torej komaj 90 let od 450 let obstoja nove Amerike. Pozabili so, da je bilo od trenutka, ko so prvi angleški priseljenci prišli v Virginijo in Massachusetts, sedem velikih vojn, če ne računamo sedanje; pozabili, da so se Američani borili v vseh teh vojnah in da so te vojne divjale na obeh poloblah. Docela so pozabili, da so samo 90 let uživali v svoji izolaciji in da se je ta doba končala leta 1914.
V teh devetdesetih letih ni bilo nobene velike evropske vojne, v kateri bi bili morali sodelovati. V teh devetdesetih letih ni bilo nikdar govora o nadvladi na morju. V tem razdobju poznamo samo lokalne evropske vojne, kjer so se vojskovali samo Evropci, in bile so tudi lokalne ameriške vojne, kjer so se razen naše vojne s Španijo bojevali samo Američani. To edino razdobje izolacije je sorazmerno kratko in v tem času sploh ni bilo velikih vojn za nadvlado na svetu. Z letom 1914. so se vojne za nadvlado na svetu spet začele. Morali smo se udeležiti te vojne in danes ne glede na naše sedanje stališče očitno sodelujemo v vojni.
Takšna je naša zgodovina. Dokazano je, da se ne smemo opirati na Atlantski ocean, če se hočemo izogniti velikim evropskim vojnam.
Ocean nikakor ni trdnjava. Nasprotno, široka pot je. Vsi narodi, ki so ustvarili velike države, so se širili čez oceane in zavzemali nove pokrajine: Španci, Portugalci, Nizozemci, Nemci, Japonci, Francozi in Britanci. Tudi mi sami smo šli čez ocean, da smo ustvarili prometne zveze na Aljaski, na Kitajskem, Ha-vaju in Filipinih.
• Dejstvo je torej, da ocean ni nikak jez. proti napadu,’ če so na obeh straneh oceana držav«, Jci so si sovražne ali vojaško močne. Pomorsko mejo je
teže braniti kakor kopensko. Črta, obsega tako imenovani »varnostni pas Panamskega prekopa«, več ko 15.000 milj in obsega kvadratnih milj slane vode. Ne sega pa Aljaske, a še manj Havaje, Guam in Filipine. To dolgo mejo je treba varovati, vendar je docela nemogoče natrcati ladje in letala vzdolž vse meje.
Takšno mejo lahko varujemo le v dveh primerih: 1. če nobena možna
izpremenilo in marsikatera trditev nič več ne drži, vsaj ne v celoti. Kljub temu se nam zdi članek vreden objave; spričo novih poti, na katere je krenila Amerika, utegnejo biti spodnja razmotrivanja celo še zanimivejša in poučnejša.
V tej vojni gre za obstoj Velike Britanije. Angleži vedo, da je javno mne-ne v Združenih državah ( *»* '1 "<*i jtaš* t , i. Kljub temu naleti pogosto še
komhinariia evrnnckih in avTi^vTh ♦tako skromna obramba angleškega kombinacija evropskih^ m azijskih ^tališča v Ameriki na odklonitev, Cu-
mornaric ne bo močnejša kakor arne-«timo. da to ni logično. Chamberlainov
riška, in 2. če je ves kontinent pri-jizolacionizem so v Amerild nuje kri-
pravljen upreti se notranji izdaji, kijtizirali kakor v kateri koli drugi drža-
bi pomagala invaziji '? d i ;v‘ Ivi; danes pa, ko smo se sklenili voj-
•ji. . i. m, U b * l . Ako tega ni,"se**kovati, se Američani, ki se jim ni
lahko nanadaler nkreni na naši rPliniŽbatl bombnih napadov, vedejo, kakor lahko napadalec okrepi na naši celini*da bi njihovi ne naši Einovi
s pomočjo revolucije; potlej nam pa*na bojiščih. Oni, ki so se pri nas bo-s svojimi pomorskimi in zračnimi si-♦ rili za sistem kolektivne varnosti, ima-lami prepreči, da bi revolucijo zatrli.5.10 danes pravico napadati Chamber-Nemci imajo prav kratko obalo.♦ laina; nikakor pa tega z mirno vestjo Zato so jo z uspehom branili predtn® inorcjo storiti ameriški izolacioni-
najmočnejšimi mornaricami Evrope ^ se^h^dc^atl1 PoskSša^mo jih £j« Kitajci imajo dolgo obalo, a je mso|razumeti
mnoli hraniti ker ie ^hnrtni	Dokler' angleška pomorska sila ni
in Združene države
Spodnji članek je izšel v london- napadu na Kitajsko, ker Ji prodaja skem obzorniku New Statesman and	,	,	.	.	„
E&.“22
dob se /e tud 1 v Ameriki veliLo tanskega imperializma bo popolnoma
mogli braniti, ker je zahodni del!
Pacifika pod japonskim nadzorstvom. |imela tekmeca in'dokler’je bila" Ve-
Zmotili smo se torej v misli, da jeflika Britanija v psihološkem pogledu
ta velikanski prostor slane vode neka I prav tako otok kakor zemljepisno, smo
vrsta super-Maginotove črte. Oceani5^'* °b strani, šele po Monakovem
ie široka Dot za one ki oa nhvladn lsmo docela izpremenih svoje nazore, je široka pot za one, Ki ga obvladu-	^ za5edbi Prage smo opazilij da
JeJ°- .	,	fsmo	tudi mi del evropske celine, ne
Zato je vsaka vojna za nadvlado ?pa neodvisna država, ki lahko, kakor na morju tudi svetovna vojna in?se ji pač zdi, odloča, ali bo ali pa ne
TU
Wendell Wilkie, kandidat republikanske stranke za prezidenta Združenih držav, govori v Rushvillu (Indiana) proti vstopu USA v evropsko vojno.
Amerika mora brezpogojno sodelovati v tej vojni. Vse vojne pred kratkim razdobjem naše izolacije so bile vojne za nadvlado na morju, ki se lahko dobi z nadvlado v Evropi. Uživali smo v naši izolaciji v tistem zlatem času, ki se je začel z Napoleonovim padcem in končal z napadom na Belgijo. Izolacijo smo uresničili samo zato, ker je bila nadvlada na morju v rokah naroda, ki je bil prijatelj Amerike, in ko ta nadvlada ni bila sporna. V tem veku naše nevtralnosti je Velika Britanija gospodarila na morju in naša Monroejeva doktrina je prišla do veljave. Neodvisnost obeh Amerik je bila cilj tako britanske kakor ameriške politike, zato je bila nevtralnost našega kontinenta zagotovljena. Od leta 1914. dalje je bila britanska nadvlada na morju Tesno ogrožena in od tedaj je tudi naša politika nevmešavanja prenehala.
Ne glede na to, kaj se bo zgodilo v Evropi in Aziji, bliža se čas, ko bomo sami živeli na kontinentu, ki je sestavljen iz >' ’ ' r } držav, sredi sveta samih velikanskih in dobro oboroženih držav zavojevalk. Na našem interesnem področju, ki se razteza od Aljaske do Nizozemske Indije in od Kanade do Brazilije, so države, ki imajo velikanska prirodna bogastva. Pr^v slabo so obljudene, še slabše oborožene. Na oni strani morja, v Evropi in Aziji, žive veliki;; vojaški narodi, ki se duše v syojih državah. Ti narodi' so pod vodstvom
in imajo mnogo upanja v končno zmago.	:
V tem usodem	času’	pač	moramo!
■pokazati, ali hočepio in	moremo	bra-č
niti svojo bogato	dediščino.	!
bo sodelovala v življenju Evrope. Ta psihološki proces se je docela končal, :1. t . v, mi u 1 udb It Mm vfc;.
Zdaj se zavedamo, da se nikdar ne bomo mogli ločiti od Evrope. Naša usoda je zvezana z demokracijo. Naš prejšnji položaj popolne varnosti z vsemi njegovimi moralnimi posledicami so zavzele Združene države, ki se zdaj nasproti Angliji postavljajo na iste stališče kakor nekoč mi. Ce se danes zastopnik Amerike pogovarja s kakim Britancem, spominja njegovo stališče v mnogem na stališče Angleža iz 1938. leta. Kakor so bili Britanci njega dni neodločni, če je bilo treba tvegati nevarnost zaradi Sudetov, nas zdaj prav tako opozarjajo Američani, da Združene držve ne bodo stopile v vojno, da bi, kakor tam pravijo, »zagotovile Angliji Malto in Gibraltar.*
Danes smo mi »neka oddaljena dežela«, ki se bori za svoj obstoj, a Amerika je naš naivni prijatelj, ki nam v času največjih preizkušenj pridiga in svetuje, naj sedanjega evropskega konflikta ne izpremenimo v to, kar britanski ministri imenujejo »svetovni konflikt«.
Američani se pa zavedajo, da stoje pred veliko dilemo. Hoteli bi, da bi se Hitler zaustavil, a obenem bi jim bilo ljubše, da bi to delo izvršil kdo drugi in ne oni. Otepajo se narodnih socialistov, sočustvujejo z malimi narodi, skrbijo za svojo svobodo in čutijo, da morajo pomagati v tej vojni, ki je dejansko tudi njihova vojna. Prav dobro vedo, da bi naš poraz pomenil tudi nevarnost za njih.
Neki odločen Anglež je Američana, ki mu je govoril o slabem ravnanju Angležev v Indiji, zavrnil, da so Arne
zmagovalcev. Odlično so. oboroženi; ričani skoraj popolnoma zatrli svoje
Indijance, mi smo pa omogočili Indijcem, da so se razmnožili, in smo Jim končno dali vsaj delno samoupravo. Na kritiko pomirjevalne politike smo Američane opomnili,. da Amerika še danes pomaga Japonski pni njenem
upravičene. Mnoge pa slone na popolnem nepoznavanju razlike med kolonijami in dominioni in na nepoznavanju prav značilnih ukrepov, ki so se izvršili v poslednjih letih. Stvar je v tem, da je kritika, naj bo že upravičena ali ne, sijajno zdravilo za nemirno vest. Ce ne bomo dobili pomoči od Amerike, bo Američanom mnogo lažje pri srcu, če se bodo prepričali, da mi nobene pomoči nismo vredni. Američani stalno iščejo še globlje razloge. Prav zato, ker med nami obstajajo tesne vezi in ker je naše razmerje iskreno, se boje, da jih ne bi potegnilo v naš pekel. Njihov odpor nasproti nam je posledica tega strahu.
Ameriko je prav težko zadovoljiti. Američani zahtevajo od nas krvavo vojno — to se vidi iz poročil ameriških vojnih poročevalcev — obenem pa, da moramo biti brez greha kakor svetniki. Hočejo, naj ne bomo več imperialisti, ki imajo velik imperij in močno mornarico, obenem pa zahtevajo od nas, da se brez kakršne koli pomoči borimo proti državi, ki je močneje oborožena kakor katera koli druga država na svetu. Ako ne bombardiramo mest, pomeni to, da se ne mislimo resno vojskovati. Ko smo zaustavili »Altmark« v nevtralnih vodah, smo prekršili mednarodno pravo. In če člani irske republikanske vojske mečejo bombe in jih mi zato zapremo, pomeni to da smo brez moči. Ce obešamo ljudi, ki so popolnoma hladnokrvno pobili nekoliko ljudi v Caven-tryju, smo brezčutni trinogi. itV^j >.U tl	1\
i: iVtffill, ni ii (.#, Vmn - »m M
Itt>,■ tl. • /7.',	»	>t
tU1	'i	I	,
Vse to je nesmiselno in noben informiran Američan se zato ne bo zgražal. Rekel nam bo, da ne smemo zahtevati od Američanov, da bi bili popolnoma logični v svojem sedanjem neuravnovešenem duševnem stanju, in da naposled razmerje med Veliko Britanijo in Ameriko nikdar ni bilo popolnoma logično.
Samo dejstvo, da je bilo naše razmerje zmerom iskrenejše in naše zveze zmerom krepkejše, kakor je to običaj pri navadnih prijateljstvih, ustvarja nekatere težave pri urejanju tega razmerja. Družinski prepiri sicer niso tragični, lahko pa povzroče hujšo grenkobo, ki jo je mnogo teže ozdraviti kakor odk^te prenire med navadnimi znanf'
Ta položaj je dobro izkoristila m«, r c oc is	propaganda.	V sve-
tovni vojni je bila britanska propaganda v Združenih državah energična in uspešna, nemška propaganda je bila pa neverjetno nespretna. V sedanji vojni britanske propagande v Združenih državah skoraj ni, nemška je pa zelo delavna. Namesto da bi propagirali Hitlerjev režim, so Nemci organizirali prav krepko propagando proti zaveznikom v korist ameriške izolacije. Val propagande je dosegel velikanski obseg in danes so milijoni Američanov prepričani, da so do kraja vami pred sleherno propagando, itfd «1 i	!i	'	">	1	v«	vttk-
m b
V Ameriki ima sovražnik velikansko organizacijo, ki tiska neštete letake z napadi na Veliko Britanijo in zahtevo, da naj Amerika še dalje vodi izolacijsko politiko. Ta organizacija je prav široko razpredena in mnogi dobrohotni Američani, ki sicer ne marajo narodnih socialistov, delajo podzavestno v njih korist. Dobro organizirano ameriško narodnosocialistično gibanje čaka zdaj še v ozadju in prepušča delo naivnim Američanom, ki imajo popolno podporo ameriških' Ir-oev.
Stvar je kar čudovita. Vsemu, kar Je na škodo Veliki Britaniji, verjamejo. Vsak angleški demanti takoj proglase za propagandnega, kadar pa
gride v Ameriko poročilo o kakem na-:m sorazmerno lepem dejanju, trdijo Američani, da to počnemo samo zato, da bi vplivali na njihovo javnost.
Angleškemu narodu ni potrebno, da bi se zato hudoval in vznemirjal. V vsakem primeru imamo pred seboj samo eno pot in ta ni lahka. Bedasti ukrep naše vlade, ki je povzročil med Indijci nezadovoljstvo v trenutku, ko so bili njihovi voditelij pripravljeni, pomagati nam v našem boju pod pogojem, da jim obljubimo, da se bodo borili tudi za svojo svobodo, se mora popraviti. Popraviti zato, ker je to neumnost, in ne zato, ker bo tak korak služil kot dobro gradivo za našo propagando.
Poštenost je naša narodna dednost, če se bomo še dalje ravnali po tem načelu, se bodo morda tudi Američani spomnili, da imajo tudi oni radi moralne vrednote. Ce bomo pametno organizirali našo državo — in za to je potrebna skoraj prava revolucija — ako se bomo držali demokratskih osnov in pokazali, da nam gre za usodo človeštva tudi med vojno, pred njo in po njej. bom« dobili priznanje za svoje delo. Toda to moramo delati ne glede na to, ali bomo priznanje dobili ali ne.
To je naša naloga in ni se nam treba prepirati z ameriškimi izolacioni-sti razen v onih primerih, ko nas nikakor nočejo razumeti. Sele po velikem moralnem zapletu in grenkem ponižanju v Monakovem smo se zavedeli, da Je vojna vendarle boljša kakor suženjstvo, čeprav sovražimo vojno in čeprav se do kraja zavedamo njenih strahot. Verjamemo, da Je bila ogromna večina Američanov zadovoljna, da smo tako sklenili, čeprav s* oni osebno ie niso odločili. Ne glede na to, kaj bodo oni sklenili. Jih prosimo, da to priznajo in si to zapomnijo
Je bilo prekrasno mesto;
—
Ob dveh zjutraj je prišla brzojavka; od japonskega generalnega štaba; madžurske armade, ki je Torquema-; do II. pozval, naj takoj izpusti Jinga; in njegova dva tovariša. Ukaz so ta-: koj za tem izvršili.
Sest ur pozneje je polkovnik poslal pome. Našel sem ga samega v njego-; vem začasnem uradu.
Z grdim pogledom me je premeril: od nog do glave in zabevskal: »Zakaj ste poslali brzojavko generalnemu štabu? .. Kdo je ta Jing?... V čigavi službi je? .. In kdo ste vi? Kdo je vaš šef? Odgovorite na moja vprašanjal Ce ne... opravim z vami na kratko ,.. poženem vam kroglo v betico.«
D olje prihodnjič
vstopil je v najodlične zahteval naj lepše sobe,
ZGODBA 0 KRESILO
Skrivnost japonskega vohuna
ZA KULISAMI JAPONSKEGA IMPERIALIZMA
RAZKRITJA ITALIJANSKEGA ČASNIKARJA AMLETA VESPE
IZ ANGLEŠČINE PREVEDEL VLADIMIR PAVŠIČ
10. nadaljevanje
Eden izmed častnikov je zlezel stran in zaspal. Njegova usta so bila odprta, skoznje je gledala vrsta nagnusnih zob in kmalu je začel smrčati kakor sit prasec.
Torquemada II. je pa še zmerom pil. »Kaj bi dali, da bi bili japonski oficir? Odgovorite!« je vreščal, da ga je bila polna soba, in me gledal bolj zoprno ko kdaj. Sklenil sem, da mu ne bom odgovarjal. Blebetal je naprej: »Dali bi lahko svoje življenje... pa še ne bi mogli postati japonski oficir. Nekaj let, pa ste lahko ameriški oficir, angleški ali ruski ali francoski... nikdar vas ne more doleteti čast, da bi postali japonski oficir. Biti oficir japonske vojske je največja čast, ki jo lahko doživi zemljan.
»Še mi je v spominu, kako sem se sprehajal po washingtonskih ulicah... v svoji uniformi... vse me je gledalo z zavistjo., kajti zavedali so se, da z vsem svojim bogastvom, z vsemi svojimi palačami in petdesetnadstrop-nimi nebotičniki, z vso svojo veličino nikoli ne bodo deležni časti, da bi dosegli čast vseh časti — čast japonskega oficirja.«
»Japonska armada,« je goltal dalje, »je najpopolnejša, najslavnejša, največja organizacija na svetu. To je edina armada, ki nikoli ni izgubila bitke in ki je porazila dvoje največjih cesarstev na svetu, Kitajsko in Rusijo.
»In zdaj se pripravljamo na nove zmage. Še nekaj let in japonska armada bo zavojevala Kitajsko, Rusijo, Ameriko, Anglijo in Francijo. Ves Pacifik od Severnega do Južnega. tečaja mora biti japonski. Naša slav-1 na armada bo zmagovala na kopnem,1 naše nezlomljivo brodovje bo vladalo na morju. Svet še ne ve, kako močni smo. Videli bodo, ko se jamemo gibati. Vsi bodo videli. Amerika bo drago plačala, da nam je zaprla vrata. Toda še bomo prišli skoznje, a samo kot zavojevalci in gospodarji. Se veseli bodo, če bodo smeli čistiti naša obuvala. Najprej moramo osvojiti Kitajsko in Rusijo. Potem bomo nadaljevali svoj zmagoviti pohod tn razobesili bomo svoje zastave na vseh obrežjih Tihega oceana. Svet še ne ve, kaj vse lahko stori japonska armada in kaj vse bo še storila.«
In se je režat in pil in rjovel kar naprej; ni se zavedal, da ponavlja samo to, kar se je naučil v šoli svojih slaveželjnih učiteljev, ni vedel, da razkriva tajne misli japonske samurajske duše, abotne in ohole, in prav nič smešne, čeprav morda večkrat tako izzveni.
»Ali veste, koliko divizij japonske armade bi bilo treba, da bi potolkle ai i.if.i armado 1914. leta?«
»Nimam pojma.« Temu je sledil dolg izbruh, iz katerega sem mogel razbrati približno tole:
»Nimate pojma? Dobro... povem vam. im t. tkrax. j mlin rt-»li t i hk -«.tr»I Isti I trn. An h | i IfjU i. i lab i ris J i ■ ”? 'FS kini mi f i niil j/^/iik jiiii/ih.f fif-ib.
ftn jLtniiik t « 11 *t J t ril u '5 »IM f. 'J iri 1), VI i a '■<11i i t. Vi m iv kl 10 Inveoiltlr m II jwftl< KV
»Japonska mornarica lahko porazi vse ostalo prodovje sveta skupaj. Na smeh vam gre? Prav... čakajte in glejte... v petih letih boste razumeli, kar vam zdaj pravim. Maršal Canghsueliang nam Je dal razumeti, če smo mu zagrozili z resnimi ukrepi, da stoje za njim kitajski kuomintang, Zveza narodov, ruska armada, ameriška in angleška mornarica... Mar nas je to preplašilo, mar nas je zaustavilo?... Nikoli, niti za trenutek... zdaj smo že šest mesecev v Mandžuriji in tu bomo tudi ostali... Ali se je kaj zgodilo zaradi tega? Kuomintang, to se pravi nankinška vlada, se ni hotela spustiti v boj... )*t Vi /* i idr i % alala komisijo rtaifli bab, ten v 'tt	<	I >f i • 11 dl n* Mm
v b kri f — koliko sijajnih banketov bo v Harbinu samo na čast Lyttonove komisije! — ameriške in angleške mornarice ni videti nikjer... ■'M it/M W?/š. • "/>% 'V/ ta a«f*
*w*f snM ■var*
Mar ste jo videli kje v bližini?... Ne, nikogar ni... in prav zato, da pokažemo, kako malo se bojimo 'V 4 k ti ji itlntljr iv, t t/jfksr ** *l'te ni !*p! fl« ip	<*f > av tv
JiX'>i	,	jp	Dtaflu. /te
«1 ,1»'' bflo 'pl 4ti 9>i	,
«kt iuieu ki*, u r mr tl It tti (K so-Tako ... kozarec ... dva!«
Malo pred koncem te tirade se Je vrnil vojak, ki ga je bil polkovnik poslal ven, in počakal v pozoru. Ko je polkovfiik končal svojo govoranco, je stopil vojak k njemu in mu nekaj povedal.
»So deska?«* je odvrnil polkovnik in z brco zbudil spečega častnika.
Vrata so se odprla in vstopilo je pet mladih ruskih deklet, ki so jih pehali pred seboj japonski vojaki, bržkone so uganjali nad njimi nasilje, kajti dekleta so jokala in kričala. Tri so bila oblečena, kakor se oblačijo podeželska dekleta, ostali dve sta pa na pogled pripadali boljšim sloj em.
Torquemada II. se je grohotal in besno bevskal; poskušal je vstati, a pri tem je omahnil nazaj in zletel na še zmerom spečega oficirja; ta se je vendarle predramil, se oprl na komolce in z zaspanimi očmi ogledoval ruska dekleta.
Stotnik Muto in drugi častnik sta ves večer pila zelo zmerno in sta zvečine molčala ... molčala sta, kimala z glavo m pritrjevala z očmi le kdaj pa kdaj ali pa vobče ne.
Dekleta so prisilili, da so prisedla na tla k polkovniku in častnikom Torquemada II. je skušal biti galanten in ponujal dekletom piva, ki ga pa niso hotele pokusiti. To ga je spravilo v slabo voljo, da se je obrnil k meni in mi rekel:
»Povejte jim, da sem polkovnik in da je v mojih rokah življenje in smrt vsakogar v teh krajih... če bodo ljubeznive z menoj in mojimi častniki, se bo vse dobro končalo zanje. če ne, jim bo slaba predla, zelo slaba. Katero bi rajši? Izbirajte ... Kot moj gost imate prednost... mi Japonci vselej spoštljivo ravnamo svojimi gosti.«
Ko je videl, da se ne zganem in ne odgovorim, mi je dejal:
»Morda ne marate ruskih deklet? Ali bi rajši Kitajko? Dam vam jo pripeljati ...«
Tako neznansko se mi je vse gabilo, da ga nisem mogel več prenašati. Vstal sem in se opravičil, češ da je že zelo pozno in da bi rad vsaj nekaj ur spal. »Razen tega me dekleta ne zanimajo, poročen sem in imam otroke.«
Polkovnik me je ostro pogledal; ni trpel, da bi mu kdo ugovarjal: »Odšli boste samo z mojim privoljenjem.«
»Odšel bom ne glede na to, ali mi vi dovolite ali ne,« sem hladno odgovoril. »Tolmač generalnega štaba sem in to je ves moj posel... kadar gre za ljubezenske zadevščine, si lahko izberete koga drugega.«
Obrnil sem se in odšel. Ko sem odhajal, je nekaj izpraševal stotnika Muta, ki si je prizadeval, kakor je mogel, da bi ga pomiril.
Postajni načelnik mi je dovolil, da lahko spim v vagonu drugega razreda, ki takrat ni bil v prometu.
Ob devetih zjutraj sem se zbudil. Ko sem stopil iz vagona, me je ustavil raztrgan kitajski »berač« in me prosil miloščine.
»Zeno imam in tri otroke, dva fanta in deklico.«
Medtem, ko sem iskal po žepih, sem ga tiho povprašal;
»Kako daleč je odtod do vašega oddelka?«
»Tri dni hoda.«
»Dobro, poskušajte priti v dveh dneh in povejte svojemu poveljniku, naj pride brez odloga ... Na stotine Rusov in Kitajcev so poklali ... Kaj se je zgodilo moji št. 2.?«
»Pokopali smo ga.«
»Potrebujete denar?«
»Ne.«
»Srečno poti«
Dal sem mu pet centov v roko in odšel.
16. POGLAVJE
TOBOUEMADA IL NALETI NA OVIRE
Torquemada II. se ni prikazal do dveh popoldne. Stotnik Muto mi je povedal, da so polkovnik in častniki posilili samo dve dekleti, ostala tri pa izpustili domov.
Inkvizicija je trajala nekaj dni. Streljanju in nasilju ni bilo ne konca ne kraja. Novih sto jetnikov iz skladišča je moralo prestati najhujše trpinčenje oblasti, ki so si zaman prizadevale, da bi izvedele od njih, kdo je položil mino, ki je pognala most v zrak in razbila vlak z japonskim vojaškim transportom.
Okoli dvajset Rusov, ki so »delali« za orožništvo, je prišlo iz Harbina. Bili so to predstavniki vseh mogočih kriminalnih tipov, med katerimi je japonska orožniška politika izbirala svoje sodelavce.
Ti Rusi so se takoj lotili svojega^ dela, da končajo, kar so Japonci za-t čeli. Zaprli so vsakogar, o komer so sumili, da ima denar, in ga niso izpustili toliko časa, dokler ni plačal odkupnine. Velik del tako izsiljenega denarja so pobrali japonski orožniški častniki, ostalo je šlo v žepe ruskih« pomagačev,	«
<>,. t ut /ti > Ul »vit 4C A A *-»i| 'A' «YUV/ fttntj h it /	*
ijpi,	ij(.	si, ii «
■' •‘Lh*. Mi* v
.'fm ^ V4K3i\'Af,H U. I0i uto'1* > W} i.tteAt *»./*»	|
V japonskih orožniških krogih pre-J vladuje naziranje, da ni nečastno pri-} lastiti si premoženje podvrženega na-} roda. Istih načel se drže tudi armadni} častniki, samo v nekoliko manjši} meri. Je pa sorazmerno malo japonskih častnikov, ki se po odsluženi dobi v mandžurskih garnizijah vračajo domov na Japonsko z manj ko 40 do 50 tisoč dolarji. Neštete žrtve japonske tiranije na Koreji, Formozi, v Mandžuriji bi mogle postreči z neskončno vrsto primerov o tem, kako so si japonski častniki nagrabili denar. Nič čudnega, če stranka japonskih častnikov noče niti slišati o tem, da bi se podvrgla kontroli japonskega parlamenta. Preveč denarja je vj; mošnjah današnjih japonskih oficirjev. Vlado je treba držati daleč stran;; od njih, čeprav mora to sam japon-;; ski ministrski predsednik plačati i življenjem.
Gospodična Jošiko Kavašima, imenovana japonska »Jean d'Are« iz;; Mandžurije, je 1934. leta izjavila po radiu: »Nesramnost Japoncev v Mandžuriji, posebno predrznost japonskih častnikov, je zbudila v vseh slojih;; prebivalstva neznansko sovraštvo: Vzrok temu je dejstvo, da pošiljajo v Mandžurijo najslabše civilne in vojaške elemente, ki jim je edini namen, da si čez noč nagrabijo premoženje; pri tem uporabljajo metode nasilja. Ljudstvu izsesavajo denar in silijo kmete, da morajo saditi mak namesto soje.«
Še enkrat sem telefoniral šefu in ga prosil, naj mi dovoli, da se vrnem v Harbin, in še enkrat mi je odgo-voril: »Ostanite, kjer ste, in opazujte, kaj se godi okoli vas.« Šef očividno ni zaupal orožništvu; predobro ga je poznal.
Zvečer 19. aprila sta v Hengtao prišla Jing in njegova dva poročnika. Kmalu zatem so vse tri aretirali kot sumljive osebe. Eden izmed Jin-govih bandidov mi je prinesel to novico na uho. Sel sem k polkovniku; povedal sem mu, da je Jing Japoncem prijatelj in da mora telefonirati v Harbin, preden kaj ukrene proti njemu.
»Komu naj telefoniram v Harbin? Polkovniku Doihari? ... Mar mislite, da je Doihara kaj več kakor jaz? Jaz sem polkovnik japonskega orož-ništva in polkovnik japonskega orož-ništva je več ko armadni general. Sam bom zaslišal te tri aretirane Kitajce, in če mi ne pojasne, zakaj so prišli v Hengtao, jih dam postreliti. Jaz komandiram tu in ne Doihara.« Poiskal sem stotnika Muta. »Pobrigati se morava, da rešiva Jinga in njegova dva poročnika ...,; sicer bo imela zadeva prav resne posledice. Nekaj sto Jingovih razbojnikov se mudi tu v bližini med Mulin-gom in Hengtaom. To mi je povedal eden izmed Jingovih banditov, ki prav dobro vedo, kako je tu v Heng-tau — bodite prepričani, nič ne bodo čakali in bodo napadli japonsko posadko, da rešijo svojega poglavarja.«
Nisem maral, da bi Jingovi banditi napadli japonsko posadko. Imel sem drugačne načrte.
Stotnik Muto je poslal generalnemu štabu šifrirano brzojavko, s sporočilom, da so Jinga aretirali, in zahteval, naj ukrenejo vse potrebno za njegovo izpustitev.
Ob dveh zjutraj je od japonskega madžurske armade, ki do II.
H. I. ANDERSEN:
Nato je odšel v tretjo sobo. Oh, kako ostudno je bilo tam! Pes je res imel oči kakor okrogli stolp in vrtile so se mu prav kakor mlinska kolesa.
»Dober večer,« je dejal vojak in se dotaknil čepice.
Takšnega psa namreč še svoj živ dan ni bil videl, toda ko ga j® pa natančneje pogledal, si je mislil: »Zdaj je pa dovolj,« in posadil je psa na tla in dvignil pokrov zaboja.
Joj, koliko zlata je zagledal pred seboj! Zanj bi lahko kupil vso prestolnico in vse marcipanove slaščice, vse kositrne vojake, biče in gugalne konjičke na vsem svetu! Da, to je bilo naposled zlato!
Tedaj je vojak stresel iz torbe in telečnjaka vse srebro, ki si ga je bil poprej nabral in nasul vanjo polno zlata, in še v telečnjak. v čepico, v vse žepe in škornje, tako da je komaj hodil. Zdaj je imel denarja na kupe!
»Res?«
..DRUŽINSKI TEDNIK"
V
Posadil je spet psa na zaboj, zaloputnil vrata in zavpil drevo: »Potegni me zdaj gor, čarovnica stara!«
»Ali pa imaš tudi kresilo?« je vprašala čarovnica.
»Saj res, nanj sem pa pozabil,« je vzkliknil vojak.
In šel je ponj. Čarovnica ga Je potegnila iz drevesa in na lepem je stal sredi deželne ceste; žepe, torbo, telečnjak, škornje In čepico je pa imel polne zlata.
»Kaj pa boš s kresilom?« je vprašal čarovnico.
»To ti ni nič mar,« je odgovorila čarovnica. »Dobil si svoj denar, zdaj ml daj pa kresilo!«
»Ne boš,« Je vzkliknil vojak. »Ali mi takoj poveš, kaj boš počela s kresilom, ali pa potegnem sabljo in ti odsekam glavo!«
»Ne bom povedala!« je odgovorila čarovnica. Tedaj JI je vojak odsekal glavo. Ležala je na cesti, vojak je pa zavezal vse zlato r čarovničin predpasnik.
Oprtil ga je kakor culico, spravil kresilo in jo mahnil po cesti naravnost proti mestu.
Tn
gostilno,
S. nadaljevanj«
»Mr. St. Clay je ustanovil veliko ®Bganizacijo v tej deželi. Je to neke vrste...« Beseda se mu je zataknila.
»Tajna družba!« je vljudno dokončal St. Clay Spedwellovo pojasnilo. »Malce skrivnostno in odvratno se sliši; kali? Toda v resnici je stvar prav nedolžna...«
Po kratkem molku je spet povzel:
»Izbral sem si vzvišen življenjski cilj, a da ga dosežem, mi je potrebna pomoč inteligentnih mož, ki l*m lahko popolnoma zaupam. Mi Kitajci imamo, skoraj bi rekel, otroške navade. Zaljubljeni smo v S13a,j m skrivnost. Mi smo eksoti med ljudmi in se silno radi igračkamo s čimer koli. .Radostne roke‘ Soi da po pravici povem, zgolj moja zamisel. Naš cilj je, da dvignemo {^tajski narod in razširimo hkratu luč in temo.« Spet se je prekinil. Naposled je vendar še dodal: »Poteg tega pa uganjamo še marsikaj.«
Stephen Narth se je smehljal.
»Zdi se, da je to svojevrsten cilj. Prav vesel bom, ako se vam bom lahko pridružil.«
Iz temnih Kitaj če vih oči je sijala skorajda hipnotična moč. Njegov pogled ga je za kratek hip Prebodel in že ga je obšel strah obujajoči občutek, da je v tem trenutku podredil svojo voljo višji, vendar dobrovoljni sili. In to je bilo pri tem Kitajcu najčudnejše, daje vso svojo okolico prepojil z občutkom dobrovoljnosti in naklonjenosti.
»Torej prav!« je menil St. Clay n1 potegnil sveženj bankovcev iz zepa; vljudno ga je položil na mizo. In medtem se je že kar otepal: »Ne, ne, nič potrdila ne potrebujem. Med gentlemani je to popolnoma odveč. Ali ste si morda pridobili kakšno stopnjo v Oxfordu ali Cambridgeu? Ne! O, škoda! S Posebnim užitkom občujem z ljudmi) ki so z akademsko častjo nekam povezani z menoj. Toda dovolj mi je tudi, dejstvo, da ste gentleman.«
Zdajci je vstal.
»Mislim, da je to vse. čez tri dni boste kaj več slišali o meni. Prositi vas pa moram, da se v tem tednu niti za nočne niti ?a dnevne sestanke in kupčije trdno ne vezete. Upam, da vam ta moja prošnja ne bo v preveliko breme?«
S	smehljiajočim se licem je bil naslovil nanj to vprašanje.
»še malo ne,« je vneto odgovoril Narth m s tresočo se roko segel Po ponujenih tisočakih. Vzrok njegovega velikega razburjenja mu je oil'neznan.
,»Mr.. SC Clay, izreči vam moram svojo globoko hvaležnost. Rešili ste me iz presneto obupnega položaja. Kako brezupen je bil, se vam niti ne sanj fr.«"
»Vse vem,« je mirno odvrnil Kitajec.
Zdajci se je Stephen nečesa domislil.
»Zakaj vas je ,on‘ zmerjal z Vzdevkom .Rumena kača‘?«
Kitajec ga je strmo pogledal s svojimi velikimi očmi, zakaj mislil je, da ni prav slišal. Stephen Narth je moral ponoviti vprašanje.
»Mr. Clifford Lynne me je tako imenoval?« je počasi izpregovoril St. Clay.
Samo za hip je bilo na tem nepremičnem obrazu brati, da ga je nehote sprožena puščica hudo ranila.
»Da!« je spet povzel. »Rumena kača... kolikšna podlost! Tak je pravi obraz Clifforda Lynnat«
Toda koj se je spet zbral ih z globokim, blagozvočnim smehom ■egel i» aktovki.
»Boste že še slišali o meni!...« le začel.
»Samo še trenutek, Mr. St. Clay,« Riu j© skočil Narth v besedo. »Omenili ste cilj vaše bratovščine. Kakšen pa Je prav za prav?«
Kitajec ga je nekaj sekund zamišljeno gledal. »Gospostvo na svetu!« je preprosto pojasnil, pokimal je in šel.
Na tak način je stopil Grahame Bt. Clay, bachelor of arts, v življenje Stephena Nartha in od tega trenutka dalje je bila njegova usoda z Jeklenimi sponami vezana na voljo človeka, ki ga je v prvem hipu nadvladal, da ga bo pozneje •kušal uničiti.
8.	POGLAVJE
Joan Bray Je bila vajena zgodnjega vstajanja in spričo njene službe v Narthovem gospodinjstvu le bilo to tudi presneto potrebno. Mr. Narth ni imel hišnika. Po njegovem bi bil to le nepotreben izdatek, dokler je Joan opravljala Vse potrebno. Po malem si je mo-Tala naprtiti vse dolžnosti, ki zadevajo hišnika, ne da bi prejemala Za to delo kakršno koli odškodnino. Joan je bila posrednica med družino in služinčadjo. Sama je urejevala velike mesečne obračune s trgovci in se je morala vsakikrat na Vso moč pričkati z Mr. Narthom, se mu je sleherni gospodinjski izdatek zdel zgolj potrata.
Njen dan je bil pravi delovni Qan. Navadila se je vstajanja ob
L
SPISAL EDGAR VVALLACE * PREVEDEL Z. P.
šestih, da se je lahko na vse zgodaj sprehodila eno uro po svežem zraku, preden se je popolnoma posvetila gospodinjskim dolžnostim.
Včerajšnji dež je bil razmehčal zemljo in ohladil zrak. Jutro je bilo krasno, da je kar vabilo na sprehod. Sinje nebo se je bočilo nad okopano pokrajino; le tu pa tam so viseli na obzorju čipkasti oblaki.
Njen jutmji sprehod je imel danes prav določen cilj. Veliki dogodki v Staters-Cottageu so bili v Sunningdalu glavni pogovor. S svojega okna je snoči videla, kako se prevažajo naloženi tovorni avtomobili zdaj v goščavo, zdaj iz nje. Ponoči je slišala ropot in kovanje. Hiša njenega strica je bila tako blizu, da je slišala razbijanje krampov in kladiv, črne sence drevesnih skupin so se fantastično risale na ozadju, vsem žarečem od rdečkasto sijočih petrolejk.
Mr. Nartha je tolikanj nenavadna delavnost v soseščini na moč vznemirjala. Snoči je bil celo sam odšel v Staters-Cottage, da se prepriča, kakšne norije neki počenja ta Clifford Lynne. Doslej je Joan vedela samo po izročilih, kaj se dogaja na sosednjem posestvu; zdaj je pa imela vsaj priložnost, da se na svoje oči prepriča.
Zavila je z glavne ceste na pot proti Staters-Cottageu. Toda daleč ni prišla. Skupina delavcev je nanovo zgrajeno cesto mazala s katranom. Trije visoko obloženi tovorni avtomobili so zapirali pot do hiše; za njimi je pa mrgolelo ljudi kakor mravelj v razkopanem mravljišču. Domači stavbnik, ki ga je dobro poznala, se ji je smehljaje se približal.
»Miss Joan, kaj pravite k tolikšni prenapetosti? Ali ni mar več ko bedarija, da si da ta tujec za tisoč iuntov popraviti hišo, ki je komajda sto funtov vredna?«
Samo čudila se je. čez noč so bili razkrili streho in odstranili ostrešje, tako da je zijalo le še golo okostje hiše.
»Tla smo odstranili, vodovod in kanale smo pa do davi ob štirih že obnovili,« je ponosno menil stavbnik. »Dvajset milj naokrog sem por bral vse razpoložljive delavce.«
»čemu, koklja ga brcni, si je Mr. Lynne vtepel to v glavo?« je vprašala.
»Lej, lej! Ali ga poznate?« je začudeno vprašal mojster. Joan je zardela. Kaj naj bi pa sicer storila. Saj mu vendar ne more povedati, da bo ta hiša nemara nekoč njen dom in da je čudaški lastnik njen bodoči —!
»Da, poznam ga,« je v zadregi dejala. »Veste... moj prijatelj je.«
»O!«
Stavbnikova zgovornost se je koj ohladila; toda Joan si je že kar mislila, kaj mu je bilo še vse na jeziku.
Od srca se je morala smejati, ko se je vrnila na cesto. Ta nenadna Cliffordova muha je bila prav in natanko to, kar je Joan od njega pričakovala. Zakaj je o njem tako mislila, sama ni vedela. Toda zdelo se je, da je edino njej razkril svojo notranjost in da je bila ona edina od vse družine, ki je tega samotarja razumela.
Za seboj je zaslišala peketanje konjskih kopit; zato je zavila na stransko pot.
»Dobro jutro, Joan!« je zaslišala njegov globoki, zvonki glas.
Začudena se je obrnila. Pred seboj je uzrla moža, ki se je z njim pravkar ukvarjala v mislih. Jezdil je na starem, kuštravem poniju. Konj je bil prav tako skuštran ko jezdec, le da je jezdec zrl z vedrim očesom, konj je pa krmežljavo mežikal.
»Pošteno ste se morali truditi, preden ste našli konja, ki se vam tako imenitno poda. Tudi vašo avtomobilsko škrebetalko sem videla; ne mogli bi najti sebi primernejšega vozila.«
Clifford Lynne je stisnil veke, ko da bi se hotel zasmejati, toda iz njegovega grla ni bilo glasu. Joan bi bila pa prisegla, da se je po tihem kar lomil od smeha.
»Vljudni ravno niste,« je menil, ko je razjahal; »povrh vsega pa še napadate! Toda prepirala se ne bova, dokler se ne poročiva. Kje ste prav za prav videli moj avto?«
Ni mu odgovorila na vprašanje.
»čemu si le tolikanj prizadevate, da bi spremenili to strašno staro bajto v človeka dostojno bivališče? Mr. Carter, vaš stavbnik, je menil, da vas bo prezidava stala težke denarce.«
Nekaj časa jo je nemo gledal in si zvijal dolgo brado.
»Tako lepo sem si vse to zamislil,« je odgovoril. »Malce sem morda prismuknjen. Nič čudnega, če se možgani skisajo, ako živi človek tolika leta v tako vročem podnebju. Cela krdela takšnih ljudi poznam. Romantično je pa vendarle!« je še prešerno pripomnil.
čez nekaj sekund je spet povzel: »Mislil sem celo, da bi kazalo vsaditi nekaj vrtnic-plezalk in bršljana okrog hiše. Pa tudi vrt za sočivje bi ne bil od muh. Zdi se mi tudi prav, da bi kokoši skakljale okrog. Oh, povejte mi vendar, ali so vam kokoši všeč?« je pretirano nedolžno vprašal. »Veste, imenitne pasme imamo na Angleškem. Ali so vam pa morda račke ljubše?«
Prišla sta do konca ceste. Kuštravi poni je pohlevno korakal za njima.
»Ali je bil stari Joe Braz res ves obseden od želje, da se morate poročiti z dekletom iz naše družine?« je zdajci vprašala.
To vprašanje je bilo tako nenadejano, da je za hip ostrmel in obnemel.
»Zakaj vprašate? Ako hočete po vsaki ceni vedeti — da!« je odgovoril.
»Ali ste imeli starega Braya res radi?«
Prikimal je.
»Veste, dolga leta sva živela skupaj — in starec je bil res pošten , in dober fant. Ko me je popadla J kolera, me je osebno negoval — in da nisem takrat njega imel, bi | me bil gotovo zlodej vzel, kakor j pravijo. Res, prav res sem ga imel rad.«
»Celo tako ste ga imeli radi,« je izzivalno povzela, »da ste mu ob-
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti
obleke, klobuke itd ftkrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd Pere. suši. monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
ljubili, da boste odpotovali na Angleško in se poročili z eno izmed njegovih sorodnic...«
»Tako ravno ni bilo,« ji je skočil v besedo. »Nisem se vezal z dolgotrajno obljubo. Povem vam kar po pravici, da se mi je zdel starec zmešan.«
»In vendar ste mu obljubili,« je trdovratno vztrajala. »Ali vam naj povem, kaj ste mu še obljubili?«
Lynne je molčal.
»Obvezali ste se prav gotovo, da ne boste ničesar rekli, kar bi utegnilo mlado damo, ki jo morate vzeti za ženo, žaliti ali pa odvrniti, da bi ostali njegovi načrti ne-izvršeni!«
Za trenutek je bil mož z dolgo brado popolnoma zmeden.
»Prerokovanj in svetlovidstva ne maram; preveč je ta reč podobna čarovništvu. Poznam namreč neko staro žensko, gori' blizu Kung-šau-fuja, ki...«
»Nikar ne zavijajte na stranpot, Mr. Lynne! Obljubili ste torej Mr. Brayu, da ne boste ničesar storili in rekli, kar bi utegnilo odvrniti mlado damo iz njegovega sorodstva od poroke — in da sami ne boste poroki postavljali na pot prav nobene zapreke.«
Kuštral si je brado.
»Naj bo; pa bodi po vašem,« je naspol priznal. »Toda jaz mu še besede nisem črhnil v odgovor,« je še brž dodal. »Ali sem vam mar rekel, da sem zakrknjenec, ki se bojim zakona ko hudič križa? Ali sem mar rekel, da mi je Joe Bray s svojo trdovratno zahtevo zagrenil življenje? Ali sem pa mar padel pred vas na kolena in vas rotil, da me zavrnite? No, kar povejte, Joan Brayeva!«
Stresla je z glavo in smeh ji je zdrknil iz oči na ustnice.
»Ne, nič takega niste storili, toda našemili ste se ko strašilo v koruzi...«
»In to seveda odbija? Zopm sem vam?« je vprašal podsmehljivo.
Toda Joan je odkimala.
»Torej vendar ne. Poročil se bom z vami. Upam, da ste me razumeli.«
Nemir je bil tako očiten na njegovem obrazu, da ga je morala opaziti.
»Meni pa resda ni treba, da bi se možila,« je zabrundala, »toda... vzroke imam...«
»že vemt stari Narth vas je prisilil!« je očitajoče dejal.
»Prav tako, kakor je vas prisilil stari Bray!« je odrezavo vzkliknila. »Zadeva je čudna in utegnila bi postati tragična, ako bi se človek ne znal smejati. Ne vem sicer, kako se bo vse to končalo; toda muči me velika želja, ki bi mi jo vendarle lahko izpolnili...«
»In kakšna je ta vaša velika želja?«
»Pojdite k brivcu in dajte si odstriči to svojo smešno brado. Rada bi namreč videla, kakšni ste zares.«
Globoko je vzdihnil.
»Potem sem pa že ujet,« je dejal. »Zakaj ko boste uzrli mo.i obraz, me ne boste več izpustili. Bil sem namreč med naj čedne jšimi fanti na Kitajskem.«
Ponudil ji je roko.
»Potem lahko vam in sebi čestitam,« je preprosto menila — in prisrčen smeh ji je stresel prsi.
Se zmerom se je smejala, ko je že zavila na pot proti domu in srečala Mr. Nartha. Strogi stric je nagubal čelo.
9.	POGLAVJE
»Zakaj se le smeješ?« je vprašal Stephen Narth, ki mu v tem trenutku res ni bilo do dobre volje.
»Z ženinom sva se menila,« je skoraj porogljivo rekla.
Ob teh bes°dah se je Narthov obraz razjasnil.
»A tako; divjega moža si srečala?«
Narth je imel v roki pismo, že z zgodnjo pošto ga je bil dobil.
»Joan, rad bi, da prideš danes v mesto; skupaj bova obedovala.«
To povabilo je bilo za Joano veliko presenečenje. Po navadi je jedla kar sama, kadar je morala v mesto po opravkih.
»Takole skromno in prijetno kosilce v moji pisarni. Rad bi te seznanil z nekim svojim prijateljem. Da... prav prijeten in fin človek;
V	Oxfordu je naredil eksamen, razen tega je pa še drugače učen gospod.«
Vedenje strica Nartha jo je še bolj presenečalo kakor njegove besede. Videti je bil pobit in čudila se je, zakaj je tako živčno zmeden.
»Ali bo Letty z nami pri obedu?« je vprašala.
»Ne, ne,« je brž odgovoril. »Samo ti... in jaz... in razen mojega družabnika Spedwella še... no... moj prijatelj. Upam, da nimaš predsodkov zastran tujcev?«
»Zakaj: tujcev? Ali mar ni Ev-ropec?«
»Da, da, to sem ti hotel reči...« je menil Mr. Narth in si odkašljal. »Prav za prav je Azijec... ali natanko povedano, Kitajec. Je pa nad vse vplivna osebnost v svoji domovini. Nekakšen mandarin ali guverner je v svoji provinci ali takšna visoka glava. Prav gotovo bi te ne silil v družbo človeka, ki bi sam z njim ne občeval.«
»Zakaj to, Mr. Narth, ko pa vendar želite, da se...«
»Ta gospod se piše Grahame St. Clay in ima imenitne trgovske zveze pri nas in prek morja.«
»Grahame St. Clay?«
Kje je le že slišala to ime? Ta trenutek se ni mogla spomniti. Samo vprašala je še strica, kdaj naj pride v mesto, potem je pa odšla v hišo. Čudila se je, zakaj mora biti prav ona gostja Mr. Nartha in zakaj stric tako vneto želi, da bo za gotovo srečala njegovega novega prijatelja. Ali imena tega Kitajca res še ni prej nikoli slišala?... O pač! Ondan...
Napeto je razmišljala, kje in kdaj je to bilo, pa se ni mogla spomniti.
Mr. Narthu je po tem razgovoru nekam odleglo. Odšel je v knjižnico in še enkrat prebral pismo. To je bila prva posledica posojila in že se je kesal, da je dal Kitajcu pravico, da ga v pismu ogovarja: »Dragi Narth!« Pismo je imelo le nekaj vrstic, slovnično neoporečnih in dovršenega sloga:
»Ko sva se danes razšla, sem izvedel, da imate čedno nečakinjo, Miss Joano Brayevo, ki se je zaročila s Cliffordom Lynnom. Zelo bi bil vesel, ako bi mogel spoznati to mlado damo. Bodite tako ljubeznivi in pridite z njo k Alber-malu na obed ali pa sami izberite čas in kraj sestanka. Uredite, prosim, to Zadevico in me telefonsko obvestite, ko boste prišli v pisarno.«
Pismo je bilo snoči nujno oddano v Londonu. Način, kako je St. Clay nekam zviška pisal, je bil Narthu na moč zoprn. Da bi pa vsi bralci spoznali Narthov pravi zna-
čaj, je treba kar odkrito priznati, da si zaradi sestanka tega Kitajca in svoje sorodnice niti za hip ni belil glave, in tudi vest mu ni očitala podlosti. V takšnih rečeh je bil velikopotezen in brez predsodkov. Ako bi šlo za Mabel ali za Letty, bi gotovo ne bil tako ravnodušen; zastran Joane ga pa ni grizla vest.
Čeprav ga ni bilo sram obedovati v javnem restavrantu s Kitajcem, se mu je zdelo vendar primernejše, da priredi obed v svoji zasebni pisarni, kjer je za svoje dobre znance že marsikdaj pripravil prigrizek.
Ko je prišel to jutro v pisarno, je že našel tam majorja Spedwella. Na njegovo veliko začudenje stari vojščak to jutro ni bil tako nasajen kakor po navadi.
»Pravkar sem srečal St. Claya,« je povzel major. »Ali ste že pripravili vse zastran obeda? Mnogo mu je na tem.«
»Zakaj le?« je vprašal Narth.
Spedwell je skomignil z rameni. »Vrag vedi — St. Clay je čuden tič. Radodaren je ko pravi knez; tega nikar ne pozabite, Narth. Mnogo vam še lahko koristi.«
»S čim se pa prav za prav ukvarja? je resno vprašal Narth.
»Menda ste hoteli reči: s čim trguje? Z vsem mogočim. Tovarno ima v Peckhamu, pa še vse polno trgovin in tvrdk, ki mu prinašajo mastne zaslužke. Pravo srečo imate, Narth, da vam je naklonjen.«
»Ojej!« je zastokal Narth zakaj niti malo ni bil navdušen spričo tega odkritja.
Spedwell ga je pogledal s čudno suhim nasmeškom. Njegov zoprni obraz je bil podoben zasmehljivi krinki.
»Doslej, Narth, ste živeli mirno in dokaj skromno življenje trgovca naše City. Menda se še niste nikoli ukvarjali s pustolovščinami, kjer teče kri ali se pa kar koli groznega dogaja?«
»Pri moji veri, Spedwell, z neslanostmi se ne dam pitati!« je ogorčeno menil Narth, začudeno bolščaje v svojega sobesednika, »čemu načenjate take neumnosti?« j »Kar tako; prav brez namena!« je Spedwell ravnodušno odgovoril. »Pričakovati pa res ne smete, da boste ves živ dan ostali tako miroljubna copata.«
»,Copata' je beseda, ki Je ne trpim!« ga je živčno zavrnil Stephen Narth.
»To sem si koj mislil,« je bleknil major. »Hotel sem le pribiti, da se poslovne težave ne dado kar s tem odpraviti, da sedeš v oblazinjen stol in predeš nove sleparije. Nikar ne skočite zaradi te skrom-n resnice iz kože! Saj vendar poznamo svet in vemo prav natanko, da je živela tvrdka Narth Brothers v poslednjih desetih letih zgolj od sleparije in prevar. Zgodi se, da si takšna miroljubna copata, kakršen ste vi, počasi prislepari premoženje — ali si pa zasluži zapor... Pri vas drži le to, da sl premoženja niste in si ga nikoli ne boste nagrabili!«
Stephen Narth mu je pogledal naravnost v obraz.
»Karu pa prav za prav merite s svojim neslanim čvekanjem?« je za čudo mimo vprašal.
Major si je zamišljeno vihal brčice.
»Samo posvaril sem vas: nič drugega,« je dejal. »Celo kamnarju se nekoč obrne, da ne tolče več kamnov — ali pa vsaj poskusi... Ali me razumete, kaj mislim?«
»Vaše besede so danes pošteno zagonetne,« je sarkastično dejal Narth. »Najprej me opsujete s copato, potlej pa še s kamnarjem! Ljubše bi mi tailo, če bi govorili malo vljudneje in razumljiveje!«
Major je prijel stol in ga postavil nasproti pisalne mize. Potlej je sedel in prekrižal roke na mizi.
»St. Clay vas skuša,« je povzel. »In če bo videl, da ste voljni vleči z "’’m za isto oje, se lahko na-dc. .e še velikih darov... Se milijon mu ne bo preveč!«
Narth ga je predirljivo pogledal.
»Lahko je reči: milijon funtov — toda tolikšen denar ne leži na cesti...« je naposled zamišljeno izpregovoril.
»Se več ko milijon!« je odločno pribil Spedwell. »Večjih kupčij še živ dan niste bili deležni «
Nart., se je zmedel. Milijon — čeprav ga še v žepu nimaš — Je od sile mnogo denarja. Le čemu sanja o takihle pustolovščinah? Sa; je vendar dedič Joeja Braya...
»Smešno je, da se pogovarjam z vami o takih rečeh,« je zdajci odločno dejal. »Joe Bray, pri noji veri, ni bil siromak!«
Nekaj sekund je krožil okoli ust Narthovega sobesednika čuden nasmešek.
»Koliko pa bo dediščine? Ali že kaj veste?« je zdajci vprašal Sped-well, toda brž je še dodal: »Verjetno je, da boste dobili rejen sveženj bankovcev, toda družabništvo s St. Clayem bi vam vrglo brez dvoma več.«
(Dalje prihodnji!.)
Ameriška meteorološka poročila
Mesto Newyork ima zasebno meteorološko postajo, M prodaja poročila že Sar za šest mesecev naprej, in sicer mlekarjem, prodajalcem oblek, lastnikom skladišč drv in premoga, lastnikom golfskih igrišč in ladijskim družbam. Eno izmed teh poročil napoveduje vreme za mesec dni naprej, ta sicer za vsak dan; ta poročila pošiljajo lastniki meteorološke stanice'brezplačno raznim organizacijam in celo državni meteorološki postaji.
iCollier** Newyork)
Neprimerno boljši od ruskega čaja je naš aromatični
Romani so nas premagali
Z Romuni tokrat nismo imeli srede. Trt tekme so igrali naši reprezentanti z njimi in v obeh najvažnejših smo bili poraženi poraženi, čeprav so Romuni nastopili brez igralcev madžarske narodnosti, ki so bili zmerom hrbtenica njihove reprezentance.
Tekmi naraščajnikov in prvih moštev sta bili v Beogradu. Uvod je bil dokaj dober. Naš najmlajši nogometni rod je zasluženo premagal romunske tovariše s 4:1. Potlej sta nastopili prvi moštvi. Našo sestavo so že prej kritizirali, zlasti napadalno vrsto. V igri se je takoj pokazalo, da so imeli kritiki prav. Vsi deli enajstorice so bili dobri, le napadalni kvintet se nikakor ni mogel uveljaviti in smo zato igro po nepotrebnem izgubili. Naši so sicer dosegli vodstvo, a gostje so še pred odmorom izenačili, že takoj v začetku druge polovice je bilo 2:1 za Romune, pri čemer je ostalo do kraja. Tudi Romuni niso pokazali nič posebnega. Na tekmi je bilo 12.000 gledalcev. Z istim rezultatom se je končala tudi tekma v Bukarešti, kjer sta igrali B reprezentanci.
Največje presenečenje slovenske lige je trboveljski Amater. Zastopniki premogovnega revirja korakajo od zmage do zmage in ne oddajajo nobene točke, pa naj igrajo doma ali na tujem igrišču. V nedeljo so nastopili v Kranju in prepričevalno premagali domače s 4:1.
Ljubljana je imela v gostih Železničarja. Do odmora je kazalo, da bodo gostje zmagali, ker je domače moštvo docela odpovedalo. Po odmoru se je I pa slika izpremenila. Ljubljana je izenačila in nato dosegla vodstvo. Zmaga s 3:2 je bila zaslužena. V drugi polovici je napadalca Ljubljane Presin-gerja doletela nezgoda. Ko je vodil žogo proti golu, se mu je vrgel pod noge vratar. Presinger je padel in obležal z zlomljeno desno nogo.
Maribor in Mars sta v nedeljo nabrala prve točke. Maribor je'igral doma z Bratstvom in zmagal s 5:3. Moštvo je zaigralo neprimerno bolje kakor v dosedanjih igrah. Mars je gostoval v Celju in premagal Olimpa z 2:0. Ljubljančani so bili skoraj vso igro v premoči in so zmago pošteno zaslužili.
Po končanem IV. kolu vodi Amater z 8 točkami pred Ljubljano in Kranjem ki imata 6, odnosno 5 točk. Na zadnjem mestu je Olimp brez točke.
V prvenstvu I. razreda je Hermes premagal Korotana s 4:3, Disk je podlegel Svobodi s 3:5, Atletiki so pa premagali Jugoslavijo s 3:1.
Zaradi meddržavnih tekem z Romuni v srbski ligi niso igrali, pač so pa bile tri tekme v hrvatski ligi. V Zagrebu sta se ločila Hašk in Sašk z 0:0, enako v Osijeku Slavija in Zejszničar.
V Splitu je Split zmagal naa Bačko s 3:2.
Na poslednjem nastopu pred bal-kaniado so se na nedeljskem mitingu Ilirije zbrali skoraj vsi najboljši slov. atleti. Prireditev je v vsakem pogledu uspela. Udeležba tekmovalcev je bila rekordna, a tudi rezultati so bili povečini nadpovprečni. Zlsti je omeniti nov slovenski rekord 6‘86 m, ki ga je v skoku v daljavo dosegel član mariborskega Železničarja Zorko. Prav dobra sta bila dalje Goršek (Celje) in Oberšek (Ilirija) z najboljšima letošnjima rezultatoma na 800 m. Prvi je tekel 1:59.2 drugi pa samo 2 desetinki sekunde več. V skoku v višino je izven konkurence skočil Slanina (Primorje) 180 cm. Inž. Stepišniku (Ilirija) se sicer ni posrečilo, da bi vrgel kladivo več ko 50 m, a je bil z rezultatom 49’95 m še zmerom dosti boljši kot vsi drugi metalci v Jugoslaviji.
V bazenu Ilirije je bilo srednješolsko prvenstvo za prehodni pokal SK Ilirije in vazo Ljubljanske plavalne podzveze. V plavanju je zmagala I. realna gimnazija z velikanskim naskokom pred klasično, četrto in tretjo realno gimnazijo. Najboljši tekmovalec je bil »ligaš« Pelhan s prvovrstnim časom 26.6 na 50 m crawl. Zmagovito moštvo si je priborilo pokal Ilirije v trajno last Med dekleti je zmagala Mestna ženska realna gimnazija, ki je prav tako prejela v trajno last darilo plavalne podzveze.
V nedelo se je končala tridnevna kolesarska dirka po Hrvatski. Favoritu Proseniku, ki je ves čas vodil, se je primerila zadnji dan nezgoda in je moral odstopiti. Tako je postal končni zmagovalec v Zagrebu živeči Bolgar Nikola Penčev. 622 km dolgo progo je prevozil v 21 urah 14 minutah 10 sekundah, kar je 29'2 km na uro. Edini slovenski udeleženec Gregorič iz Slove-njega Gradca je bil četrti.
(Gl. Stev. 19. In naslednje)
Vojskovodje se vidno obotavljajo, da bi pošiljali stotisoče vojakov v žrelo smrti Maginotovega in Siegfriedovega obrambnega pasu. Zato se pa razvije tem srditejša vojna v zraku in na
cvetlični čaj
Prijetno boste presenetili Vašo družino in Vaše goste.
Paketi po din 6-50 in din 1S-— v trgovinah
Proizvaja: lekarna Mr. Bahovec — Ljubljana
PROTI MALOKRVNOSTI,
bledici, splošni slabosti, slabemu teku, za regeneracijo krvi po porodu, za rekonca-lescenco je »Ferrodovim« preizkušeno in zanesljivo zdravilo. Cena za 1 steklenico 40 din, s poštnino 45 din, 3 steklenice 120 din franka Proizvaja:
Mr. ph. A. Mrkušič, lekarnar v Mostarju (banovina Hrvat-ska). Dobiva se v lekarnah.
Reg. S. Br. 6682-32.
če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila, potem sezite po »Družinskem tedniku«!
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Stritar Jeva ul. O
prt frančiškanskem mostu
Vsakovrstna oCaia, caljnogiedi, toplomeri, barometri, hvorometri, itd. Velika ubira ur, zlatnine in srebrnine. Samo kvalitetna optika	Ceniki	brezplačno
morjuj obale vojskujočih se držav so z minskimi polji kakor okužene. Posebno veliko škodo trpe nevtralne pomorske države.
damska in moška, najnovejši letošnji modeli v največji izbiri naprodaj po neverjetno nizkih eenab.
'jvuLCl
Rormoh *• !• «*»<*>* I d«kili Vam **®»o«kop. Nj*"
■ 0*0 pnI»ono H**0®"®* !*•«	* ****
•iu drog*.	*»*!• "o ro«
Grafolog *	*
Vai" M	£
nL »»aovtn#, lofoni# "*• _
Jsr*
OIO&.	J2LT!*
TYRŠEVA (DUNAJSKA) C. 36 nasproti Gospodarske zveze
VV'
Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežnt plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v največ}! izberi, naiceneje
Presker
LJubliana, Sv. Petra c. 14
Sovjetska Rusija izrabi priložnost, ko so druge velesile zaposlene med seboj, da prisili baltiške države k preorientaciji v ruskem smislu. Tudi Finska pride na vrsto i ker pa odkloni moskovske zahteve, t a I ** m > «UU) te um i!, jo Rusija 30. novembra 1939. napade. Po krvavih bojih mora naposled junaški finski narod kapitulirati, toda Rusija si vzame
Grafoloika pisarna
Globočnik Feliks, grafolog Ljubljana, Pražakova 11 Izdelnje psihoanalize, experti«e, ocene« dokazila Itd. Strokovno delo* diskrecija zajamčena
KISLO ZELJE1 ~ novo, prvovrstno t sodčkih, dobavlja po naročilu In najnižji ceni Gustav Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo, Povšetova 47, tel 25-91.
NEKADILEC P08TANETE v treh dneh c našim zanesljivim in popolnoma neškodljivim sredstvom »Nikotlnol«. — Velika steklenica din 70*—, mala din 60*—. Pošilja po povzetju »Jugopatent«, Ljubljana, Dvoržakova 8. Iščemo zastopnike.
POČITNICE DOMA. Letos ni pravega vremena. Sončite se doma i našo patentirano ultravioletno obsevalko. Original Rub. Po pai obsevanjih dobite lepo športno rjavo polt. Zahtevajte prospekte! »Jugopatent«, Ljubljana. Dvoržakova 8. Sprejmemo zastopnike.
kupite za obleke itd., sebi in družini najbolje in najceneje
REVMATIZEM, išijas, nevralgijo. zamaščenost uspešno zdravite z našim masažnim aparatom »Vibrator«. Izboren tudi za nego lepote. Cena din 420*—. »Jugopatent«, Ljubljana, Dvoržakova 8. — Iščemo zastopnike.
samo tisto, kar je bila zahtevala za obrambo svojih severozahodnih meja, in pusti finsko nacionalno suverenost nedotaknjeno. Zveza narodov izključi Rusijo iz vrste svojih članic.
V izlivu La Plate v Južni Ameriki se vname pomorska bitka med Nemci in Angleži. Nemška »žepna« vojna ladja Grof Spee se premagana zateče v nevtralne argentinske vode, toda * hi	& t it* ,i ladja lastno
moštvo potopiti. Njen poveljnik se ustreli.
NALIVNA PERESA s prozornim držalom, zlato pero z desetletnim Jamstvom dobite od din 60*— naprej samo pri »Jugopatent«, Ljubljana, Dvoržakova 8. Iščemo zastopnike.
POSOJILA dajemo našim članom in varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov: Vsi varčevalci brezplačno zavarovani. Zadruga »Moj dom«, Ljubljana, Dvoržakova 8. — Iščemo poverjenike, v
SIGUREN NASTOP omogoča le elegantna obutev V vseh različnih najnovejših modelih vam Je na izbiro pri Brajkovič, Ljubljana, Igriška 8.
TRGOVSKA HIŠA na prometnem kraju — brez konkurence, zaradi onemoglosti naprodaj. Trgovina z Inventarjem, več, stanovanj, klet, gospodarsko poslopje, sadni in zelo-njadnl vrt. — Ogled pri Antonu Žagarju, Besnica 25, p. Dobrunje.
Tsianufafituri NOVAK
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 15
FBI NUNSKI CERKVI
Dolgo pričakovana premikalna vojna na zahodu, se začne šele spomladi leta 1940. Po zavzetju Danske in južne Norveške napade Nemčija v maju Nizozemsko, Belgijo in Luksemburško in prenese blitzkrieg kmalu tudi na francoska tla. V juniju stopi na strani Nemčije še Italija v vojno. Tri dni nato prosi Francija za premirje.
Anglija ostane brez zaveznice, vendar ne odloži orožja. Ves svet pričakuje nemški napad na angleško otočje. Takrat izrabi priložnost Sovjetska Rusija in zasede baltiške države in Besarabijo. Nemški napad na Anglijo je odložen; začne se šele proti sredini avgusta z orjaškimi letalskimi napadi na angleška mesta, predvsem na London. Toda Angleži »e ostanejo nič dolžni; njihovi bomb-%tki so noč za nočjo nad industrijskimi kraji v Porenju in nad velemesti Berlinom, Hamburgom in Bremnom. Medtem mora Romunija prepustiti Bolgariji južno Dobradžo in na pritisk Nemčije in Italije Madžarom severno Transilvanijo. Kralj Karol se odpove prestolu v korist svojega sina Mihaela in se naseli na Španskem.
Sredi septembra začne Italija ofenzivo proti Egiptu in Sueškemu prekopu. Japonci izsilijo od Indokine prehod svojih čet proti Kitajski. Amerika stopa odkrito na stran Anglije. Čedalje očitneje postaja, da vojne letos še ne bo konec. Bliža se druga vojna zima in z njo nove stiske In težave.	KONEC
IZDELUJEMO GUMBE Pobiramo spuščene pentlje na nogavicah GALANTERIJA VERDAJ Ljubljana, Igriška ul. 14
PUHASTE ODEJE - specialno delo. svilene in klot odeje iz vate, perje vseh " ■ vrst, kupite najsolidneje v trgovini SEVER, Marijin tif S
OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med In medico dobite najceneje v x MEDARN1 Ljubljana, Zidovska ul. 6. 48. T.
vseh vrst, violino in druga glasbila se naučite hitro In ceneno le pri strokovnjaku 1 - Pouk na Vašem domu ali v tečajih, naslov .GLASBA- LJUBLJANA, Predjamska 37 (Rožna dolina)
DRUŽABNICO
dobro vzgojeno, lepega vedenja In značaja, samsko In neodvisno, trgovsko naobraženo s primerno Imovino sprejmem za samostojno vodstvo pisarniških poslov. Investicija ne bo za sanacijo temveč za povečanje obrata. Bodočnost zasiguranal Ponudbe na upravo .Družinskega tednika* pod: »Obojestranska poštenost"
O KAM A MAZILO
Iz zdravilnih zeltfič. čudo* vit uspeh orl ranah, opeklinah. o£uljer.Jih, volku, turih in vnetjih itd. za nego dojenčkov, pri kožnem vnetju, izpuščajih In hrastah na temenu, ca razpokane Drsne bradavice.
Dobi se ? lekarnah 1® drogerijah.
si nabavite poleg vseh vrst volne tudi novodospelo, cenejšo, po din 110 kg, primerno za šolska ročna dela
VOJNO ŠKODO In druge drž. papirje kupujemo proti takojšnji gotovini. Tudi posamezne komade RUDOLF ZORE Ljubljana - Gledališka ulica 12
Izdaja K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani: za tiskarno odgovarja O. Mlhalek — vsi v Ljubljani.