139 stev.
v Ljubljani v torc;k 16. dec mbra 1M9.
Letnik VII.
Inseratl ne ¿prejemajo in voli», tristopna vrata:
8 kr., če se tiska lkrat
19	"
il i» M I» * n
,, ,i M n 3 o
Pri večkratnem tiskan i »o tena primerno zmanjša.
R ok o pl si
8« ne vračajo, nefranhovat», pisma su ne sprejemajo.
N .roonino prejema opravniStvc. (M" nistraeija) in eksfedioiia na lJunajski cesti Rt. 16 v Medija-ovi hi»i, It. nadstropji.
Političen lisi za slovenski narod.
Po pošti	preiemsr veli» :
Za eeio ¡«to	ji) iri. -- kr,
ia uoiifta . s _ t
i» ielrt ie!»	. i ., 50 „
V administruciii velia: Za cuio leto . * ¿i. 411 k »a poi ii-ta	i .. ■:<,)
?.a četrt «Itt	'J „ '.o
V Ljubijaoi oh iioui unšiiian veiiA BO kr. več. ua leto.
Vredništvo je \ Medijatovi iiiii, štev. 15,
Izhaja no trikrat na teden iu sicer v torek, četrtek in soboto.
Volitev v trebanjskem «kraji.
Namesto blazega, nam nepozabljivega grofa Bnrbota, zvestega domorodca in vernega katoličana, ki nam je pre/.godaj umrl v službi domovine, sodelujoč v državnem zboru, volili bodo trebanjski, radeški in kočevski okraj že dne 3. januarja novega poslanca za državni zbor.
čeravno je zavest tudi v teh krajih že prodrla, kakor povedo poroč la in kakor je pokazala zadi ja volitev, )e vendar ta (kraj za nas najbolj nevaren, ker volijo z npm — nemški Kočevarji, kteri še vedno mislijo, da morajo v vsi h rečeh nasprotovati svoiim slovenskim 8odeželanom. Pa to nas še ne vznemiruje toliko, saj vemo. da so Slovenci v večini, ako se bodo volitve volilnih mož dobro rešile pod nadzorstvom skušen h rodoljubov. Kar nam nepokoj dela , je le vel ko število slovensk h kandidatov. Eni pravijo, da jih je sedem, drugi jih naštejejo še več. Kam hočemo s tolikimi kandidati? Nevarnost je velika, da se naši glasovi ne razcepijo , in da ne zmagajo Kočevarji in nemškutarji, ki bodo gotovo kakor en mož volili vsi entga kandidata Ako bi ne bilo nemškutarskega kaud data, ampak vsi slovenski, potem bi mi rekli: naj se poskusijo, kdo bo več glasov dobi! V tem slučaji bi se mi celo proti vili temu, da se ljudem kak kandidat kar diktira, in da morajo vsi dru^i kandidati odstopiti; kajti naj bo voljen Poštenovič ali Domorodt-k , Domovinski ali Našiuec, da je ie naših misli in zvest sin domovine, mi se poganjamo le za princip, ne za osebo, mi bi volitev drage volje prepustili volilni borbi, naj bo še tol.ko kand datov. Drugačna je pa stvar
v tem slučaji, ko zna škodo trpeti princip cela domovina, ker nemškutarska strauka ni domovinska, slovenska stranka.
Centralni odbor v Ljubljani bo pozvedel pri Trebar.jcih in Radečanih, Žužemberčamh in Mokronožan h, kteri kandidat bi jim bil najljubši, kteri bi imel največ upanja do zmage. Potem bo centralni odbor nasvetoval tistega kandidata v volitev.
Za vse druge kandidate pa nastane potem domovinska dolžnost, da prostovoljno od kaudidature odstopijo, kt r to zahteva narodna disciplina, in kdor se temu proti vi ter še dalje svojo kandidaturo pokonci drži, postavljen bo v eno vrsto z odpadniki naroda , ker bo pripomogel k zmagi ncmškutarjev, ker sam brez podpore centralnega odbora tako ne more zmagati. To se prav lahko izračuni. Pri zadnji volitvi je bilo oddanih 139 glasov, grof Barbo jih je dobil 97, Wurzbach pa 38. Če je zdaj 7 slovenskih kandidatov, eden od centralnega odbora imenovan, šest pa postrauskih kandidatov, vsak le 5 glasov vjame, kar mu ne bo tako težko, vzame to glavnemu kandidatu že 30 glasov, tako da mu .jih ostane le 67 in s temi ni voljen, ker absolutna večina znaša 70 glasov, in potrebna je druga volitev. Pri toliki zmešnjavi, če bo toliko kandidatov, da volilci ne bodo vedeli, pri čem da so, je pa tudi lahko mogoče, da nemškutarji naše volilce zbegajo in j;h nekaj na svojo stran do-bodo, potem se pa zna tudi zgoditi, da bo voljen nemškutarski kandidat.
Za to zahtevamo od narodnih kandidatov strogo in brezobzirno, da se podvržejo brezpogojno narodni disciplini, da od svoje kandidature odstopijo, če jih centralni odbor ne
bo mogel sprejeti, kajti le eden se more iz-vol.ti iz vseh , ki se ponujajo.
Glavna stvar pa sloni ua ramah izobraženih rodoljubov v tistih krajih, da bodo nadzorovali volitve volilnih mož, ter potem strogo ohranili disciplino pri glavni volitvi, ter volilnim možem dopovedali potrebo (dinosti. Z Božjo pomočjo se bo dolenjskim rodoljubom in centralnemu odboru posrečilo, izbrati pravega moža, kteremu smemo svoje duševne in materijalne interese v oskrbo iu obrambo izročiti, moža poštenega, rodoljubnega, za blagor domovine vnetega, učenega in vernega, bla-gočutnega in razumnega, da bo imel srce za potrebe našega naroda. Tega moža volite enoglasno brez ozira na kako prejšnjo obljubo ali zavezo ali na osebno nagnjenost.
Veliko je bilo naše veselje, ko smo pri zadnjih volitvah tako sijajno zmagali, in s tem v čast spravili slovensko ime in Kranjsko deželo, ker skoraj nikjer niso tako možato volili, kakor smo pri nas. Gledati in paziti moramo , da si zdaj pri tej volitvi ohranimo to častno ime, kot značajni iu zvesti mož,<5, ki znajo svoj princip braniti.
Ako pri tej volitvi propademo, česar nas Bog veruj:, znalo bi nam to mnogo škodovati, ker bi nemškutarji reč precej na včliki zvon obesili, in na Dunaji bi se reklo, da naša reč zopet nazaj leze! In kesali bi se potem celih šest let! Zato delajmo, dokler je čas, in obva-rujmo se sramote iu blamaže.
Tisti kandidati, ki nam pretijo zdaj narodno disciplino skaliti, vzeli uam bodo pač morda en sedež v državnem zboru, pa nadomestiti ga ne bodo mogli; tako težko pribo-jevanih slovenskih poslancev se bo za enega
Kako sem se jaz likal.
Črtice za poduk in kratek £as.
XLII.
Peta šola! To je že v drugem nadstropji, pot do nove maše in Bog ve do česa še! Gospod si, vse te vika, še celo gospod profesor veronauka, ki ni vtč samokatehet; le domača žlahta te ne vika in zarobljeni kmet tudi ne, temu si še zmiraj študent, ker te je poznal, ko si bil še tako in tako majhen, in se mu „feržmaga", da imaš gosposko suknjo, on pa nobene ali pa kratek „pruštof '. Le mlajša dekleta te še prijazno pogledujejo in se nadjajo, da bodo na tvoji novi maši družice, stare ženice pa si žele, da bi to kdaj včakale , in se & tvojo materjo rajše pogovarjajo.
Peta šola je že uukraj praga, ljudje vendar že začno verjemati, da utegne s tebe res kaj biti, da ne boš šole ua kol obesil In potem dom ii postal vsern odveč, na sramoto svojo in staršev.
Da , da , peta šola I Tudi ti si ponosen, šteješ se že med gospode , in res si že mar-sikter tvojih sošolcev povezne pinjo na glavo.
Tudi mene je to vzvišeno čutje popolnoma prevzelo, ko smo prvikrat prišli v cerkev in resuobnih ponosnih korakov marširali memo prvo-, drugo-, tretje-, in četrtošolcev naprej k stranskemu altarju in tam zasedli klopi , pa tudi obstopili altar. Kaj pa še le, ko smo — namesto k nunam — v nedeljo šli v križansko cerkev I „To so ta večji" — so šepetali ljudje in to me je napihovalo tako, da se nisem ozrl ne na levo ne na desno, ampak držal se po nosno in napihnjeno, kakor da bi bil kak deželni predsednik, general ali celo šolski nadzornik a ki Pirker. (NB. Pirkar je bil takrat izgled pohlevnosti , toraj se ta primera poda mu le zdaj, ko je deželni šolski nadzornik — po čegavi milosti, že marsikdo ve, tudi jaz.)
Vse je bilo toraj vel častno na meni, ali — — obleka moja se je malo podala moji gosposki zavesti. Videlo se jej je , da jo je delalo in popravljalo več krojačev, čevlji pa so bili trdni „na rom", oče so jih bili naredili z dobrega usnja in dobro podkovali, da so mo rali trpeti vse leto. Še slabše je bilo z mojim šolskim orodjem, komaj polovice kujig je zmrgla'očetova in moja mošnja, čeravno so
mati še svoje zadnje dvajsetice rešili debelega povoja cunj, v kterem so bile ležale že več let. Na stanovanje sem prišel drugam, kjer nas je bilo več skup, in dobil tudi inštrukcije po dve srebrni dvajsetici na mesec. Hrana mi je povsod ostala, nek dobrovoljni gospod mi je priskrbel je tudi še za nedeljo, večerjo so mi pa mati zakladali s krompirjem in fižolom. Se ve, da bi o tej hrani po hišah lahko zopet marsikaj rekel, pa ne maram žaliti dobrotnikov, ki so imeli dobro voljo; tudi se „šenkanemu" konju ne gleda na zobe.
Rajši pristopimo k šoli, o kteri že naprej povem da ne bo tako kratka , kakor je bila četrta.
h dozdanjih črtic bo braicem znano, da sem se o počitnicah bil nekoliko navzel tistega duha, kteri še zdaj ne sme po šolah ua jasni dan, ampak se primerno zatira , da ne dobi godnih peruti, s kterimi bi se pred svetom mogel vzdigniti do vidne višave. Vendar moram še opomniti, da se je tisti Heiurichov in drugih duh, kterega sem se zunaj šole navlekel še po branji raznih nemških knjig, hudo bojeval z novim vrinjencem, po Potočniku, Pin-
skrčilo; „Tagblatt" pa se bn začel zopet napihovati, kakor žaba v basni.
Zato prosimo še enkrat in povdarjamo : disciplina, disciplina in zopet disciplioa!
Politični pregled.
Avstrijske deiele.
V Ljubljani 15. decembra.
Kako sodijo Nemci iz prave pruske Nem iije o iiani vojni postavi, nas poduči v Mainzu izhajajoča „Katholische Stimme", ki piše od besede do besede : „Der österreich scbe Kaiserstaat steht vor einer schweren Entscheidung. Die Regierung will das Wehrgesetz, wonach das Heer 800.000 Mann beträgt, auf weitere 10 Jahre bewilligt haben. Dagegen sträuben Bich nun die Liberalen. Sie wollten wohl gar zu gern das Reich wehrlos haben, damit man es leichter als ,,gute Beute" erklären könnte. Hofl'entlih sind aber die Con servativen stark genug, um solchen Gelüsten entgegenzutreten. Oesterreich hat deu unseligen Wettkampf mit den Rüstuugen nicht begonnen. Es rüstet aus Noth wehr, mö gen daher andere, die eine weit grössere Macht haben, den Anfang machen." — Kaj pravijo nsši ustavoverci k tej izjavi ? Ali ni sramotno, da ima Avstrija v tujih državah več simpatij, nego doma pri lastnih podložuikih? Zares svet se na glavo postavlja; Nemci v „rajhu" morajo Avstrijo braniti pred Nemci v Avstriji I
V „Kölnische Zeitung1, pa se piše o iBtej zadevi iz Dunaja: da je glasovanje o vojui postavi potisnilo ministerstvo in krono na desno stran zbornice; da ustavovercem ne OBtaja druzega, ko glasovati za vojno postavo, in ua-kopati si tako zasmehovanje ljudstva, ali pa napraviti razpor med centralisti gosposke in poslaniške zbornice. S tem razkrojem bo pa ves vpliv ustavovercev pokopan. Tabffe bo najbrž odstopil, in na državno krmilo pride Hohenwart.
Gosposka zbornica je vojno po stavo po kratki debati sprejela.
Dvorni svetovalec Neupauer je izdelal nov volilni red za £cski deželni zbor. Kupčijske zbornice zgubč volilno pravico, število poslancev iz kmečkih obč n pa se zdatuo pomnoži. Tudi veliki obrtniki imajo posebej voliti. Ker bi pa po tem volilnem redu prišli Čehi v večino, ni dosti upanja, da bi češki deželni zbor
ta red potrdil, ker imajo v njem do zdaj Nemci večino. To je, kakor bi se Hočevarjem volilni red za Kranjsko v potrjeDje predložil. Kako preskočiti ta prepad? Po naših mislih je to prav lahko: prvi volilni red je bil oktroirao, naj se še popravljeni volilni red oktroira !
Vnanje držav»-Angleži so zopet v velikih zadregah Afganci so uapadli generala Roberta v Kabulu z veliko močjo, in če se jih ne vbrani, zna se mu slaba goditi, ker še z lahka v Indijo nazaj zbežati ne more, podpora pa se mu tudi ne more poslati, ker bo visoki hr bi afganski zelo s suegom zameteni, tako da je prt hod veče armade skoraj nemogoč. Posadka v Kabulu je tedaj oblegana ter v veliki nevarnosti. D« tudi v Indiji Anglež* niso posebno varni, nam kaže dogodek, da je nedavno nekdo na podkraja lord Lyttona streljal.
Največo težavo imajo Angleži pa še z Irci, ki se neprenehoma ustavljajo, čeravno vlada njih voditelje zapira. D sraeli je zdaj zaprte Irce zopet spustil, ker bi bili itak po porotnikih oproščeni. Z irskim vprašanjem ne ve Anglija kaj početi, in nemara bo še Beacons-field odstopiti moral zavoljo irskih homatij.
O zvezi med !\'<>iii£ijo in Av*(rljo sodijo tudi nemški kitolški listi, da še ni gotova, in da so se vršili v navzočnosti Bismarka na Dunaji le neki pogovori, ne pa dogovori.
Na Fraiirofkem so v mnogih mestih, tako v Nantes, Angers, Montpellier, Samt-Etienne, Tnulouse, Chartres, Saintes, Troyes. Nizza, Le Puy, Tours itd. obhajali z veliko slovesnostjo in razsvitljavo praznik brezmadež-uega spočetja Marijinega. To nam je v toia-ž len dokaz, da katoliško življenje na Francoskem vklub rovsnju in kriku rudečkarjev še ni izumrlo, temveč da se vedno lepše razcvita.
Črnogorski zastopu k v Carigradu se je pritožil, zakaj Turčiia toliko časa ne izprazni GuAinja, da bi ga m<>gli Črnogorci za sesti. Poria je obljubila, da hoče to v kratkem stor.ti.
Izvirni dopisi.
Iz Šciitjoštit nad Polhoiimgralcem, 10 grudna. (Odgovor na dopis v, Si. Narodu".) Nek tukajšnji mladenič, napol dijak, ki se je naj prej šolal v Liubl|ani, potem v Gorici, enkrat
celo mahnil v Zagreb, letos, ko je mesec dn' prebil v Gorici, prikorakal je domu; je Bpom-ladi meseca januarja napadel v „SI. Naroda" nas Šeotjoške faraue, da smo sami bebci, ne-umc>, ter da ga ni moža, da bi bil sposoben za županov stol. Tega mladenča gotovo naše občinske zadeve čisto nič ne zadevajo, ker, kakor so bili naši prednamci, tako smemo tudi mi njih potomci ponosni biti na svojo čast in dobro ime, ki ga vživamo in ga nam mora pnpoznati vsaki pravi rodoljub. Kake više nteligence, kakor nam opomni omenjeni do-pisec, gotovo pri priprostih hribovcih ni treba iskati, ali toliko že umemo , da svoje občiuske zadeve pošteno, natančno, omenjenemu mladenču gotovo v najmanjši kvar opravljamo, ter smo pri vsaki volitvi, ali kadar je ■«ploh kaj veljalo za narodno stvar, stali trdni kot skala za narod, in naše geslo je bilo in bo: „Vse za vero, dom, cesarja."
V dopisu od 16. novembra nam omenja o neki „narodni šoli", ki po njegovem mnenji bi gotovo mogla v prav kratkem času stati, da bi v njej zajemala mladina najvišo omiko. Mi sami se dobro zavedamo, brez njegovega sveta, da je šola res koristna naprava; ali tac h okoljšinah, kakor smo tu, bi pri najboljši volji ne mogli zadostovati novi šolski postavi. Fara je silno raztresena, hiše posamezne, tako da bi morali otroci poleti v silni vročini, pozimi v hudem mrazu ter debelem snegu >kor dve uri daleč hoditi, da bi dobili najviše inteligence, kakor ja tudi omenjeni mladenič, čeravno jo išče, kakor nekdaj Telemak Ulissa, sam ne more dobiti.
Nadalje napada tukaj velecenj enega rodo-liuba g. župnika, da ne skrbi za omiko svojih firanov, in nima ljubezni do naroda.
Tukajšnji visokočastiti g. župnik ima gotovo najboljše, za blagor in srečo svojih fa-ranov vneto srce, zato tudi najboljše ime ter veljavo vživa pri vsih faranih, ter pri vsh vrlih rodoljubih, in se ga bomo gotovo tudi s ponosom in hvaležnim srcem spominjali mi in naši zanamci, dokler Be bode čulo o njegovem blagonosnem delovanji med nami, in toraj nič bolj ne želimo, ko da bi g. župnik še mnogo mnogo let med nami pastiroval, nam v največe veselje in blagor.
Omenjenega mladenča pa opozorimo, naj svojo umazano robo gre drugam ponujat, pri nas smo ga siti do grla, bomo mi že svoje
tarju in gospodu s Šmarne gore mi vcepljenim, in da sta se oba hudo ruvala, predno je slednjič zmagal eden — kteri, se bo že videlo.
Med profesorji sta bila za me mikavna poBebno dva: profesor slovenščine in nemščine. Prvi je bil profesor M a c u n , ki je takrat menda z Zagreba prišel. Ta nas je potipal za žilo, a našel, da slovenski brez izjeme nobeden prav čisto nič ne zua. Zato je začel z uami slovnico prav s prvega, s čemer se nam je pa silno hudo zameril. Ker je nekoliko na hrvaško zavijal, se je vprla vsa šola, nji na čelu škrici, in ko naB je hotel strahovati, so nekteri izmed njih, ki bo imeli „imenitne" očete, to doma povedali, očetje so menda leteli k vladi in zatožili profesorja. Tudi mem se je bil zameril, ne toliko zavoljo svoje , čudne" slovenščine in zavoljo tega, ker je strogo zahteval, da se moramo »lovnice učiti, kolikor zato, ker je bil vzrok, da je moj pr jatelj Gabrijel Prešireu dobil „consilium abeundi" in šel potem na Hrvaško v Varaždiu na gimnazijo. Bila sta se namreč razprla in malo je manjkalo, da Prešircn ni dal zaušuice šibkemu profesorju
Ali tega profesorja tudi mi ni^mo dolgo imeli; menda še štiri mesce ni bil tu, pa je bil premeščen , aus dieustesriicksichten'' — po domače: zato, ker se je reklo, da trosi med dijake panslavističao Beme. Čeravno ga mi iz prej navedenih vzrokov nismo posebno radi imeli, nas je vendar obsula vse strašna tuga in tekle bo solze, ko nam je v šoli naznanil, da nas mora prepustiti drugim, ker je premeščen na drugo gimnazijo — kam, se ne vem več spominjati, uajbrže v Gradec, kjer še zdaj biva.
Bolj ko pri nas je bil priljubljen pa v viših šolah in tako se je zgodilo, da smo mu
0	hudi zimi napravili vsi dijaki velikansko bakljado in v<černico v Gradišči pri sedanji „kroni', kjer je stanoval. To je bilo veličastno in ko je govoril nam par besedi, njegovo seme ni padlo na skalo, ampak se je prijelo bolj nego je bilo marsikomu ljubo, posebno novemu vodji dr. Mitteisu, ki je nastopil za obče priljubljenim ravnateljem Nečasekom, kteri je bi najbrže poslan z Ljubljane z enakih vzrokov, kakor Macun. Kakor jaz, je gotovo vsak izmed
1	nas, ki smo ga bili žalili, na tihem proBil ga
odpuščenja, le škrici ne, ki so rekli, da je prav, da „Hrvat1 gre; kako smo se mi zarad tega z njimi pozneje zmenili, pride tudi še na vrsto. Na Mucunovo mesto je prišla „kapaciteta", ki je še zdaj na gimnaziji, in tako je zopet vsak vedel, da dvojke ali celo trojke v slovenščini ne bo nobeden dobil. Je bilo že zopet dobro priskrbljeno, da se ne zaredi slovenski duh.
Profesor nemščine je bil tujec, trd netnec, ki je pa zato tudi silno veliko zahteval od nas. Njegova nemščina nam je bila kakor pezdirje, trske ali žaganje, kar nismo je mogli prebavati. Iu ko je enkrat nekaj rekel, da smo mi Kranjci najboij zabiti narod ua svetu, da pri njem vsak poba, da se le brati nauči, zna nemški bolje od najboljšega izmed nas, smo imeli o hudi zimi ob osmih zvečer v „zvezdi" shod, čegar nasledek je bil ta, da so bila tisto noč profesorju vsa okna pobita in skoz nje v njegovo sobo zmetano vse, kar jc kdo zmrznenega na cesti zagrabil. Potem je bila preiskava, pa brez vspeha, a profesor, ki je nas dolžil, je moral drugi dan izreči, da od nas kaj tacega no misli, ker smo ropotali, da je bila groza. Pomagalo je pa to njemu in uam , ker jc potem
občinske zadere, brez njegovega sveta, dobro oskrbovali ter omike nikdar ne po njem merili.
ŽupaDija v Šent-Joštu 10. grudoa 1879. Jan. Gerdadolnik, Jako b Sk v arča,
župan.	svetovalec.
Anton Tomi ne, svetovalec.
It, Cirknice, 12. dec. Cerknica in njena okolica poslala je grofa Hohenwartu sledeče pismo:
„Vaša ekscelencija! Visokorodni gospod grof! Kolikor je pri umetno sestavljenem volilnem redu mogoče, dobil je državni zbor po zadnjih volitvah svoje pravično, naravno lice glede posebnosti dežela in različnosti narodov. Slovenski narod je v vseh svojih pokrajinah — izvzemši tužno zapuščeno Koroško — volil mnogoskušene najzvestejše in najdelavnejše rodoljube, naš razdeljeni narod je se sijajuo večino složno poslal v državni zbor može, kterim je bil vedno v vsacem polit,čnem položaji, kot poštenim narodnjakom, kot vrlim Avstrijancem, trden program, da se po vstavnem potu naredi mir in sprava mej narodi, in da sporazume cerkev in državo. Kot hvaležen odmev Najvišjih besedi v prestolnem govoru: Moja vlada se bode neprenehoma trudila, da bodejednako skrbno gojila duševne in gmotne interese vseh narodov v cesarstvu — bila je po Vašej eksce lenciji osnovana in iz udamh src ogromne ve čine zborove odobrena adresa, ktera raz odeva popolna sredstva, da se zacelijo silne in mnogovrstne rane, ki jih je prizadejala sa-mopridno in enostransko gospodujoča stranka prejšnjega sistema.
Ta adresa zaznamuje pota, da se v vašej vzajemnej domovini utrde pravice in svobode, da se pridobi blagostanje v duševnem, gmotnem in gospodarstvenem oziru v soglasji dežela z državo, da se dejanski izvrši §. 19 d. o. p., da so vsi narodi države enakopravni, da ima vsak narod nedotakljive pravice do razvijanja jezika v šoli, uradu in v javnem življenji, in da po teh sredstvih postane država na zunaj silna, močna in spoštovana.
Njih Veličanstvo, naš presvetli cesar, ko jemu je edin, blagi smoter, viditi vse ljube narode pod eno streho, kot eno samo družino srečne, je Vaše delo iu namere z Najvišjim odlikovanjem priznalo in potrd lo , kar je vso miro- in pravicoljubno Avstrijo in posebno nas Slovence, ki Vas s ponosom imenujemo slovenskega zastopnika, navdalo z veliko ra-
dostjo in sladkim upanjem, da bode tudi nam v prihodnje v ustavnem okviru bolje I
Največe poroštvo gledamo mi v Vašej Preuzvišenosti na čelu preblagih boriteljev.
Vaša ekscelencija! Blagovolite to prepo nižno pismo od Cerkniških občanov in njene okolice Bprejeti kot znamenje hvaležnosti in navdušenega čestitanja o priliki Najvišjega odlikovanja. Dovolite nam, da smemo ponižno skleniti se zaupno-hvaležnim klicem: Slava prvaku slovenskih poslancev! Tisočera slava vodji avstrijskih poslancev ! Visokorodnemu grofu Karolu IIohenwartu! Poslal je pa tudi občinski zastop ministerstva predsedniku grofu Taaffjju sledeči telegram:
„Zastop Cerkniške občine razvidi iz Va šega vsestransko pravičnega govora v zadnji debati državnega zbora , da bodejo avstrijski narodi vsled Vašega prizadetja gotovo zadobili narodno in politično eaakapravnost. Sprejmite naše popolno zaupanje, Bog daj najboljši uspeh. Najtopleja zahvala naj Vam pa bode za Vašo odločno in narodom avstrijskim pravično izjavo.
1 t. VjCNkovicc iii«<l Ij»ki> 10 dec. Skeleče mrzla burja brije okolo častitljivega Blegoša, mogočnega našega varuha, pometa s snegom, ga visoko sem ter tje zanaša in velike žamete napravlja, ali vendar se je na praznik M. B. 8. dec. dovolj ljudstva zbralo pri farni cerkvi sv. Urha v Leskovci. Vabilo j h je gosto strelanje, ki se je mogočno odme valo po bližnjih gorah iu planinah. Kaj pa je bilo? Novi, veiiki kamniti altar se je imel blagosloviti, ki ga je znani mojster Vuruik iz Radoljice ravno zdaj dogo.ovil. Ne rič^m zastonj mojster, njegovo delo samo priča vsakemu, ki ga ogleduje, da ga je izdelal strokovnjak ki ima estetično izobražen okus, pa tudi pozna ne le stavbena , ampak tudi cerkvena pravila Ves altar, 22 čevljev visok, je do zadnjega izdelan iz lepega kamna; in sicer meuza in stebri iz rudeč ga marmorja, glave in podnožja stebrov, kakor tudi 11 kipov svetnikov iz peš čenega kamna iu potem pozlačene; tabernakel iz krasnega, belega tirolskega marmorja, vs» druga arhitektonična dela pa iz koroškega viš njevo-sivega marmorja. Vse to je izgotovil z« čudovito malo ceno 1700 gl., natanjčno po po godbi, kar je pri cerkvenih delih največe hvali in priporočila vredno. Akoravno sedanji č« povsod denarja pi mankuje, tudi v naših hribih.
vendar je tukajšna mala fara z največim veseljem zložila denar za altar, ker se je precej na prvi pogled vsakemu prikupil, da se ga ni mogel nagledati. Naj še omenim, da kamniti tabernakelj prav nič vlage in mokrote ne napravlja , kakor je nekdo pred kratkim časom pisaril; le od znotraj mora biti dobro z lesom obložen.
Sploh mislim, da kjer je kolikaj mogoče, ie zmeraj boljše trden kamnit altar za dolge čase postaviti, kakor pa slabega lesenega, ki vednega popravljanja potrebu e. In za to ni nobeden bolj priporočila vreden kakor ravno omenjeni vrli mojster Vurnik iz Radoljice, na kterega se sme vsakdo popolnoma zanesti, kar zadeva delo in ceno. Kakor slišimo, zdaj tudi izdeluje velikansk altar za kamniško cerkev, krasen tabernakelj za železniško in še za druge c-rkve celo na Štajarskem.
Naj Be mu delo vselej tako dobro pospešuje in posreči, kakor do zdaj! Bog daj!
Telegram „Slovenca."
Z Dunaja, 15. decembra.
V sredo obravnavamo vojno postavo, naj-brže zopet brezvspešno. Soboto zadnja seja pred prazniki.
Domače novice.
V Ljubljani, 16. decembra. (Razdelitev obleke ubogim šolarjem in So-larcam) je bila preteklo nedeljo. Oblečenih je bilo 40 dečkov in 40 deklic popolnoma od nog do g ave. Na čelu dobrodelnih dam je bila gospa soproga deželnega predsednika. Otroci so bili veseli, ko so dobili novo, gorko in primerno zimsko obleko, zraven pa še štruce kruha, darovanega od tukajšnjih pekov. Razen gospa in gospodičin, ki so vse to priskrbele, m dobrotnikov je bilo pri razdelitvi še mnogo druzega občinstva. O.neniti nam je še, da je vodstvo hraniln e« za ta namen darovalo 200 gl.
(Goveja kuga ) Deželna vlada razglaša, da ie goveja kuga zdaj razen dveh vasi (v novomeškem in fruomiiljsk^m okraji) že popolnoma zatrta na Kraujskem Vendar so do zdaj, ka-Kor postava ukazuje, živinski somnji prepo-edani še po vseh okrajih, če tudi niso več ikuženi.
postal pohlevneji in je tudi tevtonski duh iz-kadil se mu.
Koliko ima ta šola dogodeb ! Toda jaz ne bom popisaval vseh, le one bom omenil, ki 80 v zvezi z namenom teh črtic, namreč, kako sem se jaz dalje likal.
Dandanes človek ni olikan ali omikan, če ne hodi v gledišče, ne kadi in ne pleše. To je že petošolcu potrebno, a jaz nisem o vsem trojim še nič vedel 1 Še celo v gostilnici sem bil redkokrat, da bi bil sam plačil ali kaj izdatnega pil; kako je človeku, če je pijan, o tem še pojma nisem imel, toraj tudi nisem umel nemškega pregovora: „Wer niemals einen Rausch gehabt, ist kein reehter Manu." Le Btojmo, bomo videli, kako sem jaz skušal prisvojiti si tudi ta del sedanje omike.
Prvo sem imenoval gledišče. Vedel sem za poslopje, a v njem nisem še nikdar bil, toraj njegovih notranjosti nisem poznal. Naravno! Prvič nisem imel denarja, drugič nam je bilo prepovedano hoditi v gledišče — dva močna vzroka, da ga do tje znotraj še videl nisem. Pri vsem tem pa sem po branji imel vendar nekoliko pojma o tem, kaj jegled ščua
igra, da! že v tretji šoli sem bil sam sp'8'>l neko pokveko z naslovom ,,das Vehmgericht ', in naš profesor je bil šel med posiušalce v zadnjo klop, ko smo jo igrali. Veče naloge sem bil jaz prepustil boljšim jezikom, sebi sem pridržal le rabeljna, ki nič ne govori, ampak obsojenca le na vislice — v šoli za peč — pelje. Gabrijel Prešireu me je pa opomnil, da bom za rabeljna morda jaz sam preslab, ker je že takrat hodil v gledišče in videl, da obsojenca na vislice ali na enako prijeten kraj pelje zmiraj po več rabeljnov, ker je nevarno-t, da bi ne všel, če ga samo eden v smrt tira. Toraj se je ponudil on za druzega rabeljua in prišel tudi v vsi opravi srednjega veka, ktero je dobil po svojem gospodatji z gledišča; tej opravi je pa pridal še sam pipo, ktero je res tudi pr žgal. Igra se je bila pr čela in ko imava nastopiti jaz in Prešireu, pridem jaz v navadni obleki , on pa kakor uemški „latidsknecht'1 s sulico in mečem , pa tudi še s pipo v ustih, s ktere krepko vleče iu dim spušč*. Na to priteče profesor (suplent v R.) in n če Preš.r-nu, naj pipo vzame z ust. Ali Prešireu, ponosen na svojo obleko in naiogo, se odrtže:
, Kaj ? Da bi rabelj pri obešanji ne zaslužil še za tobak?!'
Se ve, da je bil na to splošen smeh, obsojenec nama je ušel v klop, sodnike pa je razpodil profesor, in tak je bil prve moje gre konec — smeha dosti, še celo preveč. Kuka je bila, ne vem več, zdi se mi pa, da je bila strašno strašna.
Te prej pozabljene episode v tretji šoli pomnim se zdaj, ko pridem do pravega , de-ž inega gledišča. V peti šoli se nas je zaro< tilo več, da gr^mo enkrat v gledišče. Le 13 kr je stala galerija, a lump, če jih imaš ! Jaz hi bil strašno rad šel gledat take igre, ker se mi je zdflo, da so drugnčue od tistih na trguf kamor smo včasih šil „Kašperla" gledat, pa /. uajb d,šo voljo nisem vedel, kje bi j>h dobil. L gospodinjo sem se bil že zmenil, da me ne oo ven zaprla, toraj le še 13 kr. Nič lajše ko to! Sedmim prestavim Livija po en kapitel v nemško , pa imam celo 14 kr. Kompetentov se ne manjka, posebno škr ci radi dajo 2 kr-za kaptelj — — in imel sem denar, da sem kupil si karto za galerijo in Be tam naslonil pričakovaje, kaj bo.
(Zaradi loterijskega posojila poldruzega tniljona gld.) so mnogi v skrbeh, da se bodo mestne doklade zvikšale. Pa se ne bo zgodilo; posojilo je prav dobro, potrjeno tudi po narodnih mestih odbornikih. Več o tem poročamo prihodnjič v članku.
(Marijno počeŠSevanje) se zove iz „Danice" posebej natisnjen sestavek, ki podučuje, kako naj se blažena devica časti v adventnem času.
( Slavnostni sprejem slovenskega pešpolka Kutinovega St. 17.") se zove knjižica, ki jo je spisal Fran Hlavka in se dobi v „narodni ti skaini" za 15 kr. Poleg popisa sprejema in prikladne pesmice „Kuhnovska" od Resmana, obsega knjiž ca tudi kratko zgodovino slavnega našega polka.
(Ustrelil se je) neki „teuervverker" pod Rožnikom. Našli so ga še le čez več dni v snegu zakopanega. Uzrok so bile bojda denarne zadrege.
(Zakaj sobe merijo.) Nekteri ljudje po-prašujrjo, čemu po h šah sobe merijo? To je vsled postave od 1. julija tega leta, da se bo zvedelo, koliko vojakov bi se dalo v Ljubljani pod streho spraviti, če bi v slučaji kake vojske veliko vojakov v Ljubljano prišlo. Vendar v tem oziru ni treba imeti prevelikih skrbi, ker se bo itak v Ljubljani velika kosama zidala z denarjem, ki ga mesto dobi pri loterijskem posojilu.
(Mikavno.) Gosp. Sed!mayr z Bavarskega je ravnokar prišel v Ljubljano z nekimi novimi pripravami, ktere imenuje „mikrofon v zvezi s telefonom"; pokazal se je na več krajih in povsod bil dobro sprejet. V četrtek zvečer misli kazati v čitalničnem steklenem salonu svoje aparate, o kterih bomo prihodnjih nekoliko več omenili.
Razne reči.
■— Iz Krškega. 12. dec. O ustanovljenji podporne zaloge za revne učence na tukajšnji meščanski šoli. Vsaka dobrota naj se dobro in hvaležno uporabi. To je gotovo dober nauk, ki ima brez dvombe v vsakem slučaju veljavo. Novo meščansko šolsko poslopje, zidano in darovano po blagorodnem gospodu Martinu Hočevarju, tem velikem šolskem prijatelju, je ne samo velikanski dar, ampak tudi velika dobrota Ali drugo vprašanje je, če se more ta dobrota dobro uporabiti. Do zdaj, v teh kratkih letih obstanka nove meščanske šole, deloma to še ni bilo mogoče, deloma pa se morebiti tudi ni poskušalo. Kakor drevo še le kasneje sad rodi, in ne koj potem , ko je bilo usajeuo, iu kakor je le tedaj prav rodovitno, če ga sadje-rejec dobro in umno oskrbljuje ; ravno tako bode tudi novo, lepo šolsko poslopje in učilnice (4razredna ljudska in Srazredna meščanska šola), ki so v njem , le tedaj sad rodile, ako se bode ljudstvo te velike dobrote plemenitega 2. Hočevarja posluževalo, b kratko rečeno. Veliko šolsko poslopje v Krškem bode le tedaj potreben pomen in zadostno veljavo imelo, ako bode lepo število ukaželjue mladine noter in ven hodilo. Za tem grmom pa je ravno zajec skrit. Od kod namreč dobiti do-voljo šolskih otrok za 7 razredov, ko ima malo Krško mesto z okoliškimi otroci vred komaj za 3 razrede dovolj učencev? Ali morebiti iz bližnjih far, iz Lc-kovca in iz štajerskih občin (Videm in Rajhenburg?) Težko, kajti ti kraji imajo že svoje šole s precej ve liko razredov , a še za višje učenje imajo le redki stariši in otroci veselje.
Ali poglavitni vzrok, da dolenjski kmetjp,
od kterih bi tukajšnja šola največ gojencev pričakovati imela, ne pošiljajo svojih otrok leseni, je poleg raznih druzih vzrokov revščina Če hoče kmet svojega v mesto v šolo dati, stane ga to na leto od 120 do 150 gld Koliko pa je dolenjskih kmetov kteri bi to na lahek način zmogli!? Ako hočemo torej ustanovljeno šolo vzdržati za daljne čase, — kar je gotovo zelo važno in za omiko ljudstva potrebno — ako hočemo torej zunanjskih učencev privabiti; ponuditi jim moramo raznih podpor. Letos imamo mnogo več učeucev, nego lani. Ali kako smo to dosegli. Največ s pod porami, kteri učenci zavživajo pri tukajšnjih meščanih in uradnikih , posebno pri gospodu Hočevarju in veleč, kapucinskem samostanu. Za zdaj je to dober pripomoček, a za vse bodoče čase ne. Za trajno vzdi žavanje šole treba e vstvariti precejšnjo zalego (fond), iz ktere bi dobivali učenci stalne letne podpore ali štipeudije (n. pr. kacih 10 po 100, 15 po 50 gld. ua leto). Za ustanovo take zaloge utegne morebiti ustanovitelj šole in pa šoli najuda-uejši denarni zavod na Kranjskem — kakor se je nadjati — še največ storiti. Ali v ta namen naj bi vsi p. n. šolski prijatelji posvoji moči nekol ko pripomogli. Namen teh vrstic je ravno ta, da se v tej zadevi podpisano šolsko vodstvo z najuljudnejšo prošnjo obrača do vseh šolskih in narodnih prijateljev na Kranjskem in na bližnjem Štajerskem, posebno pa do dobrotnikov v Krškem okrajnem glavarstvu , in zlasti še v našem malem mestecu, kjer naj bi gg. uraduiki in meščani morebiti v malih mesečuih doneskih izvolili dobro stvar podpirati.
Prsne in pljučne bolezni
V ta namen se bode osnovalo podporno društvo, ktero bode darove sprejemalo. Kedar se ustanovi osnovalni odbor in dobč dotična pravila odobrenje si. vlade, vabili se bodo tudi p. n. š prijatelji k vstopu v omenjeno društvo.
Listnica vredništva.
v
Gosp.'A. Z. v B. Poslano, kakor sami omenjate, ne spada v področje našega lista, vendar smo spis oddali nekemu strokovnjaku s prošnjo, naj stori ž njim, kar se inu primerno zdi. Mislimo pa , da bo vstregel Vašim željam.
Gosp. P. V. v Č. in drugim. Zakaj ao v „Nov." ustavljene „popotne črtico in povesti ,,1« sodnijskega življenja" , čeravno nobena še ni gotova ? — prašate. S tem vprašanjem se obrnite do vredništva „Nov.", gosp. J. A. no vč nobenega odgovora, ker gotovo je vse.
Zahvala.
Zuhvaluiem se iskreno vsem prijateljem in znancem, posebno tukajšujim gospodmn meščanom, uradnikom in iz Ljubljane došli gospodi za sočutje in vdeleževanje pri pogrebu moje ljubljene, uepozabljive sopruge
Marije Dereani rojene DolDitscher -
kakor tudi za mnoge podarjene, prekrasne vence.
V Žužemberku 12. decembra 1879.
O 2)1. n V ITU 3S i .
v imenu cele rodbine.
naj bodo kakoršne koli, ozdravi mijgotovejšc po zdravniškem ukazu pripravljeni
v Avstro - Ogerski, v Nemčiji, Franciji, Angliji, Špairji, Rumumji, Holandiji iu Portugaliji varovtni
Wilhelmov

IZ
Ta sok je posebno dober pri bolečinah nu
vratu ¡n prsih, hripi, hripavosti. kašlju
in nahodu. Mnogi se imajo le temu soku za mimo spanje zahvaliti.
Ta sok jo tudi za zdrave dober pri meglenem in slabe m vremenu , da se ne prehlade.
Zavoljo svojega prijetnega okusa je dober za otroke, potreben pa vsem, ki so na pljučih bolni. Potreben je tudi pevcem in govornikom zoper hripavost.
Oni p. n. kupci, ki želč pravi snežniški alop iz zelišč, kterega izdelujem že od leta 1855, naj zahtevajo izrekoma
Wilhelmov snežniški alop iz zelišč.
Pri vsaki fla.širi je tiskan navod, kako naj se rabi.
Ena zapečatena izvirna flaša velja 1 {jI. 25 kr., ter jih ima na prodaj zmirom frišne
Frnno W illicit*),
lekar v Neunkirchen pri Dunaju. Za zavitek se računi 20 kr.	(4)
Pravi Wilhelmov snežniški alop iz zelišč imajo na prodaj ua Kranjskem samo: V Ljubljani: Peter Lassnik. V Postojni: Anton Leban, lekar; v Kranji: Karel Savn ¿k, lekar; v Metliki: Fr. Wuelia, lekur ; v Novem mestu : Dom. Rizsoli lekar.
I*, ii. občinstvo nnj zahteva Izrekom« \Y i I Ii e I m o v snežniški alop i/, zelišč, ker legn le j a/, izdelujem : neki Jlllins Itittner ¡/.deluje tuili nekak snežniški alop iz zelišč |i,i (Istega ni treba vzeti, ker je lepo mojem ponarejen, pa ni tako dober.
Spričevalo
o pravem
WilhcImo¥cm
InMln čaju zoper protln.
Gospod Francu Wilhelmu, leknrju v Ncuu-kirchen.
Itadovcsice na Čoskem, p. B ilin 15. sulica 1876.
Večkrat sem rabil Vaš Willielinnv ki ¡Čistilni čaj zoper protin, in sicer /.oper bolezni: nagnje-čene ietra in vranice, preraščeiije srca in želoilca s tolščo, bolečino v hrbtu in križu, slab tek, pritiskanje ki vi v glavo in možgane itd., iu vselej ini je pomagalo, tabo da sem si prihranil stroške za kopel), kamor bi bil moral iti, p» m.iji dohodki niso dopuščali, pa tudi časa ne bi bil imel.
Veijemite mi, da si štejem v dolžnost, Vas Wilhelmov kričistilni čaj zoper protui in putiko vsakemu priporočati , ki ima kako tako bolezen, da Vam s tem sk«žem svojo hvaležnost za vašo iznajdbo, ki je res dobrota za človeštvo.
S spoštovanjem
l*. Vinccnrij John. župnik.
Gospodu Francu Wilhelmu, lekarjn v Neunkirchen.	Ilorovice poleg Schildberga na Moravskem 22 sušca 18 6.
Moji bolni prijatelji in znanci so me naprosili, da naj Vmn pišem, poslati mi 12 zavitkov Vašega slavnoznanega WilhelmoV 'ga kričistib.ega čaja zoper protin s poštuim povzetjem. Ker sem sam poskusil, da je ta č«j dober, ga vsakemu priporočam.	\Vorbs Janez, ubožni oče.
Pravega izdeluje le
Fraitr 11'illx*li#i, lekar v Neun kirchen. (Dol. Avstrija).
i',ii zavitek, na 8 kosov razdeljen . po
»diaviiiškem uhaza pripravljen, z navodom v raznih jezikih, velja 1 gl., in 10 kr. za zavoj.
Svarilo. Varovati s je ponarejenih reči, in zmirom so mora zahtevati „\Vilhelmov kričistilni čaj zoper protin", ker se izdeluje teč tahili ponarejenih čajev zoper protin in plitko , jired kterimi vsacega Bvarlm.	O)
Pravi Williclniov kričistilni čaj zoper protin in putiko imajo i.a piodaj:
Peter Lasnik, trguvee v Ljubljani, Ant. Leban, lekar v Postojni, Kari Saimik , lekar v Kranji, Fr. Wacha, lekar v Metliki, Doni. H izsili, lekar v Novem mestu.
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip Iladerlap.
. luznikoi nasledniki v Ljubljani.