50003
3DILA
XIII. glavna
skupščina jugosloven. učiteljskega udruženja v
Ljubljani 1933
NAVODILA
za XIII. glavno skupščino jugosloven. učiteljskega udruženja v Ljubljani 1933
Izdalo Jugoslavensko učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani
59003
M
Q%trV*rfö
v ^
If o osi ir i/šii, ioißdiinisiice,
e im n in>
dl//J J/ ?
II
Vi, ki iz vseh krajev naše velike Jw goslavije prihajate v najsevernejšo našo obmejno banovino, v lepo Slovenijo, bo: dite nam dobrodošli!
Predstavniki ste one mase kulturnih pionirjev, ki v tesnem omrežju po vsej državi vzgajajo in vodijo narod.
Učitelj zdaj ni zgolj učitelj, v današ* njih težkih časih je vse več: borec je, to: lažnik in vodnik. Združeno v skupni or: ganizaciji predstavlja učiteljstvo silno moč in s svojo veliko misijo baš v seda: njih časih kuje bolj kot kdo drugi usodo domovine.
In zato so obrnjene oči vse zrele jav: nosti na to skupščino.
Želimo, da bodo dnevi kongresa, dne: vi plodonosnega dela.
Preko malenkosti, ki nas mogoče lo: čijo, naj bo pogled vseh obrnjen v svetle cilje, ki nas družijo!
Naj bodo dnevi zborovanja v Ljub: Ijani svetla postaja Udruženja na njenem potu navzgor!
Po zborovanju pa želimo vsem prije: ten oddih, da ostane v srcih vseh lep spo: min na te kratke dneve med nami.
SPORED SKUPŠČINE
XIII. GLAVNA SKUPŠČINA
Jugoslovenskega učiteljskega udruženja bo 19., 20. in 21. avgusta 1933.
A. Predhodni posli.
I.
Po čl. 86. poslovnika je določena seja glavnega odbora za soboto 19. avgusta 1933. od 11. do 13. ure. Vršila se bo v mali dvorani Sokolskega doma na Taboru v Ljubljani.
Tej seji prisostvujejo kot člani: vsi elani izvršnega odbora iz Beograda, vsi predsedniki sekcij in vsi po čl. 22. pravil izvoljeni člani.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnje seje glavnega odbora.
2.	Dogovor o delu na glavni skupščini.
3.	Predlogi in vprašanja za skupščino.
II.
Konferenca glavnega odbora in delegatov 19. avgusta 1933. od 15. do 18. ure.
Dnevni red:
1.	Oddaja pooblastil tajništvu.
2.	Dogovor glede volitev skupščinskih odborov.
Konferenca bo v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru v Ljubljani.
B. Glavna skupščina.
Dnevni red:
Prvi dan 20. avgusta dopoldne.
Začetek ob 9. uri.
1.	Otvoritev skupščine.
2.	Izvolitev šestih tajnikov, treh overova-teljev zapisnika in vseh odborov.
3.	Predavanje g. dr. Nikole M. Popoviča, rednega profesorja univerze v Beogradu: »Filozofsko pedagoški značaj psihoanalize.«
4.	Polaganje vencev pred spomenik kralja Petra I. in pred spomenik dr. Franceta Prešerna.
Popoldne.
Začetek ob 16. uri.
1.	Čitanje zapisnika.
2.	Poročila verifikacijskega in ostalih odborov.
Drugi dan 21. avgusta dopoldne.
Začetek ob 9. uri.
1.	Nadaljevanje poročil posameznih odborov.
2.	Sprejetje resolucije.
Glavna skupščina se bo vršila v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani.
Navodila.
1.	Poleg delegatov smejo prisostvovati glavni skupščini tudi člani udruženja. Pri vhodu v dvorano bodo morali pokazati svojo uradniško legitimacijo in člansko izkaznico.
2.	Delegati bodo v parterju, ostalo članstvo pa na galeriji.
3.	19. avgusta ob 20.30 bo koncert Učiteljskega pevskega zbora v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru. Po koncertu bo na letnem telovadišču prosta zabava.
4.	Po skupščini 21. avgusta bodo razni izleti po dravski banovini. O prostem času bo razgledavanje kulturnih ustanov v Ljubljani.
SPORED KONCERTA
ki ga priredi učiteljski pevski zbor v Ljubljani ob priliki glavne skunščine JUU dne 19. avgusta t. 1. ob 20.30 v koncertni dvorani na Taboru.
A. Lajovic: Bolest kovač.
Pastirčki.
Kroparji.
MedVed z medom.
M. Tajčević: Četiri duhovna stiha L del.
E. Adamič: Sest narodnih.
M. Milojcvič: Muha i komarac.
»:«
E. Adamič: Vragova nevesta.
S.	Osterc: Ko sem jaz služil. Stolcer-Slavenski: Meknite se vi gore.
M. Hubad: Škrjanček poje.
Gor čez jezero.
Bratci veseli vsi.
E. Adamič: Potrkan ples.
*
Koncert bo trajal do 10. ure, nakar se bo v slučaju slabega vremena nadaljeval v istih prostorih koncert godbe Sokola I. pri pogrnjenih mizah do 2. ure zjutraj.
V slučaju lepega vremena pa priredi Sokol I. na čast udeležencem glavne skupščine prosto zabavo na svojem letnem telovadišču.
Vstopnice za koncert so na razpolago pri stanovanjskem odseku, in sicer sedeži po 10 dinarjev, stojišča po 5 dinarjev. Vstopnice za zabavo na letnem telovadišču Sokola I. pa po 3 Din.
Ljubljana, Marijin trg
PREHRANA
Glede prehrane je stopil naš odsek za prehrano v stike z ljubljanskimi hotelirji, re-stavraterji, gostilničarji, z upravami menz in z načelstvom Združenja gostilniških podjetij in po razmotrivanju sc je sklenilo opustiti misel na skupne obede ter prepustiti udeležencem svobodno izbiro. Načelstvo Združenja gostilniških podjetij jo pozvalo v tukajšnjih dnevnikih vse restavracije in gostilne v Ljubljani, da se ob priliki glavne skupščine učiteljskega udruženja od 17. do 21. t. m. strogo drže cen, kakovosti in pogojev, ki so veljali obvezno za vsa gostilniška podjetja ob času letošnjih sokolskih slavnosti v Ljubljani.
V	hotelskih restavracijah bo opoldanski obed od 12 Din, večerja pa od 8 Din dalje.
Po gostilnah se dobi obed že od 8 Din, večerja pa od 6 Din dalje.
V	»Uradniški menzi« na Sv. Petra cesti 25 je cena za obed in večerjo 11 Din. Prav tako v »Menzi Delavske zbornice« na Miklošičevi cesti. »Železniška menza« v Pražakovi ulici pa nudi kosilo in večerjo za 12 Din.
Za prehrano v menzah si mora preskrbeti nakaznico vsakdo pri našem stanovanjskem odseku na postaji.
Vsa gostilniška podjetja so obveščena na eventualni večji dotok gostov, niso se pa sklepale tozadevno nikake obveznosti, tako da so tovariši in tovarišice v tem oziru popolnoma prosti. Zaradi boljše in hitrejše postrežbe pa je želeti, da se udeleženci skupščine primerno porazdele po mestnih restavracijah in gostilnah.
PRENOČIŠČA
Stanovanjski odsek je preskrbel za udeležence glavne skupščine tele vrste prenočišč:
a)	prenočišča v hotelih, ki bodo stala od 25 Din dalje;
b)	privatna prenočišča od 15 Din dalje;
e) prenočišča v internatih od 10 Din dalje; č) skupna prenočišča na drž. moškem učiteljišču po 2 Din od noči.
Stanovanjsko nakaznico dobi vsak udeleženec v pisarni stanovanjskega odseka v baraki na kolodvoru med peronom in skladiščem. Tam bo uradoval odsek od 16. do 21. avgusta vsak dan redno od 8. do 20. ure, v slučaju potrebe pa tudi ponoči.
Illllllllllll^
h
O Ф »O O
O
a
ct
Lepo urejene čiste tujske sobe od Din 25'— • Pripo-znana prvovrstna kuhinja ter izborna vina • Parna, pršna in kadna kopel in kopel na vroč zrak, maser, rezanje kurjih očes in frizer v hiši O Velika kavarna • Sestajališče trgovcev, uradnikov, tujcev in letoviščarjev • Avto-garaža Cene današnjim razmeram primerne •
OBVESTILA
1.
Gospod minister prometa je odobril pod MS Br. 16.430 od 24. julija 1933 čctrtinsko vožnjo vsem učiteljem (-icam), članom JUU, ki potujejo na XIII. glavno skupščino v Ljubljani.
Onim, ki niso državni uradniki, (dnevni-čarji), imajo pravico do polovične vožnje.
Znižana vožnja velja od 15. do 18. avgusta za odhod na skupščino, za vrnitev pa od 22. do 25. avgusta.
Vsak udeleženec vzame na odhodni postaji polovično karto do Ljubljane na temelju svoje uradniške legitimacije. Karte v Ljubljani ne odda, ampak jo dobro shrani.
Na skupščini bo izdalo predsedstvo vsakemu udeležencu potrdilo (uverenje), da je bil na skupščini, ako pokaže svojo člansko karto. S tem potrdilom, uradniško legitimacijo in s shranjeno karto se vsakdo vrne brezplačno v svoj službeni kraj.
Le pri kolodvorski blagajni pokaže vozno karto in da uverenje žigosati za povratek.
2.
Opozarjajo se vsi člani udruženja, da prineso s seboj brezpogojno svoje članske karte, ker ne-le da jih bo zahtevalo železniško osobje, ampak tudi nihče ne bo puščen v zborovalno dvorano, ako ni član udruženja.
Predsedniki in delegati bodo prejeli pri oddaji pooblastila vstopnice za dostop v dvorano, ostali udeleženci pa za vstop na galerijo. Brez vstopnice, brez uradniške legitima-
Ljubljana, pogled na nebotičnik
cije in brez članske karte ne bo dovoljen nikomur vstop na skupščino.
Društva iz dravske banovine, ki nimajo dovolj članskih kart, jih lahko dvignejo proti podpisu predsednika in društvene štampiljke pri sekciji JUU v Ljubljani.
3.
kdor ni član organizacije, ne more uživati nikakih olajšav.
4.
Nakaznice za stanovanje prejmejo udeleženci, ki so se zanje zglasili, pri stanovanjskem odseku na postaji v Ljubljani.
5.
Pisarna za vse odseke posluje v prostorih JUU — Frančiškanska ulica 6, tel. 31-12, kjer se dobijo vse potrebne informacije.
Udeležencem glavne skupščine JUU1
V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA 1
Lep senčnot vrt, dobra vina, vedno sveže pivo, izvrstna kuhinja Priporoča se JOSIP MASTNAK
direktor in restovrotor
REDITELJSKI ODSEK
Za red pri glavni skupščini in vseh prireditvah bodo skrbeli reditelji. Reditelji bodo nosili na levem rokavu rdeč trak z napisom »Reditelj«.
Prosimo vse udeležence, da upoštevajo navodila rediteljev.
LEGITIMACIJA ZA ZNIŽANO VSTOPNINO V KOČE SPD
SLOVENSKO	V Ljubljani, 10./VIII. 1933
PLANINSKO DRUŠTVO
LJUBLJANA
MASAEYKOVA C. 14 Telefon šlev. 29 ■ 63 Ček. roč. SI. 11.004
Šlev. 2004/33.
Jugoslovensko učileljsko udruženje sekcija za dravsko banovino
Prejeli smo Vašo prošnjo z dne 9. avgusla 1933 šlev. 311/33.
Podpisani Osrednji odbor Slovenskega pla» ninskega drušlva dovoljuje Vašim članom, ki se izkažejo s člansko legitimacijo JUU, članski popusl v vseh planinskih kočah SPD, razen Aljaževega doma v Vratih in Triglavskega doma na Kredarici. Slednji dve postojanki sla izvzeli vsled visoke sezone in vsled običajnega obiska tujcev.
Te ugodnosti veljajo za čas od 21. do vključno 25. avgusla 1933.
To pismo Vam služi kot legitimacija pri posetu planinskih postojank.
v
Ljubljani
Dr. VRTAČNIK, s. r.
Podpredsednik:
Tajnik II: HUDNIK, S. r.
ZNIŽANA VOZNINA NA TRAMVA3U
Udeleženci glavne skupščine imajo znižano voznino na progi Ljubljana—Št. Vid in obratno, to je Din 2'50.
Izkazati se mora sprevodniku s skupščinskim znakom.
Za nočne vožnje velja tudi znižana cena Din 2'50 na progi Glavna pošta—Št. Vid, vendar mora vsak potnik brez izjeme plačati še nočno takso Din Г— poleg voznine.
CENE ZA VOŽN3E Z AVTOTAKSI3I
V mestu:
Za vsak km po 8 ali 10 Din. Po 10 Din se računa vožnja po strmih poteh.
Izven mesta:
Za vsak km 5 Din.
Vsaka ura čakanja stane 25 Din. Zelo kratke in prav dolge vožnje se računajo po domeni.
Telefon: 33-66.
PRIPOROČA SE
KAVARNA EVROPA
LJUBLJANA, TYRSEVA CESTA 17
TELEFON ŠTEV. 2018
UUBUANA
Sredi lepega Ljubljanskega polja, obkrožena vseokrog od zelenih hribov, leži Ljubljana. Ljubljana ima 70.000 prebivaleev in je kulturno središče Slovencev. Nad mestom se dviga grič z gradom iz 12. stoletja, ki daje mestu karakteristično lice. Poleg številnih stolpov cerkva, ki dajejo izraz obrazu našega mesta, je zrasel lani še nebotičnik kot simbol moderne Ljubljane, ki vstaja.
Z grada in z nebotičnika je krasen razgled na mesto in okolico. Tam v dalji se vzpenjajo v oblake robovi Julijskih Alp, Karavank in Kamniških Grintovcev, na drugi strani so vrhovi Polhograjskih Dolomitov, dalje Trnovski gozd, Notranjski Kras in Dolenjsko hribovje.
Na jugu sc širi Ljubljansko Barje, kakih 19.000 ha obsegajoča ravnina, ki jo namaka Ljubljanica. Ta reka privre izpod kraških pečin v Močilniku pri Vrhniki in obkroža vznožje Ljubljanskega gradu in se potem pri Zalogu združi s Savo.
Iznad ravnine se dvigajo v neposredni bližini mesta mali hribi, Rožnik, Šišenski vrh in Golovec.
Zgodovina mesta.
Postanki Ljubljane segajo daleč nazaj v mitološko dobo. Bajni grški junak Jazon je baje na begu pred zasledovalci priplul 1. 1260. pr. Kr. iz Črnega morja po Donavi, Savi in Ljubljanici do izvirov te reke pri Nauportu, sedanji Vrhniki. Med potoma je ustanovil na mestu, kjer stoji zdaj Ljubljana, naselbino.
V	prvem stoletju pred Kr. so prišli v te kraje Rimljani in ker je bil Grad, ki je bil že takrat na svoj način utrjen, važna strate-gična točka, so ga zasedli in so ustanovili onstran Ljubljanice svoje trgovsko mesto Emono. Mesto so obdali z močnim obzidjem v pravokotni obliki. V dolžini je merilo 510 m v širino 435 m in je imelo 22 stolpov. Še dandanes so vidni ostanki tega obzidja. Na mesto, ki se je lepo razvijalo, so prišle s preseljevanjem narodov nesreče za nesrečo. Večkrat je bila Emona zavzeta in oropana. Leta 238. je bilo mesto požgano. Kasneje je Emona le še životarila. Leta 408. je taboril tu gotski kralj Alarich. Pokončal pa je mesto najbrže hunski kralj Atila, preden se je odpravil proti Ogleju.
V	drugi polovici 6. stoletja so se naselili tu Slovenci. Zopet je oživelo mesto, ki pa je dobilo tedaj ime Ljubljana. Leta 1282. je prišlo mesto v oblast Habsburžanov.
1
Do velikega razmaha je prišla Ljubljana po letu 1797., ko je zasedel mesto Napoleon in je imenoval 1. 1809. Ljubljano za glavno mesto Ilirije. Žal, da to ni trajalo dolgo in je prišla že 1813. zopet pod Avstrijo.
Leta 1821. je bila Ljubljana zopet mesto, na katero je gledala vsa Evropa. Tu se je vršil slavni vladarski kongres. Poleg diplomatov vseh večjih držav so bili na kongresu tudi ruski car, avstrijski cesar in napoletanski kralj. Cesta dveh cesarjev ob Mestnem logu in gostilna pri Ruskem carju na Ježici so še spomin na tisto leto.
Zemeljski potres 1. 1895. je Ljubljano hudo razdejal. Iz razvalin je vstalo lepše, modernejše mesto.
Po svetovni vojni pa, ko se je Avstrija razrušila, se je združila končno Slovenija s Srbijo in Hrvaško v Jugoslavijo, kjer je tudi Ljubljani dan nov pogoj za lepše, bohotnejše življenje.
HOTEL
Ш E X H O 1P O L
124 sob за prenočišče, pivourstna restavracija, krasna kavarna, senčnat vrt, najboljša dolenjska in štajerska vina, vedno sveže pivo, cene zelo niske. — Dvorana za bankete, prireditve, konference in klube, garaže, kegljišče, Radio in vse druge ugodnosti
i. ji t: u * 1..T i\ iv
nasproti glav. kolodvora
JAVNA POSLOPJA IN NAPRAVE.
Mestni magistrat, Mestni trg.
Semenišče, Delničarjeva ulica.
Mestni dom, Krekov trg.
Ljudski oder, Streliška ulica.
Št. Peterska vojaš., St. Vrazov trg. Vojvoda Mišiča vojaš., Metelkova ulica. Telovadišče Sokol I, Tabor.
Mestna elektrarna, Slomškova ulica. Mestna plinarna, Resljeva cesta.
Justična palača. Kralja Petra trg.
Deželni muzej, Valvazorjev trg.
Opera, Gledališka ulica.
Jakopičev paviljon, Lattermanov drevored. Narodni dom z Narodno galerijo, Aleksandrova cesta.
Kr. tobačna tovarna, Tržaška cesta. Banska uprava, Bleiweisova cesta. Univerza, Kongresni trg.
Dramsko gledališče, Gradišče.
Kralja Petra vojaš.. Domobranska cesta. Mestna klavnica, Mesarska cesta.
Deželna bolnica, Zaloška cesta.
Anatom, institut, Zaloška cesta.
Kr. garnizijska bolnica, Zaloška cesta. Remiza elektr. železnice, Zaloška cesta, nova remiza v Zgornji Šiški.
Gluhonemnica, Zaloška cesta.
Kralja Aleksandra vojašnica, Tyrševa ul. Čekovni urad, Aleksandrova cesta. Trgovska zbornica. Beethovnova ulica. Delavska zbornica, Miklošičeva cesta. Zgradba pokojn. zavoda (Nebotičnik). Učiteljska tiskarna in knjigarna, Frančiškanska ulica.
Glasbena matica, Vegova ulica.
Filharmonična družba (kino Matica).
Gledališče na prostem v Tivoljskem parku.
ŠOLE.
Kr. II. državna gimnazija, Strossmayer-jeva ulica.
I.	mestna deška ljudska šola, Komenskega ulica.
Kraljevo učiteljišče, Resljeva cesta.
Kr. I. državna gimnazija, Tomanova ulica.
Mestni dekliški licej, Bleiweisova cesta.
Mladika, Bleiweisova cesta.
III. mestna deška ljudska šola, Erjavčeva cesta.
Uršulinska šola, Kongresni trg.
Bled z gradom
Državna tehnična srednja šola, Aškerčeva cesta.
Tehniška visoka šola. Aškerčeva cesta. Univerza (Dvorec), Kongresni trg.
II, mestna deška ljudska šola, Cojzova cesta.
Osemrazredna mestna dekliška ljudska šola, Sv. Jakoba trg.
IV. mestna deška ljudska šola, Na Prulah. Šola Lichtenturnovega zavoda, Poljanska cesta.
CERKVE.
Stolna cerkev, Pred škofijo.
Cerkev sv. Jožefa, Zrinjskega cesta. Župna cerkev sv. Petra, Sv. Petra cesta. Cerkev Srca Jezusovega, Trg Tabor. Frančiškanska župna cerkev, Marijin trg. Evangeljska cerkev, Gosposvetska cesta. Sv. Florijana cerkev, Florijanska ulica. Uršulinska cerkev, Kongresni trg. Križevniška cerkev, Valvazorjev trg. Župna cerkev sv. Jakoba, Sv. Jakoba trg. Trnovska župna cerkev. Cerkvena ulica. Cerkev sv. Antona na Viču, Tržaška cesta. Cerkev sv. Jerneja v Sp. Šiški, Celovška cesta.
Pravoslavna kapelica, Tabor.
Cerkev sv. Marjete, Koseze.
Cerkev Sv. Frančiška v Šiški (po Plečnikovem načrtu).
Restavracija NOVI SVET Gosposvetska c. 14 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIII!^^
nudi cenj. učiteljstvu izborno hrano, dobra vina, senčnat - miren vrt. — Postrežba točna! — Cene zmerne! — Priporoča s.'e Ivana Gorše
SPOMENIKI.
Kralj Peter, pred magistratom.
Vodnik, Vodnikov trg.
Hrenov križ, Ambrožev trg.
Sv. Trojica, Kongresni trg.
Valvazor, pred muzejem.
Tubar, v Trubarjevem parku pri Narodnem domu.
Prešeren, Marijin trg.
Marijin spomenik, Sv. Jakoba trg. Gruberjev spomenik, Gruberjevo nabr. Miklošičev spomenik, pred sodnijo. Žerjavov nagrobni spomenik (pokop.). Krekov nagrob. spomenik (pokop.). Spomenik Ilirije, Napoleonov trg.
Sv. Janez, na Trnovskem mostu.
KAVARNE.
»Union«, Miklošičeva ulica.
»Zvezda«, Kongresni trg.
»Emona«, Aleksandrova cesta.
»Evropa«, Tyrševa cesta.
»Metropol«, nasproti postaje. »Nebotičnik«, v zadnjih treh nadstropjih nebotičnika.
»Prešeren«, pri Prešernovem spomeniku. »Tabor«, pri Taboru.
»Slon«, Tyrševa cesta.
R E STAVR A CI ]A
»ZVEZDA« Ljubljana, na Kongresnem
trgu se priporoča za obisk. Obširen senčnat vrt in veranda nudi prijeten odpočitek • Hrana prvovrstna • Koncerti
HOTELI.
Hotel »Union«, Miklošičeva cesta.
Hotel »Slon«, Tyrseva cesta.
Hotel »Metropol«, pri postaji.
Hotel »štrukelj«, Dalmatinova ulica. Hotel »Lloyd«, Sv. Petra cesta.
Hotel »Tratnik«, Sv. Petra cesta.
Hotel »Tivoli« v Tivoljskem parku.
Hotel »Soča«, Sv. Petra cesta.
RESTAVRACIJE IN AVTOMAT. BUFETI.
»Zvezda«, Kongresni trg.
»Bellevue« z lepim razgledom na mesto, blizu Celovške ceste.
»Slamič«, Celovška cesta, restavracija in avtomatični bufet.
»Daj - Dam«, Aleksandrova cesta, avtomatični bufet.
»Rio«, Šelenburgova ulica, avtom, bufet.
KOPALIŠČA NA PROSTEM.
Kopališče »Ilirija«, bazen, pri sejmišču.
Kopališče na Ljubljanici, 10 minut od tramvaja.
Kopališče Kolezija, bazen ob Gradaščici.
Kopališče Štirn na Savi — Ježica. (Avtobus 5 Din.)
PARNE IN KADNE KOPELI.
Kopališče v Delavski zbornici, Miklošičeva cesta.
Kopališče v hotelu »Slon«, Frančiškanska ulica.
Mestna ljudska kopelj. Kolodvorska ulica.
Kopališče v mestni hiši na Jegličevi cesti.
POSTAJALIŠČA KOČIJ IN AVTOTAKSIJEV.
1.	Na Miklošičevi cesti, poleg hotela »Union«.
2.	Na Tyrševi cesti pred hotelom »Slon« za kočije.
3.	Na Aleksandrovi cesti nasproti kavarne »Emona« za avtotaksije.
4.	Pred postajo, za avtotaksije.
Telefon za avtotaksije: 33-66.
Stara znana gostilna in restavracija
^Klemenčič (prej ÜCosak)
Xep senčnat vrt in lepa dvorana za družbe ф ‘Gočijt štajerska in dotenjska vina ф Üzb orna kuhinja ф Solidna postrežba ф ‘Večje družbe za skupna kc
10 <
^Klemenčič Sllojzij, restavrater
Igla v Logarski dolini
KAJ NA] Sl VSAK OGLEDA
1.	Muzej, ki je bil ustanovljen 1. 1821. in je eden najstarejših v državi. Zanimive so posebno izkopnine stavb na koleh iz ljubljanskega barja in iz iste dobe 8 m dolg dobro ohranjen čoln, ki so ga izkopali 1. 1927. Zelo številne so izkopnine iz dobe Rimljanov.
2.	Narodno galerijo, ki kaže sliko razvoja slovenske upodabljajoče umetnosti od njenih početkov pa do najnovejše dobe. Posebno bogato so zastopani tu slovenski impresionisti.
3.	Licealno knjižnico v Strossmayerjevi ulici, ki je odprta o počitnicah samo zjutraj. Knjižnica ima nad 130.000 knjig in nad 700 rokopisov, med temi nekatere, ki so prava redkost.
4.	Plečnikovo izprehajajišče v Tivoliju in Tivoljski park.
5.	Razgled na mesto z ljubljanskega gradu ali iz 13. nadstropja nebotičnika.
6.	Razgledno točko hotela »Bellevue« ali pa Rožnik, kjer je mnogo let živel in delal Ivan Cankar, največji slovenski pisatelj.
OGLED MUZEJA, NARODNE GALERIJE IN DR.
Udeleženci skupščine si lahko ogledajo muzej na Bleiweisovi cesti. Vstop v skupinah je brezplačen. Te se bodo organizirale na podlagi prijav prireditvenemu odseku 18. t. m. dopoldne ali pa 21. ves dan. Narodno galerijo na Aleksandrovi cesti v Narodnem domu si ogleda lahko vsakdo v petek 18. t. m. dopoldne ali 21. ves dan. Vstopnina z legitimacijo
JUU 2 Din. Tovarišice posebno opozarjamo, da si lahko ogledajo Državni osrednji zavod za žensko obrt, ki je eden najboljših v državi. Ogled 21. avgusta ob 10. uri. Sestanek ob '/s 10. na Novem trgu.
HOTEL ŠTRUKELJ
LJUBLJANA
Priporoča 40 hotelskih sob s tekočo toplo in mrzlo vodo. Prvorstna restavracija, krasen senčnat vrt. Točna postrežba. Cene zmerne
TOVARNA IN ZALOGA KLAVIRJEV, PRVOVRSTNIH INSTRUMENTOV RAZLIČNIH TVRDK, KAKOR TUDI LASTNIH IZDELKOV
Poseben oddelek za popravila, skrajšanje dolgih slarih klavirjev. Oglaševanje In popravila za Kr. konservatorij, Glasbeno Malico in druge inslilule izgolavlja moja Ivrdka. Gre ludi na deželo. Točna poslrežba in zmerne cene — ludi na obroke.
izdelovalec klavirjev
WARBINEK RUDOLF
Ljubljana, Gregorčičeva ul. S
SLOVENSKA ZEMLJA
Slovenska zemlja je biser med krasotami naše dražve. Ležeča na skrajnem severu je zagvozdena med tri nam od nekdaj nasprotne narode. Kaj čuda torej, da se nahaja komaj dve tretjini Slovenije svobodne v mejah Jugoslavije. Ostala tretjina leži še onkraj meja in čaka... Na zahodu porečje bistre Soče, na severu Korotan — dežela jezer, na vzhodu Gradiščansko in Panonske ravnine — to vse del naše zemlje. Očak Triglav, naš najvišji vrh, ki bi moral stati v središču Slovenije, je stisnjen prav v kot na mejo. Žalostno gleda po svobodnem delu naših krajev, ko mu po plečih gradi tujec vojaške ceste.
Slovenija nima enotnega geografskega značaja, temveč je kakor mozaik sestavljena iz nešteto prav različnih pokrajinskih_enot.
Porečje Save od Planice in Savice do Ljubljane ter porečje Savine tvori izrazito alpski predel naše domovine imenovane slovenska Švica. To je zemlja nebotičnih vrhov, skalnatih sten in romantičnih sotesk, to je zemlja divje koze in kozoroga, očnice in svišča. Vzhodno od tega dela je Dravska dolina zopet nekaj posebnega. Drava, ki zbira vode iz jezer neprostega Korotana, ki prinaša vode tudi od tužne Gospe Svete, teče med Pohorjem in Kozjakom mimo Slovenskih goric in preko Ptujskega polja. To je zemlja slovenske Panonije z okroglimi grički in nepreglednimi ravninami.
Južno od Drave in Dravine pa se prične skrivnostna zemlja Ilije Gregoriča in Matije
Ciubca. Med Sotlo in Krko so se nekoč vršili največji boji slovensko-hrvaškega kmeta proti suženjstvu nemškega fevdalizma.
Južno od Ljubljane pa je porečje Ljubljanice, kraljestvo skritih voda ter neizmernih krasot podzemskega sveta. Tam je zemlja plitvega in globokega Krasa, polna skritih lepot ter zanimivosti in kremenitega naroda.
Vzhodno od slovenskega Krasa pa se vije romantična dolina Krke, dolina gradov. Kdor ljubi staro romantiko in zelene vode, ta si mora ogledati Krko od izvira do izliva. Pri tem pa ne sme pozabiti pogledati tudi preko Gorjancev v domovino žarkega sonca in Belokranjcev.
Kakor pester mozaik se nam širi pred očmi slovenska zemlja. Vsak kamenček lep, nam sestavlja lepo sliko, ki ostane vsakemu vedno v spominu.
Narcise na Golici
IZLETI
Izleti, ki jih naštevamo spodaj, so izbrani tako, da nudijo izletnikom v čim krajšem času čim več lepot in zanimivosti.
Ker sta določena 19. in 20. avgust za zborovanje in ogled mesta Ljubljane, sc bodo vršili izleti od 21. avgusta dalje.
Kot stroški je navedena le polovična vožnja po železnici, vožnja z avtobusi, razne vstopnine in podobno, ni pa vračunana hrana.
Za vsak izlet se je treba javiti najmanj 24 ur prej vodstvu ljubljanske sekcije JUU oziroma ekskurzijskemu odseku. V tej prijavi mora biti navedeno ime in priimek izletnika, naziv izleta in izražena želja, kdaj naj bi sc izlet vršil, na. pr. Kamniška. Bistrica, Miha Martinčič, 21. 8. 1933. — Ta list naj odda v pisarni JUU, sekcija Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L ali pa v roke enemu izmed rediteljev na zborovanjih. Na družabnem sestanku, ki bo po koncertu, naj se oddajajo prijavni listki pri mizi, ki bo označena z napisom »Ekskurzijski odsek«.
Poldnevni izleti:
L Ljubljana — Št. Vid — Šmarna gora (Din
6-).
2.	Ljubljana — Fužine (peš Din —'—).
3.	Ljubljana — Vrhnika — Izviri Ljubljanice (Din 8'—).
4.	Ljubljana—Golovec — Lavrica (Din 8‘—).
5.	Ljubljana — Aerodrom — Dev. Marija v Polju (Din 2'—).
6.	Ljubljana — Ježica — Štirn (Kopališče na Savi Din 6‘—).
Enodnevni izleti:
1.	Ljubljana — Borovnica — Pekel (Din 10—).
2.	Ljubljana — Cerknica — Cerkniško jezero (Din 33—).
3.	Ljubljana — Iški Vintgar (Din 18'—).
4.	Ljubljana — Kum (Din 25’—).
5.	Ljubljana — Sv. Gora (Din 17’—).
6.	Ljubljana — Kranj — Sv. Jošt (Din 1Г—).
7.	Ljubljana — Škofja Loka —Lubnik (Din 10'—).
8.	Ljubljana — Vintgar — Bled (Din 36'—)
9.	Ljubljana — Bohinj. Bistrica — Jezero — Slap Savice (Din 50'—).
10.	Ljubljana — Jesenice — Golica (Din 28'—).
11.	Ljubljana — Dovje — Mojstrana — Slap Peričnik — Vrata (Din 30’—).
12.	Ljubljana — Martuljek — Srednji vrh — Kranjska gora (Din 33'—).
13.	Ljubljana — Rateče — Planica — Tamar — Peč (Din 40'—).
14.	Ljubljana — Kamnik — Kamniška Bistrica (Din 20'—).
15.	Ljubljana — Kranj — Jezersko (Din 48’—).
Dvodnevni izleti;
L Ljubljana — Kamnik — Kamniška Bistrica •—^Kamniško sedlo (Din 40'—, potrebna je gorska oprema).
2.	Ljubljana — Celje — Logarska dolina (Din 160'—).
3.	Ljubljana — Maribor—Pohorje (Din 76'—).
Štiridnevni izlet:
1. Ljubljana — Dovje — Mojstrana — Vrata — Triglav — Sedmero Triglavskih jezer —
Komarča — Boh. jezero — Bohinj — Boh.
Bistrica — Ljubljana (Din 110’—, potrebna
je gorska oprema).
Na željo se sestavijo in izvrše še drugi izleti.
Skupni izleti pod vodstvom se bodo vršili: 1. na Triglav, 2. v dolino Save Dolinke, 3. v dolino Save Bohinjke, 4. v Kamniško Bistrico in Kamniško sedlo, 5. k Cerkniškemu jezeru in 6. na Kum.
Š
um v Vintga
rju
Podrobnejši opis
POLDNEVNI IZLETI
1. Ljubljana—Št. Vid—Šmarna gora.
Zbirališče pred kavarno Evropo, cena 6 Din. Z električno cestno železnico se vozimo po Gosposvetski cesti mimo protestan-tovske cerkve, preko železniškega prelaza, po Celovški cesti mimo kopališča Ilirije, velesejma, prostorov za igranje tenisa ter skozi Šiško (Spodnjo in Zgornjo). Konec Šiške nova remiza za cestno železnico, na levi strani pa proti Kosezam nova moderna šola v Zg. Šiški. V tisto smer se odpira razgled tudi na romantične Polhograjske Dolomite, ki segajo prav do Št. Vida, kamor nas vodi cestna železnica. V Št. Vidu, kjer izstopimo in potem v Vižmarjih, kamor nas vodi cesta, je zelo razširjena mizarska obrt. Iz Vižmarjev pridemo po ravni cesti preko Save v vas Tacen, čez par minut sc vzpnemo po lepi stezi proti vrhu Šmarne gore (667 m). Sosednji vrh se imenuje Grmada (675 m). Na vrhu Šmarne gore stoji stara cerkvica, kamor prihajajo romarji od vseh strani. Prvotno je bil mesto cerkvice v XI. stoletju grad plemiča Ortolp-husa Gallenbcrga, prva cerkvica je bila sezidana 1. 1432., sedanja, ki ima kupolo v bizantinskem slogu pa 1. 1712. Okoli cerkve stoji še dandanes močni zid, ki je služil nekdaj kot tabor v obrambi proti Turkom.
S Šmarne gore je eden najkrasnejših razgledov v ljubljanski okolici. Vidijo sc vse gore od Notranjskega Snežnika do Triglava in Karavank, od Kamniških planin do Kuma na Dolenjskem.
Pešizlct. Do Fužin hodimo 1 uro. Izberemo manj prometno pot, ki nas vodi mimo Codellijevc graščine Turn čez Grubarjev kanal in skozi Štepanjo vas čez polje. Nasproti vasi Fužine stoji na levem bregu Ljubljanice stara Fužinska graščina z obsežnim, a žal zanemarjenim parkom. Graščino je sezidal leta 1528. ljubljanski župan Veit Khisscl. Pozneje je prešla v last jezuitskega reda in nato v posest kranjskega verskega fonda. Danes je v privatnih rokah. Ob gradu je nekdaj Ljubljanica tvorila lepe slapove, ki so danes umetno utrjeni ter industrializirani. S tem je seveda izginil tlobršen del romantike.
V Fužinskem parku za obzidjem umobolnice na Studencu se nahaja velika gomila umrlih vojakov iz 1. 1800. Po francoski zmagi pri Marengu so bežeči Avstrijci napravili tudi v Fužinskem gradu bolnico. Umrle vojake pa so pokopali v tej gomili, okoli katere so nasadili drevje in na katero so postavili preprost spomenik.
S Fužin sc lahko vrnemo po Zaloški cesti skozi Selo, Moste in Vodmat ter mimo bolnice.
Cenjeni udeleženci skupščin JUD poselite in oglejte si neobvezno predmete v trgovski hiši
A. KRISPER п||вплмл
'nasproti magistrata'	=
Z vlakom na Vrhniko, peš do izvira in zopet z Vrhnike z vlakom nazaj. Cena 8 Din.
Z glavnega kolodvora se odpeljemo ob 7.30 uri z Vrhniškim vlakom po zahodnem robu Ljubljanskega Barja, ob 8. uri izstopimo že na Vrhniki, v rojstnem mestu Ivana Cankarja (1. 1876.—1919.), katerega rojstna hiša se nahaja na »Velikem klancu« v smeri proti Sv. Trojici.
Vrhnika je prastari trg. Ustanovili so jo Tavriski že 1. 388 pred Kr. Za časa Rimljanov sc je imenovala Nauportus, preko katerega je vodila cesta iz Emone proti Logatcu na Oglej. Ob državni cesti pri vasi Hrib se še dandanes vidijo ostanki rimske trdnjave.
Blizu Vrhnike izvira Ljubljanica v mnogih izvirih ali »vretjih«, kakor ljudstvo to
Novo mesto
imenuje. Kakih 20 minut imamo do vasi Verd, kjer se nahajajo večji in manjši izviri Velike Ljubljanice, ako pa gremo od tu preko vasi Mirke, pridemo v idiličen skalovit vrtec k Močilniku sredi lepega parka.
Ljubljanica je tipična kraška reka. Izvire ima daleč doli na Krasu kjer teče deloma skozi Cerkniško jezero deloma kot Pivka skozi Postojnsko jamo, v katero izgine. Pri Planini pride zopet na dan kot Unec, ki tudi izgine dokler pri Vrhniki ne privre zopet kot Ljubljanica izpod skal. Notranjski Kras sega prav do Vrhnike.
Z Vrhnike se odpeljemo z vlakom ob 17.30 uri in pridemo v Ljubljano ob 18. uri.
Ljubljana—Golovec—Lavrica.
Pešizlet preko Golovca, z Lavrice z vlakom v Ljubljano. Cena 2‘50 Din. Hoja po Golovcu do Lavrice traja 2'A ure. Čez Dolenjski most, ki gre preko Grubarjevega prekopa zavijemo po kosilu na levo pod hrib. Na Golovec (438 m) nas pripelje pot mimo Nestrove vile. Po vrhu Golovca se vije po ravnem lepa pot, skoro promenadna skozi lepe gozdove, ter nam nudi krasne poglede na Ljubljansko Barje. V vasi Orle zavijemo na desno proti Barju in pridemo kmalu do Lavrice in do lične železniške postaje na Dolenjski progi. Tu vstopimo na vlak ob 20.30 uri in smo ob 20.38 min že v Ljubljani na dolenjskem, ob 20.45 pa na glavnem kolodvoru.
Izlet preko Golovca na Lavrico je med Ljubljančani zelo priljubljen in nikomur ne bo žal, ako se ga posluži.
5. Ljubljanski aerodrom — Devica Marija v Polju.
Pešizlet do aerodroma ter z železnico iz D. M. v Polju v Ljubljano. Cena 2 Din.
V bližini postaje Devica Marija v Polju na bivšem vojaškem vežbališču je nastal letos velik, nov aerodrom, ki je oddaljen od mesta 4'5 km. Na prostoru sta postavljena 2 velika hangarja, katerih vsak ima prostora za 4 do 6 velikih vojaških ali pa za 14 do 16 športnih letal. Vsak hangar pokriva 600 m2 prostora, medtem ko ves planirani prostor obsega preko 50.000 m2.
20. avg. 1933. bo aerodrom svečano otvor-jen in s tem priključen na zračno progo Zagreb—Skoplje in preko Zagreba na vse ostale proge. Ob priliki otvoritve se bodo vršile velike letalske prireditve. Opozarjamo tova-rišc(ice), ki se za to zanimajo, da zasledujejo stvar v dnevnem časopisju.
S postaje D. M. v Polju gredo vlaki proti Ljubljani ob 13.30 min, 18.5 min, 18.51 min ter 21.48 min. V osmih minutah pa pride vlak v Ljubljano.
Kolodvorska restavracija
y Ljubljani gl. kol. • Telefon 27-48
jeruzalemski rizling • Cene so zmerne # Za skupine je v naprej naročena hrana posebno znižana O V steklenem salonu in velikem senčnatem vrtu se prav prijetno sedi • Gg. udeležencem kongresa 1UU se toplo priporoča restavrator Ciril Majcen
Ima priznano prvovrstno kuhinjo, pa tudi vina zelo pohvali vsak vinski poznavalec, posebno cviček in
Peš ali avto-izlet. V zadnjem slučaju 6 Din.
Zelo priljubljena izletna točka za Ljubljančane je vas Ježica ob Savi in to posebno poleti, ko se hodijo hladit v kopališče Štirn. Pot nas vodi po Tyrševi cesti naravnost proti severu. Avtobus vozi izpred kavarne Evrope vsake četrt ure. Cesta je skoro do Ježice že zazidana z ličnimi vilami in ni daleč čas, ko bo tudi vsa pripadala k veliki Ljubljani. Pod košatimi lipami, ki so zasajene prav do Ježice pridemo mimo artiljerijske vojašnice, mimo stadijona in športnega prostora ASK Primorja. Potem se nepretrgoma vrste Stožice, Mala vas in Ježica. Še par minut s ceste na desno in že smo v kopališu Štirn. Kopališče je moderno urejeno s prosto kopeljo v Savi, z velikim prostorom za sončenje in za gojitev sporta ter z bogato založenim bufejem.
Hotel Pension Jekler
Odmah kraj jezera. N/loderno uređeni hotel. Raspolaže sa 60 soba, najnoviji komfor, topla i hladna tekuća voda u sobama, centralno loženje. Sobe sa jezera sa logijama. — Zračne i prijatne blagovaone, društvene sobe, velika hladovita bašča restorana sa izgledom na jezero. Autobus stanica pred hotelom.-Tražite prospekte
ENODNEVNI IZLETI
1. Ljubljana—Borovnica—Pekel.
Z železnico do Borovnice, peš v sotesko Pekel, povratek preko Pokojišča v Borovnico in Ljubljano. Cena Din 10’—. Močni čevlji!
Z glavnega kolodvora se odpeljemo ob 6. uri 20 min., se vozimo ob zapadnem robu Ljubljanskega Barja in pridemo ob 6. uri 52 min. v Borovnico. Predno pride vlak v Borovnico, vozi preko velikanskega viadukta, ki je bil postavljen 1. 1854. in prečka vso dolinico, ki vodi na jug med gorovje.
Iz Borovnice zavijemo v sotesko Pekel (350—500 m vis.), skozi katero imamo 1 in pol do 2 uri hoda. Po soteski teče potok Olavšica, ki tvori 5 krasnih slapov, razvrščenih eden nad drugim.
Planica, raj smučarjev
Steza se vije ob šumečem hudourniku deloma po ravnem, deloma se vzpenjajoč po strmih stopnicah skozi romantične kamine. Nad drugim slapom vodi steza na strmi Hudičev rob in dalje mimo tretjega k četrtemu slapu, ki je najlepši. Od petega slapa zavije steza strmo navkreber in kmalu smo na robu visoke planote. Preko vasi Pokoj išče vas popelje cesta zopet v Borovnico.
2. Ljubljana—Cerknica—Cerkniško jezero.
Z železnico do Rakeka, od tam z avtobusom do Cerknice in peš na jezero. Isto pot nazaj do Ljubljane. Cena Din 33’—.
Najznamenitejše slovensko jezero je pač Cerkniško jezero (548 m). Leži v Cerkniški kotlini med Javornikom (1268 m), Slivnico (1114 m), Steberskim gričevjem, Križno goro (857 m) in Rakovškim gričevjem. Jezero se od časa do časa izprazni ter se zopet napolni. Ko se jezero prazni, polove okoličani nešteto rib. Poleti na jezerskem dnu kose travo in obdelujejo zemljo. Pozimi pa vse to pokrije voda, jezero je takrat dolgo 10 km, široko 5 km in pokriva do 28 km2 ploskve. Voda iz Cerkniškega jezera se odteka proti Planinski kotlini in Vrhniki, odkoder jo odvaja Ljubljanica naprej v Savo.
Gostilna »KMET«
________Ljubljona, Gosposvetsko costa 8
________Kuhinjo izborna — vino dobra •
________Cene nizke 9 Postrežbo točna
Priporoča se Šime Stošić
Iz Ljubljane do Iga ali Iške vasi se popeljemo z avtobusom. Vozimo se po vzhodnem robu Ljubljanskega barja, nekdaj velikanskega jezera, ki se je izsušilo. Iznad popolnoma ravnega sveta štrle nekateri nizki grički, nekdanji otoki.
Na Igu izstopimo in se podamo peš v ozko sotesko na vzhodni strani Krima (1107 m). To je ena najlepših sotesk, ki vodi daleč proti jugu v gorovje.
4. Ljubljana—Kum.
Z vlakom do Zagorja, Trbovelj, Hrastnika ali Zidanega mosta, potem peš na vrh in nazaj. Gorski čevlji. Cena Din 25’—.
Z vlakom se popeljemo do ene ali druge postaje v romantično dolino Save ter sc vzpnemo potem na Kum (1219 m), ki je najvišji vrh v Zasavju. Vrha sta prav za prav dva, na enem stoji cerkvica sv. Neže, na drugem pa cerkev sv. Jošta. Kum je starodavna božja pot in se imenuje tudi Sv. Kum. Razgled s Kuma je res krasen in znamenit daleč naokoli.
5. Ljubljana—Sv. Gora.
Z vlakom do postaje Sava, peš na Sv. Goro, povratek na Zagorje. Močni čevlji. Cena Din 17—.
Na Sv. Gori (849 m) stoji visoko ležeča vas s prijazno cerkvico. Z vrha imaš krasen razgled na vse strani. V bližini Sv. Gore so Vače, kjer so našli mnogo prazgodovinskih izkopnin.
Do Kranja z vlakom, potem peš na Sv. Jošta. Cena 11 Din.
Kranj je staroslavno mestece na Gorenjskem in tvori važno izhodišče za planine. Sv. Jošt leži od mesta proti zahodu. Na vrhu hriba je cerkvica z dvema stolpoma poleg nekdanjega samostana. Nad vhodom so takozvane »svete štange«. S Sv. Jošta imamo krasen razgled na Julijske Alpe s Triglavom, na Karavanke, Savinjske Alpe, pa tudi proti jugu, proti Ljubljani in še dalje.
7.	Ljubljana — Škofja Loka — Lubnik.
Z železnico do Škofje Loke, peš na Lubnik. Gorski čevlji. Cena 10 Din.
S Kranjem se v starodavnosto prav lahko mero Škofja Loka, nekdanji sedež brižinskih škofov in nemške kolonizacije slovenskih krajev.
Na goro Lubnik (1024 m) imamo dve uri hoda in ne bo nam žal, ako jo posetimo. Razgled nas bo odškodoval za vse težave in napore. Na vrhu jo lepa planinska koča.
Gostilna
»Ražem«
Žabjak 3
se priporoča cenjenim udeležencem skupščine JUU. — Dobra kuhinja in domača prvovrstna vina.
Z vlakom do Žirovnice, peš skozi Vintgar na Bled, od tu do Lesc in z vlakom v Ljubljano. Cena 36 Din.
Z Žirovnice gremo peš preko Sv. Katarine nad Zaspom v Vintgar, kamor pridemo ob najlepšem slapu. Vintgar je najlepša in najbolj romantična soteska Slovenije. Tvori jo potok Radovina, ki si je zarezal v strmo skalovje globoko strugo. Ob potoku je speljana pot po galerijah in preko mostov. Po dobri uri hoda pridemo na zgornji strani iz soteske in zavijemo med prijaznimi njivami in vasmi proti Bledu (475 m).
Pred nami se nahaja krasno Blejsko jezero, ki meri po površini ГЗЗ km2, v globino pa
do 30 m. Preveč je znan ta biser Slovenije, da bi ga bilo treba še nadalje opisovati.
Z Bleda se odpeljemo z avtom na Lesce, odtod pa z vlakom v Ljubljano.
9. Ljubljana — Bohinj — Jezero — Savica.
Do Bohinjske Bistrice z vlakom, z avtobusom do Zlatoroga in peš do slapa Savice. Cena 50 Din.
Z železnico preko Jesenic, čez Vintgar in preko Bleda v Bohinjsko Bistrico. Tam prestopimo na avtobus, ki nas popelje mimo Bohinjskega jezera do hotela Zlatorog. Bohinjsko jezero (523 m), ki meri v dolžino 4 km, v ploščini pa 6'60 kms, je globoko do 45 m. Skozi jezero teče Savica, ki je kot Sava Bohinjka druži pri Radovljici s Savo Dolinko v veliko Savo.
Od Zlatoroga nas vodi pot navzgor do slapa Savice, do izvira Save pod Komarčo. Slap je visok 60 m.
Ljubljana — Jesenice — Golica.
Z vlakom do Jesenic, potem peš na vrh Golice. Gorski čevlji. Cena 28 Din.
Golica, imenovana »Jugoslovenski Rigi« je najhvaležnejša tura v Karavankah. Pod vr-
Obiščite velemestno urejeno BUFFET-RESTAVRACIJO z° vsa ledila se uporabljajo
meso in izdelki iz lastne ve-lemesarije, tovarne mesnih izdelkov in konzerv.
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA 6
hom in na vrhu sta dve lepi planinski koči. Po vrhu teče naša severna meja, preko nje pa nam splava pogled v slovenski Korotan, v našo neodrešeno zemljo. Tam je dežela jezer, tam je Gosposvetsko polje. Nepozaben nam ostane razgled z Golice na te kraje.
11.	Ljubljana — Dovje-Mojstrana — Peričnik — Vrata.
Do postaje Dovje-Mojstrana z vlakom, potem peš v Vrata. Cena 30 Din.
Vrata imenujemo romantično sotesko, ki vodi prav pod severno steno Triglava. V spodnjem koncu — 1 uro od postaje — pada voda v slapu Peričniku 40 m globoko v popolnoma prostem padu. Poldrugo uro naprej stoji planinski Aljažev dom (1015 m), mimo njega pa pridemo pod Triglav.
Kamniška Bistrica v snegu
12.	Ljubljana — Martuljek — Srednji vrh —
Kranjska gora.
Z vlakom do postaje Gozd-Martuljck, peš preko Srednjega vrha v Kranjsko goro in z vlakom nazaj. Močni čevlji. Cena 33 Din.
Srednji vrh (1000 m) je idilična gorska va-siea, s katere je krasen razgled na Martuljek, eno naj lepših gorskih skupin.
13.	Ljubljana — Rateče — Planica — Tamar
— Peč.
Z vlakom do postaje Rateče-Planica, potem v dolino Planica v Tamar, nazaj v Rateče in na mejno goro Peč. Močni čevlji. Cena 40 Din.
S postaje Rateče nas popelje pot najprej v Planico. Na koncu je planina Tamar, nad katero izvira šumeča Nadiža v obliki lepega slapa. Nadiža je izvir Save Dolinke.
Preko Rateč se vrnemo ter se povzpnemo na goro Peč (1509 m), s katere se nam odpira krasen razgled v Ziljsko, Rožno in Savsko dolino.
14.	Ljubljana — Kamnik — Kamniška Bistrica.
Do Kamnika z železnico, potem z avtobusom v Strahovieo in peš k izviru Kamniške Bistrice. Močni čevlji. Cena 20 Din.
RESTAVRACIJA
RIMSKA CESTA 4
se priporoča cenjenemu učiteljstvu. Lepi prostori, velik salon, vrt. Topla in mrzla jedi’a. Vedno sveže pivo — dobra vina. Cene zmerne, postrežba točna I
Dolina Kamniške Bistrice sega prav pod Kamniško sedlo v srce Savinjskih Alp in tvori izhodišče za skoro vse ture v ta del naših planin.
15. Ljubljana — Kranj — Jezersko.
Z vlakom do Kranja in z avtom na Jezersko. Cena 48 Din.
Jezersko dosežemo po dolini rečice Kokre. Preko Jezerskega vodi cesta na Koroško v Avstrijo.
DVA- IN VEČDNEVNI IZLETI
V prednjem seznamu se nahajajo tudi trije dvodnevni izleti in štiridnevni izlet na Triglav. Mislimo, da so kraji, v katere nas vodijo ti izleti, tako znani, da bi bilo odveč o njih natančneje pisati.
Prihodi vlakov v Ljubljano gl. kol.
7*14 osebni, Tržič, Kranj (Samo ob delavnikih), o	8 08	osebni,	Bistrica-Boh.	jezero,	Rateče-Planica.
^	8*47	bral,	Paris, München, Jesenice.
w	12,28	osebni,	Jesenice.
T	16*09	osebni,	Bistrica-Boh.	jezero,	Rateče-Planica.
.	17-44 brzi,	Berlin, München (Od 1. VII. do 31. VIII.)
L* 19’25 osebni, Tržič, Kranj o	19 44 brzl,	München, Salzburg, Jesenice.
O	20*40	osebni,	Bistrica-Boh.	jezero,	Rateče-Planica.
22*09 osebni, Bistrlca-B. j. Hateče-Pl. lOb n. in pr. do 17. IX.)
7*06 osebni, Kamnik mesto.
^	8*12	osebni,	Kamnik	m. (Do 17. IX. ob del. od 18. IX. dn )
c	10*53	osebni,	Kamnik	mesto,
g	13*25	osebni,	Kamnik	mesto.
л	15*36	osebni,	Kamnik	mesto.
^	18.15	osebni,	Kamnik	mesto.
21*51 osebni, Kamnik mesto. (Do 17. IX. ob ned. in prazn.)
o	707 osebni, Novo mesto (Samo ob delavnikih.)
> —	8*48 osebni, Split, Karlovac, Novo mesto.
0 x 15*22 osebni, Karlovac, Novo mesto. z ^	20*45 osebni, Sušak, Karlovac, Novo mesto.
S 22*16 osebni, Karlovac, Novo mesto (Ob nedelj, in prazn.)
, ф	810	osebni.	Kočevje,	Grosuplje.
14-16	osebni,	Kočevje,	Grosuplje.
>o	19-29	osebni,	Kočevje,	Grosuplje.
^	7*00	mešani,	Vrhnika.
9*25 mešani, Vrhnika.
0	13*20	mešani,	Vrhnika.
*2	18*00	mešani,	Vrhnika.
>	20*30	mešani,	Vrhnika. (Ob nedeljah in praznik, do 17.	IX.)
0*20	brzi,	Venezia, Trst, Keka.
3*43	brzi,	Ventimiglia, Milano, Trst.
7*11 osebni, Postojna.
12*35	brzl,	Ventimiglia, Trst, Reka.
13*30 osebni, Postojna.
1915 brzl, Paris, Milano, Trst.
21*40 SO, Paris, Milano, Trst.
22*27 osebni, Trst, Postojna.
2-12 brzl, Beograd, Zagreb, Maribor.
^	4 29 osebni, Zagreb (Ob nedeljah in praznikih do 17. IX.
C3	5*51	brzl,	Wien, Budapest, Maribor.
m	7 14 osebni, Zidani most.
N	7*46	OS	Carigrad, Bukarešta, Beograd.
c	8 16	brzl,	Zagreb (Od 1. VII. do 31.	VIII.)
—	9*34	osebni,	Maribor, Zagreb.
u	9*49 brzl, Beograd, Bukarešta, Sušak, Zagreb
°	13 38	osebni,	Maribor, Zagreb.
.*2	17-05	brzl,	Praga, Wien, Budapest,
t-	18*13	osebni,	Maribor, Zagreb.
^	20 32	brzi,	Beograd, Zagreb.
S	21*56	osebni,	Maribor, Zagreb.
Odhodi vlakov iz Ljubljane gl. kol.
Gorenjsko iiililisIS	osebni, Bistrica-B. J., Rateče-Pl. (Ob n. in pr. do 17. IX.) osebni, Kranj, Tržič (Samo ob delavnikih), osebni, Bistrica-Boh. jezero, Rateče-Planica. brzi,	München, Berlin (Od 1. VII. do 31. VIII.) brzi,	Jesenice, Salzburg, München, osebni, Bistrica-Boh. jezero, Rateče-Planica. osebni, Jesenice, Rateče-Planica. osebni, Kranj, Tržič. osebni, Bistrica-Boh. jezero, Rateče-Planica. brzi,	Jesenice, München, Paris.
Kamnik	osebni, Kamnik mesto (Ob ned. in praz. do 17. IX ) osebni, Kamnik m. (Do 17. IX. ob delav., od 18. IX. dn.) osebni, Kamnik mesto. osebni, Kamnik mesto. osebni, Kamnik mesto. osebni, Kamnik mesto. osebni, Kamnik mesto.
Novo mesto lilH	osebni, Novo mesto, Karlovac (Ob nedelj, in prazn.) osebni, Novo mesto, Sušak. osebni, Novo mesto. osebni, Novo mesto, Sušak, Split. osebni, Novo mesto.
Ko- čevje Ж 05 os ti ö o Ol o >—	osebni, Grosuplje, Kočevje, osebni, Grosuplje, Kočevje, osebni, Grosuplje, Kočevje.
«	7'30 tS	11'55 o 13-45 f 18-35 p.	2100	mešani, Vrhnika, mešani, Vrhnika, mešani, Vrhnika, mešani, Vrhnika. mešani, Vrhnika (Ob nedeljah in praznikih do 17. IX.)
Rakek ШШ«	brzi,	Trst,	Ventimiglia. brzi,	Trst.	Reka, Venezia, osebni, Postojna, Trst. SO	Trst,	Milano, Paris, brzi,	Trst,	Reka, Milano,	Paris, osebni, Postojna, Trst. brzi,	Trst, Reka, Ventimiglia. osebni, Postojna, Trst,
^	0*25 ф	040 M	3-50 “	6-31 N	7*27 900 .S	12*39 M	13-55 o	17-47 •°	18-20 'Z	20-03 л	21-47 ^	22-3(5	brzi,	Wien, Budapest, Berlin, Lwow. osebni, Maribor, Zagreb. brzi,	Zagreb, Beograd. osebni, Maribor, Zagreb. osebni, Maribor. brzi,	Zagreb, Beograd. brzi,	Wien, Budapest. Praga, Zagreb. osebni, Maribor, Zagreb. brzi,	Zagreb (Od 1. VII. do 31. VIII.) osebni, Maribor, Zagreb. brzl,	Zagreb, Sušak, Beograd. OS	Beograd, Bukarešta, Carigrad. osebni, Zagreb (Ob nedeljah in praznikih do 17. IX.)
POSETITE *
»NEBOTIČNIK«
LJUBLJANA, GAJEVA ULICA 1 (DVIGALO)
Krasen razgled po ljubljanski okolici in na planine Vsak dan koncert'
Razna izbrana vina, odprfa in v sl-eklenicah Mrzla in kopla jedila
CESTE, ULICE IN TRGI
k priloženemu načrtu mesta Ljubljane
(Ahacljeva cesta) sedaj Jegličeva G 6 Aleksandrova cesta E 6 Ambrožev trg G 7 Anton Knezova ulica E 6 Aškerčeva cesta D 8, E 8 Barvarska steza F 7 Beethovnova ulica E 6, E 7
Bleiweisova cesta E 5, E 6, E 7, D 7 Bohoričeva ulica G 6, H 6
Breg E 8
Cankarjevo nabrežje E 7 Cegnarjeva ulica G 6 Celovška cesta E 5, D 5, D 4 D 3, C 2, C 1, B 1 Cerkvena ulica E 9 Cesta na Gorenjski kolodvor E 5, E 6 Cesta na Južno železnico F 5, G 5
Cesta na Kodeljevo H 7 Cesta na Loko E 10 Cesta na Rožnik D 7, C 6
Cesta v Mestni log D 10, C 10, B 10, E 10, E 9 Cigaletova ulica E 6, F 5 Ciril-Metodova ulica F 7, G7
Cojzova cesta E 8 Čopova cesta F 6 Črevljarska ulica E 7 Dalmatinova ulica E 6, F 6
Delavska ulica H 7 Dolenjska cesta G 9, G 10, H 10 Dolinska steza F 6 Domobranska cesta G 7, G 8
Dovozna cesta F 5, G 5 Dvorni nasip E 7 Dvorni trg E 7
GOSTILNA
»PRI NACETU«
NA ŠMARTINSKI CESTI
Izborna kuhinja, dobra vina, senčnai vrt. salon, Cene zmerne 1 Postrežba točna! Priporoča se cenjenemu učiteljstvu —
Banko Ignac
(Dunajska cesta) sedaj Tyrseva E 6, E 5, F 5, F 4, F 3, F 2, F 1 Emonska cesta E 8 Erjavčeva cesta D 7, E 7 Florijanska ulica F 8 Frančiškanska ulica E 6 Frankopanska ulica D 4, E 4
Gajeva ulica E 6 Gasilska cesta D 4 Gledališka ulica E 6, E 7 Gorupova ulica E 8 Gosposka ulica E 7, E 8 Gosposvetska cesta E 5, E 6
Gradaška ulica E 9 Gradišče E 7, E 8 Grajski drevored F 7, F 8 Grubarjevo nabrežje F 9 Glinška ulica C 8 Hilšerjeva ulica E 7, E 8 Holzapflova ulica G 6 Hradcckega vas G 8, H 8 Hranilniška cesta F 3 Hrenova ulica F 8 Hrvatski trg G 6 Igrišče E 7, D 8
Igriška ulica E 7 Ilirska ulica G 6 Ivan Murnikova ulica D 8 Ižanska cesta F 9, F 10 Japljeva ulica G 5, G 6 Janez Trdinova ulica E 6 Jeranova ulica E 10 Jenkova ulica G 5, H 5 Jurčičev trg E 7 Kamniška ulica E 3 Kapiteljska ulica F 7 Karel Kotnikova ulica F 6 Karlovška cesta F 8, F 9 Karunova ulica E 9 Kavškova cesta E 3 Kladezna ulica E 8 Kleparska steza E 7 Kjučavničarska ulica E 7 Kmetijska ulica D 3 Knafljeva ulica E 6 Knezova ulica E 6 (Knežja ulica) sedaj Turjaška E 8
Kolezijska ulica D 9, E 9 Kolizejska ulica E 6 Kolodvorska cesta D 4, E 4
Kolodvorska ulica F 5, F 6
Gg. učiteljice!
V najboljšo oporo Vam bo mesečnik
pri izvenšolskem delu
Ženski svet«
ki obravnavo s priznano temeljitostjo vse panoge ženskega snovanja
Zahtevajte takoj list na ogled! Naroča se v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 12 % Telefon 32-80
Komenskega ulica F 6 Kongresni trg E 7 Konjušna ulica E 9 Kopališka ulica D 9 Kopitarjeva ulica F 7 Korytkova ulica H 6 Koslerjeva ulica D 4, E 4
Krakovska ulica E 8 Krakovski nasip E 8 Kralja Petra trg E 6, F 6
Kratka steza E 7 Krekov trg F 7 Križevniška ulica E 8 Krojaška ulica E 7 Krsnikova ulica E 5, E 6 Lepi pot D 8, D 9 Lepodvorska ulica D 4, E 4
Levstikova ulica D 7 Lingarjeva ulica F 7 Linhartova ulica F 4, G 3, H3
Lipičeva ulica G 7 Lončarska steza F 7, F 8 Mala čolnarska ulica F 10 Mala steza F 6
Mali stradon E 10 Marijin trg E 7 Marmontova ulica D 8 (Martinova cesta) sedaj Šmartinska G 5, G 6 Maurerjeva ulica D 3 Medarska ulica F 7 Med Hmelniki H 3 Merosodna ulica F 8 Mesarska cesta H 7, H 8 Mestni trg F 7 Metelkova ulica G 5, G 6 Miklošičeva cesta F 5, F 6 (Muzejski trg) sedaj Valvazorjev trg E 6, E 7 Na Bičevju D 8 Na Mirju D 8, E 8 Na Mivki E 10 Na Ovinkih F 7 Na Pesteh F 9 Na Prulah F 9 Na Stolbi F 7 Na Vrtači D 7 Na Zavrteli H 6 Nunska ulica E 7 Nova ulica D 4 Opekarska cesta E 10, F 9
Orlova ulica F 10, G 10
Pri nabavi šolskih potrebščin, galanterije, usnjenih izdelkov čevljev, pletenin, perila, športnih predmetov, igrač itd., se toplo priporoča tvrdka
F. M. SCHMITT
LJUBLJANA, PRED ŠKOFIJO 2, LINGARJEVA 4 Cene nizke! / Postrežba točna!
Osojna pot F 8 O/ka ulica F 7
Peternelova ulica E 7 Planinska cesta D 3 Pod Trančo E 7 Pod Turnom D 6 Pogačarjev trg F 7 Pokopališka cesta F 4 Poljanska cesta F 7, C! 7, H 7
Poljanski nasip F 7, G 7 Poljska cesta H 5, H 6 Pot na Pasji brod D 9 Pot v Rožno dolino D 7, C 7
(Pražakova ulica) sedaj Dvorakova F 5 Prečna ulica F 6 Pred Igriščem E 7 Pred Konjušnico E 9 Pred Prulami E 8 Pred Škofijo F 7 Prešernova ulica E 6, E 7
Pri Brvi E 9 Prisojna ulica G 6 Privoz F 9
Rakovniška ulica H 10 Ravnikarjeva ulica G 6
Razpotna ulica E 9 Rečna ulica E 8 Resljeva cesta F 5, F 6 Ribja ulica E 7 Rimska cesta E 8 Rožna ulica F 8
Salendrova ulica E 8 Samotna ulica E 4, F 4 Savska cesta H 2, H 3, H 4
(Semeniška ulica) sedaj Dolničarjeva F 7 Simon Gregorčičeva ulica E 7
(Slomškova ulica) sedaj Pražakova F 6 Slovenska cesta D 2, D 3 Sodarska steza F 8 Sodna ulica E 6, F 6 Soteska E 7 Sredina F 9
Stanko Vrazov trg G 7 Stara pot H 6 Stari trg E 7, E 8 Stranska pot E 10 Streliška ulica F 7, F 8, G 8
Stritarjeva ulica F 7 Strmi pot F 8, G 8
ŠTEFAN MENCINGER
ŠMARTINSKA CESTA 10
HHHHHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Priporočam svojo prvovrstno restavracijo z lepim senčnatim vrtom, izborno kuhinjo, vedno sveža vsakovrstna mrzla jedila ter pristna štajerska in dolenjska vina Cene solidne!	— Postrežba točna!
■^■■■■■illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Strojarska steza F 6 Strossmayerjeva ulica F 7 Suknarska ulica F 7 Sv. Jakoba nabrežje E 8 Sv. Jakoba fr;» F 8 Sv. Jerneja cesta D 4 Sv. Petra cesta F 6, G 6 Sv. Petra nasip F 6, G 6 Stare pravde ulica F 7, G 7
Šelenburgova ulica E 6, E 7
(Škofja ulica) sedaj Fii-gnerjeva G 6, G 7 Šolska ulica D 3 Šolski drevored F 7 Štajercev grič D 4 Študentovska ulica F 5 Šubičeva ulica D 6, E 7 E 7
Tabor G 6 Tesarska ulica F 8 (Tobačna ulica) sedaj Langusova D 8 Tomanova ulica E 6 Trnovska ulica E 9 Trnovski pristan F 9 Trubarjeva ulica E 8, F 8
Tržaška cesta A. B. C. D 8. 9
Tržna ulica D 4 (Turjaški trg) sedaj Novi trg E 8
Trdinova ulica E 5, E 6
Ulica na Grad F 8 Ulica Rimske legije D 8 Ulica stare pravde F 8, G 7
Usnjarska ulica F 6, F 7 Dr. Valentin Zarnikova ulica G 7, G 8
Valvazorjev trg E 8 Večna pot A. B. C. 3, 4, 5, 6. 7
Vegova ulica E 7, E 8 Velika čolnarska ulica F 10
Veliki stradon E 10 Vodmatski trg H 6 Vodna steza E 8 Vodnikova ulica C 3, D 3, D 4 Vodnikov trg F 7 Vodovodna cesta E 1, E 2, F 2, F 3 Vojaška ulica G 5, G 6
S d c a l n o se počutite Wojnö/i
Vojvoda Mišiča cesta G 8
Vožarski pot F 8 Vozna pot na Grad F 7, F 8, G 8 V Rebri F 8 Vrbovceva ulica G 6 Vrtna ulica E 8 Vidovdanska cesta F 6 Wolfova ulica E 7 Za Bežigradom F14, F 4 Zadružna ulica C 7, C 8 Za bolnišnico G 7, H 7 Za Čreslom F 6 Zagata E 7
Zalokarjeva ulica G 6 Zaloška cesta G 6, H 6
Za ograjami F 7 Za pokopališčem F 4 Zatiska ulica E 8 Zelena pot D 9, D 10 Železniška pot E 9 Zeljarska ulica D 9 Znamenjska ulica F 6 Zvezdarska ulica F 8 Zvonarska ulica F 8 Zrinjskega cesta F 7, G 7 Za Gradom G 8, G 9 Žabjak F 8 Železniška ulica E 4 Žibertova ulica D 4, E 4 Židovska steza E 7 Židovska ulica E 7 Živinozdravska ulica G 7 Župnijska ulica G 7
Gg. učiteljice!
Najbolju pomoč kod Vašeg van-školskog rada nuda vam mjesečnik
»Mali šenslti svijet«
koji izlazi v Cjubijani, Tavčarjeva 12
ZaOtjevajle list na ogledi
BELEŽKE:

BELEŽKE
BELEŽKE
BELEŽKE
I Pf
h[
nudi v svojih ljubljanskih trgovinah
PREŠERNOVA 20 PRED ŠKOFIJO 19
izdelane v lastni tovarni iz najboljšega materiala po najnižjih cenah!
Svoji k svojim!
VSEBINA:
Stran
Pozdrav .	.	.
Spored skupščine Spored koncerta Prehrana .	.
Prenočišča
Obvestila .........................................10
Rediteljski odsek .	......................13
Legitimacija za znižano vstopnino v koče SPD .	14
Znižana voznina na tramvaju........................15
Cene za vožnje z avtomobili .......................15
Ljubljana..........................................16
Javna poslopja in naprave..........................19
Šole ..............................................20
Cerkve ............................................21
Spomeniki..........................................22
Kavarne . .	...	....................22
Hoteli, restavracije in bufeti.....................23
Kopališča........................................  24
Postajališča kočij in avtotaksijev.................24
Kaj naj si vsak ogleda.............................26
Ogled muzeja, Narod, galerije in dr................26
Slovenska zemlja...................................28
Izleti............................. .... 30
Podrobnejši opis izletov...........................34
Vozni red .........................................50
Ceste, ulice in trgi k načrtu .....................53
Natitnilo Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik Fr. Štrukelj)
CO чГ 40 00 O-N
o
NRRODNft IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
1Л
CO
5
ИИИИ0492964
Vsel
vse knjige
za šolske knjižnice
vabila, letake in lepake
za vsakovrstne prireditve izvršuje
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. Ilustrira knjige v enobarvnem in večbarvnem tisku. / Tiska časopise, revije, vizitke, bloke, kataloge in mladinske liste. Lastna tvornica šolskih zvezkov. Knjigoveznica Oddelek za učila z veliko zalogo slik naših velmož
KNJIGARNA V LJUBLJANI PODRUŽNICA V MARIBORU Tyrseva ulica štev. 44
UČITEIJSKA
TI/KARNA
V LJUBLJANI
FRANČIŠKANSKA 6