- skladišče
D-Per
545/1974
COBISS o
GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« leto 2	ROGAŠKA SLATINA	junij 1974
POLOŽAJ, KI ZAHTEVA OZDRAVITEV
Ni dolgo tega, ko smo na zborih delovnih ljudi v kolektivu sprejemali programe in proračune interesnih skupnosti. Med drugim je bilo rečeno, da bodo imeli zaposleni pravico in dolžnost opravljati nadzorstvo nad tem, kako se uresničujejo programi. Na zborih je bilo tudi rečeno, da bodo imeli za sredstva, ki jih namensko dajejo, pravico zahtevati če ne boljše pa vsaj enake zdravstvene storitve.
Na podlagi številnih pripomb in negodovanja, ki smo jih prejeli in slišali od naših zaposlenih, je mogoče sklepati, da so zadnje čase storitve v obratni ambulanti skromnejše kot prej. Številni so upravičeno pritožujejo, da morajo čakati po več ur. Zatrjujejo, da pogosto niti ne vedo, ali bo zdravnik prišel ali ne.
Prav zaradi tega smo se v uredništvu »Steklarja« odločili, da se napotimo tja, kamor so bodice kritike usmerjene — v obratno ambulanto. Pogovarjali smo se s specialistom za medicino dela dr. Bogdanom Ftirstom. Poprosili smo ga, naj nam odgovori na nekaj vprašanj.
STEKLAR:	Kje so razlogi za
takšno nezadovoljivo stanje?.
Dr. Fürst: »Ce ne celotnemu ko-'ektiivu, pa vsaj večini je znano, da sem postal upravnik zdravstvenega doma v Šmarju. Po našem statutu mi gre pravica do ene tretjine delovnega časa za opravljanje uprav-
niških del. Prav tako je znano, da vodim dispanzer za medicino dela. Vsi pregledi morajo biti opravljeni pri nas. Torej še dodatno delo. Velja omeniti, da imamo v naši ambulanti največ obiskov na zdravnika v šmarskem zdravstvenem domu. A četudi bi bil samo tu v ambulanti, najbrž ne bi šlo brez čakanja. Treba je reči, da bi potrebovali še enega zdravnika.«
STEKLAR: Ali je bilo povpraševanje po njem?
Dr. Fürst: »Prosto delovno mesto je bilo razpisano. Tudi oglasili so se na razpis, toda stanovanj nismo imeli na voljo. Višina osebnih dohodkov ni vabljiva, saj je znano, da imamo na celjskem območju zdravniki nižje osebne dohodke kot drugje. Ko smo razpis poslali v časopis na Hrvaškem, smo prejeli 27 prijav. Oti vseh prijavijencev pa se nobeden ni odločil za k nam. Poleg drugega so zavrnili našo ponudbo, ker niso imeli možnosti za takojšnjo specializacijo.«
STEKLAR: Zaposleni v nekaterih oddelkih negodujejo, ker v določenem času ni bilo sistematičnih pregledov. Zakaj jih ni bilo?
Dr. Fürst: »Moram priznati, da me veselijo pritožbe zaradi neopravljenih sistematičnih pregledov. Nerodno pa je, da prihajajo' zdaj, ko smo v časovni stiski. Potrudili se bomo, da bodo pregledi še letus opravljeni, ker bomo v ta namen dobili zdravniško pomoč. Menim
pa, da ni nujno, da se zdravstvena služba prilagaja potrebam, temveč tudi obratno. Bilo je veliko primerov, ko posamezniki niso prihajali na te tako potrebne preglede, ne da bi imeli za to kako opravičilo. Jasno je, da prihaja zato do nereda in negodovanja. Vsaj v preteklosti, česar ne trdim za sedaj, pa ni bila krivda na nas.«
STEKLAR: Ali zgraditev zdravstvenega doma pomeni, da se bo obratna ambulanta selila iz teh prostorov oziroma iz steklarne?
Dr. Fürst: »Ni dvoma o potrebi obratne ambulante. Doslej uradno ničesar ne vem o tem, au naj obratna ambulanta ostane ali naj se preseli v prostore zdravstvenega doma. Tako velik kolektiv, kot je steklarna, gotovo potrebuje ambulanto v neposredni bližini. O tem, kaj je bolj prav, naj odločijo ljudje, ki bodo prav gotovo vedeli presoditi, kaj je bolj ugodno zanje. Hoja v zdravstveni dom za vsak recept in najmanjšo poškodbo bi kolektiv presneto veliko stala.«
STEKLAR: Medicinska dokumentacija za delovna mesta, ki pridejo v poštev za benificirano delovno dobo, je v zamudi. Zakaj?
Dr. Fürst: »V zamudi smo zaradi časovne stiske. Sedaj je dokumentacija skoraj gotova.«
STEKLAR: Kako zboljšati položaj v ambulanti?
Dr. Fürst: »Med prvimi pogoji je to, da dobimo še enega zdravnika
Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor glavni In odgovorni urednik Jovo Tlšma • Uredništvo: Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina • Naslov: Glasilo kolektiva steklarne »Boris Kidrič«. Rogaška Slatina ® Telefon 063-81-020 • Telex 33560 YU • Naklada 1500 izvodov • Tiska: CGP »Delo«. Ljubljana
in da se povečajo ambulantni pro stori. Zobna ambulanta naj bi se preselila v druge (na novo zgrajene) prostore, ambulanta pa bi ob držala vse dosedanje. V prostorih, kjer je sedaj laboratorij, naj bi bila ordinacija za preventivo En sam zdravnik kljub najboljši volji in prizadevnosti tako obilnega dela ne bo zmogel. To velja zame toliko bolj, ker bom še naprej vodil dispanzer v zdravstvenem domu.«
Nato smo vprašali dr. Fiirsta, ali je še kaj takega, o čemer bi veljalo v tej zvezi spregovoriti. Takole je povedal:
»S samo obratno ambulanto niso in tudi v prihodnje ne bodo rešeni vsi problemi, ki se porajajo v steklarni oziroma na delovnih mestih. Poudarim naj, da kadrovska služba ni ustrezno zasedena. Primanjkuje človek, s katerim bi reševali tako imenovana medicinska
vprašanja, denimo: kronični alkoholizem, v klubu zdravljenih alkoholikov m zunaj njega, socialno-medicinsko problematiko mladih, kamor sodijo stanovanjska vpraša nja, urejanje prevozov na delo . in domov ter rekreacija zdravstveno prizadetih. Izrekel bom besede, ki ' so sicer težke, toda v celoti držijo: samoupravni organi se ne zmenijo za zdravstveno stanje zaposlenih. To iahko 'sklepam na podlagi tega, ker me niso vabili, da bi na sejah podal kakšno analizo o zdravstvenem stanju kolektiva, niti me niso klicali na seje, kadar so obravnavali takšno problematiko. Tudi komisija za Varstvo pri delu ne deluje ah pa morda brez moje vednosti. Menim pa, da bi to sodelovanje moralo biti boljše. Varstveni ukrepi niso bili dovolj upoštevani: gre za zračenje v brusilnicah. ogrevanje prostorov in segrevanje vode za brušenje itd. (V zvezi s tem je
bilo zadnje čase veliko prizadevanj (Prip. ur.) Težko si je zamisliti naše uspešno sodelovanje brez socialnega delavca in referenta za var s-tvo pri delu (Slednjega imamo! Prip. ur.)«
Kaže torej, da so številni problemi v zdravstveni službi in pod jetju še nerešeni. Z obojestranske prizadevnostjo jih mora biti iz dne va v dan manj. Najbolj kočljivih vprašanj — zmesame in kislinske polirriice — smo se lotili zelo res no. Položaj v zdravstveni službi je. kakor smo videli, nezadovoljiv in zahteva neodložljivo zboljšanje. V interesu vseh zaposlenih. Trenutno bolnih in tistih, ki utegnejo še prositi za zdravniško pomoč.
Upamo, da se bo v najkrajšem času obrnilo na bolje. S tem bodo odpravljeni številni nesporazumi, ki tlijo potihoma, a so vendar močno razdiralni.
J. TIŠMA
rmiuni. I 11	|| m—H tim—li l
PREMAGATI MRTVILO
Ob začetku leta, natančneje 20. januarja, smo si mladi zadali na letni könferenci številne naloge. Potek od letne konference naprej pa nam kaže, da zadane naloge bolj slabo uresničujemo. Morda je vzrok to, da večji del mladih ni bil na konferenci in zäradi tega ne ču ti potrebe po izvajanju sklepov.
Kratek pregled prehojene poti nam pove, da je mladina kot družbenopolitična organizacija vse 'premalo nosilec napredne misli. Do volj je bilo napisanega o ustavi, kongresih, resolucijah in podobno. Nas mladih, po vsem sodeč, to vse skupaj ni dosti ganilo. Pripravljeni smo reči, saj to ni za nas, to nas ne zanima, to je delo drugih in po dobno. To je zgrešeno, kajti zavedati se moramo, da je prihodnost naša, zato bi morali pokazati veliko več ustvarjalnosti. V političnem življenju in na delovnem mestu. V dopolnilnem izobraževanju smo naredili majhen korak naprej Treba bo najti stalno pot, po kateri se bomo mladi nenehno izo brale vali in hodili z večjimi koraki.
Za nami je dan, ko smo bili mladi sprejeti v zvezo komunistov. Ugotavljamo, da se je ma'o mladih odločilo za ta korak ki pomeni več odgovornosti nasploh. Nismo se odrejali, toda proces sprejemanja v zvezo komunistov teče naprej. Pričakujem, da se bomo mla di v večjem številu vključili v zvezo komunistov.
Čeprav je sprejem štafete precej odmaknjen od dneva, ko to pišem, naj omenim, da se je dosti mladih udeležilo sprejema, naš član Milorad Kračun pa je prebral
pismo mladine Rogaške Slatine, ki ga je poslala tovarišu Titu.
V mesecu mladosti smo se udeležili številnih športnih tekmovanj, kjer so nas športniki uspešno zastopali. Le tekmovanja v najbolj priljubljeni igri naše mladine — nogometu — se nismo udeležili. Težave so nastale zaradi prevoza. Nekateri mladinci pa niso čutili potrebe, da bi priskočili na pomoč.
Člani našega aktiva so sodelovali na mladinski akciji »Kozjansko 74«. Dva naša člana sta bila večkrat pohvaljena. Navezali smo tes nejše stike s pripadniki celjske garnizije in organizirali več športnih srečanj v streljanju, nogometu, košarki in šahu.
V	aprilu in maju so prišli v ko-lektiv: Brigita Stern, Mihael Jelič, Jože Sagadin, Leopold Korošec, Bojan Vele, Srečko Očko, Boris Pučnik, Branko Vreča, Alojz Verbek. Branko Drozg, Stanko Braunsber-ger, Vera Sreč, Milan Kobale, Pav la Pirš, Milena Rus, Rozalija Zafošnik, Majda Boček, Ivan ttup, Miran Subotič, Mira Perša, Štefan Kodrič.
Iz JLA sta se vrnila Anton Turner in Jože Leskovar.
V	istem obdobju je zapustil kolektiv Prane Vivod, invalidsko upokojen.
Na lastno željo so odšli: Elza Pozeb, Zvonka Vreča, Ignac Klinc in Ivan Rup.
V času, ko vedno bolj zaostrujemo odgovornost do družbene lastnine, si ne morem, da ne bi pre-nekaterega mladinca pokaral. Med kršilci delovne discipline in reda so predvsem mladi ljudje. V nobenem primeru to ne sme ostati nekaznovano. Težko bi se bilo spri jami ti s tem, da bi nekateri siste matično uničevali tisto, kar so po šteni z velikimi napori zgradili.
Vajeni smo, da iščemo svoje pra vice. To je tudi prav. Poleg tega v nobenem primeru ne moremo in ne smemo spregledati naših dolžnosti ki so sestavni del demokracije. Ob zavesti, da je delo na delovnem mestu v ospredju, ne bi smel zanemarjati naših obveznosti tudi po delu, kajti veliko je tega, česar v delovnem času ne dospemo, a je velikega pomena za nas vse. V tovarni in v kraju, kjer živimo. Ce bomo delali tako, ootem bomo za zgled drugim. MARJAN ŠARLAH
V poizkusni dobi je kolektiv zapustil Srečko Očko, samovoljno pa je odšel Englbert Goltez.
Vojaško suknjo so oblekli: Zlat ko Strmšek, Silvo Kmetec, Jože Kustnik, Roman Selinšek in Bran ko Kušar.
Precej prihodov in odhodov po gojujejo kadrovske priprave za proizvodnjo v novih delovnih orosto rih, kamor naj bi se večji del proizvodnje preselil najpozneje ob koncu letošnjega poletja.
Novinci prehitro zapuščajo kolektiv, ker slabo poznajo svoje novo delovno mesto.
V. HORVAT
PREHITRO ODHAJAJO
9
/
NAŠA ČLANA, PREDSEDNIKA
VALTER JORDAN
Predsednik predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Šmarje pri Jelšah.
Pred tridesetimi leti se je rodil v Pesnici pri Mariboru. Osnovno šolo in steklarsko šolo je končal v Ttogaškd Slatini. Leta 1962 se je zaposlil pri nas in v istem letu bil sprejet v zvezo komunistov, že kot mlad komunist je opravljal veliko funkcij. Od mladine, sindikata, samoupravnih organov do zveze komunistov. Bil je delegat IX. kongresa ZKJ.
Na vprašanje, za kaj se bo zavzemal kot predsednik najvišjega sindikalnega vodstva v občini, je kratko dejal: »Zavzemal se bom za reševanje vseh tistih vprašanj, ki neposredno zadevajo interese delavskega razreda. Poleg tega menim, da je nujno potrebno posvetiti veliko pozornost delegatskemu sistemu, ki mora zaživeti tako, kot je zamišljen. Pred kratkim je končal delo X. kongres Zveze komu-
nistov Jugoslavije. To ni le kongres komunistov, temveč kongres delavskega razreda naše domovine. Pokazal je, kje smo obstali in kako moramo hitreje korakati, da bi čimprej prišli do želenega cilja.«
Sindikati bodo s svojo ustvarjalnostjo v praksi nedvomno pripomogli k uresničevanju sprejetih sklepov. Pred kratkim izvoljeni predsednik občinskega sveta zveze sindikatov občine Šmarje pri Jelšah, član našega kolektiva Valter Jordan sodi med tiste funkcionar je, ki se dosledno bojujejo za sprejeta stališča, želimo mu veliko uspehov pri opravljanju zahtevne naloge.
IVAN SITER
Predsednik zbora združenega dela skupščine občine Šmarje pri Jelšah.
Na prvi seji občinske skupščine — o tem smo pisali tudi v prejšnji številki — je bil za predsednika zbora združenega dela izvoljen član našega kolektiva tovariš Ivan Si-ter.
Ivan je bil rojen 1924. leta v Zagorju ob Savi. Izhaja iz stare steklarske družine. Osnovno šolo je končal v rojstnem • kraju. Potem se je vpisal na ljubljansko gimnazijo, vendar je zaradi političnega delovanja staršev in takratnih razmer ni dokončal, že ko je bil v prvem razredu, so mu zaprli očeta, nato je šolo zapustil. Leta 1938 se je zaposlil v steklarni v Para-činu. Prvo politično izobrazbo je dobival v rojstnem Zagorju od napredno usmerjene mladine, kasneje pa v KUD »Ivan Cankar« v pa-radinu.
Po osvoboditvi je postal član našega kolektiva; najprej je bil steklarski pomočnik, nato mojster in sedaj opravlja delovodske posle.
Opravljal je vrsto družbeno pomembnih funkcij. Bil je predsednik mladinske organizacije in pred-
sednik občinskega sindikalnega sveta. Večkrat je bil voljen za člana občinskih in republiških sindikalnih vodstev. Volili smo ga za poslanca republiške skupščine Slo venije in za odbornika občinske skupščine. Poleg naštetih je oprav ljal še druge funkcije.
Pravi, da nova funkcija zanj ni novost, kajti v času predstavniškega sistema je bil predsednik sveta delovnih skupnosti. Kakor je sam dejal, bo vložil vse moči za razvoj še precej nerazvitega območja, ka mor sodi naša občina.
POLNA POČITNIŠKA DOMOVA
Čeprav začetni dnevi poletja ne kažejo najbolj razveseljive podobe, je zanimanje za letovanje v počitniških hišicah veliko. 25 članov bistriške TOZD z družinami bo letovalo v počitniških hišicah v Dajli ali Umagu.
Veliko zanimanje za preživljanje dela dopusta ob morju je predvsem ^poznanje zaposlenih, da jim bo to koristilo, ker bodo preživeti nekaj dni v mirnem in zdravem ugodnem okolju. Nedvomno jim bo nabiranje moči prišlo prav na • delovnem mestu, kjer bodo uspešneje opravljali vsakdanje delovne naloge.
Kljub nenehnim prizadevanjem da bi v bistriški steklarni priteg nili čimveč zaposlenih na dopust
v počitniških hišah, uspehi niso povsem zadovoljivi, še vedno je veliko takšnih, ki dneve, namenjene počitku, posvetijo težkim domačim opravilom. Namesto da bi se spo čili, se vračajo na delo še bolj. utrujeni. Posledice na delovnem mestu so seveda očitne.
Ce vzamemo za povprečje tri člansko družino, bo na morju le tovalo okoli 80 naših članov in njihovih svojcev. To pa je že lep uspeh v primerjavi s prejšnjimi leti, ko je kolektiv imel le hišo v Umagu.
Najbolj pomembno je to, da je cena, ki jo plačujejo člani kolek tiva sprejemljiva tudi za tiste dru zine, ki imajo nižje osebne do hodke.
V. HORVAT
i
»
>i
Steklarji v Jugoslaviji proizvajamo v izredno neugodnih razmerah, zaito se moramo čimprej lotiti reševanja izredno kritičnega stanja. Tako bi vsaj delno omilili težak položaj, v katerem je trenutno steklarska industrija, ki zaposluje prek 16.000 ljudi.
To bi bil najkrajši povzetek iz razgovora na sestanku steklarjev v Paračinu 6. junija letos.
Za lažje razumevanje sedanjega stanja in obenem pomembnosti steklarske industrije kot pomembnega dejavnika jugoslovanskega gospodarstva navedimo tabelarični pregled.
celotni dohodek	1972	1973
	1428	1613
porabljena sredstva	611	741
amortizacija	50,6	56,9
dohodek	581	669
pogodbene		
obveznosti	40,0	49,0
zakonske		
obveznosti	30,0	47,0
osebni dohodki		
(bruto)	400	474
skladi	37,5	38,2
zaposlenost	15,570	16.211
Zgornje številke so izražene v milijonih dinarjev.
Navedeni podatki so odsev dejanskega, vendar izredno kritičnega stanja naše industrije. Posebno in
Pred dobrima dvema mesecema je TOZD v Slovenski Bistrici zapustil Franc Vivod. Več kot petnajst let je bil član tega kolektiva. Skupnim uspehom podjetja je pri; speval na delovnih mestih: stiska-lec v peči, pri končnem vezanju izdelkov in najdlje, kar sedem let, je opravljal zahtevno nalogo vra-rarja. proti koncu delovne dobe je včasih opravljal tudi kurirska dela.
Zaradi rahlega zdravja je bil večkrat odsoten z delovnega mesta. Kljub vsej prizadevnosti se mu zdravstveno stanje n-i obrnilo na bolje, tako da je moral v 55. letu starosti prositi za invalidsko upokojitev.
Večji del časa, od kar je v pokoju, porabi za zdravljenje. Zdravstveno stanje se mu je zdaj nekoliko popravilo, kar še posebej velja za oči in noge. Na domu, kjer sem ga obiskal, sem videl, da živi v prijetnem vzdušju z ženo in dvema hčerama, ki so mu v veliko oporo.
upravičeno zaskrbljenost zbuja ugotovitev, da se to stanje iz dneva v dan slabša v našo škodo.
Že tako majhna stopnja akumu-lativnosti se je v letu 1973 v primerjavi z letom prej znižala kar za 32 odstotkov. Slika je še slabša, če dodamo, da so bili povprečni osebni dohodki občutno nižji kot v drugih panogah industrije. Povprečni osebni dohodek je bil lani 1738 dinarjev.
Vse našteto m odsev slabega oziroma slabšega dela, temveč vpliv drugih dejavnikov. Povečanje cen embalaže, transporta, surovin in uvoznega repromateriala preliva do-hodek steklarske industrije v druge panoge.
Najbolj otipljiv primer je kalci-nirana soda, ki je steklarsko industrijo zaradi povečane cene obremenila za dodatnih 12 milijard starih dinarjev. Prav tako je povečana cena minija. Le-ta ni več strupen samo po delovanju, temveč tudi zavoljo cene. Razlika v ceni obremenjuje naše podjetje za celih 400 milijonov starih dinarjev.
Resnici na ljubo je treba zapisati, da je trenutno za naše proizvode na voljo irosto formiranje cen. Veliko vprašanje pa je, kdo bo v prihodnje kupoval tako drago steklo. Se dodatno vprašanje: Ali je svinčeni brušeni kristal tak luksus, da ga obremenjujemo z 41,5 odstotka
Nekdanjemu sodelavcu želijo člani kolektiva, bistriške steklarne skorajšnje in popolno okrevanje ter prijeme trenutke v krogu družine.
V. HORVAT
prometnega davka. Po vsej verjetnosti ni. Kritičnih momentov je še in še. Vredni so vse naše pozornosti, O njih moramo razmišljati nenehno in z vso resnostjo. Orne njeno je vse dejavnike v steklarski industriji pripeljalo do spoznanja, da moramo obravnavati naš polo žaj celovito in enotno ter v imenu 16.000 zaposlenih doseči nekoliko ugodnejše pogoje proizvajanja.
Za konec še odgovor, kje smo mi. Položaj ni tako kritičen kot v ce lotni steklarski industriji. Z nekoliko boljšim delom še vedno lahko dosežemo boljše uspehe. Za to pa je potrebna volja in prizadevanje slehernega pri nas zaposlenega.
Zavest, da naše celotne proizvodnje ne moremo prodati doma, nas spodbuja k prodaji izdelkov, po ugodnih cenah, na tujih tržiščih Zastavlja pa se vprašanje, kolikšne so naše konkurenčne sposobnosti ob tako močnih inflacijskih gibanjih s katerimi se srečujemo na vsakem koraku.
J. Pelko
UGODNO
REŠENE PRITOŽBE
Odibor za medsebojna delovna razmerja je na svoji 9. redni seji med drugim obravnaval pritožbe zaradi delitev sredstev za zasebno gradnjo stanovanjskih hiš..
Tako je naknadno razdeljenih 70.000 dinarjev, in sicer naslednjim prosilcem oziroma tistim, ki so se pritožili zoper prvotni sklep tega organa.
1. Darinki Tadina	din 10.000
2. Emiliji Verk-Borlak	5.000
3. Viliju Pematu	5.000
6. Dragu Boršiču	5.000
7. Ivanu Mikši IV.	5.000
8. Darku Ljuljdjuraj	5.000
9. Francu Kamenšku	5.000
10. Ivanu Bračunu	5.000
11. Jožetu Bedeniku	5.000
12. Mariji Kidrič	5.000
13. Cvetku Sedmineku	5.000
14. Francu Pažonu	5.000
15. Vinku Bedeniku	5.000
Odbor je prej dodeljeni posojili Olgi Brezinščak 15.000 dinarjev in Tereziji Kamenšek 5.000 storniral ker je ugotovljeno, da prosilki nimata pogojev po pravilniku, Ki pravi, da imajo pravico do posojila le tisti zaposleni, ki imajo najmanj pet let delovne dobe.
Pritožbe Vlada Hrupa, Slavka Hrupa in Emilije Kos so bile zavrnjene, ker prva dva ne izpolnjujeta pogojev, slednji pa ni nujno potrebno posojilo.	P. O.
UPOKOJEN
-----FRANC VIVOD
SPOŠTOVATI PREDPISE
O službi za varstvo pri delu se na straneh našega glasila še ni našel prostor, čeprav je na tem področju veliko takega, kar je vredno napisati. Ta služba zajema široko delovno področje. Treba je reči, da ena lastovka ne prinese pomladi, kar velja tudi za varstvo pri delu, saj en sam član kolektiva ne more narediti veliko.
Nujno potrebno je sodelovanje vseh zaposlenih, predvsem pa vodilnih, ki so temelj organizacije dela. Iz izkušenj vemo, da so tam, kjer je dobra organizacija dela, dobri tudi rezultati. Enako velja za službo varstva pri delu. Za najpomembnejše štejemo red in snago na delovnetm mestu in proste prehode. Zal se ti problemi še vedno znova pojavljajo. Ugotavljamo, da ie redki uporabljajo zaščitna sredstva na delovnih mestih, kot so zaščitna očala, ščitniki za obraz, respiratorni in še mnoga druga zaščitna sredstva. Prav tako ugotavljamo, da se zaposleni bolj zanimajo za zaščitne plašče in ortopedske čevlje. Tako so tudi ženske v februarski številki Steklarja spraševale, zakaj ne do-
bijo delavke v vezalnici ortopedskih čevljev, zakaj v brusilnici ni dovolj garderobnih omaric in za brusi like zaščitnih plaščev.
Garderobne omare so že naročene in bodo kmalu montirane. Služba za varstvo pri delu je pripravila predlog o osebnih zaščitnih sredstvih za razna delovna mesta; delavski svet ga je v celoti sprejel.
Na seji 16. 4. je delavski svet TOZD potrdil predlog komisije: vezalke bodo dobile ortopedske čevlje, steklobrusilke zaščitne plašče, delavci v skladišču pa zaščitne čevlje z jekleno kapico. Za tiste, ki delajo na betonu, in še za nekaj drugih delovnih mest bo delavski svet še razpravljal.
Pripomniti velja, da bi morali vsi, ki imajo osebna zaščitna sredstva, le-ta tudi uporabljati in redno vzdrževati. Vselej pa ni tako. številne poškodbe nastanejo prav zaradi neuporabe zaščitnih sredstev. Delovne razmere v zmesami niso takšne, kot bi morale biti. Z malo večjim upoštevanjem predpisov bi bile posledice občutno milejše. Po obisku
republiškega inšpektorja za delo moramo urediti še naslednje po manjkljivosti:
1.	V skladišču gotovih izdelkov je treba urediti nakladanje palet z ustreznimi pripomočki (viličarjem). Rok ureditve 31. 12. 1974.
2.	Vsem delavkam, ki opravljajo delo stoje in v hoji, nabaviti ortopedske čevlje. Rok ureditve 30. 6. 74.
3.	V obratu lesnostrugame urediti ogrevanje in umivalnico, vse po predpisih. Rok ureditve 31. 12. 74.
4.	pripravo zmesi je treba urediti po predpisih, vsi tamkaj zaposleni pa se morajo držati danih navodil
5.	Urediti je treba ogrevanje pogonskih delavnic in skladišče materiala. Rok ureditve 31. 12. 74.
6.	Po odločbi republiškega inšpektorja se prepove točenje piva v delavski restavraciji podjetja.
Z odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in z doslednim spoštovanjem naših notranjih predpisov bo mo dosegli osnovni namen, in sicer: varno delo — uspešno delo.
Ivan Šverko
KADROVSKE IN OSEBNE NOVICE ZA MESEC APRIL IN MAJ 1974
PRIŠLI:
1.	Josip Starček, NK odnašalec
3.	Alojz Šeligo, NK odnašalec
3.	Drago Špiljak, NK odnašalec
4.	Božidar Gobec, NK odnašalec
5.	Martin Kokolj, NK odnašalec
7.	Jože Kos, NK odnašalec
8.	Stanislav Drofenik, NK odnašalec
9.	Franc Vodušek, NK odnašalec
10.	Ivan Podhraški, NK odnašalec
1L Franjo Ožvatič, NK krogljičar
12.	Branko Kobale, NK vlag. zmesi
13.	Branko Kos, KV steklobrusllec,
14 Ivan Horaček NK vlagalec zmesi
15.	Ivan Oreški, NK del. v kisi. po-limici
16.	Franc Jug, KV ključavničar v obratu Kozje
17.	Ivan Mikša, Kv nab. dna
18.	Viktor Žerak, NK de. v pripravi zmesi
19.	Vinko Vrešnjak, KV krogljičar
20.	Terezija Tiselj, KV steklob. v obratu Kozje
21.	Trajče Grkovski, KV krogljičar
22.	Alojz Gaberšek, KV pomoč, ste-klop.
23.	Ignac Podliraški, NK trans, delavec
24.	Roman Lončarič, NK del. v ie-sostrug.
25.	Branko Smeh, NK del. v kislinski polir.
26.	Avgust Bele, NK odnašalec
27.	Milica Kranjčič, NK del. v vez.
28.	Janez Hemavs, NK del. v kisi polir.
29.	Katarina Cerovski, NK de. v vez.
30.	Marija Jankovič, SSU v rač. sektorju
31.	Jelica Radosavljevič, NK pomož. kub.
ODŠLI
1.	Jožefa Trobec, KV steklobr.
2.	Ljudmila Vrečko, SSU steno-daktilograf
3.	Marija Cmeršek, KV steklob.
4.	Janez Beg, KV krogljičar,
5.	Viktor Krklec, NK odnašalec
6.	Anton Drofenik, NK odnašalec
7.	Alojz Lorber, KV steklob. z
8.	Kari Novak, NK odnašalec
9.	Stanko Cverlin, NK odnašalec
10.	Anton Kregar, NK odnašalec
11.	Anton Simunič, KV steklob.
12 Anton Šeligo, NK odnašalec 13. Venčeslav Taciga, KV krogljičar
14.	'Franc Gaberšek, KV kurjač pl. . gener.
15.	Štefan Mikolič, NK odnašalec
16.	Franc Štih, VKV mojster steklop.
UMRL
Jakob Hemavs, KK delavec v kisi. polir.
Stanje na dan 31.	3.	1974	1083
—	povečanje	31
—	zmanjšanje	17
Stanje na dan 31.	5.	1974	1097
RODILI SO SE:
1.	Jože Plavčak, sin Mihe
2.	Tatjana Korošec, hči Antona
3.	Bojana Mikša, hči Vinka
4.	Andrejka Herček, hči Jožice
5.	Boris Šket, sin Franca
6.	Aleš Zupanič, sin Franca
7.	Franc Škorjak, sin Cilke
8.	Valentina Klasič, hči Hermine
9.	Saša Pale-Kosovec, sin Marija
10.	Melita Plemenitaš, hči Eda
11.	Svetlana Podhraški, hči Josipa
12.	Jože Brantuša, sin Jožeta
13.	Vlasta Majcenič, hči Jurija
14.	Janez Jagodič, sin Ivana Novorojenčkom želimo obilo zdravja!
POROČILI SO SE:
1.	Josipa Gorišek, por. Podhraški
2.	Vesna Šverko, por. Petanjek Novoporočencem iskreno česti torno!
F. K,
ARGUSOV SPREHOD
Kar na začetku naj vam povem, da sem srečen. Vsaj malo se bom oddahnil. Ni mi treba rabiti črnila za pisanje. Vsaj toliko ne kot vča s ih. Kot vidite, nimam same dobrih oči. Tudi spretne roke včasih kaj povedo in ne samo dolg jezik. Kljub temu nisem ostal brez naloge. Roke in fotoaparat so naredili svoje. Pa vendar ni šlo brez moje pomoči No, malo baharije ne bo škodovalo
Pod sliko št. 1 bi napisal: Se fotoaparat se je sramoval, da b: pokazal vso lepo zbirko. Od sramu je zatisnil oči, pa se je posnetek ponesreči'1. Pred štirinajstimi dnevi je neki »zaveden« član kolektive zavil dve »majhni« vazi po 35 cm v vrečo od sode. Zvohal je, da kontrola ni šla spat, in ju je kmalu odložil. Slikani servis pa je bil v nežnih rokah. Kar čedna zbir ka. Ni veliko za nas, ki si radi privoščimo kakšno »drobtinico«. Se daj se temu reče prisvajanje dru žbene lastnine ali odtujevanje. Ker sem starega kova, kar naravnost prisodim temu malo staromodno ime — kraja.
Pod 2. sliko: Ali bi bilo treba še kaj dodati? Ne! Samo oznaniti je treba, da je to prostor, kjer zbira mo črepinje.
Tretja slika kaže »vzoren« pravil nik o higiensko tehnični varnosti v kemični poldmici.
Četrta kaže, kako so priročna sredstva v obrambi proti dežju še dandanašnji zaželena. V primeru nalivov, seveda.
Naj še dodam, da sem vedel, kak šni ste mi tiči. Ko me ni bilo v bližini, ste baje pokvarili »estetski« videz dvorišča. Kam za božjo volje bom pa postavil svojega konjička Morda se bo le dalo kaj zvrtati Zame. Naj se ve, kdo je kaj.
Veliko »hvaležnost« izpričujejo ne kateri, ko so imeli čisto ozračje Pred dnevi namreč. Pleskanje pro štorov, kjer delajo, in urejanje drugih zadevščin so odložili za nedoločen čas. Prav jim bodi. Ce tudi tie bodo deležni lepših prosto rov, vohali so pa le, kako diši po svežini.
1
ŠPORT — REKREACIJA — ŠAH — ŠPORT — REKREACIJA — ŠAH — ŠPO
NAMIZNI TENIS
Namiznotenlsači Steklarja so ta mesec gostovali v Ptuju in premagali domače moštvo z rezultatom 5:2.
Povratno srečanje Je bilo 12. trn.
/ Rogaški Slatini; končalo se je s tesno zmago Steklarja 5:4. V vrstah Drave iz Ptuja je nastopil Skli rožič, ki je svoj čas nastopal za drugo moštvo Vjesnika iz Zagreba. Ta .gralec pomeni veliko okrepitev vrst Drave. Domače moštvo je bilo oslab-jano, saj ni bilo Posavca in Pšajda. Kot gost v moštvu Steklarja je nastopil Podpečan, ki je vsa srečanja izgubil, kar pomeni, da je slabo nadomestoval odsotna igralca.
Najboljši igralec v vrstah Steklarja je bil vnovič Erik Lešnik, ki je dobil obe srečanji, in sicer proti Skleroviču 2:0 (21:10, 21:11) in Toplaku 2:0 (21:14, 21:10). Srečanje med Lešnikom In Toplakom je bilo odločilno, saj je bil pred tem rezultat 4:4.
V sestavi Pšajd—Boroš je namiznoteniško moštvo Steklarne zasedlo prvo mesto na delavskih športnih grah občine Šmarje pri Jelšah, kjer je premagalo vse tekmece. Tako sta nam namiznotenisača prinesla nadaljnjih 27 točk v skupni uvrstitvi. Tehnični rezultati so bili naslednji: Steklarna : Steklarska šola 3:0, Steklarna : Prosveta 3:0, Steklarna : Zdravilišče 3:0, Stek'ama : Skupščina občine 3:0, Steklarna : KORS 3:1 in Steklarna : Splošno gradbeno podjetje 3:2.
NOGOMET
Na poti do prvega mesta v delavskih športnih igrah občine Šmarje pri Jelšah so nogometaši Steklarne dosegli naslednje izide: Steklarna : Pekama 1:0, Steklarna : Splošno gradbeno podjetje 5:1, Stekalroa : Vital 3:0, Steklarna : KORS 4:0. V finalni tekmi, kajti predtekmovanje je potekalo v dveh skupinah, je Steklarna premagala zmagovalca druge tekmovalne skupine Metko iz Kozjega z rezultatom 4:2. Ta tekma je bila najlepša od vseh odigranih na delavskih športnih igrah. Tudi nogometaši so nam prinesli 27 točk. Tako smo po štirih panogah še nadalje v zanesljivem vodstvu s 112 točkami.
Finlš prvenstva v conski nogometni ligi ni bil naklonjen igralcem Steklarja. Iztržili so le dve točki, in sicer v Celju proti Olimpu, ko so po zadetkih Sabljaka zmagali z 2:0. Doma pa so doživeli dva neugodna poraza, in sicer obakrat z 0:2, proti Slivnici in Pohorju iz Ruš.
Če ne bi bili zmagali v Celju, bi se znašli v vrtincu, ki peiie v celjsko nogometno podzvezo, od koder je vrnitev med conska moštva zelo težavna.
Igre, ki so jih prikazali Igralci Steklarja na domačih tleh, niso zadovoljile številnih navijačev Steklarja. V zadnji tekmi so igralci pokazali, da le stežka prenesejo poraz. Po vodstvu gostov so naši fantje pozabili na tako imenovani fair-play (pošteno igro). Bilo je precej udarcev. Posledica tega je bila tudi povsem upravičena izključitev Halpžana, ki se v nobenem primeru ne bi smel spozabiti do te meje. O tem, kako ocenjujejo uvrstitev Steklarja sami udeleženci, bomo pisali v naslednji številki.
Kar so igralci zamudili v prvenstvu, so nadomestili v pokalnem tekmovanju, kjer so se bili uvrstili med 8 najboljših nogometnih enajsteric na Slovenskem.
Sele v četrtfinalu so klonili proti drugoligašu iz Maribora 1:2. Znanemu moštvu so se upirali zelo dobro. Celo več, z njihovo igro so bili gledalci več kot zadovoljni. Gostja iz Maribora $o se krčevito branili, da ne bi doživeli neprijetnega presenečenja od conskega moštva. Samo muhasta športna sreča je preprečila Igralcem Steklarja, da se niso uvrstili med štiri najboljša moštva.
Zadnjih trideset minut tekme so bili boljši tekmec, toda v vratih gostov je stal Vabič s formo iz svojih najboljših dni. Tako so igralci Steklarja častno zapustili tekmovanje za jugoslovanski nogometni pokal.
KOŠARKA
Košarkarji Steklarja uspešno tekmujejo v prvenstvu. Od desetih prvenstvenih srečanj so v svojo korist odločili 8 tekem. S tem so na odličnem drugem mestu s 16 točkami in pozitivno razliko v ko ših +100.
Tudi v pokalnem tekmovanju so prišli med 16 najboljših moštev v Sloveniji. Premagali so Radensko z rezultatom 131:31. Namesto da bi pisali o uspehu Steklarja, .borno raje omenili nešportno potezo gostov iz Radenske. Podcenjevali so domačine in prišli le s štirimi igral-ci, in sicer s pionirji in mladinci. Dobili so dobro lekcjo.
V vrstah košarkarjev je prišlo do neželenih sporov. Dolgoletni košarkarski delavec in začetnik košarkarskega športa v Rogaški Slatini Ferdo Pak je odstopil s trenerskega mesta v Steklarju. Na sestanku so ugotovili, da je ta spor starejšega datuma. Nesporazumi so na relaciji trener ln posamezni igralci, med katerimi prednjači najboljši igralec Boris Krivec. Le-ta oporeka kvalitete trenerju in se v dobršni meri vmešava v zadeve, ki bi po vseh merilih morale biti v pristojnosti trenerja.
Pripisuje mu nesposobnosti v vodenju tekem. Morda je tudi res, da trener včasih naredi napako (le kdo je ne), toda res je tudi, da Steklar še nikoli doslej ni bil tako dobro uvrščen.
Zmenili so se, da bodo dobili novega trenerja od drugod, ki bo plačan!
OLIMPIJA V ROGAŠKI SLATINI
27. junija ob 19. uri bo v Rogaški Slatini gostovala ljubljanska Olimpija v popolni postavi s trenerjem Lazarjem Lečidem na čelu. Na tej tekmi se bosta od Steklarjevega dresa poslovila dolgoletna Igralca Ferdo Pak in Jože Bertalanič.
Domačini bodo slovitim gostom postavili nasproti svojo standardno potavo.
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 6
sestavil:
ALOjz
kosale
O&LIKA DRŽAV//E Od/askosti
ŠOLSKA
knjiga
7.
OCENAMI
VRSTA
OPERE
VARUH DOMAČE6A OGNJ/iČA PR/
Rimljanih
ER&IJ
TONA
delavski
Razred
TRGOVEC
Z
REPO
JUTRANJA PA DAV/NA
GLASSA
DEL
GLEDA-
L/Šca
PAEGOVOt
A ER A V ČRN/ GOR)
POPRAVILO, GUNOV A
TRENJE
zemelj-
ski
PAS
NAJV/ŠJR
GORA
SVETA
STRANICA
PRAVO-
KOTNEGA
TRIKOTNIKA
PRISILNO
DELO
HL 00
SUROV/NA
ZA
STEKLO
OSE&N/
ZAIMEK
HODA
JEZA
ETIOPSKI
PLEMIŠKI
NASLOV
GOZDNA
ZVER
PREDAL/ „ ZA
Knjige
LOVIT/
RISE
RADIKAL OCETNE K/SU N E
ŠTEVN/K
OPRAW K, Posrednik PLAcanec
TENISKE 'GRE
GLAVNO
MESTO
ITALIJE
(ORIS)
AMERIŠKO M. IME
POSTELJNI
vložek
KRAJ 06 CEST/
L J-CELJE
PES, K/ LOV/
PREDMET
Razredu
KLADA ZA SEKANJE
PREDELAN/ ESPERANTO
7. /ME
ORANJE
m. /me (toniuav)
PEVKA
SRŠEN
OSAM-
LJENOST
LEP\
NOČNI
METULJ
nepravi-
len,
IZJEMEN
DEL ROKE
R/DICA V INDIJSKEM
oceanu
AVTO
CESKE
ZNAMKE
RESI TE! KRIŽANKE ST- S
NOTAR, SENAT, ULAGA, IKONA, M/RAKEL , VOl ', IVA, (TA, /RO, ZA, ST/K, TAM, M, KRAK, PEK, KR/M, ARAK, ETAT, SNAHA, TOP, STENA, RAMP, IV, TRATA, NAPOL/, KAMRA , AMBA, NEN, ANTIKA, AORTA, CA, OMO, Am A, PARA, TONKA, ERATO, ORDEN, ROČ/CA, D/SK ,
ä AJČ-SLOVNI
CANKAR
GOZDNA
PTICA
MESTO
V
SRBIJI
država
v
ZDA
SAVE Z KOMUNIST. ONIADINE JUG-
JANUAR
ŠPORTN'
ČOLN
RANCA
0SE6N/
ZAIMEK
RAZLIČNA
SOGLAS-
ČEVLJAR.
POTRED-
ŠČ/NA
AVSTRIJA
EGIPT.
E/LM..
I6RALEC
(SAR//)
NEKDANJI
RUSKI
VLADAR
pisarna
/ME
črke
Za pravilno rešitev nagradne križanke bomo razdelili 150 dinarjev, In sicer:
1.	nagrada 70 dinarjev
2.	nagrada 50 dinarjev in
3.	nagrada 30 dinariev.
Rešitve pošljite do 15. julija na naslov: Uredništvo »Steklarja« — Steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina, ali vrzite v nabiralnik pred vratarnico. Ne pozabite pripisati »Nagradna križanka št 6«. Prijetno zabavo in srečo pri žrebanju!
Žreb je določil, da za nagradno križanko štev. 5 prejmejo nagrade:
1. nagrado 70 dinarjev — Ema Žerak, Rogaška Slatina 166
2.	nagrado 50 dinarjev — Traude Oblak, Rogaška Slatina št. 190
3.	nagrado 30 dinarjev — Mira Perša-Frešer, Maribor — Ljubljanska 88 a.
Čestitamo!
SPOSOJENE MISLI
Socializmu ne škoduje pokvarjen zrak. temveč pokvarjeni ljudje.
Kadar vsi mislijo enako, navadno nihče ne misli veliko. Dobra stran zakona je, da nisi sam, slaba pa, da nikoli nisi sam.
—	Besede ne tro kamenja, lahko pa strejo srce.
—	Dober zakon ni montažna stavba, treba ga je dolgo graditi.
—	Lažni prijatelj je podoben senci, ki nas spremlja, dokler sije sonce.
—	Mnogi so dobri, ker ne znajo biti pravični.
—	Politik, ki ne pozna zgodovine, je podoben kirurgu, ki ne pozna anatomije.
—	Resnica je edina stvar, ki se ne da polepšati in brez aktere propadeš.
—	Žalovanje za našimi napakami ima posebno ime — kesanje.
—	Kdor nima prijateljev in sovražnikov, nima nič vrednega v sebi.