879
Dragan Kolundžija (1938):
JETNIK    Riješ zaprt v temno rožo novembra. v ROŽI    z odtrganega lista te oprezuje pes.
Mimo tebe teče reka lobanj.
Kalna pšenica poletja v tvojem snu diha.
Riješ. Nobenega zvoka ni, ki bi te mogel zbuditi,
da bi ti vzel beli pesek poletja iz očesa.
Tvoje telo je v prostoru, kjer so stebla sončnic.
Cvet je, zlat oblak prahu pod soncem.
Radoslav Dabo
Je velika groza in smrt, ki solze rojeva.
V  njem cvetejo breskve in se majhne jeseni vojskujejo.
V  njem rjovejo umazane zarje in beli veter pleše. Riješ. V roži, ki nima imena ne dojke,
spi tvoje telo, tvoje roke mirujejo. Od nekod prihaja smrt. Veter strelja iz topa. Meso se potaplja v zrak, v gozdove, v trave. Iz tvojega telesa se toči žitna noč.
880