Št. 69. V Gorici, dne 15. junija 1901. Tečaj XXXI. Ishaja trikrat na teden t Šestih Isdaajih, in sicer: vsak torek, eetrtek in soboto, jutranje iz* daaje opoldne, TeSerno tedanje pa ob 3, uri popoldne, in stane z nredniSkimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po pošti prejemam* ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto ,......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol lota , >.¦......6 , 6p , , , 3-30 oetrtleta .*. . . ." ^TV^^^-nH**0*----PosamiSne Storilke stanejo 10 vin. NaroBnino sprejema upravnKtvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v t Goriški Tiskarni^ A. Gabridek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oč 9. do 12. ure. Ka naročila brez doposlane naročnine «e ne oziramo. „PBI110REC'W izbajajjasodvisno od cSoSe* vsot petek ,n stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «So5a» in »Primorec* so prodajata v Gorici v to-bakarni Schvrarz--ˇ Šolalanlioi in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčifi na trgu detla Caserroa in Pipan v nlioi Ponte della Fabbra. SOČA (Večerno tedanje.) Odgovorni urednik in izdajate! ij Ivan KavČjfi i Uredništvo se nahaja v Gosposki nlioi 5t 7 v Gorioi v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 11. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge re5S, katere no' spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upraralitvo. Oglasi in poslanica se raSunijo po petit-vrstah, ce tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kv. vsaka vrsta. VeSkrat po pogodbi. — Večje Črke po prostoru. VaroSuino in oglase Je plačati loco Gorica. »Goriška Tiskarna« A. Gabr&čok tiska in zalaga razen «So6e» in «Primorca» Se ..Slovansko luijižulcA katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v cBlov. knjižnici« se raSunijo po 20 kr. petit-vrstioii. v Gorici. Bog In narod! cGor. Tiskarna* A. GabrSSek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Cesta črez Kobališče. Ko je ilo za volitve v državni zbor, se je izrabljala v politične svrhe tudi zadeva cest po Kanalskem. Da bi se pridobile kanalske občine, se je zanssla agitacija radi te ceste tik pred državnozborskimi volitvami v prizadete občine, in skušalo se je dokazati, da je narodno - napredna stranka nekako kriva na dotedanjem nevspehu, in da je glavni grešnik narodno - napredne stranke deželni odbornik dr. Henrik Turna, kateri ali stvari ni vzel prav v reke, ali pa bi bil postopal celo na Škodo ceste Crez KobališCe in ob Idrijci do Britofa. Opominjamo citatelje na Canek v »Gorici*, kateri je podpisal deželni uradnik L. Kiavžar s polnim imenom. V tem članku se napada posebno kanalska občina, ki je bila vsikdar naprednega mišljenja, in njej se je očitalo, da hoCe cesto Crez Kobališče onemogočiti. Danes je vprašanje ceste črez Kobališče zopet pereCe vprašanje za prizadete občine, in na nas je, da spregovorimo odkritosrčno besedo. »Gorica* je ponatisnila na čelu svojega Članka del odlokov deželnega odbora, s katerimi je posredoval pri vladi, da je izpo-sloval sprva 60* in potem 80^ prispevka od strani države za cesto od Vrhovlja do Kostanjevice in Crez, Mirnik do Britofa ob Idrijci. Iz besedila teh odlokov se vidi, da je deželni odbor delal res z vso vnemo na to, da se cesta Crez Kobališče in do Britofa izvede, in da je delal tudi z vspehom ter od pre-racunjenega zneska 220.000 gld. dosegel državne podpore do 176.000 gld. Deželni odbor je skušal za Časa abstinence naših poslancev pridobiti občine in okraje same, da založe primanjkujoCih 44.000 gld. ter se je obrnil dvakrat na občine. Na prvo okrožnico, katera je vabila občine in okraje, naj se oglasijo, koliko bi bile občine voljne in v stanu prispevati, je dobil deželni odbcr povsem zanikalen odgovor. Na drugo o^olnieo, s katero je deželni odbor predlagal, naj bi se porazdelil znesek 44.000 gld. po meri, kakor je katera občina a!'i okraj udeležen pri cesti, je dobil deželni odbor ravno tako nep o voljen .odgovor. Deželni odbor je bil vsled! tega prisiljen, da je odložil to zadevo do prvega zasedanja deželnega zbora, Deželni odbor je za zasedanja/. 1900. predlagal deželnemu zboru, naj priitfankljaj 44.000 gld. prevzame deželfii zalog na-se ter utemeljeval svoj predlog s tem, da občine ne morejo dona-šali ničesa k tako veliki zgradbi, bodoč da imajo previsoke doklade, da so zadolžene in v skrajno neugodnem gospodarskem stanju, ter da imajo zgraditi in zboljšati občinske ceste. Deželni odbor si je bil jedin, reSujoč to zadevo; finančni odsek pa, v katerem so naši zastopniki dr. Gregorčič, prof. Ber-buc in dr. Rojic, je predlog deželnega odbora premenil ter predložil deželnemu zboru la-Ie predlog: Za zgradbo: 1) ceste Vrhovlje - Lig -Kostanjevica - Srednje, in 2) ceste Golobrdo-Britof se dovoli prispevek iz deželnega zaloga v znesku 10% stroška enako 44000 K s pogoji: 1) da država prispeva k stroškom 80% ; 2) da prizadete občine ali drugi interesenti prevzamejo ostalih 10* ; 3) deželni prispevek 44.000 K izplača deželni odbor visoki vladi v 12-letnih obrokih, in sicer 1900. in 1901. po 2000 K in potem vsako leto po 4000 K. Deželni zbor je v seji 3. maja 1900. sprejel soglasno predlog finančnega odseka ter je bila vsled tega deželnemu odboru naloga, pridobiti občine, da pokrijejo primanjkujoCih 10%, ob enem pa je vis. vlada zahtevala, da deželni odbor tudi pridobi interesente za bodoCe vzdrževanje te cestne zveze; kajti dokler ne bode pokrita vsa potrebščina in zagotovljeno vzdrževanje te ceste kot skladovne za bodočnost, dotlej vis. vlada ne izplaCa obečanih 176.000 gld. ter dela ne prične. Ni pa bila le dolžnost deželnemu odboru, da izposluje 10% prispevka po interesentih, bila je emi-nentna naloga onih zastopnikov goriškega okraja, ki so cesto Crez Kobališče in do Britofa izrekli kot svojo zadevo in ob enem svoj vspeh, da so zastavili svoje moči in pridobili interesente za primanjkujoči prispevek, in če niso imeli vpliva pri vseh udeleženih občinah, je bila vsaj moralna njih dolžnost, da so pridobili one občine in i nteresente, ki so odloCni njih politični pristaši, kjer imajo oni sami kot voditelji klerikalne stranke veljavo. — Zgodilo pa se je naspr.?tno. Občini Kanal in A j ba, ki sla v odločno napredrtih rokah, sta se podvrgli vplivu deželnega odbora in voditeljev na-rodno-nupredne stranke, da sta se izrekli za cesto, proti kateri sta sprva bili z vso odločnostjo ; odklonili pa sta prispevek obfiini, kjer ima klerikalna stranka odločilen vpliv, t. j, Anhovo inKožbana. Še veftlDočim se je posrečilo vplivu narodno - napredne stranke, da je uklonila odpor pristašev narodno-napredne stranke v občinskem za-stopu v Anhovem proti prispevku za cesto crez Kobališče, in se je konečno tudi starešinstvo v Anhovem soglasno izreklo za prispevek, je starešinstvo v Kožbani, ki je, izven mirniškega zastopnika, klerikalno, kjer gospoduje z neomejeno oblastjo župan Blažič, najstrastnejši pristaš dr. Gregorčiča in drugov, je to starešinstvo z vsemi glasovi proti onemu iz Mirnikaod-klonilo prispevek občino za namera-vaneceslo in tako onemogočilo priče tek one ceste, za katero, pravijo dr. Gregor?1«* I. dr., so so toliko trudili In tollkv iiosegll. V Čudni luči so kažejo gospodje, ali ne delajo nič in ne vidijo, kaj se godi po naših občinah ali pa hočejo zopet stvar izkoriščati za svoje namene. Vprašamo dr. Gregorčiča i. dr., kaj so storili, da so pridobili občine, ki so pod njih vplivom, da bi se zagotovila zgradba ceste črez Kobališče, naj nam pojasnijo, kako je to, da so se občine pod vplivom narodno-napredne stranke proti svojemu prepričanju podvrgle ter glasovale za prispevek, in kako to, da najodločnejši pristaši njih stranke to delo onemogočujejo ? Apelujemo na gospode, ker smo prepričani, da je koristno vsako veliko podjetje gospodarskemu razvoju v naši deželi. Tu gre za cesto, katera koristi v prvi vrsti prebivalcem levega brega Idrijce v občini Anhovo in celi občini Kožbana. Prvi posestniki v teh v pri vrsti prizadetih krajih so našuntani proti deželnemu odboru, oziroma deželnemu odborniku dr. Henriku Turni radi tega, da se ta cesta še ne gradi, in ti iz tega razloga našuntani posestniki pa so se v občini anhovski odtegnili od seje starešinstva, kjer se je sklepalo za ta prispevek, v starešinstvu kožbanskem pa so soglasno glasovali proti. Vprašamo našega državnega poslanca dr. Gregorčiča, kako naj odgovori vis. vladi, kedar se deželni odbor obrne nanjo, naj pokrije Se primanjkujoCih 10% prispevka, kako naj on i-agovarja, da občino tega niso prevzele, mar naj H pove, da so občine, ki so pod njegovim vplivom, to odklonile(PJ), ali pa naj mu ministerstvo odgovori? »Ako nimate toliko resne volje, da uklonite trmo par občinskih zastopnikov Vaše stranke, kako se smete drzniti, da nadlegujete vlado še nadalje" P (Odgovor na članke v »Gorici* št. 44. do 46.) II. Glavno napako, ki je bila sleparju našega ljudstva podlaga že za prvi napad, je skrbno ponovil tudi v odgovoru ter docela prezrl — ker je hotel dalje slepili l — razliko med produkeijo in konsumom, to jo da država obaačuje alkohol in žganjine ob produkciji (ob kotlih in v tovarnah), dočim dežele smejo obdačili le nadrobni konsum, kolikor ga morejo nadzorovati, Država torej obdači lahko sleherni liter žganjin, dočim dežele veliko manj, ker se vendarle mnogo prikriva, a vrhu tega je prost doklad ves alkohol v obrtne svrhe, katerega je sicer veliko, pa se nadzorovati ne da. Zato tudi vlada sama ne ve, koliko od onih 3320 Hektov, ki so ostali 1. 1899. v deželi, se je prodalo užitnine prosto. — Vlada je torej prav lahko sestavila svoj načrt zakona na podlagi najvišjega konsuma, ker ona obdači brez težave zadnji liter; najvišji konsum vseh dežel od l. 1896. dalje je vzela zategadei, da je lože pridobila dežele za svoj načrt in jim dokazala tako tudi svojo dobrohotnost. Tako je priznala n. pr. Dalmaciji konsum 1.1896.) ki je znašal 5391, dočim i. 1899. le 3230, da dobi za celih 2161 Hektov okroglih 43.000 kron veC na leto nego jej tiče po konsumu 1. 1899. Podobnih zgledov je več. (O razmerju med deželami, med dobičkom in zgubo med njimi v posebnem članku.) Vse kaj drugega pa je, ko govorimo o obdačenju konsuma z deželnimi dokladami. Dežela ne more obdačiti v tovarni tu pri kotlu, nima na razpolago finance, marveč Roman. Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravskl. (Dalje.) »Čutim s teboj, o cesar, z vsem svojim srcem in z menoj vred tudi zemlja in morje, ne issvzemši Vi-nicija, Ki te obožuje v svoji duši.« »On jo bil meni vedno drag,« reče Nero, *dasi služi Marsu, ne pa Muzam.* »On služi pred vsem drugim Afroditi,* odvrne Petronij. In nakrat se odloči, da z jednim mahljajem pomaga svojemu nečaku ter ob enem odvrne od sebe nevarnost, ki mu je pretila. »Zaljubljen je kakor Trojilo v Kresido,« nadaljuje. »Dovoli mu, gospod, da odide v Rim, ker drugače mi kar vsahne. Ali veš, da se je ona ligijska zastavi j enka, kataio si mu podaril, zopet naila in jo je Vinicij, od-h&Jaje v Ancij, pustil pod varstvom nekega Lina ? Nisem ti omenjal tega, ko si zlagal svoj slavospev, kar je najvažnejše izmed vsega drugega. Vinicij je hotel, da bi ona bila njegova ljubica; ko pa se je pokazalo, da je Čednostna kakor Lukreeija, se je vanjo zaljubil ter želi se Ž njo oženiti. To je kraljeva hči, torej odličnega rodu — on pa je pravi vojak: vzdiše, sahne in ječi, ob enem pa čaka dovoljenja svojega cesarja.* »Cesar ne izbira žene svojim vojakom. Čemu mu je treba privoljenja? »Rekel sem ti, gospod, da te obožuje.« i »Radi tega smo biti Se bolj gotov, da mu to dovolim. Ona je zala deklica, samo preozka v bedrih. Augusta Popeja se mi je pritoževala o njej, da je urekia najino dete v vrtu na Palatinu.« »Toda jaz sem dokazal Tigelinu, da bogovi niso podložni nikakemu vplivu. Ali se spominjaš, božan-stveni, kako si se na to nasmejal in zaklical sam: habet U »Spominjam se.« Na to se obrne k Viniciju: »Ali jo ljubiš tako, kakor trdi Potronij ?« ^Ljubim, gospodar,« odvrne Vinicij. »Torej ti zapovem, da jutri odrineš v Rim, se ž njo oženiš in da ne prideš pred me brez poročnega prstana.« »Hvala ti, gospodar, iz dna duše.« »O, kako je prijetno, osrečevati ljudi,« reče cesar. » Vse svoje življenje ne bi hotel delati ničesar drugega.« »Skazi nama še jedno milost, božanstveni,« reče Petronij, »ter izreči to svojo voljo pred Augusto. Vinicij bi si ne drznil nikdar, oženiti se z osebo, ki ne ugaja Augusti; ti pa, gospod, lahko z jedno besedo potolažiš njeno nejevoljo, ako izrečeš, da sito sam zapovedal.« »Prav,« odvrne cesar. »Tebi in Viniciju ne morem odreči ničesar.* Na to se vrne v vilo, ona dva pa sledita za njim polna veselja, da se je to srečno izteklo. Vinicij se je moral premagati, da ni objel Petronija okrog vratu, kajti sedaj se mu je zdelo, da so odstranjene vse ovire in vsa nevarnost. V atriju pa sta mladi Nerva in Tulij Senecio zabavala Augusto s svojim razgovorom, Terpnos in Diodor pa sta ubirala strune na citrah. Nero je vstopil, sedel na stol, bogato vdelan z želvovino, ter pošepetal nekaj na uho grškemu dečku in potem čakal. Deček se takoj vrne z zlato Skrinjico. Nero jo odpre in potegnivši iž nje ovratnik iz veiikih opalov, reče: »Te dragotine so vredne današnjega večera.« »Lesketajo se kakor zarja,« spregovori Popeja, misleča si, da je ovratnik njej namenjen. — Cesar se nekoliko Časa poigra z dragocenimi kameni, naposled pa reče: »Vinicij, v mojem imenu oddaj ta ovratnik mladi ligijski kraljici, s katero se moraš na mojo zapoved poročiti.« Popeja obrne jezen m začuden pogled v cesarja in Vinicij a ter ga konečno upre v Petronija. Toda ta, sklonjen malomarno čez naslonjač, pogladi s desno roko pljunko, kakor bi si hotel dobro zapomniti njeno Vinicij se med tem zahvali za dar, pa pristopi k Potroniju, ter mu reče: . »S čem naj se ti zahvalim za vse to, kar si storil za-me danes?« »Žrtvuj Evterpi par labudov,« odgovori mu Petronij »hvali cesarjeve pesmi ter smejaj se vsem zlim slutnjam. Nadejam se, da rjovenje levov ne bo več vznemirjalo snu ni tebi, niti tvoji ligijski liliji.« »Ne,« odvrne Vinicij, »sedaj sem popolnoma .Naj vama bo sreča naklonjena! Toda sedaj pozor, kajti cesar je vzel znovič v roke liro. Pridrži sapo, poslušaj ter prelivaj solze.« (Dalje pride.) more pobirati svoje doklade le pri prodajalcu, kolikor ta na drobno potoci raznih žganjin. Kdor torej tako dosledno in drzno pisari ter na stvaren odpor zopet računa deželne doklade na najvišji k o ns um po vladni statistiki v teka štirih let, torej doklade na vseh 3320 Hektov, računajoč brez slehernega dokaza kar po 60 kron, ta sle-pari Citatelje na nečuveno smel in kazni vreden način! Jaz sem potrdil, da vlada z lehkoto obdači vseh 3320 Hektov, dežela pa veliko, veliko manj. Koliko, tega danes nikdo ne ve; niti finančno ravnateljstvo ni znalo le približno povedati kako število l A da posebno masten zaslužek ne more biti, sem dokazal; enako tudi, da je deželni odbor že poskušal s svojo režijo, pa seje silno opekel. Povedal sem tudi, s kako težavo je določil in zaokrožil visoko navzgor konsum na^ 1800 Hektov ter oddal doklade v zakup. Ako bi bila le polovica tega res, kar je člankarširo-koustil, bi se zakupniki vse drugače pulili za ta zakup in dežela bi dobivala čedalje več, ne pa, da letos ni hotel nihče niti »oliko ponuditi, kolikor je dobila dežela lani. Jaz sem vzel povprečnico konsuroa 2983 in sicer iz prve vladine predloge. Ako je vlada pogrešila, naj clankar njo po-krega 1 Mogoče, da je letošnja povprečnica kaj višja (č!:.nkar sam navaja le za 84 Hektov višjo!), aH ko gre za tako važno javno podjetje, se pač ne sme računati z najbolj op tira is tisk i mi Števili. Skušnje dokazujejo, da pri javnih podjetjih so še prav črnogledi računi navadno veliko preopUmistiški*). Od te povprečnice nisem odbil 50% le na račun tihotapstva, kakor imperti-nentno laže sleparovič, marveč sem vštel tudi V3e žganjine, ki so proste doklad, katerih množine pa ni mogoče določiti **). Tako sem dobil število, ki je naravnost glasno svarilo deželni samoupravi, naj ne dela podobnih nevarnih poskusov na — žepe itak dovolj revnih deželanov! Povedal sem tudi mnenja strokovnjaka s Kranjskega (ime, če bo treba, je na razpolago in — zamaši usta!), da bi utegnila režija pobrati do 56%, kajti čirn manjša je dežela toliko večji so ti odstotki. Ako so znašali ti na Solnograškem 31%, ali ni verjetno, da bi v mali Goriški veliko presegali to itak že visoko število ? Zato verujem strokovnjaku s Kranjskega, da bi utegnili znašati do 56%; imam v rokah natančen proračun za urade in upravo, kakor si on misli po kranjskem uzorcu tudi za našo deželo. Ako se oni člankar 7 .Gorici" že toliko naslanja na Kranjsko, naj bi vzel tudi ta kranjski uzorec in račun v poštev, pa pride — ako bi ga ne vodili drugi nameni! — povsem do mojih zaključkov. — Toda zaman je pravda ž njim, ako trdi, da je režija na Kranjskem znašala le 10% (!!) in da Kranjska pač ni mnogo večja od Goriške?—Ako pa pomislimo, da je Kranjska nad d v a k ra t večja, da je tam vlada sama računila 16.444 Hektov, pri nas pa le 3320, potem je jasno, da s takim možem se ne more resno polemizovati. — Pr* v ta velikarežija nasproti veliko premajhnemu fconsurau, ki je podložen obdačenju, je bil glavni vzrok našega odpora, da se na žepe davkoplačevalcev ne bodo delali podobni eksperimenti edino jednemu profesorju Berbuču na ljubo, ki je sprožil to vprašanje brez pravih podatkov, na katere bi se smel opirati. Ali še nekaj! Sleparovič je v svojem odgovoru popolnoma prezrl moj račun, napravljen po njegovi formutci, da bo imelo kupujoče ljudstvo v deželi na 3320 Hektov (40% žganjin, torej 8300 Hektov) po 12 vin. dobička — 99.600 kron, torej v 10 letih (— zakaj 10?! —) 996.000 kroni Ta svota je veliko bliže resnici nego sleparski računi v .Gorici*. To je resničen dobiček, ne sicer za deželno blagajno, ali — za žepe našega ljudstva l Zakaj je to zamolčal? Ali ne, ker hoče dalje — slepiti citatelje .Gorice", ki bi bili opozorjeni na neko veliko resnico v »Soči* ? ! Prihodnjič konečna števila iz cele Avstrije, ki bodo najbrže moj zadnji odgovdr, ker bo •) Glejte dokaz v malem l V Pevmi so zidali farovž! Preračunjen je bil na okroglih 700O gld. Pod-j taik, ki se je ponižal, bi ga bil tudi zgradil za to ceno, Se lepši bi bil nego je danASnji... ki se je sezidal pod Budinovim vodstvom za okroglih 11.000 gld.! ¦•) Neki BtalistiSki podatek smo zasledili le pri —kisu, namreč da se ga je porabilo lani precej nad - 500 Hektov, torej okroglo !6#. Kje je ie vse drugo ? Le v mizarstvu ga mora iti zopet najmanj toliko! In vse to brez vinarju do klade t stvar »Sočmiiu* citateljem povsem jasna. Ti Članki niso Ie časnikarska polemika, marveč pojasnujejo čitatelju jako važno vprašanje, ki živo sega v naše državne in deželne finance. A. Gabršček. DOPISI. Iz učiteljskih krogov. — »Tres fa-ciunt collegium* — in ta prislovica se je sedaj vresničila pri nas na Goriškem. Kaki trije sebični učitelji so izstopili pred nekaj leti iz našega učitelj, društva, a praveg* vzroka za to niso nikedar povedali. Od tedaj so čakali le priliko, kedaj zopet stopiti na površ> i in najlepša prilika nudi se ravno sedaj, ko gg. nunci vsilujejo »Slomšekovo zvezo«. Eden teh je oni dopisnik v .Gorici* od torka, •— bodisi tonzurizan, maziljen ali nemaziljen. In ti učitelji so iz početka prikrivali svojo barvo, trdili pa, da gg. nunci niso bili nikoli naši pravi prijatelji in ne morejo biti, ker sleharni duhoven smatra že od nekedaj učitelja kot svojega rivala v vasi, pri tem gre za prvenstvo, katero ne kaže dati iz rok. Oni g. dopisnik si je v svoji prismojeni butici sezidal nek .Festungsviereck" učiteljev pri Gorici, ki je baje velikanske dobrote prejel od duhovske strani. Imenuje neke klerik. zavode v Gorici, ki pa zadnji čas zelo slabo vspevajo, tako da se otroci navadno že v enem letu v njhi prežive, ker je baje preveč molitve, premalo dela, — preveč strahu, premalo morale; pozabi! je ali ne hotel navesti ono rovanje, hujskanje, toža-renje, — sploh nevšečnosti, ki so jih mnogi gg. nunci učiteljem ali grenke ure učiteljskim družinam neopravičeno povzročili v teku dobrih 25 let. Prejšnji dopis v .Soči* je torej sposobno zrcalo oni trojici in vsem farškim karikaturam, ki mislijo in hočejo na vsaki način zasnovati nove zdražbe med učitelji v deželi, ker trde, da razmere v učitelj, društvu goriškem so od nekedaj take, da zavednim učiteljem ni obstanka — se ve" pri-smojencem. — Zakaj pa tega niste povedali pri svojem izstopu? Iz tega sledi, da vam ni bilo nikdar do resnega — sporazumnega delovanja, da ste hinavci, koristolovci, ter se vam sline cede po onem .Festungsvierecku«, kamor se menite s pomočjo gg. nuncev vriniti, da ste kruhoborci, ki bi se radi na škodo drugih ojačili. Če vas dobro pretehtajo gg. nunci, niti niste za posel, manjka vam zvestobe. Vendar ste pa dolžni sedaj povedati one napake našega društva in nespodobno vedenje posameznih učiteljev, kar naj učitelj, društvo od onega dopisnika terja. Če ste bogati psovk, — neotesanost in robatost vam je tako last, — svobodno ž njimi na dan; velike večine goriških učiteljev vendar ne prepričate, da hudič je Bog, da gg. nunci hočejo z novo ustanovljeno podružnico .Sloniš, zveze* naši stvari koristiti, in bodo pomagali zidati učiteljski konvikt našim otrokom in sirotam. — Kaj pa, ko bi se podružnica s časom umešavala v polit, stvari.., in je le pobožna manovra za bliž. deželnozborske volitve?.. Zato pa z dopisnikom onega farov-škega zavijača se ne spuščam v nadaljno polemiko, ker ga ne smatram resnim, — če pa boste le izzivali, pele bodo osebnosti. Rečem: Na vaše obilo kokodakanje vam gg. nunci gotovo ne puste izleči premnogo piščancev..... Od beneške meje. — Čudno prikazen so pokazali oslovski pastirji vKožbani v nedeljo 2. t. m. ob prihodu g. dr. Turne, kateri je prišel kakor čestiti in pošteni gospod za blagor potrebnega ljudstva za pojasnilo s kožbansko občino o pereči zadevi 10* prispevka za dve cesti po vrhu in pri Idriji do Britofa. — Ti brezumni in hudobni ali v poduku zanemarjeni mladenči, v času, ko je govoril dr. Turna na javni seji v občinski pisarnici, so žvižgali, tolkli na neke kositarje in tulili s trombeto kostanjevega olubja kakor stekli in zagladjeni volkovi, da je bilo groza slišati. Vprašam Vas, divjaki, kedo Vas je naučil take prikazni delati proti poštenemu človeku, kateri je prišel v občinsko pisarno le za blagor ljudstva in nič drugega. Ako bi bilo naše slarašinstvo dovolilo par tisoč goldinarjev prispevka za omenjene ceste, kaj niste bili dobili povrnjen ta znesek za Vašo cesto pod Kožbano? Zdaj nič nam nič Vam. Razvidno je, da ste s tem sumi sebi nos odrezali, in kri poteče po Vaših uslih, ker vidi se, da Vi rajši sami sebe ugonobite prej ko svojemu bližnjemu pomagate. Vi ste trdovratno pokazali željo svojih umazanih obrazov proti možu, kateri Vam ni nič hudega storil. Kaj delata, gg. župnik in župan ? Kaj delata, kaj tako paseta svoje ovčice?! Saj ni bilo znano onim divjakom, da pride dr. Turna v Kožbano. To se jim je moralo le naznaniti!! Sramovati se mora Kožbana pred celo goriško deželo, da ima toliko posurovelega ljudstva v svoji občini. Domači opazovalec I* Kožbane. — Strašno jih je speklo — namreč naše klerikalne korifeje — da jih je njihov najbolji pristaš, bivši podžupan, tako strašno blamiral, ko je v svoji pijanosti javno kričal, da je treba vse Tumovce pobiti. Niso vedeli, kako bi si pomagali iz zagate, in še sedaj ne vedo, kako bi se oprali. Spočetka so hoteli lahkoverne citatelje .Gorice" namenoma varati s tem, da so hoteli vso krivdo bivšega podžupana naložiti sedanjemu podžupanu v Golembrdu na ramena. Pa ni šlo. In ker to ni pomagalo, so se spravili po receptu: namen posvečuje sredstva, na g. učitelja v Kožbani, ki na vsem tem ni prav ničesar krivi Kako lo~ povski umejo biti dopisniki .Gorice*, ako zadenejo na protikritiko, je najbolji dokaz notica iz Kožbane v »Gorici* od dne 4. junija, kjer je dopisnik špekulativno zvaril nekatere stavke iz dotične .Soče* in vso skrpucarijo naperil — proti kožbanskemu g. učitelju, dasiravno ta vendar ne more biti, odgovoren za grehe slavnega kožbanskega ekspodžupana. Fej, hudič! Takšnih časnikarskih lopovščin nismo doslej niti od — .Gorice* pričakovali !*) Nekaj imenitnega pa smo izvedeli iz zadnje »Gorice*. Izvedeli smo namreč, kako sekožbanski klerikalci po svoje veselijo. Dotični ekspodžupan, o katerem se je pisala doslej že cela vrsta dopisov v .Soči* m »Gorici", dasi ni niti vreden, da bi ga pes oblajal, se je namreč v neki gostilni v Kožbani »veselil* s tem, da je kričal, da je treba vse .Tumovce* pobiti. Lepa razve-seljava to ! No, in če kdo takšno Krazvese-Ijevanje" pribije v javnosti, se mu očita, da .napada, zmerja, hujska in po časnikih blati mirne briške ljudi, ki so moralno pač vzvišeni nad njegovimi židovskimi (sic!) nazori. . .* itd. G. dopisnik pravi koncem svojega dt^isa v .Gorici* št 46: Kdor seje veter, zanje vihar. Prijatelj! Na Vas in Vaših pristaših je, da si ta izrek Vi sami dobro zapomnite, sicer mora priti tudi za Vas čas, ko se bode ljudstvo naveličalo Vaših hujskanj in Vam po Vašem lastnem receptu zakliče: ven z vami! Y. *) Jih žft spoznale ?c bolje, V »Gorici* oJ lorka je napad Se bolj lopovski! Tam v jezuvil.^ki obliki naravnost hujskajo ljudstvo na učitelja, naj bi ga — pretepli. »Ven ž njim !* tako kričijo. Take krščanske nauke žirijo zdaj iz — f a rov že v. A\i jih je naše ljudstvo zidalo v take namene ? - Op. uredn. ____________ Domača in razne novice. Osebne vesti. — Ravnatelj učiteljske pripravnice v Ljubljani gosp. Hubad je imenovan deželnim šolskim nadzornikom ] za Kranjsko, ravnateljem na pripravnici pa j gosp. profesor in okrajni Šolski nodzornik Leveč. V učiteljskih in naprednih krogih ; na Kranjskem pozdravljajo ti dve imenovanji z vidnim zadoščenjem. Poštni oficijai gosp. Gregor B a r t o 1 v Trstu je imenovan poštnim kontrolorjem istotam. Občinski svet v tforiflt je sklenil v seji v četrtek podati gledt§ na bohinjsko železnico zahvale ministroma Korberju in Witteku ter vit. Holzerju, ki se je svoj čas mnogo potegoval za drugo železniško zvezo s Trstom. Cesta dren Koballšče. — Opozarjamo na ta članek v današnji .Soči" posebno prebivalce kanalskega okraja, in še prav posebno občinarje anhovske občine ob vrhu do Idrije. Članek pač jasno dokazuje hinavstvo klerikalne stranke! Profesor BeŽek o slovenskem pravopisa. — Kakor krasna ženska v preprosto lepi cblekf, tako se nam vidi naša mila slovenščina v enako priprosti kakor lepi pisavi, ki nam služi v knjigi za javno in v pisanju za medsebojno rabo! Naš književni jezik je prava, le nekoliko opiljena ljudska govorica, in imamo preprost ter jasen pravopis — ravno tema dvema srečnima okoliščina se moramo zahvaliti, da se je slovenski narod v preteklem polstoletju tako naglo probudil, da ukaželjen sega po slovenski knjigi in se z elementarno močjo osvobaja gospodarsko in politiško. Najizdatnejši dokaz o ten:, da je naš knjižni jezik prava narodna govorica in da je naš pravopis jasen in preprost, nam daje družba Sv. Mohorja, ki je privabila med našim-malim narodom ogromno število 80.000 udov v svoje vrste! In kako hitro se priuči naša šolska mladina slovenskemu pravopisu! Naši mogočni in ošabni sosedje o svoji mladini ne morejo izreči takove trditve. Že dosti manj preprost od našega l je italijanski pravopis, kajti ondi pišejo dosti- krat po' 2—3 črke za en sam glas. Koliko pa se morajo mučiti in truditi po šolah Nemci, da se priuče pisati pravilno nemščino! Njih pravopis zahteva vse polno posebnosti in priveskov v vrsti in nad vrsto, ki nemško pisavo pačijo, da je kakor mozolja v obraz! Še neprimerno težje pa se je priučiti francoskemu in angleškemu pravopisu! Tam se pisava in govorica le malo ujemata, tam besedo drugače zapišejo, drugače izgovore. Izomikani Francozi zavidajo nas Jugoslovane za naš lepi, preprosti pravopis in vzeti si ga bodo za uzorec, kedar bodo svojega umno preurejali. Prav nič nas torej ne boli, če se kakov omejen goriški Italijan posmehuje našim pipam! — AH kakor vsako človeško početje, ima tudi slovenski pravopis še nekaj nepopolnosti. Te izvirajo zlasti odtod, davčasilr ni dobčenor^ali bi pisali besedo— po sedanji izbrušeni govorici, aH po lepše doneči prvotnejši, ali bi izpeljali ta ali oni izraz od tega ali onega debla itd. Menda prav sodimo, ako rečemo, da je več kot 95 odstotkov našega pravopisa utrjenih in splošno pripoznanib. Mi, nestrokovnjaki, in široka masa čitajočega in pišočega naroda teh pomankljivosti pisave, kolikor jih je še, .„ niti ne čutimo. Druga pa je med strokovnjaki! Saj smo še v preteklem stoletju Slovenci imeli Kopitarja in Miklošiča, dva slovničarja svetovne slave, in umljivo je, da se je ohranila med njih potomci rahločutna skrbnost za pravilnost slovenske govorice in pisave, da radi iztikajo za napakami in hibami, ter jih iztrebljajo. In tako nastane sedaj pa sedaj vojska med njimi, in v hudih bitkah se odločujejo napredki slovniški in pravopisni. Ker smo majhen narod, se zanimamo za tako vojsko seveda vselej vsi in v širnih krogih se vrse slovniški in pravopisni razgovori, povsodi žele jasnega pogleda v povod vojski. Kuj takega se vrši med Slovenci zopet zadnja leta, zlasti odkar je izdal velezaslojni slovenski učenjak profesor Leveč posebno knjigo: »Slovenski pravopis*, in v njej uvaja nekatere posebnosti« ki mnogim ne ugajajo, drugi pa jih krepko zagovarjajo. Stvar je postala posebno važna zaradi tega, ker se je govorilo, da ima postati Levčeva pisava oflcijelna, potrjena in zaukazana od naučnega tninisterstva. Sedaj se oglašajo slovničarji pro in contra, širni krogi pa z zanimanjem zasledujejo pravdo in radi poslušajo vsakega, ki jim jo razlaga, zlasti če je tako odličen strokovnjak, kakor je gosp. V. Bežek, profesor slovenščine na učiteljišču v Gorici, ki ima vrhu teoretiškega znanja tudi dovolj izkušnje kot zaslužen bivši urednik .Ljubljanskega Zvona", našega prvega leposlovnega časopisa. Označili smo svoje stališče v najnovejši naši abecedni vojski; kratek obris zanimivega govora, ki ga je imel prof. Božek dne 13. t, m. v goriški čitalnici, prijavimo prihodnjič. Štrajk v Podgorl In klerikalci. — Tudi v to sta morala vtakniti Pavlica in Gre-dolčič svoj nos. Povsod hočeta biti, tud! kjer ju prav nič ne potrebujejo. — »Prism.* od četrtka pravi, da je Pavlica poslal Gredolčiču na Dunaj natančno brzojavko o vzrokih in pravičnih zahtevah delavstva; ta je res vlado interpelcval, ali vlada je ves čas skrbno posredovala, kolikor je mogla in smela. Interpelacija je le sleparija za one, ki so še tako neumni, da bi v to verjeli. Kaj pa hoče vi a d a v takem sporu, kakoršen je bil v Podgori? Vsa ogorčenost se obrača proti dvema nadzornikoma. Ali gotovo je, da sta izvrševala le višje povelje. Morda je način neuljuden, to bi ju utegnilo nekoliko potlačiti, ali vsa odgovornost pada na višje. Tu pa se tolče po sedlu, da bi bolelo konja. — Klerikalci gotovo ne bodo pomagali, ker ne znajo in ne morejo. Z rožnim vencem in s — policijo se tu nič* ne opravi! Pavlica vodi delavce na Sv. Goro, Gregorčič na Dunaju pa policijo kliče, — a tako se delavsko vprašanje ne rešuje. Odkrite tatvine. — V zadnjih dneh so se zgodile po Gorici tatvine, zdaj tu zdaj tam. Nekemu Mariniču iz Kozane je bilo ukradenih v neki gostilni pri Soškem mostu par čevljev, v mesnici na Stolnem trgu je bil izginil krožnik poln sardel, kateri pa je tat položil nazaj, ševC* brez sardel, nekemu vojaku je bila ukradena kapa, drugodi zopet so izginile rute, kolajne itd. Seveda se je iskalo tatove, ali zaman. Sedaj pa so našli v neki hiši na Stolnem trgu končno jednega izmed teh tatov. Ta ie 19-letni Alojzij Sre-brnič iz Medane, ki je umobolen ter je bil že nekaj časa radi tega v bolnišnici. Polne žepe je imel raznih ukradenih rečij. Revež je bolan na umu. Priznal je razne tatvine, m izpovedal pa tudi, da ga je spremljal pri i kraji bratranec Josip Srebrnič. Klerikalne lumparlje. — »Pristno-jenec* poroča, da neki: .neznan zli-kovec je razbil železen križ med Žago in Srpenico* in pravi o tem, da: Gabršček in Tuma smeta biti ponosna na tega zlikovca! — Vsemu, kar je slabega, sta torej kriva Tuma in Gabršček! Potemtakem sta kriva tudi tega, da je šla pred kratkim neka farovška kuharica »zrak menjat*, a nune je pripeljal v Gorico neko drugo punco v zdravniško preiskavo, ki je seveda pokazala, da je še devica, — in s tem spricalom je nune dokazal, da ima — devico za kuharico, ergo da je nesramno obrekovan! Ako sta Gabr. in Tuma kriva zaradi onega še neznanega zlikovca, zakaj bi ne bila kriva tudi te znane farovške historije? — Kriva sta gotovo tudi, da je neki nune te dni v javnem kraju v Gorici počenjal škandale v veliko zabavo občinstva P — In ko se pri kuharici zopet kaj ponesreči, bosta tudi kriva Turna in GabršCek! Jako komodno! To — naš odgovor. Pride lahko še! Kaj išče na Krasu ? — Kdo ? — I nu; dr, Treo! Tako vpraša »Prismojenec* 1 Dr. Treo, sam pol Kraševca, veČini Kraševcev bolj in bliže znan nego vsi Pepeti in Gre-doleiči, je "živel na Jgrjsfl,, inja^ajpjje rod- j binske zveze na Krasu, je Tsajkieaen na*1 Krasu, — zdaj pa goriški nunci še popra-šujejo: kaj išCe dr, Treo na Krasu? — »Pri-smojenec* vpraša dalje: »An ti ne misli kandidirati za deželni zbor na Krasu?* — Lejte si, kako skrb imajo goriški nunci! I nu, ztftajpa*bi ne? Ali bi ne bil dr. Treo prav dober zastopnik Krasa v deželnem zbore? ~ Kakor^^irobce tak« tudi na Krasu ni ravno preveč takih mož, ki bi mogli reci, da so kakor nalašč ustvarjeni za poslanca, ki bi imel vse potrebne sposobnosti. In glejte, dr, Treo je Čislan odvetnik in ima vse sposobnosti za dobrega — kraškega poslanca, ako ga bodo Kraševci volili. Ko se bodo postavljali kandidat;.?, bodo imeli glavno besedo volilci na Krasu. Kdo ve, da ne dajo takrat »Prim. Listu* odgovor na to vprašanje s kratkim: »anti* ! Tako, zdaj smo odgovorili, »Prtsmo-jenec" pa naj hitro zaCne svojo obrt po farovšfcem receptu z obrekovanjem in podani napadi na dr. Treo t a, ki je tako nesramen, da brez dovoljenja goriških nuncev — hodi po Krasu! Koliko SloTcneet je v Gorici po zadnjem ljudskem štetju, §3 vedno ne vemo. Magistrat tega noče objaviti. Iz tega sledi, da jih vendar niso mogli pohrustati toliko, kolikor bi radi. Drugače vemo pa, da so jih vpisali na stotine in stotine za Italijane! Kljubu hrustanju je naštel goriški magistrat v mestu toliko Slovencev, da si niti ne upa tega javno povedali! Ali navzlic temu se predrzno dr. Čeicut poditi slovenščino iz cerkve! Kako se to vjema P Kakšna je torej ta .laška* Gorica, ako magistrat noCe na dan s številom mestnih Slovencev?! Le ven s tistim Številom, potem prištejemo k istemu So one, katere so pohrustali, pa boste videli, kako na šibkih nogah stoji .iialianita" Gorice! »Katoliško politično društvo' v Bolcu so ustanovili rmni-i bolškega okraja. Nunci delajo torej zgago v celi deželi po enakem receptu! — Ako bi šlo res tako dalje, kakor žel<§ politikujoč: nunci, bi bili vsi prebivalci le za to tukaj, da plačujejo davke in dobro zaktadajo farovž>, iz katerih nunci pašujejo nad ljudstvom! Ne boš Jaka J Hipnih vspehov bodo le imeli, ali v prah se stre vse to umetno sleparstvo! — »Prismojenec* pravi, je bilo nad 100 mož na ustanovnem shodu. Vemo dobro, kakoSni možje io to! Tudi z županom Cernoto iz Loga so se pohvalil!. Obžalujemo moža, da se Se vedno noče ali ne more otresti farovškega nadzorstva. Bil bi drug mož v okraju, ako bi ne taval za nunci ali narobe: ako bi se mu nunci za suknjo ne obešali. Tako pač ne more biti z našo stranko v prijaznosti. Kaj se to pravi, bo čutil sam! — Ha shodu sta govorila dva nunca, vikar IvančiC s Srpenice in kaplan Abram iz Bolca. »Tultt frutti* bi bili v odgovor najbolj na mestu! Že še pride! — Nunci v cerkvi, v spovednici, na shodih, povsod oni, kaj hočete več?! Bolčani, zlati časi se Vam obetajo! Le pridno molite, pa take nunca dobro redite, pa se Vam bo dobro godilo in nebeško glorijo boste gledali! .Frlui! Orlentale* In c. kr. poštni uradniki. — Ko je naznanil »Friuli", da iz Gorice v Trst sta premeščena kot kontrolorja poštna oficijala s kolodvora Ed. Ussai in G. ZandJgiacoroo, je zajavkal zraven, čet, zakaj vfriuiar da pošiljajo strani tako izvrstna uradnika, ki sta tako dobra goriška patnjota, katera ljubijo vsi »per il loro sincero amore alia nazionalild nostra* (t. j. italijanska.) in pri tem ne more drugače, da udari po slovanskih uradnikih, češ: glejte, ta dva dobra Italijana odideta, ostane pa neki uradnik, ki je Slovan in »ultrapanslavističnega mišljenja*. Tukaj tiči tista velika lopovščina, na katero je nameril »Friuli'. Italijanski uradnik, ki se priznava in kaže povsodi Italijana, (včasih morda tudi preveč! Saj še vemo, kaj vse so počeli že v Gorici razni c. kr. avstrijski uradniki proti Avstriji!!) mu je vzoren uradnik in javno povdarjajo, da ga ljubijo GoriCanje radi njegove iskrene ljubezni do italijanske narodnosti. To govori dosti! Slovan pa sploh ne bi smel po mislih teh italijanskih zbesnelcev pokazati, da je Slovan. Ako le reče kedaj: Jaz sem Slovan, pa ga že razkričujejo kot »panslavista*. Tako mora biti tudi v gorenjem slučaju. Mi vemo marsikaj o raznih c. kr, uradnikih italijanske narodnosti v Gorici. Ako bo »Friuli* razkriCaval naše mirne in vestne uradnike za »panslaviste", pa mu vrnemo podvojeno,' potrojeno ali še po veC morda. Zahvalit naj se gredo prizadeti potem v uredništvo »Friulijevo*. Vidi se, da »Friuli* hoCe Živeti svoje življenje v prepiru, kateri hoče z nova zasejati med Slovence in Italijane, katere naravnost hujska proti nam. — Pa mi imamo tudi še orožje, s katerim odgovorimo lahko prav občutljivo, ž? veste, kako! Preganjanje slovenščine Iz cerkve. — Mladi laški odvetnik dr. GešCut, po kate- rega žilah se pretaka slovenska kri, se je oglasil v Četrtek v občinskem svetu proti temu, da se »uvaja* slovenščina bolj in bolj v goriške cerkve. Seštel je, koliko duhovnikov slovenske narodnosti je nastavljenih v »laški« Gorici, da so celo kapucini in frančiškani sami Slovani, pred vsem pa je segrela ČešCutu »laško* dušo slovenska propoved v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. —- Zahteval je tudi, da hasfednik župniku na Placuti, ki |~gnrr~pokojr^»tra biti Lah, kakor tudi se mora nastaviti v cerkvi sv. Ignacija, ko odide slov. kaplan, Lah. »Pogruntal* je celo to, da se tudi v Stolni cerkvi dela na to ,per far progredire la campagna slavizzatrice". Pozval je občinski svet, da naj dela z vso silo na to, .da se ta »azione slavizzatrice* zatre itd. Z jedno besedo: zahteval je za Gorico le laških duhovnikov, ki bi hitro^pregnali iz cerkve še tisti košCek slovenščine, kar je najdete tam. Ta ljubeznivi dr, CešCut je šel telo tako daleč, da je trdil, da Lahi se odvračajo od cerkve, ker vidijo, da se v njih žali njihova narodnost. Gosp. doktor je pač dobro vedel, da tu ni govoril resnice — saj je vendar jurist! Resnica je ta, da Lahi v Gorici se nimajo prav v ničem pritožiti, da bi bili zapostavljeni v cerkvi, paC pa smo Slovenci v gotovih ozirih jako na slabem, Koliko truda in »hujskačev* je stalo, da se je na primer uvedla popoludanska pridiga v ] cerkvi na Travniku. Šele strah pred unijalstvom jo je spravil v življenje! Na govor dr. Ceščuta se je oglasil znani ! pre Zoratti, ki je potrdil, da je vse tako res, kakor je rekel predgovornik, ali rekel je pa tudi, da ni italijanskih duhovnikov, Predlog, da se morajo upreti proti »invasione dello slavismo* v goriške cerkve, so sprejeli potem seveda soglasno, V takih rečeh ima odločevati cerkvena oblast, ki se mora pri tem ozirati na de-janjske potrebe prebivalstva. Župan pa bo gotovo uplival na kardinala, da naj nastavlja v Gorici le laske duhovnike. Kaj stori kardinal? Ako hoče biti pravičen zahtevam vsega prebivalstva, so ne sme ozirati na sklepe občinskega sveta, marveč imeti mora pred očmi le resničen položaj in ne onega izmišljenega v občinskem svetu, pa naj bo to kakemu vročekrvnemu kapunu, kakor jo dr. Geščut, prav ali ne! Ali kaj m zgodi, bomo videl) in potem se ravnali. Tiste Slovence pa, ki pohajajo pisarno dr, Celčuta, opozarjamo na gorenje dejstvo, da ta ljubeznivi gosp. laški clohtar ne privošči Slovencem v mestu v cerkvi slovenščine, —- kaj ko bi si tudi oni premislili, ,pri-voščevati" mu tisto, kar iako rad sprejema iz slovenske roke ob zvoku slovenščine! Klerikalna poateiioat. — .Prismojenec* tsc je hinavski polaskal gosp. Florj. C e h o v i n u v Brauici, čel, da je odklonil narodno-napredni stranki prostor za shod. S tem je »Prismojenec* hotel gosp. C, všteti že med svoje bojevite Čete. — Toda gosp. C. ne mara za tako čast. Poslal je »Prjsmo-jencu" izjavo, da poročilo ni resnično, marveč res je to, da on sploh ne da prostora ne za eno ne za 4rugo stranko. Toda klerikalni poštenjaki te izjave nočejo priobčiti. — Zdaj ima tudi gosp. Č. dokaz, kako težek je boj s takimi — poštenjaki. O kuratn Kodriču na Trnovem se izve vedno kaj novega. Na Trnovem imajo bralno društvo, katero združuje v sebi zlasti mladino, ki se prav pridno oklepa društva, katero skrbi tudi za petje. Fantje so navdušeni in se z veseljem uče petja, katero bo v društvu pod sedanjim vrlim vodstvom njim le na korist. Kurat KodriC pa gleda društvo po strani, in čujte, kaj si je bil še izmislil ta vinski modrijan! Napravil je mežnarja, da je povabil fante v farovž, da jih začne tam organist poučevati v petju. Radovedni, kaj da bo, jih je prišlo kakih 20, seveda samo pogledat. Navzoč je bil tudi Kodrič. Ali je bil takrat skrivnoslno-sladko ginjen ali ne, o tem molče viri. Vprašal pa je fante, kakšen glas da bo on pel. Namuznili so se mu ter mu svetovali, naj lepo molči, ako nima glasu. Na to pa so se obrnili in odšli, ker Kodriča predobro poznajo. Kaj pomeni tak pojav? N:C drugega nego poskus, napraviti razdor v društvu, katero smo gori omenili, razcepili pevce, da tako ne bo nič ne tu ne tam, kar bi bilo Trnovcem le v sramoto, ali v veliko veselje ginjenemu Kodriču. T&ko je narodno delovanje današnjih politikujočih nuncev, tako delujejo na razdor med društvi, potem pa se hvalisajo, kako da so uneti za pravi napredek ljudstva! Tako je narodno delovanje na »katoliški podlagi!* — Čast Trnovcem, da so pokazali Kodriču hrbet, kakor mu pritiče! In zadnjic ste Culi, kako je zlorabil podgorski nune celo molitev proti društvu, katero ima buditi Podgorce k narodni zavesti ob jako nevarni jezikovni meji! Tugaimate »obmejnega* duhovnika pri narodnem delu! Kaj njemu mar za narodno zavest, zadostuje, da društvo ni njegovo, pa lop po njem. Kaj bo, ako' prično še drugi obmejni duhovniki posnemati podgorskega zbesnelca, lahko presodite 1 Na Lokve napravi trnovsko bralno društvo jutri izlet. Na Lokvah je ta dan cerkveni shod« kateri privabi tje iz okolice več prebivalstva, kakor po navadi. Ob 10. uri je maša, potem pa procesija okoli cerkve. Ko je zvedel lokvarski kurat za to, da namerava bralno društvo s Trnovega priti na Lokve, da bodo zapeli tuintam, ter da se i morda tudi na Lokvah ustanovi kako tako društvo, ga je prijel strah, in da ne bi se culo to petje trnovskega društva na Lokvah, kjer bi potem dobili veselje, ustanoviti jed-nako društvo, je odločil, da bo maša zjutraj ob 5. uri in ne ob 10., kakor doslej običajno, Ceš, — potem ne bo Trnovcev na Lokve J Trnovci pa pojdejo vsejedno na Lokve, ker rekli so: jnagagij če bo maša ob 2. po po-lunoCi, mi pojdemo" vseeno na Lokve, kamor pridejo tudi Cepovanski tamburaši, ki se snidejo s Trnovci pri VVinklerju. Prav imajo! — Vrlega našega ljudstva na trnovski planoti ne bodo imeli za norca, se ne pusti, ker Trnovci so zavedni možje! Nagajivost lokvar-skega kurata pa bodi v vspodbudilo, da se ustanove tam gori društva, kakor trnovsko, kjer le mogoCe! Društva imajo prelep namen: združevati ljudi, zlasti mladino, gojiti petje, jih izobraževati ter odvračati od tistih grdobij, katere cveto povsodi tam, kjer komandirajo politikom v črni suknji, ki tišce Človeka le v nezavednost in odvisnost! Trnovci, le naprej po začrtani potit Redarjem se je zoperstav^Jal. ~ Dne 14, jan. t. 1. je razsajal delavec Anton Doljak v Solkanu v svojem stanovanju ter pretepal ženo in otroke. Krik se je slišal na ulico, da so ljudje leteli skupaj ter se Skan-dalizovali nad početjem Doljakovim. G, župan je naročil redarjema Ant. in Štef, Jugu, naj gresta mirit, To sta storila ali naletela slabo, ker Doljak se jimjezoperstavljahda sta morala poklicati na pomoč Se načelnika orož-nieke postaje, Zoperstavljal se je dalje ter poškodoval tudi telesno redarja, predno so ga vtaknili v luknjo. V Četrtek je stal radi tega pred tukajšnjo okrožno sodnijo ter bil obsojen na 4 mesece zapora. Razgled po svetu. Ceuar t Pragi. — Cesar je vsprojemal v četrtek dopoludne razne deputacije itd. Popoldne je bil obhod po mestu, Peljal se je do občinske meje Bubenč, dalje do električne centrale v Holešovicih, kjer se jo podpisal v spominsko knjigo, kakor tudi prt oddelku za kanalizacijski tunel, Šel je potem v Strahove akademijo, dalje je med drugim obiskal namestnikovo soprogo in soprogo dež, maršala, Ob 6. zvečer je bil m Hrad-Cinu dvorni obed, katerega se je udeležilo več raznih dostojanstvenikov, Ob S. zvečer je bila v »Narodnem divadlu* slavnostna predstava, Igrali so drugo dejanje žaloigre „Jedna noc na Karolovem kamnu* in peli konec Dvo-fakove opere »Rusalka*. Občinstvo mu je zaklicalo v gledališču trikratni »Slava* ter ga pri odhodku presrcno pozdravljalo. Hiše po ulicah, koder se je vozil, so bile krasno razsvetljene. Včeraj se je vršilo ob krasnem vremenu blagoslovljenje novega Fran Josipovega mosta, ki stane 1 */$.• milijona goldinarjev. Blagoslovljenje je izvršil ob veliki asistenci kardinal Skrbenskv. Župan Srb je nagovoril cesarja v češkem jeziku, na kar je cesar odgovoril Cešk* in nemško, da sa*je rad odzval vabilu na blagoslovljenje. Z monumen-talno zgradbo mostu mestni zastop ni le vstregel potrebi, ampak je pripomogel obilo tudi v olepšavo mesta. Predstavili so mu tudi zgraditelja mostu. Na to je cesar stopil na most ter si ga ogledal. Ko se je vrnil v Hradčln, je delil cesar splošne avdijence. Cesar je obiskal tekom dneva še več zavodov in industrijelnih podjetij. Bil je dalje v Vinohraiih, Žižkovu itd. Povsodi je sprejel premnogo deputacij. Dr. Srb je izročil cesarju promemoria Želja mesta Prage. Tam žele med drugim, da se Praga združi s predmestji ter da bo en Član cesarske rodbine stalno prebival v Pragi. Cesar je obljubil to uvaževati. Kitajsko. — Angleški časniki so ne-voljni, ker namerava Nemčija pustiti v Šan-gaju svojo posadko. Angleški listi smatrajo to za nevarnost angleškemu uplivu na skrajnem vshodu. Nekateri listi trde celo, da se zmanjša upliv Angleške tako, da v Tangtsa-zalivu se ne bo moglo zgoditi ničesar proti volji Nemčije in Francoske! Princ Čing in Lihungčang sta sprejela cesarski edikt, ki pritrjuje vsem. zahtevam velevlastij. — Mirovno pogodbo podpišejo koncem tega meseca. V Južni Afdkl. — Iz Bruselja poročajo, da neka oficijelna izjava iz Transvala zatrjuje, da vojna Burov z Angleži se bo nadaljevala z vso eneržijo, dokler ali ne zmagajo Buri .aH opešajo tako, da jih podjarmijo Angleži. Soproga burskega generala Botha je prišla, kakor znano, v Evropo, Sodi se, da ta pot ima važen pomen za vojno, ker soproga Bothova je nenavadno energična žena in je igrala veliko vlogo v svoječasnih pogajanjih med Botho in Kitchenerjem. Nekateri listi pravijo, da potovanje Bothove ima le namen, obiskati Krugerja ter se ž njim marsikaj domenili glede vojne. Raznotero. — V Ljubljani preurede južni kolodvor na 3 dele, za osobni in tovorni promet ter za sestavljenje vlakov. Radi tega bo ves kolodvor skoro 3 km dolg. Preuredba bo stala 6 milijonov kron. NajveC zaslug za to ima župan Hribar. — Prvi av-tomobil-izvošček je zaCel voziti te dni v Zagrebu, — V Avstro-Ogrski pride, kakor kaže statistika, na 100 žensk 43 omoženih, na Nemškem 50, na Angležkem 41, — »Rokov-njaCe* bodo igrali jutri 16. t. m, drugič v Barkovljah. Predstavljali jih bodo tudi v Skednju. — Na Reki je umorila žena železniškega delavea Zvrteljka v blaznosti svojega 6 mesecev starega sinCka. Potisnila ga je v kopelj in ko je bil mrtev, pokrila z rjuho. Našli so jo klečočo pred razpelom. — Po-žigalca v Dobrunjah v ljubljanski okolici so našli. Ta je neki 11 letni pastir France Pintar, ki je deloma že priznal, da je po-žigal. —- V Dekanih v Istri so imeli 2. t. m. posvetovanje o ustanovitvi »Narodne zveze«, ki ima namen vsestranko odpomoci trpečemu istrskemu seljaku. Izborna misel 1 — Novejše Testi. — Štajerski slov. dež. poslanci so sklenili, da tudi letos ne vstopijo v deželni zbor. — NauCno niinisterstvo je pritrdilo ustanovitvi nižje realke v Idriji. Prvi razred otvorijo lahko že letos. Narodno gospodarstvo. Eazlskavauja nagega &!©r. gospodarstva. — Pišejo nam: Slovenci smo majhen narod. Politično smo razdeljeni že od Časa, odkar smo prišli pod Karolom Ve), pod nemško jerobstvo. To politično, administrativno ločenje je imelo mej drugim to slabo stran, da se Slovenci mej sabo tudi danes dobro ne Soznamo, daai so nate dežele že v železnicah. fa poznamo, kako se tu in tam gospodari v mestih, na kmetiji ali kaj imamo na naših tleh industrije. To je pa najvažnejše. Ne vemo, kako kmetija gospodari v raznih naših kro-novinah, Vemo, da se. nam gmotno slabo godi vsem, a še nismo raziakavali, kako delajo našinci v raznih krajih, kake dohodke imajo, Zdajšnji davčni aparat bi lahko dal v tem oziru glede slov. krajev gradiva. Ako so hoče začeti kaka času primerna organizacija dela, gospodarstva pri nas, je treba imeti podlago v tem, kako je delo našega naroda v vseh naših deželah, oziroma v večjih okrajih, kako narod naš v posameznih okrajih gospodari. Ko dobimo to podlago, se še le more debatirati o tem, kaka organizacija gospodarstva bi bila najboljša za naš narod, Ce bi se bilo to prej storilo, bi pri nas duhovščina ne bik pričela s Itacunskim kon-sumom, ker razvldelo bi se, da ta na Io naši kmetiji ni mogoč, ker proizvaja le malo za trg, torej more le malo štacunskoga blaga kupiti. Tedaj bi se bilo spoznalo, da bi se začelo najprej z malim številom posojilnic na kmetiji za večje okraje, ki bi pa morale posojila dajati le za zboljšanje kmetij?'.™, nieliorijacijo, ne pa za to, da narod odhaja lože s posojilničnimi posojili v Ameriko. Torej začeti bi se imelo s takozvanimi produktivnimi zadrugami mlekarstva, nakupa mlatilnic, z zadrugami prodaje pridelkov, z zadrugami v prilog rigolanja, nasajanja vinogradov, v prilog izsušenja močvirnatih travnikov in drugega polja. Obvarovalo bi se naše ljudstvo zdatnih škod, ki jih štacunjski konsum mora povzročiti mej poljedelci, ki še s/4 naturalno gospodarijo. In zanimanje za zadružno gospoda-renje na kmetiji bi se ne bilo zatrlo. To zanimanje se mora negovati. Kar drugim narodom velja kot moč gospodarstva, kot pomnožitelj produktivnosti, mora tudi nam. Ali poznati moramo prej gospodarstvo svoje, teren, na katerem se ima začeti delati. In za to bi bilo jako koristno, ako bi vsak naš večji časopis objavljal popise raznih slov. okrajev z ozirom na gospodarenje našega ljudstva. Pisati bi morali take popise možje, ki so bili na kmetiji rojeni, še boljše seveda, kmetje sami. Ti bi najboljše vedeli, za kako kmetovanje je zemlja njihovih okrajev in kako ljudstvo dela, koliko zasluži, koliko more imeti prebitkov v svojem gospodarstvu. Angleži so začeli s takimi spisi Že pred 100 leti in danes Nemci za vscJc svoj okraj vedo, kako se v njem gospodari in tako imajo ložje delo, začenjati z organizacijami, ki kli-jejo iz gospodarstva našega Casa, brez velikih zgub. Ti Nemci imajo vpogled v gospodarske račune vseh slojev, delavcev, pa tudi od dobrih gospodarskih veščakov podane spise o kakovosti zemlje, kakovosti človeškega ma-terijala in drugega, kar je " gospodarstvu važnega. Mnogo je mož, ki bi s pomočjo dobrih kmetovalcev nam lahko podajali take spise, V tem delu je treba veliko peres, veliko sodelavcev. Žal, da nimamo agrarnih in tudi ne drugih tehnikov. Ali vendar bi se dobil Človek, ki bi lahko spisal tak spis o svojem okraju, ki bi bil potem vzgled drugim peresom. Slovenski veleposestniki, podajte nam sliko našega gospodarstva na kmetij:! Slovenski trgovci imajo vpogled v kmetsko in meščansko gospodarenje. Ti bi nam lahko podali dosti gradiva iz življenja mest, trgov in tudi kmetov. Popišimo revo in bogastvo naših okrajev. Videli bomo, ako smo gospodarsko kaj vredni, ali ne in kje bo treba podpreti z združenim denarjem in duhom naše delo, proizvajanje. Vemo, da bomo po večjem videli, d i naš narod skoraj ves svoj dohodek porablja za utešenje želodca, da ne preostaja 20* istih za obleko, šolanje, zdravljenje in nič za višje potrebe. Videli bodemo tako tudi, kolik je ekzistencni minij v raznih naših okrajih. Vstrašiii se bodemo, ko bodemo dostikrat našli za celo družino dohodkov komaj vsega vkup 150 gld. na leto. To pa vse bo v marsikaterem oziru koristilo. — fsMsMaV mnl IŠHSI raramni nimfflgiai NAZNANILO — ^ PRESELITVE! 0 © 0 0 0 000@©000@000Q0©00©©0@©-0©©©®000000000000000©© Tvrdka J. Drufovka v Gorici Ivarniita zaiop usnja, podplatov, tovarna nadplafuv itd. naznanja, da se preseli 17. t. m. s Travnika št. 5. v lastno hiio V GospOSki UliCi Št. 3, nasproti Montu. Zaloga piva prve kranjske eksportne pivovarne na par in tvornice sladu T. Frablich a m Vriniti-Kralj t b. GUvnl zastopnik a* Gorico in deželo Josip Rovan v Boriti - fetatitfc it. 21 - v Gorici. Priporoča se p. n. častitim gg. odjemalcem v mestu in na deželi. Prodaja izborno pivo v sodčkih po 100, 50, 25 in 12 V« litrov ter v ptombovanih steklenicah po 7» hira. Tvrdka je bila odlikovana za svoje izdelke 1.1900.: v Parizu, Lionu, Bruselju, Rimu in Dunaju s prvimi priznanji. Dobro urejene in z ledom preskrbljene podružne zaloge imata: g. Franc Furlan, gostilničar in posestnik na Goričiei pri Rebku in g. Andrej Šinigoj, gostilničar tPri levu« v Dornbergu. Za blagohotna naročila se toplo priporoča rojakom v mestu in na deželi udam Josip Rovan. Dva mlinarska pnmagača, spretna delavca, se sprejmeta v stalno službo. Starost pod 30 let. — Ponudbe je pošiljati naravnost na tvrdko W. Jocliinann, Ajdovščina, inmiMimnnniminini j Važno za vsakega! i Izvrstno sredstvo je i wtm- DURATOR -«¦ i Podplati, s tem namazani (vsake 3-4 | tedne enkr*t),postanejo trpežneji, nepremoiljivi i ia elastični. C'eTiji ostanejo tudi po dolgi rabi i v najboljšem stanu. | Durafor se dobro vporaMja pri vojaštvu , in različnin korporacijah, katerim seje oddal ˇ rabo komaj po dobri preskušnji istega. Cana: 1 kovinska steklenica z navodilom 1 in 2 kroni; po poštifranko proti vpošdjatvi 1 brone 20 vin. (tudi v znamkah.) Dobiva se v vseh mirodilnicah (drogerijab). Glavna zaloga: Budimpešta, Jultus Dob6, V. Lipot: kdrut 1/b. Lekarna Cristofoletti t Gorici Prave in edine žeiadčne kapljinr - z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva — Te kapljice vredijo redno | prebavljanje,§e se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepi po- (Varstvena tnmha). \MrjBni želodeB store, da zgine v kratkem šasu omotica in zivofna tenost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raji je. Gena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristofoletti v Gorici. T Prva c. kr. avstro-ogersfca prlvil. OVARNA BARV ZA PROČELJA Karo! Kronsteiner, Dunaj III., Hauptstrasse IZD (v lastni hiLi). Odlikovana z zlatimi svetinjami. Zalagratelj nailvojv. in km-žkih posestnih (MkrhttJSter, vojaških oskrfonKtev, železnic, obrtnih, hrlbolazufh, plitvini h I .t %l[.<- v apnu f.»r *p r-u[Hi»ilj:ij«i -;iln' v prahti v -tO lazliV-tiili »zornih ii J») ki kib./nim iti ufy ('.i-lml harw> m- ml oljnatih w razlihtijt*. I)(»(ii.i!ijc .;»• v »lovunskrtu iu la^Lfiu jeziku. 1'zorrl na papirju z navodilom zantonj I« franku iih-in registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorici Gosposka ulica Mt. 7, I. nadstropja v lastni hiši. ------------------3§iS------------------ Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni Član društva, in se obrestujejo po 4Vt%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6% in n.i vknjižbe po 57i%. Uradnje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje bran. vlog leta 1900. je bilo K 1,263.53.6 Poštno-hran. račun štv. 837.315. Božjast, Kdor trpi na božjasli, krčih in dragih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v Sclivrannen-Apoteke, Frank-furt A. M. Dobre ure in po ceni! s 3-lelnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna nr ter izvoz zlatnine Most (ČeSko). Dobra ura Kem. iz niklja fl. 375; srebrna ura Rjm. fl. 5-80; srebrna verižica fl. 1-20; budilnik iz niklja fl. t-95. Tvrdka je ;0Ukovanas c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinji iz razstav ter tisoče priznalnih pisem. — Ilnstrovan cenik zastonj! Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA — Via Giardin priporoča pristna bsla in Črna vina i/, vipavskih, furlanskih, Dostavna na dom .. vse kraje avstro - ogerske briških, dal matinskih in isterskih vinogradov. razpošilja po železnici na onaihije v sodih od "i iiiijM/' Mazilo 2.1 nn«, vztii-žnjf ii-!oh, t.Tol.i.":s »> lmti<.'ii)«\ \pliva urt hi!n» 2;n-«'h>!ije; Z H(n.'l;.';jtl;rsi( tiiiicoiMi.im tsij« |.ri'(hiic'<-v.ifh vrst. Važno j>- z.t hritmla/n«, holiMArJe iti Jltlllllt'«, Dobiva ¦• v loharnah. J'.i |itiH>r m. r.i2|.;iil;a fi.mU -2 Jk.ilbi<'i z.i K rs-r»*> >k.iiljic(. uh \»>- skiišnjo, |in>s|i«'kt in ukaz z.ilo/ vit-h •!*•.*» 1 *\p'a nizjKiSiSja profi pn'il|i!afihi K |-vi tovarn« l(>k«rji» A. Thlerry*|a r 1'tejrradl pri Kopratcu-Klatlul, -- {'onarejanja tirlu m* »gibali tt»r paziti tu zgornjo vai-Htvcnu znamko, katt-r.» ji* vž^iiLk tia v.«aki skafljifi. Ivan Sehindler Dunaj, III. Erdbsrgerstr. it. 12, razpošilja gratis in franko kutald^e v slo-vcnsko-ilalijaiiskerii ieziku z več kakor 400 slikami o vseh vrstah aparatov za s t roj »\ potrebnih predmetih za kmetijstvu, vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. Gene nižje kakor drugod Ugodni pogoji plačevanja. Za reealno postrežbo se garantira. SflliaiK zustopniks se iifte. IVAN SCHINDLER c. kr, privileg. lastnik. Dimuj, III. Erdbers;ent. &t. 12. itjflffiSSH [OSVEŽUJOČA PIJAČA. Nepresegljiva zdravilna voda. Glavno zastopstvo Schielin & M«ller V TRSTU, ulica Acqaadotto it. 40. Mizarska zadruga J|{| v &orici (Solkan) I Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem I I in založnikom pohištva, da ima I j veliko zalogo ||g|| veliko zalogo I izgotovljenega pohištva vseh slogov I y Solkanu pri Gorici. L t Solkanu pri Gorici. I ---- L« =---- I \\m I I Naznanjamo, da smo prevzeli ^ Kar ni v zalogi, se izvrši točno I I dosedanjo trgovino pohištva tvrdke |^J po naročilu v najkrajšem času. I I Ant» Černigoja v Trstu, Via Ptazza \\gk\\ W-'lW I j vecchia št. t, katero bodemo vo- g Cene zmerne. I I dili pod jednakim imenom. |g» Dell je lično ter dobro OSKŠenD. I