LAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Sloyenic daily in the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays. 4 riLEPON PISARNE: 1279 RECTOR. - Ratsrsd as ftscearf-Olass Matter, Msptember, 21, 1903, et tke Poet Office at New York, N. Y., under tke Act of Congree of Marck 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR* NO. 200. — ŠTEV. 200. NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 25, 1908. — TOREK. 25. VEL. SRPANA, 1908. VOLUME XVL — LETNIK XVL Zottijev bankerot. Priznanje "Nar. Lista". "Narodni List" je priobčil neko pismo, v kterem se priznava, da je bil Zotti že zdavnej zrel za Sing Sini. Zottijevo glasilo imenuje Zottija "kralja mednarodnih tatov in prevarantov". Generalni štrajk v New Yorku. NEWYORSKI KROJAČI SE PODAJO TE DNIJ NAJBRŽ NA ŠTRAJK. Okoli 4000 krojačev bode zastrajkalo, ker jim ^elodaj alci nečejo zvižati plače. UNIJSKA ZBOROVANJA. William H. Taftovi dobri načrti in nameni. Pozor rojaki! PREDSEDNIŠKI KANDIDAT PUBLIKANSKE STRANKE RAZPRAVLJA O TARIFNEM VPRAŠANJU. KAKO MNENJE IMA JO O ZOTTI-JEVEM BANKEROTU ZVE-ZINI URADNIKI. Neštevilne žrtve Zottijevih špekulacij v Ameriki in v stari domovini. ODMEVI VARANJA. Urednik ''Narodnega Lista" .je bil v ponedeljkovi številki vendar toliko galanten, da je pojasnil natančno, kako je Zotti varal svoje žrtve, koliko tisočev ljudskega denarja je zapravil, in da je že zdavnej zaslužil prostor v Sing Singu. "Narodni List"' je namreč priobčil pismo Mr. Geo. Sladovicha. bivšega naselniškega inšpektorja Zjedinjenih držav, v kterem pismu poživlja Mr. Sladovich zvezi nega pravnika v New Yorku. naj takoj nastopi proti prevarantu Zotti- ševanja. Če ste Vi (zvezini pravnik) pripravljeni Zottija zapreti, mu vzeti vse njegove poslovne knjige in dopisovanje, je kaj druzega. Bojim se, da ima Zotti dvojno vrsto knjigovodstva. Jaz sem praktični odvetnik za državo New York in za zvezina sodišča, kakor tudi osobni prijatelj Rufus Fosterja od zvezinega sodišča; če po-trebujete kakoršnekoli moje pomoči za razna preiskovanja v Pennsylvani-,ji. Chicagu in drugih krajih, sem z veseljem pripravljen Vam pomagati, seveda če zvezina vlada povrne moje potovalne stroške. Bil sem 6 let naselniški inšpektor v New Yorku. sem dobro vešč raznim jezikom, kakor se lahko informirate pri Marks & Miller, v poslopju sv. Pavla, ki sta odvetnika v Vašem mestu, nadalje pri Mr. Sakseriu in Robertu Watch-ornu, ki je naselniški komisar na Ellis Islandu. Kakor jaz mislim, je imenovana firma poneverila v zadnjih letih sto-tis«»če dolarjev. K meni so prišli ju, čegar bankerot sega že na sto-, jjlu]je, ^ so U1i pravili, da so pri tisoče. Pismo se slasi: 'zottiju kupili likete za San Francis- co. on jim je pa dal vožnje listke za Tiimpo. Fla. 1'rva lirvatska štedio-niea v Zagrebu je bila prevarjena. kolikor jaz vem. za $50.000. Prosim Vas tudi, da obrnete svojo pozornost na hrvatski časopis "Narodni List", ki izhaja na 108 Greenwich St., New York. Ta časopis iz-i haja samo, da oglašuje Zottijevo ban- New Orleans, La., June 4th. 1903. U. S. District Attorney, New York, N. Y. Dragi gospod:— Priloženo Vam pošiljam affidavit Ivana Dlake, kakor tudi razne Zotti-jeve oglase in literaturo, da Vam omogočim nadaljno postopanje. V pis- |-arslvo iu njegove načrte. V mu dobite tudi Zottijevo pismo. v ( rotlneni Listu" dobite lahko v j^ati kterem priznava, da je sprejel od Iva- gtevilki uajuianj 2G Zottijevih ogla-na Dlake *40.,0 in potrdil, da jih je sov kar je v nasprotju s pravili pošt-poMal s prihodnjo pošto v Evropo. I nih ao]ofb ^^ gecond aass Zajedno srni Vam odposlal originalno V nedeljo se je v Terrace Lyceum v New Yorku zbralo tisoč krojačev in članov United Brotherhood of Tailors, kjer se je sklenilo, da se podajo vsi člani unije te dnij na štrajk, če se ne ugodi njih zahtevam. To bode generalni štrajk vseh newyorskih krojačev, kterih štejemo 4000, namreč, kar jih je v uniji. Newyorski krojači so sklenili vse potrebno glede štrajka ne da bi se prej domenili z narodno zvezo ameriških krojačev. Organizovali so že več oddelkov, ki naj agitujejo med člani i:i nečlani za Mplošni štrajk vseh krojačev. Glavni stan štrajkarjev bode na 21 Suffolk St. Ker je največ štrajka rjev čifutov, delajo ob nedeljah, dočim ob sobotih počivajo. Krojači zahtevajo, da se njih plače ziboljšajo za 50 odstotkov, oziroma, da se jim plačujejo iste plače kot lansko leto. dokler še ni vzbruhnila kriza. Sedaj zaslužijo krojači povprečno od $6 do 12 in v posameznih slučajih $15 na teden. Pred finančno krizo so zaslužili od $15 do 23 na teden za devetinpolurno delo. Oni so najbolje plačani delavci, kar se tiče fa-brikantnih izdelkov obleke v New Yorku. Vzrok za štrajk navajajo krojači dejstvo, ila se časi boljšajo, in da dobivajo delodajalci čimdalje večja naročila, da brez škode lahko plačujejo zopet stare plače. V skrajnem slučaju bode sklical senat k posebnemu zasedanju., če bo treba. VOLTVNA KAMPANJA. Kdor Slovencev ima kaj terjati pri Frank Zottijevem bankerotu, naj nam ' dopošlje dotične režite ali bančne ! knjige in druge dokaze. Odvetniki bodo potem napravili polnomoč in do-tični upniki jo bodo podpisali in Notary Public. To vse velja le par centov. Kdor se ne oglasi o pravem času, nema kasneje nobene pravice kaj terjati Naše rojake, prosimo, naj še z njimi poslujoče hrvatske delavce opo-zore na to in nam tem preje doposlje-jo dokaze; drugo pa ni potrebno. Po toči zvoniti je prepozno to ve vsakdo. Uredništvo. FITZGERALD — PROST. Sodnik je uzmoviča stavil pod varščino do zaslišanja. Hot Springs, Va., 23. avgusta. Predsedniški kandidat republikanske stranke je izjavil danes svoje načrte glede tarifa in colnine. V skrajnem slučaju bode pozval 61. kongres k posebnemu zasedanju, da reši to točko, ki je delala že toliko preglavice vsem našim državnikom. Taft se je v svojem programu tudi zavezal, da reši doceloma to vprašanja. Drugi teden ostavi Jaft tuk. toplice in odide v Middfi£?r Bass Island, kjer se bo mudil en reden, nakar odpotuje v Athens, O.. kamor ga je povabil kongresman Grosvenor. Iste dni bodo v Athens zborovali veterani meščanske in španske vojne; Taft bo imel pri enem zborovanju nepolitičen govor. Washington. 24. avgusta. Sem je dospel senator Burows, da prične z deli in pripravami glede 01. kongresa glede tarifnega vprašanja. Vendar se v Washingtonu ne bode dolgo mudil, ker se poda kmalu v Maine in Vermont, kjer bode vodil volivno kampanju za republikansko stranko po želji predsednika republikanskega narodnega odbora Hifcheocka. Volitve v il ržavi Vermont se vrše že 7. septembra, in senator Burrows je obljubil. da bo imel najmanj dva politična govora. Po vseli državah je volivno gibanje kar najbolj živahno in vse stranke skušajo, da upljivajo z raznimi govori na volivce. Tolikega zanimanja za predsedniške volitve že dolgo ni bilo kot letos. Iz AvsMgrske. Jugoslovansko gibanje. VLADA NASTOPA ČIMDALJE STROŽJE PROTI JUGOSLAV-JANSKEMU GIBANJU. Napetost med Srbijo in Avstrijo postaja čimdalje večja in mučneja. ŠTRAJK NA OGRSKEM. Iz delavskih krogov. Položaj v Canadi. ŠTRAJK ŽELEZNIČARJEV PRI CANADIAN PACIFIC ŽELEZNICI NE BODE KMALO KONČAN. Nasilnosti v štrajkarskih okrajih v Alabami; skabje na delu. VOJNO STANJE? Razne novosti iz inozemstva. NA NORVEŠKEM JE UTONILO. PETDESET POTNIKOV PAR-NIKA FOLGEFONDEN. V Carigradu je nastal velikanski p žar, ki je uničil 1500 stanovanj. ® j POLOŽAJ V PERZIJI. i -o- pismo s prestavo vred ol Petra Dlaka v Trogirju, Avstrija, kteremu je baje Zotti poslal denar, kakor on (Zotti) trdi. Peter Dlaka pa trdi v svojem pismu, da ni sprejel nobenega denarja. Pismo je datirano dne 17. aprila, dočim je datirano Zottijevo pismo 13. februarja. Vse je navadna iu priprosta sleparija. Matter. ^ "Mr. Sakser. 100 Greenwich St., Vam z am o re podati precej pojasnil glede Zottijevega poslovanja. Nadalje John Ljubich, Pavlinac v Pennsylvaniji. Jankovich, Pechar v Chi-cago in mnogo drugih, ki Vam lahko mnogo razjasnijo glede poslovanja kralja mednarodnih sleparjev (Zottija). Toda dokažete mu lahko vse, če mu takoj odvzamete knjige in nje-•J. Priloženo dobite tn■ 1 i moje dopi- LrOVO dopisovanje, sovnnje z Zottijim glede $133.1 "0 od J Pričakujoč Vašega prijaznega od-Jurja Stoja novicha in drugo. Zotti j „oVora. bilježim j«' sprejel denar, kterega pa ni nik- i 0)H spoštovanjem dar poslal na določeni naslov. \ Zje- Geo. Sladovich. dinjenih državah je tisoče tujcev, ki j . so bili prevarani za tisoče in tisoče Zvezini pravnik in poštni inšpektor dolarjev. Opraviti imamo z najbolj t v New Yorku sta Mr. Sladovichu na-prebrisanim mednarodnim sleparjem to odgovorila, da se hočeta ravnati in podjetnim sleparjem; da ga niso po njegovih nasvetih in takoj nasto-začeli že prej zasledovati, se čudijo piti proti prevarantu Zottiju. vse parobrodne družbe, ki so poznale ves njegov posel, oziroma posel Zotti jeve firme. Že zdavnej bi ga morali poslati \ iSiim Sing, če bi imel opraviti s pravimi ljudmi. N .ječo v največji dobrobit in varstvo je bilo dejstvi*, da je imel pri svojem ban-karstvu opraviti s samimi tujei. Hrvati. Dalmatinci. Italijani. Bulgari, Rusi, Poljaki in dr. ki so vsi jako nestalni ljudje, daues v New Yorku, jutri v Pennsylvaniji ali v Califor-niji, siromaški delavci, nevešči angleškega jezika. ki se ne upajo javno nastopiti, ker se boje pričati ali zasli- ''Narodni List" je priobčil zgoraj navedeno pismo samo v angleškem jeziku, dobro vedoč. da njegove žrtve so nezmožne citati in razumeti; zopet znana prevarantska metoda "Narodnega Lista'*, da bi premotil ljudi, da ne bi čitali. Vprašamo Stjepka Brozoviča, zakaj ni priobčil pisma v hrvatskem jeziku, da se od-pro njegovim čitalcem oči, in zvedo, da je Zotti v resnici "kralj mednarodnih sleparjev in prevarantov", ki je že zdavnej zaslužil, da pride v Sins Sinu med lopove, tatove in sleparje. Chicago, 111.. 25. avg. George Fitzgerald. ki je bil nedavno prijet, ker je na sumu, da je dne 20. februarja 15)07 ukradel iz zvezine podzakladni-ce $173.000, je bil včeraj prvič zaslišan pred sodnikom Chetlainom, ki ga je stavil pod varščino, ktero je obtoženec takoj dobil, nakar je bil prost. Državni pravnik je predlagal, da se obravnava prestavi na 31. avg., ko bode imel v rokah dovolj dokazov, da se Fitzgeralda obsodi. Fitzgerald najodločneje zanika, da bi on bil v zvezi z ukradenim denarjem in baje ima že v rokah dokaze, zakaj je špekuliral, ko je bil odpuščen iz službe; povedal bode tudi, kje je dobil denar. Tukajšnji pomožni zvezini pi-avnik je včeraj izjavil, da zvezine oblasti ne bodo postopale proti obtožencu, če ne bode dovolj mate-rijala za sodnjo zaslišanje. Tudi John Porter od zveziuih detektivov je poročal enako v Washington. Štrajk železničarjev v Canadi. Winnipeg, Canada. 24. nv tiru Lethridge-Alberta, ki je last Canadian Pacific železnice, so včeraj trije vozovi skočili s tira. Kot vzrok te nesreče navajajo dejstvo, da vozovi odkar se je pričel štrajk še niso bili pregledani, ter se nahajajo v jako slabem stanju. Med Swift Current in Calgary je morala železniška uprava postaviti iz službe 150 lokomotiv. Tu-kajšne tovarne, ki so last železnice, čuva 300 najetih policistov. R Skabi prenočujejo v tovornih vozovih, ki so priredili za spalnice. Čuva jih močen oddelek posebnih policistov. Binghamova mati umrla. V Hartford, Conn., je umrla Mrs. Kusau Grew Bingham, mati znanega newyorskega policijskega komisarja Bingham a. General Bingham je odpotoval v Hartford, kamor je še pravočasno dospel, kef kmalu potem je stara mati umrla. Žrtve avtomobila. Los Angeles, CaL, 24. avgusta. Na Wesley in Jefferson St. se je preobrnil neki avtomobil, ki je vozil z hitro-co 40 milj na uro. Šofer in lastnik avtomobila sta bila na mestu ubita, dočim je lastnikova žena in hči zado-bila precejšne poškodbe. Mraz v Iowi. l)es Moines. Iowa, 25. avg. Včeraj je zavladal po celi državi velik mraz. Živo srebro v toplomerih je padlo do zmrzevalne točke. Skoda je precejšnja. posebno na poljih, kjer je po-zeblo mnogo koruze. Cena vožnja Dne 1. septembra odpljuje parnik STATENDAM od Holland - America črte iz New Torka v Rotterdam ob 9. uri dopldne. Cena vožnje je: Do Ljubljane $31.50 do Zagreba $31.40 do Reke $31.40 Vožnji UstU so dobiti pil: FRANK SAKSER 00., 109 Greenwich St.. New York, M. t. ta •1M St. Clair Ave., Olmbod, Ohfe PREDRZNOST NEWYORSKIH TATOV. Vitezi svedra so obiskali stanovanje pokrajinskega pravnika. Da našim newyorskim uzmovičem ni ničesar svetega, je vsakemu znana Da bi pa bili tako predrzni in ulomili celo v ■stanovanje pokrajinskega pravnika, ki je njih strah, tega pa nismo pričakovali. In zgodilo se je v resnici. Kako se neki veseli Harry K. Thaw v svoji celici v Poughkeepsie, ko je čital. da so tatovi pokradli njegovega najhujšega nasprotnika! Njegov 'prijatelj' Jerome, žrtev uzmovičev! Hn- j hu! Toda stojte! Vitezi svedra niso ničesar odnesli. Pri delu so bili preplašeni in so pobegnili, ko so uprav v spalnici bisera vseh newyorskih advokatov nekaj lomastili in premetavali Jeromovo potno torbo. In kakor se je pozneje dosrnalo, so tatovi nameravali odnesti Jeromu njegove kocke, s kterimi je nekoč igral, kar je napravilo toliko hrupa v New Yorku. Mr. Jerome je bival v nedeljo v Lakewood. Conn., in le potom telefona so mu mogli naznaniti o nesramnih uzmovičih. Kakor se čuje. je ■spisal ! Jerome takoj dolg pronuncijamento ; napram policijskemu komisarju generalu Binghamu, s kterim se že itak gledata kot pes. in mačka. Medtem so pa že dobili vsi "špiceljni" in detektivi New Yorka generalno povelje, da izvohajo nesramne uzmoviče ter jih prepeljejo pred kadija. Uzmoviči so jo pocedili s tako naglico, da niso obiskali ni*:i jedilne shrambe Jerome; kdor pa pozna Je-roma, ta ve, da nima slabe "gaste", torej je tatom lahko žal, ker menda se jim cede še danes sline po kračah v Jeromovi jedilni shrambi. Oelo cigarete, kterih ima Jerome vedno na stotine doma, so postili nedotaknjene. Tn Jerornove cigarete so izvrstne. Ko je bil Jerome po telefonu obveščen, je izjavil: Lepo, zelo lepo! Pošljite policijo za tatovi! Toda za božjo voljo skrijte takoj koeke, ker sieer nastane nov Škandal! Jutri pridem sam v New York. Kakor znano ima Jerome v toki vse Zottijeve prevare kot pokrajinski New Yorka. Toronto, Ont., Canada, 25. avg. — Prepir med upravo Canadian Pacific železnice in štrajkujočimi mašinisti se še ni polegel in v nekterih točkah je položaj še slabši kot je bil prej. V zapadnem Toroto se držijo štraj-karji trdovratno svojih zahtev in na pomirjenje oziroma na spravo ni misliti, ker nobena stranka neče odnehati. V nedeljp so zborovali oni železničarji, ki še ne štrajka jo; vendar pri zborovanju ni bilo čuti nikakega simpatičnega priznanja štrajkarjem. Od sobote je prišlo v tukajšnje delavnice že nad 200 štrajkolomilcev. Vsi skabi so večinoma Amerikanci; železnica jim je odkazala posebne prostore, kjer so zavarovani pred morebitnimi napadi štrajkarjev; v Toronto se zbirajo vsi skabje, da jih pošilja železnica naprej proti zapad-nim točkam. Danes se je nekaj štrajkarjev zopet podalo na delo, a uradniki unije so izjavili, da je položaj nespremenjen. Birmingham, Ala., 25. avg. Polo-kaj v štrajkovnem okraju je zelo napet in vsak dan se čuje o novih napadih in nasilstvih. Včeraj je šel neki beli neunijski delavee Clayton zjutraj na delo, ko je bil iz zasede napaden; trikrat so nanj ustrelili in Dunaj, 24. avgusta. Preiskovanja vladinih ljudij glede jugoslavjanske- 1 ga gibanja, ki se je razvilo nefpričako- j vano ugodno zadnje čase, postaja t vedno strožje in oklepuje čimdalje več krogov. Vladini agentje vohunijo po Hrvatskem, Slavoniji, Dalmaciji in ob mejah Srbije, da zalote "nevarne elemente", ki kujejo Jugoslav-jansko državo. Baje so dognali, da so podpirali srbski radikalci neki ogrski list, ki je izhajal v glavnem mestu Hrvatske, več let. List je zastopal tendence srbskih radikaleev. Kot posredniki so bili uslužbeni srbski poslanci. Napetost med Srbijo in Avstrijo zavzema čimdalje večje meje in pričakovati je hipnega prekinjenja diplo-matičnih razmer med obema državama. Ljudstvo je ogorčeno proti Avstriji, ki z vsemi nepostavnimi sredstvi ovira celo osebno mnenje posam-nika. Poleg pa še čifutsko dunajsko časopisje hujska vlado, da še pospeši svojo delavnost in zatre vse "zarotnike" oziroma one. ki so se udeležili jujroslavjanskega zibanja. Budimpešta, 24. avgusta. Gospodarski položaj na Ogrskem, ki je nad vse Bergen, Norveška, 24. avgusta. Norveški parnik Folgefonden, se je včeraj zvečer med vožnjo iz Bergen« v Haugesund blizu Skaanevika na zapadnem obrežju Norveške ponesrečil. Parnik se je potopil v treh minutah, ko je zavozil med pečevje. Na parniku je bilo sedemdeset potnikov in poročila pravijo, da je utonilo štirideset osob. Petnajst trupel so dosedaj potegnili iz vode. Med rešenimi je tudi kapitan parnika. Folgefoa-den je vozil v jako gosti megli, da je bilo kapitanu skoro nemogoče najti odlični pravi kurz na vodi. Na pomoč so prišle razne ladije od obrežja, vendar Šele tri ure potem, ko je parnik ponesrečil. Carigrad. 24. avgusta. V irertnem delu Štambul je včeraj ponoči nastal požar, ki se je razširil s tako naglico. da je ugrozil upepeliti celo mest«. Vrhu tega je pihal po mestu jak veter, ki je raznašal iskre in plamene bližnje hiše. Šest ur je divjal požar nepretrgoma, ker požarna bramba ni mogla biti kos svoji nalogi. 1500 hiš in prodajalcu je pogorelo. Ob zaključku brzojavnega poročila, je ogenj še vedno divjal, vendar ker siromašen, je postal še slabši, ker vče- je prenehal veter, upajo, da ga kmalu raj odložilo je delo 4000 zidarjev, ker nmeje in preprečijo nadaljno uničeva- jim delodajalci niso ugodili v njih . nje požarja. zahtevah. Pričakovati je resnih nemi- Teheran. Perzija. 24. avgusta. I« rov posebno ker je ljudstvo ogorčeno Tabriza prihajajo jako vznemirljiva radi nove volivne "reforme", ki tep- poročila o položaju v tamošnjem meta v prah vse ljudske pravice. stu. Šah je sklical ministerski svet ia Praga. 24. avgusta. Iz Marijinih pozval številno svetovalcev na svoj Toplic se poroča, da še je včeraj vršil sestanek angleškega kralja Edvarda z ruskim ministrom zunanjih zadev dvor. Pri seji se je sklenilo, da se po-z o vejo oblasti v Tebrizu. da narede takojšen mir. ker sicer šah po.šlje t Tzvolskijem. Oba moža sta se posve- j mesto nadaljne čete vojaštva ter raz-tovala glede balkanskega položaja in srlasi nad mestom preki sod. npljiva turških reform na balkanske j Komisija, ki izdeluje načrte za novi 'Jo tako trdo, da jih je zelo tezko . • ,. . . , .Borough of Manhattan, New York /J>uditi. Napoleona so morali s siio ca' ->e ll cudosio mogu da sisu na- Otty, N-Y. ... . . , vi roduu krv, tudjmci, zlotvon narodni, -----------| dvigniti s postelje, kadar je spal vec a ]a Frank ^^ f Još dvije riječi. Frank Zotti je bio jedna grdna, abnormalna pojava u našem narodu. Ta-kove pojave mogu da bitišu, da se rasplodjuju na mraku i neznanju. Ali njihovo otrovno djelovanje ne bi ima- m^300|dnij zaporedoma samo po tri ure na 1.50 noč. Dognano je pa, da prekratko lato velja list za Ameriko in Canado . „ m «»to sa mesto New York ... 4.00 : spanje slabi človeški sestav in pola- „ pol leta sa mesto New York . 2-00 ..... „ , v Z Evropo il vae leto. . . ! 4.50 ~oma unltuJe živce. Zelo važno je * M „ pol leta.....2.50 ( tudi dejstvo, da se spanje ne sme f » •»,®®trt • • • .J-'6 pretrgati. Dvakratno spanje po dne- Evropo pošiljamo skupno tn številke. vu za dobo štirih ur ni tako zdravo, , O'l nekdaj Saj pravi tudi naš slovenski presro-spanja vor: Kdor rano vstaja, temu kruha <-taja. ali pa: Kana ura — zlata ira! movini. Tamo su otrag 18 god. solo-ruki siromašni radnici, sa pravim narodnim mučenikom, pok. N. Poličem na č"lu, počeli rad narodnog osviješ-čivanja. Žrtvovali se i gladovali, u-strajali novine i s njima propadali, pisali, govorili, ustrajali društva i u-d a rili temelj Zajednici. Ivroz sve to doba Zotti je bio nazočan u Ameriei i kaono ti tudjinac, nije ni prstom makao, ni novčiča. ni časa žrtvovao za narodnu stvar. Ivroz to doba je on vati. Vedno je bolje, da se gre prej tobož indiferentno stojao po strkni, i irradio svoje posle. A kad se ustroji- P ta »ka praktična nje kot un boleznih. !■ ija je ž« kako je šala aznnje mola v mrtvi <• spremeni Ze od pam-licina srna-še sredstvo lo preko 200 hrvatskih dmštava,kad so udari o temelj Zajednici, kad na-iv.li.i radnici. zaboravivši na se u ra-hi 7.a narodnu stvar, ostadoše siromaki. kad prinčiše narod zanimati se za -voje ime. za svoje novine. istupa »lol na i 'je. me tiajbol, Stevi pronasel zdravni-pravzaprav nastal idar d«> danes tu vzdr-ti jedna teorija in vsaka a so bila o po vržena. Tudi t hipoteza, da se v človeškem truplu naberejo čez dan utru-jevalni sirupi, ki človeka konečno zazihljejo v spanec, do danes še ni prodrla ter dokazala, da j tako. Nekak površen opis očitnih dejstev je. da se možgani, ki so po delu utrujeni, odpočijejo in znova okrepijo v spanju. Človek ne zaspi samo kadar je truden, temveč pogosto tu- i'n •.:..) se podamo k počitku, se 11 u ]■;! n. o ubraniti vsemu, kar bi pre- ■ :včilo spanec, in to je: neposredno Frank Zotti. oboružan novcem, pro-r.-d spanjem ne smemo jesti, ne ve- glašujue se najvišim Hrvatom, zlora-■ko in razburljivo čitati; otroci se ne beč narodno ime, uz prije spomenuta mejo mnogo pečati z divjimi fanta- odurna sredstva, žametne vrzino ko-o K-ori.i in z i jami. kar je navada pri mladolet- ( Jo. da na tome sagradi svoj business-till. I*«»govor o strahovih v pričo kšeft. Xjegovn se moč toliko proširi, otrok, p redno se podajo k počitku/ da je narod ustajao proti onima, koji deluje jako škodljivo na spanec istih, se trudiše za njegovo dobro, da je je-Nadalje zavisi zdrav spanec tudi od dan Mamek, poštenjak i rodoljub prostora, kjer spimo. Temperatura morao šikati sa konvencije, pred ri-v spalni sobi mora biti 14 ali 16 sto- kom rakijom zalndjenih Zottijevih pinj Celzija. Manj ali več ni pra- ; delegata, koji ga — Zottija — biraše vilno. Kdor po zimi spi pri odprtih za predsjednika <£Xar. Hrv. Zajedni--e 111 j oknih, ta je že "mueenik svojega ce" — davši tako u ruke najvišn na-: zdravja", ali se pa morda hvali, da rodnu čast. Ne-Hrvatu. tudjincu, na-lioče okrepiti svoje telo, kar je pa; rod. zlotvoru. Toliki poštenjaci, os-zelo dvomljivo. Soba, kjer počiva- j tavši u Zajednici i pod Zottijevom samo, mora biti velika in zračna. Za movoljom moradoše potesrnuti dušu u eno osobo zadostuje zračni prostor ; se, nepokazivati znaka protivnosti IS kubičnih metrov. Otrok potrebu- Zottiju iz straha, da ih ovaj iz kuee, je ravno toliko zračnega prostora kot koju su oni sasrradili, neizbaei, uvijek di pri popolnem miru in v temini;: odraščeni, ker izdiha ravno toliko j se nadajuc, doc če dan da če narod zato je noč najbolj pripravni čas za spanje, ko pogrešamo luč in zvok. Kake direktne prehodu i ke pa ima spanec, to je pa, kakor smo že rekli, še do danes tajnost. Pač pa je znanost že natančno dognala o zadržanju nekterih važnih telesnih funkci- j slabega zraka kot vsak drugi. otvoriti oči. Drugi, zgadjeni, i nemo- Znano je, da pospešuje koristen podnašati. istupiše iz Zajednice, spanec tudi dobra postelja ali ležišče, koju su oni podigli, i osnovaše dru- S perjem napolnjena spodnja pod- TU« nemoguč drugo, nego utješiti se vlaknica ni dobra. Najboljša je ži-!°nom: perditio tua ex te Israel, ma ali pa ležišče z volneno podlago. Ivruna svega je doista bila perdi- . Obleka v postelji naj bode lahka, tio tua ex te Israel. Frank Zotti je jonai.ii \ \ i .i-u spanja. »lh.i.ijt po- jostGpna zraku jn nikjer trdno skle- prorajtao 2,000.000 sirotinjskog nov-staja mirneje in pronicanje krvi po- nionn Proti stranku prava, — kao oni n Ameriei posebnu zajednicu — a puštaju svo-ju maticu, u rokama Franka Zotti. Kano Zotti prijav na sve strane u javnom svome radu, progoni pudbeno, nastoji materijalno uništiti protivni-ke. Židov rodjen, pokušava se da mu kšeft bolje uspije i nalazi bezbroj svečenstva koje ludo, slijepo pristaje uza nj, i vjeruje mu — kano i Zotti, javni framason, nalazi svečenika, koji pišu u njegov nemoralni list i po-dupira ga. Kano što sirom Amerike, Zotti nalazi i inače poštenih ljudi, koji iz nemarnosti za narodnu stvar ili interesa osobnoga, poslJju s njim, prodaju njegove šifkarte i upučuju ljude na nj, tako i Frank sirom Hrvatske nalazi pristaša, koji nemaju srčanosti, da ga u četiri oka brane. A kad je Zotti pred narodom najviše kompromitovan, na mjesece pridrža-juč narodni novac predan mu za oda-slanje u domovinu, kad je, sve stoje poštena počelo odvračati se od njegove sumnjive rabote, postao naj-bjesniji, a prodane mu duše upravo odvratne u varan ju naroda za nje-govu korist tako i Frank, odbjegnut od poštenih drugova koji mu pogleda-še u karte, najviše izložen radi dogovora sa Wekerlom, otvorenog pristajanja uz Raucha. p^istao je najbezob-zirnijim igra čem narodne sreče, a njegovi trabanti. plaeeni i neplačeni upravo odvratni u obrani narodnog zlotvora. Ludilo jednog dijela naroda po-stiglo je vrhnnac. Izvedite na otvo-reno. izložite napadajima najpošteni-jes: Hrvata, i ne čete smoei ni deseti dio obrane zanj, što je smosrao rodje-ni tudjinac, koji eijeli svoj život, ži-dovskom lukavošču spri je cava narodni napredak. Zašto činim ovu prispodobu izme-dju Franka Zotti i Jožefa Franka? Da pokažem narodu kako, vjerujue tudjincu izrabljivaču, Zottiju, njegov pad nije se mogao sbiti bez — narodne katastrofe. On je propao javno, ali za svoju osobu. bit če se i te kako oskrnra«. Njecrov pad zapravo je sa-mo narodna nesreča, jer su biljade o-bitelji nr.šeg naroda baeene na pro-sjački štap — propalo je 2.000.000 K sirotinjskog novca, pokraj zla što ga je ■/.a dugi niz crodinn nanosio opčoj narod, stvari. Xe bi li bio ovo pravi momenat, da se onaj dio našeg naroda te još vjeruje tudjincu Josipu Franku, zamisli, ne ce li on isto tako biti uzrokom narodne nesreče u domovini, kano što je Frank Zotti bio uzrokom narodne nesreče u Ameriei? Zatorno djelovanje ovih d vaju tu-djinaca u hrvatskom narodu veoma je slično. Zar če frankovstinom za-slijepljeni dio naroda čekati da i po-slijedice njihova djelovanja budu — iste, prije nego li mn pnkne pred očima ? I. F. L. Ada. časneje. Živci delujejo lacodneje in manj dovršeno. Vse živčevje je nekako otrplo, telo in duh počivata, j Ty In ta mir je potreben predpogoj za človeka, da lahko zadosti zahtevam, ki se stavijo nanj tekom dneva. Kdor bode spolnoval te podatke in ima vrhu tega še "dobro vest", ki je - - - - v najboljše podvzglavje pri spanju, te- Najbolj zanimivo in največje vaz- e J 1 . . . . v • ; mu bode spanec gotovo največji pn- nosti je cas spanja, oziroma trajanje . . . . .. , , . . . ; latelj in najboljši zdravnik, spanja, ki se natančno ravna po sta- ' J j j rostni človeški dobi. Novorojenec , . . ^- spi. ako izvzamemo čas, ko pije mleko, skoro neprenehoma. O tem dejstvu si je že več zdravniških vešea-kov zastonj belilo glavo. Zdravniki niso dobili nobenega vzroka za tako njena. ±Toti temu zakonu veliko ca. i tad se bez dvojbe smije u svojoj irrešijo matere pri mladoletnih otro- tudjinskoj, ratavoj duši, glupome na-kih, ktere trdno povijajo, češ, da ne rodu, koji mu je to sve omogučio. A sad prispodabljajmo. Ante Starčevič (kao Niko Polič) istupa prije sam. a onda okuplja oko sebe siromašne, ali oduševljene narodne borce. Bore se, trpe, pjevaju, pišu, govore, u narodnome poslu i stradaju. Teško to ide, ali ljudi nez-dvajaju, nego se muce i kine, nemi-sleč na se, i svoju osobnu korist. Grade teškom mukom stranka prava — kano oni u Ameriei Zajednicu. Malo ne, kroz sve to doba žive n Gibanje Nemcev v Galiciji in Bukovim. Poljakom sovražni poznanjski in dobro spanje in ni ^m' Šl7 TglaTo" i Hsti Poro&*°> da ^ | Zagrebu jedan tudjinac, koji ni hr- zakaj je mladi človeček, ki je pri- !kl J^^ času začenjajo vatski nežna (kano i Zotti) brinec se šel še le na svet, tako zelo utrujen, ^ sV • ™ SV°je °S°bne P°Sle ~ kan° 1 Z°tti da bi neprestano spal Nemcev , ki šteje ze 80 podružnic, _ a zove se Josef Frank. Kad se do- Omenili smo. da povečuje spa- ^^ **** ^ |T°sPodar; i bro potkožio i uvidio, da če se s tim nec razven Utrujenosti tudi pomanj- ,P°ljU lo" .gahske Nemce od narodom moči praviti kšeft, L^tupa kljaj zunanjih nagonov ali mikavno-• 1 oljakov- ^ Zadnjem C3SU 80 blle vrlo oprezno na pozornicu - kano let bolnik, ki je zgubil občutnost kože, ki je bil slep na eno oko in gluh na. J .. v . , . , . , , merava tudi ustanavljati sole in ci- eno ulio. je vedno takoj zaspal, ko v tj.' Neki priznani zdravnik je pred |,udl. ^o^eue nemške posojilni- Zotti za prve dvije godine izdavanja ti poročal o enakem slučaju. Neki ? m hrHnJm™. V Brigl"u' N^em svoga lista. Kad je stranka prava In,k L i io 70-nbil občutnost kože. Soncu 1D P" Stamslavo- bila najjača, istupa kano žestoki Hr- vu. "Zveza krščanskih Nemcev" na- šo mu zakrili zdravo oko ali pa zatlačili drugo uho. Torej povzroča dolg, miren spanec tudi pomanjkljivo razvitje čutnih organov in nezmožnost večji del občutkov v spominu obdržati, kar je posebno dejstvo pri mladoletnih otrokih. Šele v tretjem ali četrtem mesecu se otrok I prebudi takorekoč iz svojega duševnega in telesnega spanja. Toda še do konca prvega življeuskega leta spi otrok 11 ali 12 po noči in precej tudi po dnevu — najboljše po kosilu kake dve ali tri ure, kar posebno priporočamo materam, ki imajo mladoletne otroke. Popoldanski spanec bi moral biti redna navada otroka do dovršenega desetega, dvanajstega leta. Čim bolj pa prihaja otrok v leta, tem bolj se skrčuje doba spanja. Pn desetih letih rabi otrok deseturno spanje, pri dvanajstih zadostuje devet ur, pri šestnajstih pa je dovolj osem ur počitka. Manj kot 8 ali talnice v nemških naselbinah. V ta i namen so se ustanovile že podružnice "Schulvereina" v nekaterih e:a- vat — Zotti je učimo isto kad sn dru-2i zgradili jaku i veliku Zajednicu. Luk a v, fin, pozna j uc slabosti hrv. naroda, postaje "confidence man" i učvrstiv položaj, u brzo se postavi liških mestih. — Tudi v Bukovini so ! na čelo, i bez kapi hrv. krvi. ni po se začeli Nemci gibati. Pred deseti- 0cu, ni po majci. ni po assimilaciji, mi leti se je tam ustanovilo nemško j proglasuje se najvišim živnčim Hrva-društvo, ki ima sedaj že 32 podruž- j tom. uprav kano Zotti. Jak na novcu, nic s 5500 udi. ; nalazi najslijepijih pristaša. Deviz« mu, da mu se podvrgne sve, ili 6e, Najkrajši cdgovor. Ko je bil general Grant izbran za predsednika Amerike, je potoval po državi in prišel tudi h guvernerju Burusidu v Providenci. Njemu na čast so priredili serenado. Bureside je odprl okno, Grant pa je pristopil in se globoko priklonil. Ljudstvo je hotelo slišati govor, a Grant je z glavo odkimal, da ne bo govoril. Tedaj je iz množice nekdo zaklical: "Samo par besedi, predsednik!" Želja mu je bila takoj izpolnjena. Grant je zaklical: "Ne, gospod" in med burnim odobravanjem občinstva se je odmaknil od okna. pod krinkom najsvetijeg rodoljublja razrušiti sve Strankom prava, koju su dragi podigli i za nju stradali, zamahuje kano svojinom, i tjera iz nje — kano Zotti iz Zajednice — njezine osnivače. Narod u svome ludilu zaveden lahkovjernom inteligencijom, sve-čenstvomT učiteljstvom! doktorima! akad. omladinom! i podiže ga, da nam ruglo hude veče, na najvifi piedestal. "Hrv. Pravo" n navaljivanjn i o-crnjivanju svih koji se neklanjajn Franku — slično "Narodnom Listu" p rama onima koji se neklanjajn Zottiju. Disidenti osnivajn posebnu hrv. Spisal P. Mrak. (Nadaljevanje.) "Ada in jaz sva postali rivalinji", je pripovedovala Berta. "Seznanili sva se z mladim možem, ki nama obema na vso moč ugaja. Videli ga se niste, ker se nečete nikdar udeležiti naših zabav v kampanji, a njegovo ime ste gotovo že čuli. Ta mož je baron Herbert." Gospa Katarina je v prvem hipu, ko je slišala to ime, se vsa presenečena zganila, a premagala je svoje začudenje in povedala svoje mnenje popolnoma mirno. "Poznam to ime; slišala sem je že večkrat imenovati. Pa to je postranska stvar. Če vama baron Herbert ugaja in če bi bila ta ali ona pripravljena se ž njim poročiti, morata pač druga proti drugi postopati obzirno. Tekmovati ne smeta na noben način. Rivaliziranje pomeni boj, pomeni prizadevanje, izpodriniti tekmeca. Med vama mora to biti izključeno. Počakajta, da se vidi, če ima Herbert sploh namen^se poročiti in zlasti počakajte, da sam pokaže, ktera mu je ljubša." Berta pa s temi nasveti gospe Katarine ni bila nič prav zadovoljna. "Če ne smem tekmovati — kako naj se pa vedem proti baronu T Tega vendar ne morete zahtevati, naj ničesar ne storim, da bi se mu prikupila in omilila." "Tega tudi ne zahtevam", je odvrnila gospa Katarina. " Bodite z njim prijazni in ljubeznivi, a nič bolj, kakor z drugimi gosti. Radi se imata in ta medsebojna ljubezen vama bo kazala mejo, čez ktero ne sme nobena stopiti." S tem sta se naposled zadovoljili tako Ada kakor Berta in sta pazljivo poslušali nadaljna navodila gospe Katarine o potrebnem taktu v občevanju z mladimi možkimi sploh in zlasti v občevanju z možem, ki ga ljubita dve najbližji sorodnici, ki pa se še ni za nobeno izrekel. To poučevanje je trajalo eelo popoldne in ko je gospa Katarina končno zapu- stila svoji gojenki, si je morala priznati, da teh ljubeznivih deklet nobena stvar na svetu tako ne zanima, kakor možki spol. V. Čez poletni čas se je Mesesnel preselil s svojo rodbino v svojo kampanjo. Sam za svojo osobo bi bil Mesesnel pač najraje ostal v mestu, ker mu je bilo nadležno voziti se vsak dan po dvakrat v trgovino in zopet nazaj. To nadležnost pa je moral prevzeti, ker svoje kupčije ni hotel pustiti niti en dan brez nadzorstva, štel si je v dolžnost, preživeti poletje zunaj mesta, češ, da je to zahteva bogate družbe tržaške. Kdor čez poletne dni ne zapusti Trsta, je v očeh pravih Tržačanov socijalno manj vreden siromak. Berta pa tudi Ada seveda nista bili zadovoljni samo s tem, da sta po tržaški navadi prebili najbolj vroče dni v kampanji. Dasi sta imeli velik in lep vrt na razpolaganje, sta se vendar takoj prve dni začeli dolgočasiti in vsled tega ^ vabili na obiske vse svoje prijateljice, kar jih je v tem času sploh bilo dobiti. Kajpak, da sta zdaj tudi skrbeli, da so I se pogosteje vršili zabavni večeri v hiši, čeprav se jili je Mesesnel zaradi stroškov nekoliko branil in poskusil uveljaviti načelo, da zadostuje I popolnoma, če priredi enkrat na mesec tak večer. Druga leta je ravno v vročih dneh julija in avgusta prenehal s takimi gostijami, zdaj pa sta se Berta in Ada kapricirali prav na ta čas. "Zakon narave je tak, da hrepene dekleta, čim se približajo dvajsetemu letu, le po možki družbi", je fi-lozofiral Mesesnel, ko je bil končno kapituliral pred Berto in Ado, na tihem pa se je smejal in si zadovoljno mel roke, ker je uganil, da se bodo prirejali ti shodi samo zaradi barona Herberta. Ta je bil po prvem večeru v kampanji napravil svojo "pre-žvekovalno vizito". a ob ča.su, ko ni bil ne Berte ne Ade doma. Od tistega dneva jih je samo videl na korzti in pri godbi na velikem trgu, kjer pa se jima ni mogel približati. Kar je stari Mesesnel uganil, to je Berta z običajno svojo brezobzirnostjo svoji vzgojiteljici gospe Katarini kar v obraz priznala, rekši, da se priredi rodbinska zabava s plesom : samo zaradi lega, da pride Herbert v hišo. "Saj se mu mora vendar prilika dati, da naju spozna in se odloči", je dejala Berta. pomežikuje Adi, "ker ste razsodili, da ne smeva tekmovati, nego prepustiti Herbertu, da izbere tisto, ki mu bolj ugaja, če si bo bo sploh ktero hotel izbrati." " Čudno je vsekako, da se nič ne ! približa"je pripomnila Ada. Ko je bilo izrečeno ime barona Herberta, je obraz gospe Katarine »preletel isti izraz začudenja, kakor tedaj, ko sta ji Berta in Ada zaupali ■ svojo tajnost, da sta namreč obe zaljubljeni vanj. Sedaj ni rekla ničesar. Samo prikimala je naznanilu | svojih gojenk, a nekam razmišljeno, in jih potem zapustila. Komaj so se bila vrata zaprla za njo, je Ada z nenavadno živahnostjo pohitela k svoji sestrični in ji zaše-petala na uho: "Slišiš, Berta, jaz nekaj vem." 4' Kaj veš f " je vprašala Berta precej ravnodušno, kakor bi ji bilo vnaprej znano vse, kar more vedeti ^ Ada. "Uganila sem nekaj, kar naj bi i skoro gotovo ostalo tajno." Zdaj se je Berta naglo okrenila. Tajnosti — za te se je vedno zanimala, te so jo mikale kakor nobena druga stvar. "Kaj si uganila, kako tajnost f" je vprašala in se stisnila k Adi. — '' (jovori vendar, povej, kaj veš!'' i "Gospa Katarina in baron Her-: bert se morata poznati", je skriv-! nostno z zamolklim glasom rekla i Ada. "Ali — misliš?" Berta je bila tako presenečena, da ni mogla nič drugega reči. Pač pa je potegnila Ado za seboj k oknu in i se z njo skrila za veliko, do tal se-i gajočo preprogo, kakor da pričakuje razkritje velike važnosti, j "Da, poznata se, gotovo se pozna-;ta", je hitela pripovedovati Ada. "Le poslušaj. Ko je baron Herbert prišel prvič k nam, je v salonu čakal in jaz sem mu nekaj časa družbo delala. Tedaj je nenadoma vstopila gospa Katarina. Ko je Herberta zagledala, se je zganila in zardela. Videlo se je, da je silno presenečena. In tudi Herbert je bil presenečen. Že tedaj sem domnevala, da se poznata, a ker sta se pozdravila, kakor da sta si popolnoma tuja, sem mislila, da je bila moja slutnja neutemeljena. '' "Ah, to je interesa ntno", je zavzdihnila Berta, kakor da je izvedela kdo ve kako novico. "Le nadaljuj!" "Ko sva zadnjič gospe Katarini priznali, da naju obe Herbert zanima, je bila zopet presenečena. Zapazila sem to natančno,, kako Saden izraz se je pojavil na njenem obrazu. Slovensko katoliško podp. društvo svete Barbari za^Jedlnjene drteve Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Snkorporlrano dn*31. Januarja 1903 v drtavi P.nn^.m«^ ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 874, Forest CUj, Podpredsednik: MARTIN OBEEŽAN, Box BI, Wert Mineral, 1 L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 007, Forest City, F«, H. tajnik: ANTON OŠTBi, 1143 E. 60th 8L, Cleveland, Okla. Blagajnik: MARTIN MUHlC, P. O. Box 597, Forest City, ga. NADZORNIKI: MARTIN GERCMAN, predsednik nadzornega odbora, forest Ctif, KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest (Sty, Hr FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, 909 Braddoek Avemaa, doek, Pa. FRAN SUNK, m. nadzornik, 50 Mill St„ Luzerne, Fa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, g«an, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, F«. IVAN TORNlC, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Ra, Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O, Bm Forest City, Pa. Druitveno glasilo je "GLAS NARODA", f Vse parobrodne družbe so znižale cene za prekmorsko vožnjo. Kdor rojakov želi potovati v staro . domovino, naj se v tej zadevi obrne na FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich Street, NEW YORKfCITY. 6104 St. Clair Ave., N. E., CLEVELAND, O. Tedaj me je drus^č obšla misel, da je z Herbertom znana. Ti si j*o takrat vprašala, če ga pozna. Odgovorila je, da ji je ime znano. Sole danes sem prišla na to, da je bil ta odgovor jako diplomatičen, in da je hotela z njim utajiti svoje osobno znanje z Herbertom." "Slišiš, Ada, to je strašno intere-santiio", je zamijavkala Berta, ki so jo razkritja njene sestriene silno razburila. "Da! In danes se je zopet izdala", je pripovedovala Ada, ki je govorila s tako vnemo in tako hitro, da ji je kar sape zmanjkovalo. "Kaj nisi nič zapazila, kako se je začudila, ko si ji povedala, da je za soboto povabljeni baron Herbert k nam. Še govoriti ni mogla. Samo kimala je, ker ugovarjati vendar ni mogla, saj bi vsak ugovor vzbudil sum, da ima kaj proti Herbertu..." "Ali pa da ima kaj z njim", je Berta prekisila svojo sestrično. "O, te vdove— " "Nič ni mogla ziniti, kar besed ji je zmanjkovalo in kar odšla je, a videla sem dobro, da ji najino naznanilo ni bilo kar nič po volji." "Ni dvoma, ni dvoma", je po kratkem molku izjavila Berta. "Ti si dobro videla in uganila si resnico. Vse se vjema. Gospa Katarina pozna barona Harberta in prikriva to." "A zakaj in čemuf" se je razvnela sieer tako mirna in dobrosrčna Ada. "Kdo ve", je menila Berta. ki sej je bila že toliko pomirila, da je mogla stvarno razmišljati o tej toli intere- i santni tajnosti. "Na vsak način mo-i rava bredvomno dognati, če je najin i sum utemeljen ali ne. To bode mogoče v sobto. Na zadnjem večeru ni bilo gospe Katarine. Rekla je, da jo boli glava in ostala v me-; stu..." "Morda zato, ker je vedela, da i pride Herbert." "To je prav lahko mogoče. Zdaj ! pa ne more oditi v mesto, zdajJ mora tu ostati in se mora udeležiti naše zabave. Tedaj jo spraviva v dotiko z Herbertom, ne enkrat, nego večkrat. Opazovali bodeva njiju občevanje in spoznali, kaj je na stvari." Ada je nekoliko ugovarjala, češ, da se taka zvijača ne spodobi, toda energična Berta jo je zelo ostro zavrnila. "To je ne le najina pravica, nego tudi najina dolžnost", je odločila Berta in pri tem je ostalo. Za iwMn» tujih oglas-v nI ošgo-voi__:*.e Tip* -valStvo ne nredniitvo. NAZNANILO. Prav dobro domače vino razpošiljam po 50 centov galono, to je 50 galon za $25. Posoda stane $1. Vino je doma prešano ter pristnost garantirana. Ni mogoče dobiti boljše vino in po tako nizki ceni. George Travnikar, 6102 St, Clair Avenue, N. E., (20-8—2-9) Cleveland, Ohio. Na pomoč! Znano je vsem rojakom v Z jed. državah potom časopisov, da je nesreča doletela vas Bled ob prekrasnem blejskem jezeru. Škoda je za naše siromašne razmere velikanska, kajti znaša pol milijona kron. Vas se ima graditi po novih načrtih in naši vrli Gorenjci so 2elo prizadeti glede novih predpisov. Ni nam risati nesrečo v pravem pomenu, pač pa zopet trkati na dobra slovenska srca. Hude čase imamo t tej deželi letos, marsikedo je brez posla, a naj mi ne zamerijo rojaki, ia kljub temu trkam na njih dobra srca. Dragi rojaki, kteri ste toliko srečni, da imate delo, posezite malo v žep ii žrtvujte par centov za naše sebrate na Bledu; vsak nikel bode dobro do-šeL Pokažimo ameriški Slovenci, da nam je naša domača gruda še vedno tesno pri srcu, in da Slovenec veda* in povsodi ljubi svojo milo domovino 1 Frank Sakser. Darovi naj se blagovolijo poslati na Frank Sakser Co., 109 Greenwich 8t^ New York; darovalce natisnemo v listu v znak pobotnice; novce pa potem pošljemo županstvu na Bled. ^^AMMMMAMMMAMMAmMMwt-----iririri arum J. W. StKORA, ODVETNIK IN NOTAR, Cleveland, O. Preselil je svoj urad (office) v poslopje "Blackstone" na zapadnej S. ulici, bivša Seneca St., vogal Frankfort Avenue. Urad ima št. 14 na 3. nadstropju. Elevator vam vedno postreže in pokaže urad (office). Odvetnikom in notarjem sem še S8 let in dosedaj sem bil vedno pripravljen postreči vam z mojo skušenostjo kot odvetniški veŠčak. V nadeji, da me tudi v nadalje s svojo zaupnostjo počastite, oatajain z odličnim spoštovanjem J. W. Sfknra. (18-8—2-0) ~ —i~m ru'iruxi u u Lon-TjTjTj-LTji-TnrinArtAmut BOJAXI, KAB06AJTE "GLAft NABODA," ITAJOBlfrJ'r DHBT SI M KJLmčn mki $ Jugoslovanska Katol. Jednota. Inkorporirm dne 24.janu»ija 1901 v državi Sedež v ELY. MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, I1L Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu V Evropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wjo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad- doei, Pa. ALOJZIJ VIRANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenns ft Globe Street, lontb Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, HL nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Min*. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calamet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK, IL porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, III. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC. 711 North Chicago Street, Joliet, OL KrajevDa druitva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, prememb« ndov a druge hsiine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, £iy, Mirju., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne p< šiljfttve naj pošiljajo krajevna druitva na blagajnika: JOHN GOt ŽE, P. O. Bo* 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobe-aera drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljat ve tu-li na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov □ aj »e p..Ciljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR 115 7t h St.. Calumet. Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki raake pritožbe. Društveno glasilo je "CLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Umrli so v Ljubljani: Franja Kopane, za-obuica. 57 let. Itadeekeira ce-ta 11. — Gašper Dernovšek. iro->tač, 80 let. — Helena Kosmerl. gostija, 70 let. Samomor učitelja Viranta. Ustrelil se je v Dolenjem Logatru bivši učitelj Vilko Virant v noči dne avgusta. Krog ene ure je prišel domov, nakar se je odpravil spat, kmalu na to pa si je zadal smrten strel v levo sence. Bil je takoj mrtev. Nesreča pri zgradbi mostu v Kranju. Dne 8. avgusta popoldne je padel neki delavec iz ju/.. Tirolske z višine dveh metrov ter zadel z glavo ob ki-son s tako močjo, da je nezavesten oblival. Par ur na to je izdihnil, ne da bi se še kaj zavedal. — Isti dan si je neki tesar odsekal tri prste na levi roki. Kranjska vina v jubilejni razstavi v Pragi se jako dopadejo. zlasti vi-pavfki '4 zelen" iz državne kleti na Rudolfovem. To utegne imeti zelo dober učinek na razvoj kupčije z našimi vini na Češkem. Opozarjamo pa že sedaj naše vinogradnike, da mora biti pripravljeno po novem načinu, to je brez najmanjšega kipenja na tropinah. Prevelik za vojake. Znani borilec Antonič je bil letos na naboru. Naborna komisija ga je odklonila, ker je previsok in preširok. Morali bi mu napraviti po>ebno obleko, večje orožje, širšo in daljšo posteljo in dajati večje porcije. Nesrečni padec. 501etni posestnik Andrej Skvarča iz Zakriža v cerkljanskem županstvu se je peljal po državni cesti na svojem vozu, padel pri tem iz voza in se ranil na kopici kamenja tako v desno stegno, da ni mogel vstati in da sta ga komaj dva popotnika spravila na voz ter ga odpeljala domov. Ker so bile poškodbe vedno slabše, so ga pripeljali v goriško bolnišnico usmiljenih bratov, kjer so doGmali, da je desno stegno zmečkano in da ima bolnik tudi precejšnjih poškodb na glavi. Silni nalivi — ogromna škoda na polju. Tz Repentabra j)išejo: Že nekaj dni sem je vladala grozna vročina in po polju se je zapažalo sledi suše; če bi ne prišel dež v kratkem, bi še one poljske pridelke, ki so ostali po toči, suši in kobilicah, sedanja suša popolnoma uničila. Dne 7. avgusta okolu 9. ure zjutraj se je vlila ploha s tako močjo, da ni bil človek varen niti pod svojo streho. Bliskalo in gromelo je s tako silo, da se je vse treslo. — Voda je poplavila v kratkem vse dole. Poti so razrušeni. Na novo nasajeni vino-,gradi leže uničeni, in najlepše njive in travniki so pod vodo. Poljski pridelki, kakor turšica, fižol in ajda so strti, krompir je zasut z gruščem, ki ga je voda nanosila. Močno zidane side je voda razrnSila in jih odnesla, tako, da leži kamenje in stene, tudi do 200 kg težke, po njivah. V Vogljah ,:c kmc:n Tavčarju vdrla voda na dvorce, od hi v hlev in skedenj. Živino an;eza. je kopel odklonil. Zahteval je ^eitre in pa gosli, a preiskovalni sodnik je to zahtevo odklonil. češ. da zapor ni zabavišče. Nevarna igrača. Silvester Flego, 14 let stari učenec v Skednju pri Trstu, se je S. avgusta popoldne igral z lovsko puško, ki se je sprožila in mu odtrgala v.-e prste love roke. Prepeljali so ga v bolnišnico. Zdravnik ponesrečil. Zobozdravnik dr. He rman II<>(Tor v Trstu je srrol na Mvritovi lu-i steklenico z neko stru-; ono snovjo, kar -piritovn luč eksplodira in mu zažere obleko. Klical je na jmoč in domačini so ogenj pozasili. Nevarno opečenega zdravnika so prepeljali v bolnišnico. Strajk slikarjev in dekoraterjev se vrši v Trstu. Pred dnevi zvečer je > t raj kovni odbor naznanil delodajalcem, da so bili ponujanj poboljški odbiti kakor nezadostni. Zastopnik delodajalcev je poudaril, da ni pooblaščen k na daljnemu pogajanju, ter da -e kmalu skliče po?vetovanje delodajalcev v svrho pretresovanja zahtevanih poboljškov. Ogenj v Sežani. Dne 11. avgusta zjutraj ob 4. uri in pol je začelo goreti na glavni cesti v poslopju sedlarja Čuka. Zgorelo je mnogo lesa in slame. Škode je blizo 2000 kron. Gabili so domači ognjegasei, a pomagali so tudi vojaki. Bila je velika nevarnost, ker je Sežana brez vode. Za vso vas je sedaj le en vodnjak, od ktere--a dobi vsaka družina le po dva škafa na dan. Vendar bi morali vojake tam imeti, kjer je voda, ne kjer je ni. — Smrt pri vojaških vajah. Iz Opčin pišejo: Umrl je pri vojakih Matija Sošič iz Opčin. Ko so marširali proti, Komnu, je med potjo obležal in našli 1 so ga mrtvega. j RAZNOTEROSTI. I Samega sebe je zarubiL Ta redek in neprijeten slučaj se je dogodil Ivonskemu sodnemu rubilcu Tarbeju. Njegova mlada žena je napravila za njegovim hrbtom nekaj dolga na obleki. Ko je bilo treba plačati, ni mogla spraviti toliko denarja skupaj. Upnik je tožil in ker tudi po tožbi ni dobil denarja, zahteval je sodno rubež. Zarubiti je moral mož. Ker je po francoskih zakonih mož dolžan plačevati ženine dolgove, če niso pretirani in odgovarjajo razmeram, je moral Tarbe rubiti samega sebe. Denarja ni imel, zato je neprijetno dolžnost vršil s tem, da je slinil sodne pečate na razne dele pohištva. Med tem so pa letele ne ravno prijazne besede na ženo. Oče ženin svoje hčere." V Monako-vem Živi zasebnik Br., ki je vdovec in ima dve hčeri v starosti 22 in 20 let. Žene. ljubeče in ljubljene žene, mu vkljub vsej svoji otroški ljubezni ne moreta nadomestiti, zato si je vdovec hotel poiskati družico na ne nenavaden način, namreč potom, inserata v časopisu. Kako se je pa začudil, ko je med došlimi ponudbami dobil pi->mi in fotografiji svojih hčera! Komično se mu je zdelo to, zato je sklenil to "znanstvo" nadaljevati. Dopisoval je z njima, pišoč s pisalnim strojem svoja ljubavna pisma, dokler dekleti nista zahtevali, da hočeta videti svojega ženina. Vdovec se je vdal. Določil je prostor, kjer se snide z njima. Da se spoznajo, nosil bo on l>el ki in ček, kakor naj storita tudi ljubici. Ko sta hčeri prinesli domov bele klinčke, izprosil si je od nju enega. Začudenje deklic je bilo velikansko, ko je na določeni prostor prišel gospod papd, ki ju je vsako pod eno pazduho odpeljal na dom. Kako staro je izdelovanje umetnega ledu? Profesor Kluge posnema iz \ nekega spisa kralja Alfreda Velikega, da je izdelovanje umetnega ledu znano že preko tisoč let. Kralju je namreč neki Šlezvičan, ki je bil mnogo popotoval. sporočil sledeče: "Pri Estill je rod, ki umeje izdelovati mraz; zato morejo njegovi mrtveci ležati dolgo časa, ne da bi prhneli, ker dovajajo čreznje mrzloto. Ako pristaviš dva čebriča vode ali piva, znajo ti ljudje napraviti tako, da ti eden zmrzne, najsi je zima ali poletje. Anglosaški kralj je to sporočilo sprejel v svoj prevod Orožij eve svetovne zgodovine, ki ga je dovršil koncem devetega stoletja. Toda to znanje daljnih Estetov je Evropeem dolgo časa ostalo prikrito in šele iz Jutro-vega so v 16. stoletju izvedeli, kako se dela umetni led. Potovalci tiste dobe poročajo iz Turčije, da so sultan in njegovi paše napravili velike jame — ledenice, iz kterih so si na leto pri-služevali do 80.000 goldinarjev dobička. "Teh jam — ledenic", pripoveduje Salomon Sehweigger v svojem potopisu iz leta 1587., "je veliko okoli mesta, proti Galati, na prostem polju; globoke in razsežne so, čez nje so pa napravljene koče; posebni ljudje so nameščeni, ki pozimi nanašajo sneg v te jame, kjer postane led, ki se razžaga v velike kose, da ima en konj dosti dva nositi". Tako poročilo je' veljalo kot čudež orionta. Izdelovanje umetnog-a ledu na dobelo se je pri nas začelo seveda šele. ko so iznašli pripravne stroje, kar se je zgodilo prei nedavnim časom. Kje je ANTON ELTZ ? Pred enim letom je bival v Butte City, Mont., ali pa v bližini na kaki farmi. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. — Mary Eltz, Box 8, West Bloeton, Ala. Kje je ANTON TURK? Doma je iz Podpreske pri Loškem Potoku. Pred enim letom je bival v Chis-holmu, Minn. Za njegov naslov bi rad zvedel: Charles Turk. Box 5, Hanley, Coal wood P. O.. Mich. (22-26—8) NAZNANILO. Društvo sv. Alojzija št. 36 J. S. K. Jednote v Cnemaugh, Pa., naznanja svojim članom, da je bila naša redna seja dne 19. julija, pri kteri je bil izvoljen nov odbor za eno leto, in sicer: Fran Dremelj, predsednikom, Box IGO; Ivan Potokar, I. tajnikom, Box 16; Fran Šega, blagajnikom, Box 19; Josip Dremelj, zastopnikom, Box 227. Vsi v Conemaugh, Pa. Z bratskim pozdravom Ivan Potokar, I. tajnik. (22-25—8) P. O. Box 16. POZDRAV. Pri odhodu v staro domovino pozdravljava vse rojake in rojakinje Sirom Amerike, posebno najine sorodnike v Claridge in Allegheny, Pa., ter jim vsem skupaj želiva veliko uspeha. Z Bogom l New York, N. Y. Anton in Jerica Lockar. Na obalih Atlantika pozdravljam še enkrat vse prijatelje in znance po Ameriki, posebno pa Fran Jakliča in njegovo soprogo, kakor tudi društve-nike društva sv. Janeza Krstnika v Biwabik, Minn. Živili! New York, N. Y. Matija Nik. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse prijatelje Sirom Amerike, posebno mojega očeta in brate, ki stanujejo v Bessemer. Vsem skupaj kličem: Ostanite zdravi! New York, N. Y. Martin Šerjak. DAROVL Za nesrečne pogorelce na Bledu so darovali: Marija BeseniČar, Cleveland, Ohio, $2.00. Ivan Govže, Ely, Minn., $2.00. Dosedaj skupaj nabrano po "Glas Naroda" $116.15. Iskrena hvala vsem darovalcem in njih naslednikom! Uredništvo "Glasa Naroda'\ SLOVENKA IŠČE SLUŽBO v kaki slovenski trgovini ali pa pri kaki boljši rodbini. Jako sposobna in pripravna za delo. Vprašajte pri upravništvu "Glasa Naroda". Kje je ANTON POČKARf Doma je iz Bogega pri Štjaku na Notranjskem. Pred letom časa je bil nastanjen v St. Louis, Mo. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov prijatelj: Anthony Rener, Union-town, Pa., Continental No. 2. (24-26—8) naznanilo. Članom društva sv. Alojzija št. 31 J. S. K. J. se tem potom naznanja, da priredi bolnišnica v Braddocku, Pa., dne 26. avgusta veliko parado po mestu v proslavo nove bolnišnice. Naše društvo bilo je povabljeno in smo pri zadnji seji dne 9. avgusta enoglasno sklenili, da se udeležimo te slavnosti in da se pabavi godbo, kte-ra stane $35; zato plačamo vsaki po 25c. Društvo se zbere v društveni dvorani točno ob V2J. uri zvečer. Udeležite se polnoštevilno, kajti kaj ta-cega še niste videli v Braddocku l Objednem opominjamo vse one one brate, kteri dolgujejo društvu več kakor dva meseca, da nemudoma poravnajo, inače se bode postopalo z njimi po društvenih pravilah. Vsakdo naj pomisli, če ne bomo prispevali, tudi bolnikov ne bomo mogli podpirati. Vsi oni, kteri še niste napravili oporok, ste vljudno prošeni, da to nemudoma storite. Imena, kakor tudi naslov dedičev naj vsakdo natančno zapiše. Če je kdo čez 30 milj od društvene dvorane oddaljen, mora in^ti potni list, ker če v slučaju smrti nima potnega lista, njegovi dediči nič ne dobijo. Toraj naj vsakdo na to pazil ODBOR. (5x, 2x n ted, IS—8) Kje je ANTON FINŽGARf Svoji zaročenki je odnesel $200 in njegovim sostanovalcem $48. Omenjeni je velike in močne postave. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj blagovoli naznaniti: Matilda Parkilj, 12 W. 25th St., Chicago, D!. (22-25—8) Kje je moj brat MIHA AŽMAN1 j Doma je iz Brezja na Gorenjskem. ' Nahajal se je nek'daj, kakor sem slišala v Elgin, Mich. Kakor sem poizvedla, me je meseca aprila iskal v listu "Glas Naroda", toda jaz nisem čitala istega. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi blagovolijo njegov naslov naznaniti. — Mary Bown, 314 4th Avenue West. Duluth, Minn. (22-26—8) Kje se nahaja moj brat FRAN RUDOLF? Doma je od Koščaka, fa-ra Sv. Vid. Pred enim letom prišel je v Zjed. države ter se naselil nekje v Lloydell, Pa. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da ga naznani bratu: Joseph Rudolf, Box 447, Aspen, Colo. (21-25—8) SAM H. OWENS. stanujoč na Evelethu, Minn., se priporoča za ŠERIFA za St. Louis Co., Minn. Sam H. Owens je kandidat republikanske stranke, dobro znan rojakom ▼ Toweru in Evelethu, ker biva v teb krajih že 26 let. (15-8—15-9) ir angležčina v S. do 6. mesecih. Lepopisje, slovenščina, računstvo Pouk se vrši potom dopisovanja. Po jasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna ioU, P. O. Box 181, Sta. B, Cleveland, O Kje je MARTIN PRHNEt Doma je iz Mokrega Polja na Dolenjskem. Za njegov naslov bi rad zvedel jaz Janez Vene, doma iz Št. Petra pri Novem mestu, ker sem mu nekaj dolžan. Moj naslov je: John Vene, P. O. Box 13, Zeigler, 111. (25-28—8) Na koga se zanesti v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE DOLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mo. goče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od niega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobohola. Cenjeni gospod doktor! jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa rnoje bolezni. Uverjep. in preprič an sem. da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, na 1 katerim se"i bil skoro obupa!. Sedaj pa se čuiiin zdravepa, ko keie nji dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so trii še zdravila o-lala. zato se Vam iskreno zahv^oiijfin t^r rripo ročam roja-kom. ako potrebujrjo zdravil, naj se na V:.- cbrn>- a. ker pri Vas se zrire- dubra dobijo, katera cotovo poiuacjo. V its Se enkrat zahvaljujem in pozdravim Vara ostanem hvaležni priatelj Jakob Likar Bos 9+1 West Newtcn, Pa Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis-Imu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : rp-pq—ppi COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE l40eWEST 34th STREET, NEW YqRK, NtY Zdravju naj prime -v pyaea je LEISY RI V O ktero je varjeno iz najboljšega ::nT>r- : češkeg? bm-ela Radi naj n;kdo ne zamudi poskusi: ->«v© »..'ankorist, kako -i-" r: svoje družine, svojih prijate'.rv i Leisy pivo je najhwvi r . oljeno terse dobi • v..- j i gostilnah. Vse podrobnosti r w ->*vaHtar-ju 6102 i; kteri Vam dragevolje vse pojasr. THE ISAAC LEISY SKEWING COMPAQ CLEVELAND, O. AVSTRO-AMERIKANSKA CRT (preje bratje CosuSIck. as Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta n Slifuneg in Hrvm m^ Novi parnik na dva yijaka "Martha Washington' . _ _ REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN &MW&X y K spodaj navedeni novi parobrodi") CM8 VOŽIlilK iiStkOV Iz NEW YORKA ia III, ^ na dva vijaka imajo brezžični bnojav: AUOBy itATJBA, MABTHA WASHINGTON, ; | ABGKEHTrnrA. \ mesecih maju in jnnijn se bodeta zgoraj navedenemu brodoijn pridružila ia dva druga nova potniška parnik a. TRSTA.'....... LJUBLJANE.................................... RBKB......................................... , ZAGBEBA...................................... KARLOVCA.............................[[.lil IL SA2RED da ' TRSTA ali REKI..........................15&50 do Parobrod "ALICE" odplnje 2. septembra 1908, Parobrod "MARTHA WASHINGTON" odplnjo 16. septembra 1908. Phelps Bros. & Co., Gen* Agents, t Wwm&m Am »im Spisal Kuro! May; za "Glas Naroda" priredil L. P. DRUGA KINJ1GA. F>0 DIVJEM KURDISTANU. (Nadaljevanja.); "Gospod, grozovit si kot tiger!" "In tebe bo tvoja skopost umorila!" Z jezo in tujro prične makrcdš znova šteti. "Tu, vzemi!" reče konečno in globoko vzdihne. Muteseiim zopet prešteje in vtakne denar k sebi. "Vse dobro!" reče. "Hvali preroka, ki je omečil tvoje srce, ker sicer bi že več zahteval!" * "Torej sem i^daj prost!" reče makredš in spravlja ostali denar. Muteseiim ga začudeno pogleda. "Prost? Da, toda šele tedaj, ko boš plačal!" "Kaj nimaš že denar v žepu?" v "I)a, meni si plačal, toda Selim-agi še nisi!" "Alah il Alah!" zakliče jezno ujetnik. "Saj si vendar zahteval samo pettisoe pijastrov!" "Alah je potemnil tvoj razum. Zakaj nisi vprašal, čegavih je teh pettisoe pijastrov? Moji so; tudi ag-a mora dobiti svoj delež." "Koliko?" "Kolikor si meni plačal!" "Gospod, sam satan govori iz tebe!" "Plačaj, in molčal bo!" "Jaz no plačam!" "Torej se vrneš v zapor!" "Ah, Mohamed in vi kalifi, vi ste slišali njegovo prisego! Satan ga je obsedel, ki ga bo zadavil!" "Tuj. makredš, ^vetilnici primanjkuje olja. Hočeš plačati?" "Agi dam tisoč!" "Pettisoč! Ne mešetari, sicer zahtevam še več!" "Toliko denarja nimam!" "Imaš ga. Videl sem ga v tvoji nabasani mošnji." "Torej dam---" "Ali naj zahtevam šest tisoč?" "Ti si tiran, da hudič si!" "Makredš, gotova sva!" Muteseiim se počasi dvigne. "Stoj!" zakliče jetnik. "Plačati hočem!" Svoboda mu je bila torej vendar dražja kot denar. Znova prične šteti denar, dočim se muteseiim v-ede. Kes našteje makredš še pettisoe pijastrov. (Dvesto dolarjev.) "Tu je denar." reče, "in Alah naj prekolne onega, ki ga vzame!" "Imaš prav makredš," reče muteseiim. njegov prejšni zaveznik in sedaj ni nasprotnik mirno. "Toda atra ne vzame tega denarja." "Zakaj ne?" "Ker je san.o pettisoe v papirju. Pozabil si priložiti še dvatisoe." Makredš se okrene, kot bi hotel skoč-iti na poveljnika vendar se premisli. "Samo tri papirje še imam!" "Torej te zaprem v luknjo. Morebiti se tedaj premisliš, da imaš še več denarja. Pojdi!" Makredš naredi obraz, kot bi hotel počiti, potem pa poseže v žep in potegni v iu mošnjo, ktero tako drži, da je sam videl njeno vsebino. "Torej poskusim, če spravim toliko skupaj. Tvoje srce je iz kamna, in tvoja duša >e je spremenila v skalo. Le nekaj srebrnikov in zlatnikov ie imam." Pred muteielima položi ostale tri papirje, nakar začne šteti zlatnike. "Tu! Sedaj sem siromak; Še štirideset pijastrov imam, da ne umr- jem gladu!" 1**11 JSkoro >em ni./.a obžaloval; toda že prej sem vedel, da bo moral izročiti v.-e • • zaui..jega centa. Pogled na denar je muteselima popolnoma streznil. Tudi agi se ni več poznala pijanost. Slednji hoče odšteti denar spraviti v svoj žep. "Stoj!" reče poveljnik. "Začasno jaz spravim ta denar." "Torej konečno sem prost!" vzdihne makredš. Poveljnik pa začudeno s-trese z glavo. "Pro*t? Ali si že plačal?" "Kaj si ponorel. Saj si že vendar spravil ves denar!" "Svoji ja in za Selim-ago. Toda emir še ni ničesar dobil!" "Kaj njega briira denar!" "Kdo pravi to * On je tukaj, foraj mora biti plačan!" "Toda on mi nima ničesar zapovedovati!" "Ali te ni or. dal prijeti? Mrzlica te je prijela, makredš. sicer bi spoznal, da mora eu.ir več dobiti, kot jaz in Selim-aga." •On ne dobi ničesar!" zakriči divje makredš. "On ne dobi ničesar, ker nimam denarja, in bi mu tudi ničesar ne dal, če bi imel milijone i pri sebi!" "Ti imaš še denar!" "Štirideset pijastrov!" "Žal u . . :» akr< U! Tvoja n.ošnja je polna zlatnikov in tako obsežna, j da en. 1 rja lahk- trikrat plačaš. Z denarjem si se dobro preskrbeli" "Motiš se!" "Poka/.i nu mošnjo!" "Moja je!" ''Obdrži jo, vendar plačaj!" M a k n - j VI - > n. • apol blazen. Sicer se mi je gnjusil ves prizor, vendar je /; l« -ti.. svt 'ljeval razmere turške uprave, posebno v oddaljenih j pokrajinrh. "Plačati n<* morem!" reče makredš odločno. j "Torej pojdi v luknjo!" "Ne grem, ker sem ti že plačal!" "Prisilili te bomo!" "Torej mi daj nazaj plačani denar!" "De:i:-.r •<• n o j. Pon:r.i, da si moj jetnik in da je vse moje, kar imaš j pri sebi!" "Plačal b: tudi emirja, če bi imel denar." "I na- irn. 1 z i < <• : imaš v-lj denarja, pa daj svojo uro in prstane, ki j ee blišče na tvoji roki." "N« /i ten . Pet-to pijastrov lahko dam možu, ki je moj največji sovražnik." , Makredš me pogleda z očmi jeze in sovraštva. "Ali je to tvoja zadnja ponudba?" vpraša poveljnik. "Da." " ' ' "' "L C "Naprej torej I Sledi nam!" Muteseiim vstane, in za njim aga. Stal sem pri vratih in stopil na stran, da odide muteseiim prvi iz sobe. Izza njegovega pasa mu gledajo ključi. Ujetnikove oči se posvetijo. Kot tiger s koč; i.a poveljnika, mu iztrg« ključe, ga podre na tla, da pade na ago, ki -e zale: i v ti . » . Nat- pa bliskoma skoči iz sobe v temni hodnik. Svetilka ae je prevrnila, in tema je zavladala po vseh prostorih. "Za njim!" kriči poveljnik. Makredš bi bil rešen, da je zaprl vrata za seboj in potegnil zapah. Časa je imel dovolj, ker sta se oba moža premetavala po tleh, da sem moral skočiti preko njiju, če sem hotel na hodnik. "Že začujem ključ v ključavnici. Slučaj, da sem jaz pustil vrata nezaklenjena, je bil makredšu v pogubo. Poskušesval je namreč šele odpreti, ker je menil, da so vrata zaklenjena. Že sem pri njem in ga zagrabim. Tu Mukoma poseže za moj pas, kjer je tičal moj nož. Ker je bila tema, nisem mogel natančno opazovati vseh njegovih kretenj. Z nožem me sune v roko. Razjarjen ga zgrabim za obe roki in jih stisnem, da ms odpade nož. * Medtem sta dospela poveljnik in aga. Poveljnik me zgrabi za ramo. "Pusti me, muteseiim, to sem jaz!" "Ali g» drži4t" "Da. Zapri vrata in naredi luč. Pobegniti nam ne more več." Dalje prihodnjič. \ j09 GREENWICH STREET, NEW YORK, M O LITVENTKT DUŠNA PAŠA (spisal akof Fr. Baraga,) platno, rudeca obreze 75c., broširana 60c. JEZUS IN MARIJA, vezano ▼ alono-kost $1.50, fino vezano ▼ nanje I'S.OO, vezano v x latno 75c. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano v slonokost $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, šagrin, zlata obreza 90c. NEBEŠKE ISKRICE, » »Ut- no 50c. OTROŠKA POBOŽNOST, 25«. RAJSKI GLASOVI, 40e. SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza 80e., fino vezano $1.75. SRCE JEZUSOVO, vez. 60c. SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00. SV. URA, zlata obreza, fino vezano $2.00. VRTEC NEBEŠKI, platno 70e., alo-nokost imit. $1.50. UČNE KNJIGE. ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 20c. ATTN O V NEMŠKO - ANGLEŠKI TOLMAČ, 50C. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40c. ČETRTO BERILO, 40c. Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, 90c. EVANGELIJ, vezan 50c. GRUNDRISS DER SLOVENI-SCHEN SPRACHE, vezan $1.25. HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40c, mali 30c. KATEKIZEM mali 15c., veliki 40e. NAVODILO ZA SPISOVANJE RAZNIH PISEM, nevez. 75c. PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. PRVA NEMŠKA VADNICA, 35e. ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI SLOVAR 40c. i SLOVAR SLOVENSKO - NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00. i SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKI Janežič Bartel. nova izdaja, fino vezan $3.00. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA 40c. SLOVENSKA KUHARICA, Plei weiss, $1.80. SPRETNA KUHARICA, broširo ono 80 c. SPISOVNIK LJUBAVNIH IN NITOVANJSKJH PISEM ^OSCILNI LISTI 30«. ZBIRKA LJUBAVNIH IN SNTJBIL- NIH PISEM 30e. | ZGODBE SV. PISMA ZA NIŽJE RAZREDE LJUDSKIH ŠOL 30c. ZABAVNE IN RATINE KNJIGE. DRUGE ALADIN S ČAROBNO SVETILNI- OO lOe. ANDREJ HOFER 20c. AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. »0c., nevez. 70c. BELGRAJSKI BISER 15c. BENEŠKA VEDEŽEVALKA 20c. l,0Ž1ČXI DAROVI, 15c. ■ • BUCEK V STRAHU, 35c. BURSKA VOJSKA 30c. CERKVICA NA SKALI, 15c. CESAR FRAN JOSIP, 20c. CESARICA ELIZABETA, 15c. CIGANOVA OSVETA, 20e. CVETINA BOROGRAJSKA, 20c. CVETKE, 20c. ČAS JE ZLATO, 20c. DAMA S KAMELJAMT, $1.00. DARINKA, MALA ČRN OGORKA, 20c. DETELJICA, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20o. DOMA BJ NA TUJEM, 20e. DVE ČUDOPOLNI PRAVLJICL 20c. ENO LETO MED INDIJANCI, Ms. ERAZEM PRE D J AMSKI, 15c. ERI, 20e. EVSTAHIJA, 15e. FABIOLA, 60c. GENERAL LAUDON, 25c. GEORGE STEPHENSON, oče železnic, 40c. GODČEVSKI KATEKIZEM, 20c. GOLOBČEK IN KANARČEK, 15c. GOZDOVNIK, 2 zvezka skupaj 70c. GROF RADEOKI, 20c. HIRLANDA, 20c. IVAN RESNICOLJUB, »e. IZANAMI, mala Japonka, 20c. IZDAJALCA DOMOVIKB, 20c. IZGUBLJENA SLREČA, 20C. IZIDOR, pobo&oi kmet, 90a. IZLET V CARIGRAD, 40a. JAROMIL, aOc. JURČIČEVI SPISI, 11 rakor, umetno vezano, rmk wnmk $100. KAKO JE IZGINIL GOED, It«. KAKO PeOTANHMO 8TAM, 40*. KAR BOG 8TCRI JE VBB FtiT, KNEZ ČRNI JURIJ, 20c. KOSI ZLATE JAGODE, 508. KRALJICA DRAGA, 20c. KRIŠTOF KOLUMB, 20c. KRVNA OSVETA, 15«. LAŽNJIVI KLJUKEC, 20c. MAKSIMILIJAN L, ce*ar mehikan- ski, 20c. MALA PESMARICA, 30c. MA TJ VITEZ, 3 zvezki skupaj $2.25. MALI VSEZNALEC, 20c. MARIJA, T JI POLKOVA, 20* MARJETICA, fiOe. MATERINA ŽRTEV, 50«. MATI BOŽJA Z BL' /DA, 10«. MIKLOVA ZALA, 303. MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTE3STJAKOVIČ, 20c. MLADI SAMOTAR. 15c. MLINARJEV JANEZ, 40c. MRTVI GOSTAC, 20c. MUČENTKI, A. Aškerc, elegantao vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH, 25c. NAJDENČEK, 20c. NA PRERIJI, 20c. NARODNE PESMI, Zirovnik, 3 zvezki, vez., vsak po 60c. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki vsaki po 20e. NASELJENCI, 20e. NASELNIKOVA HČI, 20c. NAS DOM. Zbirka povesti. Vsak 20e. NEDOLŽNOST PREGAJANA IN \ POVEUČANA, 20c. NEZGODA NA PALAVANU, 20c. NIKOLAJ ZRINJSKI, 20c. OB TIHIH VEČERIH, 70c. OB ZORI, 70c. ODKRITJE AMERIKE, 40c. PAVLIHA, 20c. POSLEDNJI MOHIKANEC, 20e. PRAVLJICE (Majar,) 20c. PRED NEVIHTO, 20c. PREGOVORI, PRILIKE, REKI, 30. PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30c. PRINC EVGEN, 20c. PRIPOVEDKE, 3 zvezki, po 20c. PRST BOŽJI, 15c. REPOŠTEV, 20c. RINALDO RINALDINI, 30c. ROBINSON, broširan, 60c. RODBINSKA SREČA, 40c. RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezki $2.50. ROPARSKO ŽIVLJENJE, 20c. RUSKO-JAPONSKA VOJSKA, 5 zvezkov za 75e. SANJSKE KNJIGE, velika, 9fl& SENILIA, lic. SITA, mala Hindoatanka, 20c. SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30c. SLOVENSKI SALJIVEC, 3 zvezka, po 20e. SPISJE, 15c. SPOMINSKI LISTI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE, 25c. S PRESTOLA NA MORISCE, 20c. SREČOLOVEC, 20c. STANLEY V AFRIKI, 20e. STEZOSLEDEC, 20c. STOLETNA PRATIKA, 60e. STO PRIPOVEDK, 20c. STRELEC, 20c. STRIC TOMOVA KOČA, 60e. SVETA NOČ, 15c. ŠALJIVI JAKA, 2 zvezka, vsak po 2Ce. • ŠALJIVI SLOVENEC, 75c. ŠTIRI POVESTI, 20c. TEGETHOF. slavni admiral, 20e. TIUN LING, 20c. TIMOTEJ IN FILOMENA, 20c. TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov, $6.50. TRI POVESSTI GROFA TOLSTOJA, 40c. V DELU JE REŠITEV, 20c. VENČEK PKIPOVESTI, 20c. V GORSKEM ZAKOTJU, 90c. VOHUN, 80c. VRTOMIROV PRSTAN, 20c. V ZARJI MLADOSTI, 20e» WINNETOU, rdeči gentleman, tri zvezki $1.00. ZLATA VAS, 9Bc ZLATOROG, $1.31 ZMAJ IZ BOSNE, 60c. Z OGNJEM IN MEČEM, $2^0. ŽALOST IN VESELJE, 45c. ZEMLJEVIDI. ZEMLJEVID AVSTBJO - OGRSKE veliki 25e., mali lOe. ZEMLJEVID EVROPE, 25c. ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, mali lOe. ZEMLJEVID ZJEDINJENIH DR- Compagnla Generale Iransatlantlque (Francoska parobrodna družba«) Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrva to m, kakor potujočim rojakom, priporočam Bvojo mcKlerno gostilno, pod imenon i "Narodni Hotel,"n» 70» Broad St., eder | največjih hotelov v mesto. i Na čepa imam vedno sveže pivo, najbolj-še vrste whiskey, kakor naravnega dom* napravljenega vina in dobre 8 mod ice. Na razpolago imam čez 25 urejenih aob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake m stanovanje. — Evropejska kuhinja! Za obilen poset se priporočam adani Božo Gojsovič, Johnstovo, Pa, Pozor Roiaki! Novoiznajdeno garantirano mazilo zt ' pleSaste in goiobradce, od katerega v t ! tednih lepi lasje, brki in brada popol-< noma zrastejo, cena $2.50! Potne noge kurje očesa, bradovice in ozeblino Van v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da ie to resnica se jamči 5500. Pr» ur-, ročbi blagovolite denarje po PostMonej Order pošiljati. Jakob Wahcic, P. o. Box 69 111>11>?1 ( r ic. llREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, 1N0M0STA IN LJUBLJANI* Poštni pamiki »o:" 'La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih meč' •LaSavoie" „ „ „ ..................12,000 „ 2.^,000 'La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 ,, 25,000 ,, .. -La Touraine" , „ „ ..................I0,0o0 „ 12,ooo 'LaBretagne"................................ 8,000 „ 9,000 ^La Gasgogne"................................ 8,000 ,, 9,000 „ Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki »dplujejo od sedaj naprej redno ob četrtkih ob 10. nr3 iopolndneiz pristanišča št. 42 Norih River, ob Morton St., N. Pazite se rojaki! Neke bankovne 'kače' so razposlale nad Slovence in Hrvate agente na lov nevednih in nepoučenih; love ti tički vse: naročnike, pošiljate v denarjev v staro domovino, potnike in Bog ve kaj vse. Slovenci in Hrvatje bodite previdni in zaprite duri in ušesa pred njimi, ti neznajo druzega, nego poštene ljude blatiti, "svoje knče" pa v zvezde kovati. To je navaden manever teh ljudi, ki si neznajo drugače kruh služiti, nego na lahek način to je z — jezikom. Na polje s takimi ljudilovci, da ne bode kesanje prepezno! Uredništvo. ♦LA TOURAINE La Gascogne ♦LA PRO VENCE *LA LORRAINE *LA SAVOIE 27. avsj. «.W8*LA TROVENCE 3. sept. 1908.*LA LORRAINE 10. »ept. 1008.*LA TOURAINE 17. sept. 1908 *LA SAVOIE 24. s«pt. 1908.-LA PROVENCE 1. okt. 1998. 8. okt. 1908. 15. okt. 1908. 22. okt. 1908. 29. okt. 1908. POSEBNA PLOVITVA. Parnik FLORIDE odpluje dne 29. avgusta 1908. Novi parnik na dva vijaka CHICAGO odpluje dne 5. sept. 1908. Samo kabine H. razreda 1 Cena drugega razreda do Havre: 966.0t in viJtja. ;f«tnik& w«zoc "maje pz i ns^j^, W^* Kozminski, generalni agem za i^L TI Ueaoorn St., Chicago, it life- Telefon 2-46. e v Nižje podoisana DriDoro-čara pettrjof iii S j. in Hrvatom svoi........ SALOON 107-109 Greenwich Street, o o o o NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likeije ter prodajam izvrstne sraodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in lir vatj-: dobe............ stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna........... Za obilen poset se pri poro* a. FRIDA von KPOC : 137-» ^ Greenwich S.., N.-.v \ k. Frank Petkovšek 720 Market Street, Waukegan, 111. priporoča rojakom svojj ^ ---- — * ^ V v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. ti Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; ▼ ■ft zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. §p" š S 1$ HI&W mwmi Wpr WW?'W ip^ H^IWWIIW Velika zaloga vina in žganja. Marija Orill JOHN KRAKER EUCLID, O. Prodaja belo vino po........70c. gallon »a „ črno vino po........50c. ,, Drožnik 4 galone za............$11.00 Brinjevec 12 steklenic za........812.00 ali 4 gal. (sodček) za...........$16.00 " Za obilno naročilo se priporoča Marija Orill, 5308 St. Clair Are., N. E., Cleveland, Ohio. ^ SO JAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA," NAJVEČJI 1» NAJCENEJŠI DNEVNIKI IAV, 25e. KAEOLEDHIOB. Kranjska narodna nofta, ljubljanske in drugfli mest na in po Me., Priporoia rojakom svoj* a^-m*: VINA, ktera v kakovosti nadkntj«-jejo vsa druga ameriška vina. Kadeč« vino (Concord) prodajaš po 60 centov galono; belo vin« (Ca tawba) po 70 eentov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA ¥1 NO JB 60 GALON. BEINJEVEO, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja 13 steklenic sedaj $13.00. TROPINO VSO $2.60 gmlona. DROŽNIK $8.71 galona. — Najmanj« posode sa iga nje so gui^wf Naročilom j« priložiti dsnar. Za obila naročila se priporoča JOD XXAXH, H * 3» # * S 1 HETnflS nitflMh Ti,jr**t!4 ako knpii vožni listek za svojce ali prijatelje if 3tare domovine v Zied. države, pr FR S A K.Si:- f O.. IC9 0».eenw:cl St., "ir.i^. Telefon 1279 Rector, N. Y. Fr. Sakser Co. (Inkorporirana v državi New York.) 109 GREENWICH STREET, NEW YORK. 6104 ST. CLAIR AVE. N. E. CLEVELAND, 0. Pošilja najhitreje in najceneje denarje v staro domovino. Vloge izplačuje e. kr. poštni hranilni urad na Dunaju; c. kr. privil. avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Bndapešti. Prodaja originalne parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah. Vsak potnik dobi originalni vožni listek, ko istega plača. Potnike počakamo na železniški postaji ako Lu*xnauije dol od in jih spremimo na parnik. Kdor hoče biti solidno in brzo postrezen, naj ae izvestuo obrne le na FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET, NEW YORK. 6104 ST. CLAIR AVE. N. E.t CLEVELAND, 0. k____