Šf. 252 Trst| v četrtek II. septembra 1913. Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN tudi ob Mdeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Peaamlčne gter. se prodajajo po 3 nvČ. (6 stot.) v mnogih »obakarnah v Tretn in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-ičini, Dornbergu itd. Zastarelo fiter. po 5 nvč. (tO stot.) 09LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ širokosti 1 toloae. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. m»». •Kaartaice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po iO st mm. Za oglase v tekstu lista do o vrst 20 K, vsaka a&daijna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-fi&anj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek nprav« »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožljivo « Trstu. SPINOST Glasilo političnoga društva „Edinost" za Primorsko. „ V šdmogti j* m»i lm NAROČNINA ZNAŠA aa celo leto a« K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se nprava ne ozira, ■•reialaa m n«d*ljak» tsftanj« „EDZMOBTI" itui i mm «•1* Ut* Kroa 5-ao, it pol leta Kron 3 00. Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank*-vana pisma ao no sprejemajo In rokopisi so do vra&ajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na npravo list*. UREDNIŠTVO: ulica Glorgio Galatti 2U (Narodni do«). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFANUODIJfA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Ed noat*, vpisana zadrngm z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnllnl račun Itev. 841-652. TELEFON It. 11-57. Ker jo bila telefonska zveza i Dunajem pretrgana, so izostalo najnovejše vesti. BRZOJAVNE VESTI. Grof Berchtold odstopi ? DUNAJ 10. (Izv.) Iz Berolina prihajajo vesti p da je odstop av stroo grške ga ministra zunanjih zadev, grota Berchtolda, gotova stvar. Zatrjuje se, da ostane grof Berchtold le še toliko časa na svojem mestu, da bo pred delegacijami zagovarjal svojo balkansko politiko, potem pa takoj poda demisijo. Kot njegov naslednik se imenuje sedanji poslanik v Rimu Merey de Kaposmere. Obenem z grotom Berchtoldom odide tudi načelnik literarnega urada v zunanjem ministrstvu Kania, ki pojde kot poslanik v Kristijani jo ali S točk-holm, Bolgarsko-turška kriza. SOFIJA 10. (Uv.) V tukajšnjih uradnih krogih vlada prepričanje, da dosežejo bolgarsko-turška pogajanja kmalu ugoden u-speh in to tembolj, ker so obljubile posamezne velesile, da se zavzameio ta bolgarske zahteve pri turški vladi. Če b! pa vzllc posredovacju velesil vztrajala Turčija pr svojih visokih zahtevah, fe bolgarska od >očno za to, da odpokliče svoje pooblaščence iz Carigrada. Turške in bolgarske zahteve. LONDON 10. (Izv.) „Times" dobivalo poročilo iz Carigrada, da zahteva Turška ozemlje na desnem bregu Marice z mesti Sufli, Dimotika in Orakej. Med turškimi zahtevami ni omenjeno mesto Mustafa paša, če mesta DHnopolje, Karagač in Lozengrad ostane/o turška. Bolgarska Je na drugi strani pripravljena odstopiti v skrajnem slučaju tudi Lozengrad, če Turška prizna Bolgarski črto reke Marice, da torej ostane desni breg in struga reke v bolgarskih rokah, izvzemši okolico Karagača. Turška ne demobilizira« LONDON 10. (Izv.) „Mornlng Post" poroča iz Carigrada, da (e bil vsled protesta drinopoljskega vojnega zbora umaknjen ukaz za demobilizacijo turfke armade. Enver bej v turškem ministrskem svetu. CARIGRAD 10. (Izv.) Enver be|, ki Je prispel včeraj iz Drinopoija v Carigrad, je bil sprejet pri sultanu v avdijenci. Prisostvoval Je tudi ministrskemu svetu, v katerem so se definitivno določile turške zahteve nasproti Bo'garski. Udeležil se Je tudi seje mladotutškega komiteja, v katerih so se razpravljala ista vprašanja, posebno pa ukrepi, ki bi bili potrebni za slučaj, ko bi se pogajanja razbita. Danes se je Eiver bej povrnil v Drinopoije. Proti grškim grozodejstvom. VALONA 10. (Izv.) Včeraj so se vršile tu velike demonsh arije pred avstrijskim in italijanskim konzulatom. Množica Je razbuđeno protestirala proti grozodejstvom, ki j;h pa baje počenjajo Grki proti Arnavtcm v or ii pokrajinah, ki |lh je londonska veleposlani ška reunija prirodila Grški. Sprejeta Je bila resolucija, ki poživlja avstrijsko in italijansko vlado, naj odločno posredujeta, da se napravi konec tem nevzdržnim razmeram. Razburjenje med prebivalstvom Je velikansko. _ Poset grškega kralja v Berolinu. PARIZ 10. (izv.) Vsi frar.coskl listi brez izjeme kar najodločneje grajajo poset grškega kralja Konstantina v Berolinu in njegovo napitnico nemškemu cesarju, kateremu Je zagotavljal caj večje prijateljstvo. Listi poživljajo francosko vlado, naj nemudoma odpokliče francoske častnike, ki delujejo kot inštruktorji v grški armadi in katerih edinih zasluga Je, da {e grška vojska zmagovala v balkanski vojni. Tako naj se pokaže grškemu kralju, da |e njego? poset v Parizu odslej popolnoma nepotreben. Drugi listi opozarjajo na to, da bi se znalo zgoditi kralju Konstantinu v Parizu prav tako, kakor seje zgodilo pred feti španskemu kralju, ko je prispel v Pariz od nemških cesarskih manevrov, da so ga sprejeli z velikanskimi de-monstracljrmi. Grški kralj Konstantin poseti Pariz, London in Dunaj. BEROL1N 10 (Izv.) .Lokal Anzeiger* poroča, da namerava grški kralj Konstantin iz Berolina odpotovati v Pariz, odtamkaj pa ? London v posete k angleškemu kralju. i povratku obišče tudi avstrijskega cesarja na Dunaju. Srbija in Vatikan BLGRAD 10. (Kor.) Ministerijalna komisija za sk!enltev konkordata med Srbijo in Vatikancm |e končala svoje delo in odpotuje v kratsera v Rim, da prične pogajanja z Vatikancm. Belgrad naj bi bil sedež nadškt fa, ki bo imenovan proti koncu tekočega leta. _ Protiavstrijske demonstracije v Rimu. Ko je tisti dan po našem shodu v Narodnem domu priobčil „Piccolo" svojo zlcbno izmišljeno laž o slovenskih demonstracijah pred italijanskim konzulatom v Trstu ia je nato Italijanski konzul v Trstu — kakor so poročali italijanski listi — dobesedno potrdil v svojem poročilu italijanski vladi to „Piccolovo* laž, tedaj je kar zagorelo silnega ogorčenja po vsem laškem časopisju tostrao in onstran avstrijske meje in tudi dunajsko židovsko nemško časopisje je kakor zbesnelo planilo po nas Slovencih, češ, da spravljamo v nevarnost prijateljske odnošaje med Avstrijo in Italijo s svojim nesramnim žaljenjem zastopstva kraljevine Italije v Trstu. In vse to zaradi „Plccolove* I a ž i, ki jo je odločno ovrgla avstrijska vlada sama. Toda, glejte jih te laž ivce in hinavce, kako so se vedli v drugem slučaju, kjer je šlo za demonstracije proti Avstriji in to v samem Rimu, pred nosom najvišjih italijanskih oblasti. V ponedeljek so hoteli prirediti v Rimu klerikalni telovadci obhod po mestu. To r riliko so porabili naši dobri italijanski prijatelji za na|besne|še demonstracije proti — Avstriji. Namesto sera" poroča, da so se zbrale okrog pok' 11 ponoči zopet gruče demonstrantov na irgu Cclonna in se je nato začel o b i -čajni (!) hrup. Pred pahčo Ctil^I, kjer se nahaja avstrijsko poslaništvo se |e kričalo: „Abbasso V Austria I" in „Viva Trento e Trieste 1" Policija {e intervenirala in aretirala nekaj cseb. Demonstracije pa so se kmalu nato ponovile, nakar Je prikorakalo v o | a š t v o, ki Je bilo pripravljeno v varstvo avstrijskega poslaništva, in|e zasedlo vse dohode proti klerikalcem so udarili na trg Colonna pred avstrijsko poslaništvo, kjer so kakor besni začeli žvižgati in kričati „Abbaso V Austria", ,Ewivar Italia' „Evviva Trieste italiana", »Ev v iva Trento e Trieste". Hinavski lažnivec „Piccolo* Je pač priobčil poročilo o teh izgredih, omenil je tudi klic „abbasso" in „evvhra*, toda zamolčal pa je. da so ti .abbasso" veljali Avitriji, »evviva* pa »italijanskemu Trstu". Priti je moral močan oddelek poiicl|e, [ daje razgoal demonstrante, ki pa so se ° a trg- Množica pa Je še vedno kričala, umeknili na teraso paviljona Colonna, od-iLe počasi ie nastal mir. Aretiranih |e koder so še nadalje kričali in žvižgali. Po-j b i 1 o vsega skupaj ta večer 50 licij£ jih je pregnala tudi od tamkaj, jim' o 5 e b. od* z sta trikoloro in tudi aretirala več raz-; Tak° demonstracije v Rmu proti av-grajačev. Medtem pa se |e zopet zbrala ve- atrijskemu poslaništvu in Avatrlji. tka množica pred avstrijskim poslaništvom, Sedaj pa samo primerjajmo teres-kateri pa policija ni bila kos. Pokllcati nlCne demonstracije proti A?strl|i z onimi so vojaitvo, in šele potem, ko*,aganinii pred laškim konzulatom v je prišlo na trgColonna nekajlTrstu! Kak krik invik zaradite stotnij infanterije znasajenirai:iaž,» a ka k molk o oni resnici! V bajoneti, seje posrečilo Izpraz-f T«tu ni blI<> n,*l enega demonstranta pred niti trg. Demonstracije pa so se še vedno|italijanskim konzulatom, a vzllc temu Je ponavljale po drugih ulicah in policija ter!**1^0 Italijansko časopisje o žal tvi orožnlštvo Je imelo mnogo opraviti, preden lta,ile. zahtevalo zadoščenja in pozivalo Je demonstrante razgnalo po stranskih ulicah. Na trgu Colonna je igrala mestna godba, od katere {e množica zahtevala, na| igra GaribaidiJevo In Mamellfevo himno. Ob 10 je godba odšla in tedaj so se zopet ponovile demonstracije in redarstvo in orožništvo je zopet moralo poseči vmes in razganjati demonstrante. Trg Je potem stražilo nekaj Časa vojaštvo. To se Je zgodilo torej v ponedeljek zvečer. O vseh teh dogodkih pa Je molčalo iaško in nemško židovsko časopisje In Je omenjalo le protiklerikalne demonstracije. Za laž o slovenskih demonstracijah pred italijanskim konzulatom v Trstu |e imelo prostora cele kolone, za demonstracije proti Avstriji pa ni imelo niti besedice, oziroma jehinavsko za m o 1 č a 1 o v s e o n e italijansko vlado, naj po svojem dunajskem poslaniku protestira pri avstrijski vladi. V Rimu so množice tulile pred avstrijskim poslaništvom „abbasso k' Austria*, „siva Trento e Trieste", „evviva Trieste italiana", redirstvo In orožništvo ni moglo ugnati demonstrantov, da Je moralo priti več stotnij vojakov, da so napravili red in obvarovali avstrijsko poslaništvo. Avstrijsko Časopisje, tisto, ki Je s huronskim krlčem protestiralo proti tržaškim n a m e s t -ništvenim odlokom, kljedvlg-nilo toliko prahu vvis zaradi onih 40renjlkolov, ki s e v z a -smeh avstrijskim državnim zakonom pasejo v tržaških javnih občlnskihslužbah; tisto avstrijsko časopisje, kije padlo po tržaškem namestn iku k ot na| več- ja n s k o časopisje, đella sera.* besne vzk ke proti Aystri|i, |em oikodovaicu državnih inte-da sira vno |ib Je zabeležilo it a - re s o v, ker je izdal one odloke, n. pr. „lorriere po nag pakot divjih ba rbarih, češ da smo hoteli menda poru-Demonstracije pa so se zopet ponovile; š i t i italijanski konzulat v Trstu, v torek zvečer. In kako poroča o njih „Pfc- ko najbrž vvse| oni našimnožlci colo" ! „Snoči okrog 830 se je zbralo n I bi I o nikogar, kibisolohve-neka| sto ljudina trgu Colonna. Okrog! de I, kje se naha|a ta konzulat; devetih so se začeli p r v i k H c i. tisto avstrijsko časopisje sedaj molči in .abbasso*. Redar ji in or ožn iki,[ne zine niti besedice o rimskih proti- ki so s e n a h a j a I i v velikem i t e-! avstrijskih demonstracijah. Kje Je vendar po-!sedaj ono silno ogorčenje dunajske židirje vilu v bližini slaništva, so mons tran tom rali. Nato je dal polnoma izprazniti rakali so nato grenadir je v, ki avstrijskega udrli proti de-in jih več aretl-podtvestor Secchi po-trg Colonna. Priko-štirje oddelki so zaprli vse dohode na trg aed žvižganjem in krikom demonstrantov. Areti-r a s cev le veliko. Aretiran fe bil tudi neki častnik v civilni obleki, ki pa so ga ta ko | izpustili. Ker pa je še hotel ostati na trgu, ga je podkvestor izročil dvema orož-niškima Častnikoma. B i i je to stotnik Stocco.* „Piccolo* (e tudi tu hinavsko zamolčal, komu so veljali oni »abbasso", namreč — Avstriji, kajti milanski »Corriere della sedaj ono „Neue freie Presse*, ki je vse to zamolčala ? f Da, res lepa bi bila Avstrija, ko bi njene interese branila tržaška laštoliberalua kamora s svojimi renjtkoli In pa dunajski židjel Radovedni smo le, kaj ukrene avstrijska vlada zaradi teh rimskih demonstracij. Po našem mnenju, so tržaški namestai-štveni odloki plačani ž njimi I Za tuje koristi! Nesoglasje med vnanjo politiko Nemčije In ono Avstro Ogrske glede na balkansko krizo Je očitno. To se (e pokazalo cb vprašanju pristanišča Kavala. Nemčija je podpirala grške, Avstrija pa bolgarske zahteve. Po sklepu miru v Bukareštu je Avstrija Starši! Slovenski otrok spada v slovensko šolo! PODLISTEK. Važnost telovadnih prostorov. Društva skušajo, da bi si prostor z3 vzgojo svojih članov izboljšala, pri tem pa premQCgokrat pozabljajo na drugo vrsto teiovadižč, katera so včasih vsaj deloma boljša cd naših telovadnic, gotovo pa so vedno prevažna izpopolnitev ter bi se daia marsikje napraviti brez posebnih tež-&oč in žrtev, namreč: telovadišča na prostem. Ne morem trditi, 4a bi moglo kakemu društvu popolnoma zadostiti telovadišče na prostem, tako, da bi mu bila telovadnica v zaprtem prostoru nepotrebna, nasprotno sem mnenja, da naj se v nobenem kraju ne osnuje sokolsko društvo, dokler to nima zasigurane vsaj deloma odgovarjajoče telovadnice, toda obenem moram pribiti, da je telovadišče na prostem neprecenljive vrednosti za vsako društvo, posebno pa Še za ono, ki ima slabo telovadnico, In ga ne smemo prezirati že vsled tega, ker vred nost telovadbe neizmerno pomnožuje v vsakem slučaju. Zlasti velike važnosti je to za več[a mesta in vse one kraje, kjer se vzgaja sokolski naraščaj. Telovadba na prostem zraku, pod milim nebom, se ne da nadomestiti v nobeni telovadnici. Vsled tega ne smemo, kakor omenjeno, podcenjevati telo-vadišč na prostem tudi takrat, kadar imamo dobre telovadnice, še manj pa, kadar teh nimamo, ko smo prisiljeni telovaditi v nizkih, prašnih, slabo zračnih, slabo razsvetljenih in temnih prostorih. Kakor najboljša telovadnica Sokolu ne more biti razkošje, iako se društvo ne sme nikoli zadovoljiti s samo telovadnico, temveč mora stremeti za tem, da dobi poleg nje Še telovadišče na prostem. Mislim, da ni treba posebej poudarjati, koliko izdatnejša fe telovadba na prostem Stari Grki so to že dobro vedeli. Znano nam je, da telovadba koristi telesnemu zdravju s tem, da napenja In tako krepi mišičevje, osvežuje in krepi živčevje, pospešuje krvni obtok, jači srce in vpliva ugodno na prebavo. Človeku tudi ne zadostuje hrana, U jo zavživa z jedili, temveč je za njegov obstoj istotako važna hrana iz zraka, katere največ dobiva z dihanjem. Napenjanje pri telovEdtt ugodno pospešuje menjavo snovi v mišicah, to povzroča izdatnejše vdihavanje zraka, iz katerega dobivamo potrebne snovi v svoje okrepl|enje, — v tem ravno obstoji največ koristi, ki jo ina čio veški organizem od telovadbe. Dober zrak v obilni meri Je torej predpogo| zdrave telovadbe, telovadba na prostem pa Je poleg tega Še mnogo vabljivejša, in smo lahko prepričani, da bi se število naših telovadcev pri redni telovadbi na prostem znatno pomnožilo. Da postanemo deležni velike vrednosti dobrega zraka, se je pri večini sokolskih telovadnic, zidanih v novejšem času, skrbelo za to, da pripada k njim tudi kako dvorišče, ali drugačen primeren proste r, katerega se poslužuje društvo za telovadbo ob ugodnem vremenu. Orodje se prenaša v takem slučaju iz telovadnice na dvorišče, po končani telovadbi se spravi zopet nazaj. Tak način telovadlšč na prostem je že mnogo vreden; društva, katera ga imajo, šte|emo med zelo srečna z ozirom na njihovo posest — kako srečna pa so lete druitva, U ima|o večje telovadliče poleg telovadnice, morda okrog zasajeno z drevjem (smrekami), ki kolikor toliko čisti zrak, oziroma vaiuje prostor pred cestnim prahom. Saj se da tak prostor za telovadbo na različne nsčiie urediti; stojala za drogove, kroge, pripravo za skok po ta-vimo stalno, z večjimi stroški tudi bradlje, ako Je prostor ob vodi (tekoči ali ob morju) se napravi kopališče. Drug način telovadiSč na prostem, na katerega hočem opozarjati posebno z ozirom na mesta, pa Je telovadišče zunaj na polju alf gozdu. Takih telovadišč naj si ne napravljajo sama posamezna društva, temveč skupno več sosednjih društev na prostoru, do koder Imajo vsa udeležena društva približno enako daleč. Vzemimo obsežen prostor med polji in gozdovi, najprimernejši le travnik siedi gozdov ob tekočI vodi. Prostor ogradimo, v nJem pripravimo potrebno shrambo za oredje, obfačiinico, vodnjak in aa zravnane m prostoru postavimo orodje. Ako imamo prostora dovolj, razdelimo vse telovadišče za telovadbo aa orodju, metanje diska, krog!|e, kamenja, dalje za tek, skok, več|i prostor za skupne vaje, Igre, redovne itd. Ob Ukoči vodi ali ob morfu priredimo obrežje za ko-pelj, shrambo za čolne Itd. (Konec prih.) i 11 ,EDIN0S1" at. 252 V Trstu, dne 11 septembra 1913. z velikim ropotom zahtevala revizijo pogodbe, dočim je Neračia odklanjala to zahtevo. To nasprotstvo med dunčjiko In fce o!Iosko vlado traja dalje. In to vzlfc de) stru, da se Avstrija vedao sklicuje na interese trozveze ia da |e Nemčija prvačica te grupacije! Berolin naglaia ietlmao prijateljsko : Grško, Dunaj se nadalje eicf ra za Bal garsko. V Berotinu prirejajo grškemu krzl,u najprlsrčieji sprejem, Bsrcbtoid pa se trdo vratno trudi za bolgarsko posojilo. Med čiaaicami trozveze je torij očitno nesoglasje glede na balkanske dogodke. Avstrijsko je politi«o treba Is obžalovati, kajti interes naše države bi zahteval, da iščemo enakega prijateljstva z vsemi balkanskimi državami. Komu na ljubo tiramo tisto brezsmctreno in gospodarski Škodljivo politiko?! Mend* zato, ker sta si Grška ia — Italija v navskrižju radi Egejskih otokov ia južne meje bodoče Albanije!! Torej radi Italije, radi našega zavezništva s to državo, radi koristi troiveze! Ali Nemčija je vendar tudi članica trozveze in v Berolinu meada tudi vedo, kaj so dolžni trozvezi! Pa vendar ne gredo črez drn In strn za — Italijo. In tudi ta poslednja ni storila v vsej balkanski krizi niti enega koraka, ki ne bi ga zahtevala nje lastna korist. Kar dela Itelija v Albaniji, dela za« se in ne za nas! Dočim torej Italija skrbi le za-se ia Nemčija ob vsem svojem zavezništvu z nami vedao pazi na svoje koristi brez vsakega ozira na naše in italijansko stališče napram poedmlm vprašanjem v kompleksu balkanske krize, pa smo ml vsi sreč&i, če moremo ob balkanskem vprašanju — služiti Italiji! Tako daleč smo zi pri?,i, da se ne smemo niti z mezincem dotakniti domačih iredenti-stov in si moramo radi samostojne kretnje tržaškega namestnika pustiti diktirati kazen, ki je v tem, da je San G'uiiano odpovedal grcfi B:rchtoIdu sestanek! Grof Berchtold bi bolje služil koristim naše drŽave, ako bi nasproti hladno računajoči Italifan ski politiki kazal več samostojnosti, a manje trme nasproti nemški politiki k o h-cilijance na vse strani! To bi bilo jedro izvajanj, ki jih je prinesla dunajska „Zeit" — torej Ust, ki je med onimi redkimi nemškimi listi, Ki so si znali ohraniti vsaj nekoliko objektivnosti ia stvarnosti v presojanju balkanskega vprašanja — v članku pod naslovom „Dunaj in Bsrolin". Posneli smo ta izvajanja, ker je vse to, kar piše ta list o brezsmotrenosti in škodi jI vosti avstrijske vsanje politike za to državo, le gola, grenka, žilostoa resnica. Vsi skibe za-se in priznavajo obveznosti v mednarodni poHtiki le dotlej, dokler ni to na Škodo lastnih interesov. Nemčija misli na varstvo svoje trgovine in industrije, pa naj bo to Avstriji in I talij na škodo ali korist, ia Ita lija gleda pri vsakem svojem koraku — kakor prav dobro pravi „Die Zeit" — le na-se. Nemška industrija in trgovina izpod-kopujeta naši trgovini in industriji tla posebno v Srbiji, a Italija hoče Iz Albanije, Iz tiste Albanije, za katero tm) mi žrtvovali toliko milijonov in si nakopali tolikega sovraštva na Balkanu, napraviti domeno, v kateri bi ona gospodarski — in v ded tega tudi politično — izključao gospodovala. Ml imamo milijon ozlrov in si nalagamo milijon zavezniških „dolžnosti" nasproti Italiji, pa če tudi ubijamo s tem najvišje lastne koristi, Italija pa pozna kake zavezniške dolžnosti k večjemu le v kakih lepo zveri-ženih diplomatičaih notah ia v kakih poklonili v kakih Čestitkah in zahvalah ob posebnih prilikah, ki pa ne obvezujejo v nič in na katere italijanska diplomacija redao pozablja v vsej svoji praktični politiki, italijanska politika pozna nasproti nam le prejemanje, ne misli pa nikoli na dajanje. Zna pač zahtevati varovanje gospodarskih koristi svojih renjikolov v Trstu, a v isti čas gre vsa njena taktika v Albaniji za tem, da nas tam gospodarski In politični — nulifcfra. To je grenka resnica, ki jo „Die Zeit" povsem upravičeno očita avstrijski diplomaciji. Ml smo v svoji zavezniški politiki taki altruisti, da velja za nas v polni meri tisti, sicer banalni, ali preresničai slovenski pregovor: Kdor je predober, je — oslu podoben 1 Naslov, ki bi ga mogli izvajati iz tega pregovora z ozirom na intelekt in sposobnost naše diplomacije, bi bil sicer precej — nediplomatičen, ali resničen In zaslužen!! Kdor služI tujim koristim, ne da bi zahteval in dobival zato primernih kompenzacij, ta res — ni pameten. In tako — pametna je bila naša diplomacija ves čas valovenja balkanske krize. Mislimo si — četudi, seveda, ne priznavamo — da so naši dfplomatje s svojimi zahtevami ozirom na balkanski problem res vsikdar imeli iasen koncept za varovanje koristi naše države A sedaj vprašamo, m je-Ii Italija kedaj z energičnim dejanjem zavzela za naše sta HŠče ? I Morda v krizi s Srbijo radi aneksije Bosne in H-rcegovine? Mari za časa najhujše gospodarske vojne, ko bi bilo kmalu prišlo do krvavega konflikta s sosednjo malo Srbijo ?! Mari ob vprašanju dohoda Srbije do morja?! Mari ob vprašanju deteta vseh evropskih bolečin — Albanije?! Čt bi hoteli trditi ka| takega, bi se zakrohotal I ves svet. Sa| smo rekli: čuli smo tu pa tam *ako platonično izjavo v kaki diplomatički ioti, v svojih praktičnih dejanjih ?a je bila italijanska politika /sikdar nasprotna interesom Avstrije — ali direktno, ali indirektno! i Spredaj pokloae, zadaj — aož! Nesposobnost avstrijske diplomacije je žalostno poglavje v politični zgodovini naše monarhije. Bil i je tudi svetlih izjem! Ali te izjeme nam kažejo le pravilo v tem bolj kričeči luči. Kje so vzroki tej tradicijonalai nesposobnosti, tej porazni politiki? To je vprašanfe, ki spada na drago stran avstrijske zgodovine. Vsateko bi bilo to zelo interesantno in poučno poglavje. Danes že pa moramo pribiti karakteristično in velepoučno dejstvo, da se porazi in blamaže naše diplomacije množe sorazmerno z vzbujanjem Ia dozorevanjem narodov v monarhiji in Izven nje. Naša diplomacija izhaja iz miljeja, kjer je| niso privzgo|il razumevanja za snovanja in stremljenja živih narodnih organizmov. Vse slo je ▼ tem, da naia diplomacija ne prihaja is narodov! A dokler bo ostajalo to zlo, bo služita tujim kjristim, ker jih varujejo sposobneji ljudje! XXVIII. velika skupština CMP. K blagajnikovemu poročilu. (Konec) Da bodete videli, kako nastopa nemšsi lulferajn, evo Vam nastopne podatke: Za šolske stavbe je taisti dovclii ter deloma že izplačal ieta 1912. iz Roseg gerjevega sklada: za Štajarsko K 246 212 Koroško K 121.950, za Kranjsko K 112.160, za Primorsko K 104 000, skupaj t d ij K 584.322 K. Kakor sem imel čast Vam na lanski skupščini poročati, smatra nemški šutferajn svoje delo na Spodnjem Štajerskem za končano. Na letošnlem cbSnem zboru nemškega fulf trajna pa je njegov podpredsednik dr. Wotawa med splošnim odobrenjem naznanil da smatrajo kot glavni namen nemškega obrambnega dela na jugu, napraviti Nemcem svobodno pot od nemškega dela Štajerske do druzega največjega mesta (to je: do Maribora). (Wir roussen es als ein Hauptzie! der deutschen Schutzarbelt im Siiien betrachten, den Weg von dem deutschen Teile Stelermarks zur zweitgT8*sten Stadt des Landes frel zu machen). Po neprevidnosti prišlo pa je tudi v javnost, da se misli sedaj s podvojeno silo lotiti ponemčevatnegade-iana Kran|s kera, ki je po ogromnem Š:eviiu slovensko. Moška podružnica šufe-rajaška v Ljubljani je namreč med drugim predlagala glavnemu vodstvu: 1) naj prevzame v svojo upravo od 'tubljaaskega šolskega kuratorija šolo v Šiški; 2) nai ustanovi novo šolo v Srednji vasi pri Dragi na Kočevskem, kjer se sedsf oo 50 nemšk h otrok iz Srednje vasi io Drage pouhafe skupno s slovenskimi; 3) naj obrne svojo pozornost na šol stvo na Kranjskem sploh In naj v naslednjih petih letih ustanovi nemške šole v Šta ah in Dolini (Tiefenbacb) nadalje — č u j t e instermite! — v Novem mestu, ? katerem se nahaja nemška manjšina, ki se po naselitvi nemških železničarjev precej ojačl, in bi se s tem posrečilo, večje Števila nekdanjih Nemcev zopet pridobiti, in ko aečno na Krškem ali na v Vidmu na Šta Jer skeml! Na ta način bi se ta okraj zopet pri dobil za nemštvo. V Novem mestu bi mogel vse prvotne Nemce na prste prešteti; reprezentujejo namreč tako majhno število, da se o manjšiai še govoriti ne more. Na Krškem pa sploh Nemcev ni, ravne tako tudi ne na Vidmu. S tem pa |e izdat nemški šulferajn že davno javno znano tajnost, da mu ni za to, da bi preskrbe! svojim nemškim otrokom nemške šole, temveč za to, da bi zvabil našo ubogo slovensko deco v svojo past ter Jo izneveril slovenskemu rodu. Kakor so poročali nemški In tudi neka -teri slovenski časniki, so uprav v zadnjih daeh člani društva za nemltvo v inozemstvu potovali po naših krajih ter ti ogle-d ili nemške naselbine v Šent IIju na Štajerskem, Maribor, Celje, Ljubljano in Kočevje, kler so jih njih bratje slovesno pozdravili. Ti možje gotovo niso prišli v naše kraje na uro gledat, temveč so se gotovo hoteli prepričati na svoje oči, kako da nemštvo pri nas napreduje, S temi črticami sem Vas, častiti skup-Sčinarji, hotel opozoriti samo na nevarnost, ki preti našemu narodu. Za to pa moramo napeti vse sile, da se nakane naših nasprotnikov ne posrečijo In da rešimo narod svoj narod narodnega pogina. Ni treba, da smo zategadelj malodsšal. Če bomo oprezni, velikodušni in požrtvovalni, se nam ni bati, da bi naš narod propal. Družba si Je vedela s svojim delovanjem pridobiti zaupan|e v vseh slovenskih krogih. Najboljši dokaz temu so razna volila v prilog Družbi. Meseca fulija tega leta zamrli plemeniti rodoljub dr. Fran KoŠmelj, nad štabni zdravnik v pokoju, ki se Je do svojega zadnjega zdihliaja zanimal za Diužbiao delovanje, volil JeDtužoi 8000 K. Na letoš-ajem občnem zboru nemškega šufferajna dne 11. maja 1913 naznani! je predsednik, da se je naitl dobrotaik, ki Je za lasten dom nemškemu šuff?rajnu namenil 400.000 K, od katerih |e vplačal prvi obrok K 100.000. In glejte! tudi med sami se je našel mož, ki je v svoji plemenitosti preskrbel Dražbi lastni dom. Die 22. avgusta t. 1. v Uubljanl zamrli Frin Babič je zapustil Družbi svojo hišo štev. 14 na Dolenjski cesti, na kateri bode skromen napis naznanjal ■ašim potomcem, da jej Je v svoji veliki ljubezni in požrtvovalnosti zapustil ta dom blagi za napredek in proč vit srojega naroda aavdušsni Frsn B b 5. Okleniti že moramo Še z večjo ljubeznijo naše drnžbe sv. Cirila Ia Metoda, ki |e doslej ne glede na rasne zapreke izvrševala snotni svoj program. Ne morem pa prikriti, da ponekod veliko premalo uvažujejo delovanje naše družbe. Nemški Su'ferajo, ki se je zavezal nabrati za obrambni sklad eden milijon, je doslej z lahkoto nab:al tri. Mi pa še sedaj nismo spravili za svoj obrambni sklad določeni znesek 20.000 K, če tudi bo v to svrho določeni obrek petih let potekel s 1. Julijem pr. i. Kdor ljubi svoj narod, mora tudi to svojo ljubezen pokazati tudi v dejanju. S ava našim mecenom, ki so se svojimi ?elikodušniml darili podkrepili družbo, srčea hvala vsem tistim, ki podpirajo po svojih močeh z gmotnimi žrtvami naše delovanje. Prosim Vas pa vse Slovenke in Slovence, da pridobite družbi še nove prijatelje ia nove vire dohodkov, £ko hočete, da družba z uspehom nadalje zasleduje svoj smoter In ako Vam Je na tem, da ostane naš carod na površju in gospodar na svoji zemlji do konca dni. _ Domače vesti, ZA SLOVENSKO POROTOi Liste porotnikov za leto 1914• so izpostavljene na magistratn (drugo nadstropje pri vhodu v posvetovalnico mestnega sveta) vsak dan [do 13. t. m. Vsak, ki je sposoben za porotni-Sko službo (kdor ima že 30 let, zna pisati in čitati ter plača vsaj po 40 kron direktnega davka na leto), naj se gre prepričat, če je vpisan, ter če je prav vpisan, zlasti tudi, če je vpisano, da zna slovenski, in če ni, naj to takoj naznani odvetniku g. dr. Edvardu Slaviku {v „Narodnem domu"), ki napravi primerne korake, da se napaka popravi. Imenovanja v sodni služb1. Okrajna iodnika dr. Ctril Artur Gacomelll in dr. Dante Polonlo pri deželnem sodišču v Trstu sta imenovana za svetnika dež. sodišča; sodnika dr. Henrik Tomann v Gorici in dr. Albert Alberti v Trstu sta imenovana za okrajna sodnika. Na skupščini dražbe sv. CM je vzbudilo viharno odobravanje sporočilo pred sednikovo, da je mesto brzojavnih pozdravov iz Trsta gospica M'lka Mankočeva izročila družbi 200 K. Zopet je dala ta vzorna slo-/enska dama sijajen zgled rodoljubja — v dejanju!! Predaleč jim je pogledal v karte, namreč tržaški namestnik princ Hohenlche laškoliberalnim kamorašem v avstrijskem Primorju, ia zato Je ni iskrenejše želje v vsej kamori, nego da bi ta „predrznež", ki se je upal dregniti v to sršenje gnezdo, čim preje izginil iz Trsta, na njegovo mesto pa prišel zopet kak Rinaldini ali kaj podobnega. Zsčelo se je v Puli, kjer je težka roka princa Hohenlohtj) udarila med via-daioČo kamoraško kliko kakor strela iz iasnega in napravila kar preko noči konec že vse me|e presegajoči njeni korupc'j*. Kaj je mar kzmori, da je bilo prebi?alstvo pulskega mesta prava molzna krava tistih, ki naj bi bili vestno ia pravično gospodarili z občinskim imetjem, da so v mestni upravi slepar!!! in kradli kar na dtbelo; samo da je blfa kamora na vrhu, di je vladala. Smrtno sovraštvo si je nakopal princ Hohealche, ko je razbil gnezdo kaoioraUe zalege na pulski občili, sm-tno sovreitvo vseh oni, ki čutijo laškoliberalno, kajti udarjena je bila s pulsklmi odkritji vsa laikollbe-ralna kamera. V tem pa so se začeli kazati tudi v Trstu specifični znaki kamoraikega gospodarstva. Časopisje je začelo prlcb£e?ati prav zanlmife stvari o gospodarstvu v mestni ubožalci in drugih tržaških občinskih zavodih in v tržaški kamori je začel vstajati veiik strah, da bi Puli ne sledit tudi Trst. Kako dobro so jej torej došii oni zeaai na-mestalštveni odloki proti inozerecera v občinskih javnih službah. Nnjela si |e kamora sebe vrednih pomagačev v vsem židovskem časopisju vsega sveta in začel se je krik lu vik proti tržaškemu namestaiku od vseh strani, kaker da bi bil zagreli! bogina kak zločin, ko je hotel pripomoči do vel|ave avstrijskim zakonom. Prepri'ani pa smo, da bi bilo zelo malo vsega tega krika, Če ne bi se skrival za nJim oni veliki strah, da bi ! nekega lepega dne posegla energična roka j namestnikova tudi v tržaško mestno upravo. ; Zato pa je tudi vse tako skočilo pokoncu, ! zato so se s tako besnostj > zagnali vsi ita-'ljaoski Usti vanj, kajti bogaeda], da bi ! prišel tudi na tržaški magistrat c. kr. komisar, ki bi nekoliko natančneje pogledal v snovanji in delovanje na cj-im vladajoče kamoraške klike. Trst, glavno gaezdo kamore in iredente, pa v rokah c. kr. vlad-jnega komisarja 1 Ne, do tega ne sme priti nikdar! Zato pa le proč z namestnikom princem Hohenlohejem, proč ž rj m iz Tista, kajti tako zahtevajo »državne koristi" ! Tisti Lahi, ki so bili doslej vse kaj diugega, j nego »državo vzdržujoč eTement", so kar inaeokrat odkrili v svejem srcu velikansko i ljubezen do države, tisti, ki so hoteli avstrijskega cesarja v Trstu sprejemati z i bombami, tisti se be je stdd|, da bi ne-| oškodoval avstrijske države c. kr. namestnik, ki hoče, da naj ima tržaška občina v svojih službah edino le avstrijske drža?-|ljane!,Na Dunaju so prepričan f, da ostanejo famozni odloki princa Hohenloheja mrtva črka in da tržaški namesto k ne ostane Tako si dajo i dolgo na svojem mestu Ij \ laški Usti poročati z D^nsja. Tortj le proč z namestnikom, možem, :ki ja imel poguna, di se j* uprl korupciji, : ki razjeda vse javno življenje, kjer je zavladala na PHmorskem Iaškoliber3lna kamora, proč z možem, ki bi zaci poseči še globlje v to gnezdo in v resnici reiid avstrijska Primorje Avstriji, ne da »bi bi brlo treba zato miiijoncv in milijonov za obrambo meja, temveč edino le avstrijskih — zakonov. Kc-t preprosti državljani smo psč maer ji, da bo menda na Dura u vendarle še I j idi, ki jim pravice in ki poskrbe korupcije laškoliberaine nebes! Sodbe o Praška »Union1 e do resnice in zato, da drevesa ne porasto do renjikolskem vprašanju, prinaša v daljšem sestavku že znane podatke in zaključu|e : Mesto tržaško ima oameščeaih nad 5000 renjikolov, ki so mnogokrat tudi pozneje v breme za občino. Pol mlHjona zi bolniške troŠke ne vrača Italija sikol!. Ko se čuje kaj tacega, se mora le strmeti, d a niso že davno odpravili takih nepristojnosti, ki |im ni primere v nobeni drugI deželi. Iz raznih dopisov, kl jih prelemamo z dežele, posnemljemo, da vlada povsod med eaŠim ljudstvom ntjvečje zanimanje in da vse ljudstvo brezpogojno odobruje namest-■ikove naredbe ter Izreka vso hvalo ved-stvu tržaških Slovencev na tem, da se je spustilo s tako odločnostjo v boj za pravico domačinov in proti reftjlkolom, kl postajajo že prava gospodartko-socijslia kala-miteta — da ne govorimo o politični Zakaj naj se uporabljajo samo J2Š2 1. „Osramove" svetiljke z vlečeno svetilno žico imajo nezlomljivo svetilno žico. 2. „OsramoyeK svetilke z vlečeno svetilno žico prihranijo 70% toka. 3. „Osramove" svetiljke z vlečeno svetilno žico dajo briljantno, čisto belo luč. Osramove svetiljke z vlečeno svetilno žico? Vsaka pristna „Osramova" svetiljka z vlečeno svetilno žico mora imeti na steklem kroglji vjedkan napis „Osram". Kdor skrbno pazi na to, se obvaruje izdelkov, ki nimajo nič opra-viti z „Osramom*. Glavna zaloga za Trst, Gorico, Primorsko in Dalmacijo: R. Ditmar, bratje Brunner d. d. Dunaj, Trst, Piazza del Ponterosso štev. 1. v Trstu, dne 11. septembra 1913. EDINOST" St. 252. Stran ITI. strani te sUari. Reallkolskega vpreiasja ne smatra naSe ljudstvo — in na to bi posebno opozoriti vladae kroge — za zgolj tržaško lokalno vprašanje, ampak za vprašanje sploJnega isteresa za vse naše pokra jiae. Ljudstvo pričakuje z vso Kapet03tjD, ostaneli vlada trdna ? Iz tega sledi, da bi v Hasprotasm slučs!u nastalo vseobče ogor čeaje. Če bi se vlada pokazala slabotno c*!c v tem slučaju, ko jej najelementirneja dolžaost do iaitaih državljanov nalaga odločnost, potem bi morala med ljudstvom izginiti Se zadnja sled zaupanja in spoStovanje do državne upravel Menijoll vladn* krogi, da |Im more zadovoljevanje tujtnccv — in še takih, kikržof! so renflkoli I — ea-domestiti — kar izgublja državni interes ▼sled nezadovoljnosti, ogorčenja ia jeze med testnimi državljani?! M?d državljani obeh narodnosti 1 To poudarjamo in podčrtujemc le posebno. Kajti dejstvo je, da razun po-Htikujoče kamore najmsBje 80% italijanskega prebivalstva — postbao pa tistega, ki s« preži?lja z delom — občuti renjikol sko importacijo kakor kalamiteto, kl ogroža njihovo eksistenco. To Je resnica, na kateri se spreminja sič tudi dejstvo, da socijalne demokracija rohni proti našemu vodstvu — kakor dela to zadsji „Lavoratore* — ia da s tem zopet enkrat prihaja — kamori na pomoč 1 Zopet zaplemba. Včerajlnji naš list Je zopet doletela v sedanjih časih že pra? redna čast, da je posegel po nJem državni pravdnik in sicer zaradi našega poročila < demonstracijah v Gorici. Zaplenjena sta od stavka: „Trobojefca je pač..,." pa do w____nad Slovence" ia „Demonstracijam je potemtakem ...pa do ..... Horde Ni dolgo temu, kar je bil naš list zaplenjen, ker smo kritizirali ravnanje nekaterih profesorjev ca tukajšnji gimnaziji. Potem Je bil konfisciran, ker smo ss Dredrzaiii grajati postopanje uprave državne žtleznice v narodnem ozlru. Zaplenili so na* nadalje, ker nam Je bilo vendarle preveč, kar se je uga njalo s slovenskimi poštnimi pošiljatvami Konfiscirali so nas celo, ker smo branili avstrijske oblasti pred tujimi napadi. Seda pa smo bili konfiscirani, ker smo priobčil: suha dejstva o postopanju policijskega komi sarja v Gorici, za kaiera imamo celo vrsto prič. Jutri pa nas menda zaplenijo, ker se sploh drzaemo pisati. Je pač res up hal neki poseben veter pr»ko avstrijskih poljan, kjer se drzne bivat?, misliti In govoriti ljudstvo, ki Ei tako srečno, da bi pripadalo — „Herrenvolku*. Od 18 pa do 30. aprila t. I ni bilo v Avstriji nič manj nego 122 zaplemb, a od 1. do 10 majnika pa celo 153, seveda večiooma slovanskih listov. Dvanajst na dani Naš list Je bil tekom enega meseca zaplenjen trikratl Kritika poslovanja javnih funkcionarjev, pa naj je še tako mila. Je izključena popolnoma in navajanje suhih dejstev, posameznih činov posameznih oseb v Javni službi se *matra za hujskanje prot) javnim oblastim. Č? jih jemljemo v zaščito, nas konfiscira jo, če jih grajamo, nas zaplenijo. Upamo, da nam odslej vsa) ne konfisciralo uradniških imenovanj ia premeščeaj Rekli bi še marsikaj, toda raje ne 1 Zakaj ne, nam ni treba praviti I Po zaplembi smo izdali drugo izdajo. Gospodom velesodrugom okrog „La ▼oratora" se ne zdi potrebno — tako so vssj zatrjevali svoj čas — da bi se kot patentirani iaternacijonalci vsaj toliko priučil* slovenščini, da bi razumeli naš list. No, nam sicer ni niti najmanje na tem, al! čitajo alf ne čitajo ti gospodje .Edinosti*, toda če se že hočejo baviti žnjo v svojem listu, bi bilo pač pred vsemi potrebno, da |o razumejo, kajti siccr se jim še večkrat prigodi taka smola, kakor se jim je v njihovi zadaj! Številki, ko so se zagnali v vsej svoji divjosti v dr. Rybafa zaradi nekega govo.a, ki ga d r. R y b a r nikdar ni govorili V 244. št KEdinosti" z dne 3. t. m. smo namreč v posebnem članku nekoliko analizirali oni „znameniti" dr. Puecherjev govor v mestnem občinskem svetu, o katerem Je — kakor se Je izrazil dr. Rybaf na shodu v „Narodnem domu" — prižigal eno svečo bogu, drugo pa hudiču, v isti sapi se potegujoč za renjikole in za domačine. Ta izvajanja Je pograbil sedaj »Lavoratort« is lop zaradi njih po — dr. Ryb£f«, češ, da [e on vse to govoril na shodu v Narodnem domu dne 1. septembra. S tozadevnimi „LavoratorfevimI" zavijanji se pobavimo ob priliki. Za danes pa naj le potrdimo njegove lastne besede: „Sempre mcdestl, aoi redattori del „Lavora-tor«" a m met tiara o di poter 1 m p a r a r e da moltisslml*', da se v resnici ti gospodje res še lahko nauče marsičesa in od marsikoga. Pred vsemi pa bi bilo Želeti, da se nauče vsaj toliko slovenščine, da ne bodo v bodoče Imeli s svojimi napadi take smole, kakor Jo imajo v tem sluč;t G o r j up, Progek.__1990 Dobra družina L~J Tanje. Dobra hrana, eolnčna soha, vrt, klavir, »estno nadzorstvo. Cena 44 tron mesečno. Naslov pove In aeratni rddelek Edinosti pod fitev. 1979. 1978 Dobra in poštena ^^Sr^ no in stanovanje; paeljivo in strogo nadzorstvo. Iz prija snosti pove g. Brodnik, upok. uradnik v Goric Via Poste nuove 22.__1991 rtnhrd Slovenska družina sprejme enega dijaka UUUia na stanovanje in hrano. — Ulica Bosco Stv. 18, ITI, nadstropje__1995 • —----—-———rj _ Trgovski pomočnik I jeatr.n. Naslov pove Inseratni oddelek Edloosti.^1992 PALMA ki je med vsemi najtrpež-nejši!!! m Pisarna dr. Frana Solar-ja se je preselila v ulico Giosue Carducci št. 9 (vhod ul. S. Lazzaro 23, II. n.) D »fin * ulic' 23 olja G. ■ I 003 50 Biaggini) črni eladkor avana po 1)6 vinarjev kg, jedilno olje ro 88 vin, liter. 1994 b prostim uh c do m ne odda takoj v ul. Beive-1995 Meblirana soba dere 57. IV. _ Pri Sv. Alojziju ZSttSV^ trm in hlevom. Cena K 9100. Pojkanila Barriara 4, vratar.__1993 UiX!nn vrt. vodnjak, v Rocolu na prodaj z roa-rffSICa Km dop'ačlom. — Chiozza 81. lt*97 kroa na drugo vknjižbo na hišo v mestu ee i5če. Ponudbe na .Ed'iKBt" pod .Utnjižba 70C00"._ 70.000 Nemški:: konvikt za dijake vseh srednjih šol. Hi^ijeniene sobe, obširna knjižnica. Skrbno nadzorstvo. Ioior-macije daja Ravnatelj Prof. P. MARQUARD1\ Trst, Piazza S. Giovanni 1, II. n. Df»nrlo aa čevljarnira na jako dobrem pro r rUtld SO »toru Naslov pova Inae atui od-delek Edinosti pod St. 1991._ 1991 . t n..,.. enho 8 porabo kuhinje in meb i-l Id Zli d oUUd rana sobica s« oddasta ta-koj. Via Commerciale 9, pritličje. 2100 Clinnnm bivši oskrbnik, sedaj zasebti uradnik, L RUIIUVII 38 let star, zdrav močan in b»je čeden not ž, išče znanatva z gospodično ali udovo (;trok mogcČ) s premoženjem. Ponudbe »Podjeten štv. 1944) na Edinoflt. _1M4 :ivan parenzan: mesnica. Dnevno sveže meso, dovoz z železnico. Razpošiljanje na dom po konkurenčnih cenah. — Priporoča ee za obilen obisk. BfOjan, S. Mar car a 1. Sode tehtnici. belega in črnega vina proda Nico'6 Te vin v svoji kleti v Kopru in v Izoli pri j*vni 1957 Sprejme se takoj r AS krst — Novo Pogrebno Podjetje, Trst, Corao It. 47. PRIPOROČLJIVE TVRDKE. Gostilne: Gostilna ,Alla Civetta vecchia' Trat, ulica Valdirivo Stv. 27, se priporoča za obilen obisk. Domača kuhinja. Vsakovrstna vina in Dre-herjevo pivo prve vnte. — Lastnik Matej M e J i k. 1S84 Gostilna Narodne delav. organiz. v Trstu Maznanilo. Podpisani uljudno naznanjam veleč, gostom gcstilne .NAR. DEL. ORGANIZACIJE* v Trstu, da prevzamem dne 20. t. m vodstvo te gostilne. Zagotovljaje, da bom vedno nudil veleč, gostom v vsakem času izborno kuhinjo, zajamčeno pristna vina in najboljše pivo, priporočam se za blagohotno naklonjenost in mnogobrojen obisk JOSIP ŽIGON, voditelj gostilne. ZALOGA OBUVALA In laetna delavnica PAVEL VISINT1NI Trst, ul. G. Carducci 27. Podruinloa: ulica Riborgo št, 28. Velika izber mo-šk h in ženskih Čevljev.Poprave se izvrstgejo točno in solidno po zaeraih eonah I V R D K A Francesco Bednar TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST |e preložila svojo trgovino šivalnih strojev bidkijev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso Stev. 4 v ulico Campanile štev. 19. Hans Scheidler ===== zobotehiilk = SSiffS Or. Ferdinanda Tanzer Sprejema od S—1 In od 3—6. Trst, Piazza C. Goldonl St. 5 II. li=- 31 Iš dlp omiran krojad na učnem zavedu za prt-rezavarije, dovoljenem od o. kr nlle&vstr. nam. TRST, ulica Tor S. Piero 4. Krolačnlca In zaloga sukno. Obleke po zmernih cenah. Uzorna !n solidna Mteu. ODVETNIŠKA PISARNA Pl FERPIMINPH (ERNETfl se je preselila v ulico Caserma štv. 13, I. nadstr.