Pe tra Buko vec1, Lea Žmuc Vera nič2 Psi ho pa to lo gi ja: mot nje zaz na va nja Psycho pat ho logy: Disor ders of Per cep tion IZvLEČEK KLJUČNE BESEDE: halu ci na ci je, ilu zi je, mot nje zaz na va nja, dušev ne mot nje, halu ci no ge ni Zaz na va nje in odzi va nje na draž lja je sta spo sob no sti vsa ke ga žive ga bit ja. Kadar pri tem pro ce su nasta ne jo mot nje, govo ri mo o mot njah zaz na va nja. Poz na mo širo ko pale to mož - nih vzro kov, ven dar se v član ku osre do to ča mo na mot nje zaz na va nja, ki so posle di ca dušev - nih motenj. Zaz nav ne mot nje smo raz de li li na ele men tar ne mot nje zaz na va nja, zaz nav ne ano ma li je, ilu zi je, deper so na li za ci je in derea li za ci je ter halu ci na ci je, ki smo jih raz čle ni - li gle de na sen zo rič ni apa rat, na kate re ga se nana ša jo. Opis kli nič ne sli ke je pod krep ljen s pri me ri bol ni kov, kar nazor ne je pred sta vi vsa ko izmed motenj in je lah ko v ve li ko pomoč štu den tom pri štu di ju dušev nih motenj in zdrav ni kom pri pre poz na va nju in odkri va nju motenj zaz na va nja. aBSTRaCT KEY WORDS: hallucinations, illusions, sensory disturbances, mental disorders, hallucinogens Detection and response to stimuli is the ability of every living being. When this process is interfered, we talk about sensory impairment. There is a wide range of possible caus- es of sensory disturbances. In this article we mainly focus on sensory impairment caused by mental disorders. In doing so, we divide disorders of perception into elementary per- ceptual impairment, sensory abnormalities, illusions, depersonalization, derealization, and hallucinations. These disorders were analyzed in relation to the sensory apparatus to which they relate. Descriptions of clinical pictures are substantiated by examples of patients, which more clearly present each of the disturbances and can be of great help to psychiatry students for their studies and to physicians for the diagnosis and detec- tion of disorders of perception. 1 Petra Buko vec, štud. med., Medi cin ska fakul te ta, Uni ver za v Ljub lja ni, Vra zov trg 2, 1104 Ljub lja na; 5ra bu ko vec@gmail.com 2 Asist. Lea Žmuc Vera nič, dr. med., Psi hia trič na kli ni ka Ljub lja na, Stu de nec 48, 1260 Ljub lja na; lea.zmuc@psih-kli ni ka.si 153Med Razgl. 2016; 55 (2): 153–62 • Pregledni članek UvOD Psi ho pa to lo gi ja je veda, ki se ukvar ja s prou - če va njem simp to mov in zna kov dušev nih motenj. Prou če va nje je mul ti dis ci pli nar no, veči no ma pa se z njo ukvar ja jo psi hia tri in kli nič ni psi ho lo gi. Psi ho pa to lo gi jo raz de li - mo na raz la gal no in opi sno. Sled nja opi suje, oce nju je in med seboj raz li ku je psi ho pa to - loš ke poja ve (1–3). Pri opi sni psi ho pa to lo gi ji posa mez ne psi ho pa to loš ke poja ve zara di laž je pred stav - lji vo sti raz vrš ča mo na mot nje zaz na va nja, pred stav, pozor no sti in osre do to če no sti, spo mi na, miš lje nja, inte li gent no sti, zave sti, čus tvo va nja, potreb, hote nja, moto ri ke, govo ra in izra ža nja (1, 2). Pris pe vek se osre - do to ča na mot nje zaz na va nja, za vsa ko vrsto zaz nav nih motenj pa poda ja pri me re bol ni ko ve ga doživ lja nja. MOTNJE ZaZNavaNJa Vsa ko živo bit je ima čuti la, s ka te ri mi zaz - na va draž lja je iz oko li ce in se nanje tudi odzi va. Zaz na va nje je spo sob nost žive ga bit - ja, da s po seb ni mi čuti li sprej me draž lja je iz oko lja in jih poš lje v osred nje živ čev je, kjer infor ma ci je ustrez no obde la in jih obli - ku je v smi sel no celo to. Kadar nasta ne jo mot nje v opi sa ni poti, govo ri mo o mot njah zaz na va nja (1, 2). Vzro kov nastan ka motenj zaz na va nja je več. Lah ko so nevro loš ke ga izvo ra, na pri mer epi lep si ja, nar ko lep si ja ali migre na z auro. Vzrok se lah ko naha ja tudi v upo ra bi dolo če nih drog (npr. amfe ta mi - nov) in v od teg ni tvi zdra vil, med kate re spada jo zla sti seda ti vi, ank sio li ti ki in hip - no ti ki, ter alko ho la (4). Izvor je lah ko pove - zan tudi z du šev ni mi mot nja mi (5). Mot nje zaz na va nja deli mo na ele men tar ne mot nje zaz na va nja, zaz nav ne ano ma li je, ilu zi je, halu ci na ci je, deper so na li za ci je in derea li - za ci je (6). Ele men tar ne mot nje zaz na va nja Ele men tar ne mot nje zaz na va nja so mot nje, pri kate rih je okvar jen sen zo rič ni apa rat. Kot take sodi jo v po droč je nevro lo gi je. Ob ele - men tar nih mot njah je potreb no pomi sli ti tudi na psi hia trič ni vzrok, zato nava ja mo osnov no raz de li tev (7). Ag no zi je so mot nje zaz nav ob pri sot no - sti nor mal nih sen zo rič nih poti in cen trov. Pojav je opi san tudi pri bol ni kih z de men - co. Opi su je jo ga tudi kot napač no zaz na - vanje (angl. mi si den ti fi ca tions), ki pa se raz li ku je od misin ter pre ta cij, ki jih v psi ho - pa to lo gi ji opi su je mo pri blod nja vih pre - priča njih. Agno zi je se kaže jo v raz lič nih obli kah, naj po go ste je kot nez mož nost pre - poz na va nja sebe (npr. svo je podo be v og le - da lu) in dru gih oseb (npr. svoj ce zame nja jo za tuj ce), zaz na va nje dvo di men zio nal ne sli ke kot tri di men zio nal ne (npr. sli ko na tele vi zi ji doživ lja jo kot resnič nost) in pri - sot nost občut ka, da niso sami v pro sto ru (8). Vid na agno zi ja je pogo sto posle di ca obo - je stran ske okva re zadajš nje ga dela zatil ne - ga ali senč ne ga rež nja mož ga nov. Kaže se z nez mož nost jo opi sa pred me ta, kljub temu da bol nik pred met jasno vidi. Poseb ne obli - ke vid ne agno zi je so barv na in pro stor ska agno zi ja ter alek si ja. Sled nja se obi čaj no poja vi v ado les cen ci kot spe ci fič na izgu ba razu me va nja zapi sa nih besed kljub pred hod - ni zmož no sti bra nja. Za barv no agno zi jo je zna čil na zmanj ša na zmož nost raz li ko va - nja barv. Obsta ja jo šte vil ni testi, s ka te ri mi dolo či mo barv no agno zi jo, npr. pri kaz pred - me tov, kate rih bar va se raz li ku je od zanje zna čil nih barv (npr. vijo lič na poma ran ča). Kadar bol nik tak šnih pri me rov ne pre poz - na kot napač ne, obsta ja mož nost barv ne agno zi je. Pro stor sko agno stič ni bol ni ki ne more - jo ume sti ti pred me tov v pro stor, teža ve pa jim pred stav lja ta tudi oce nje va nje odda lje - no sti in zaz na va nje pre mi ka nja pred me ta. Ka dar bol nik dobro čuti pred met, ki ga drži v ro kah, ne more pa dolo či ti nje go vih zna čil no sti (kon si sten ce, obli ke, teže) in poi - me no va ti pred me ta, govo ri mo o tak til ni agno zi ji. Bol nik prav tako ne more dolo čiti polo ža ja svo jih udov in prstov, če mu jih pre - mi ka mo, med tem ko miži. 154 Pe tra Buko vec, Lea Žmuc Vera nič Psi ho pa to lo gi ja: mot nje zaz na va nja Za slu šno agno zi jo je zna čil no, da bolnik sli ši zvo ke iz oko li ce (tudi govor), ven dar le-teh ne razu me. Sem spa da tudi Wer nic - ke je va afa zi ja, ime no va na tudi sen zo rič na ozi ro ma teko ča afa zi ja. V sklo pu diso cia tiv nih motenj se pojav - lja ta tudi psi ho ge na glu host in sle po ta, pri kate rih bol nik ne sli ši in ne vidi kljub neo - kr nje no sti čutil nih orga nov in poti (7). Zaz nav ne ano ma li je O zaz nav nih ano ma li jah govo ri mo takrat, ko bol nik zaz na va pred me te popa če no. Pojav lja jo se lah ko na vseh čut nih podro - čjih, ven dar pre vla du je jo vid ne zaz nav ne ano ma li je, med kate re spa da jo disop si je. Bol nik lah ko vidi pred me te pove ča ne ali pomanj ša ne (ma kro-/mi krop si ja), dru gač ne (di sme ga lop si ja) in poe no stav lje ne obli ke (ele men ta ri za ci ja), inten ziv ne je obar va ne (me ta kro ma top si ja), eno barv ne (mo no kro - mo di sop si ja) ter defor mi ra ne in pre mi ka - jo če kljub sta tič ni posta vi tvi (ki ne ste tič na disop si ja) (1, 2). Podob na občut ja doživ lja - jo ljud je z ne vro loš ki mi okva ra mi, ki vpli - va jo na zaz na va nje. Temu pra vi mo Tod dov sindrom ozi ro ma sin drom Ali ce v Ču dež ni deže li (angl. Ali ce in Won der land syndro me). Pogo ste je se pojav lja v otroš tvu, in sicer z izra zi tim vrhom med petim in deve tim letom, tekom najst niš ke ga obdob ja pa izzveni. Pri tem sindromu opa ža jo nenor - mal no elek trično aktiv nost v pre de lih mož - ga nov, odgo vor nih zla sti za vid no zaz na va - nje. Pojav lja se tik pred nastan kom migre ne, zato ga neka te ri ena či jo tudi z auro, ki je sicer zna čil na za migren ske gla vo bo le (9). Pri zvi ša ni ozi ro ma zni ža ni jako sti občut ka za dotik govo ri mo o hi per- ozi roma hipo ste zi ji. Kadar bol nik ne obču ti niče sar, govo ri mo o ane ste zi ji. Mot nje zaz na ve doti - ka pogo sto naj de mo pri organ skih okvarah (6). Ilu zi je Pri ilu zi jah gre za napač no zaz na va nje zuna - njih draž lja jev. Tudi ilu zi je se lah ko poja - vi jo pri raz lič nih čuti lih, ven dar tudi med njimi pre vla du je jo vid ne ilu zi je. Toda ne gre vsa ke napač ne inter pre ta ci je draž lja jev progla si ti za pato loš ko (7). Ilu zi je lah ko nastane jo zara di kva li ta tiv nih motenj zave - sti, pre ti ra ne ga čus tvo va nja ali nepaz lji - vosti (1, 2). So pogo ste mot nje zaz nav, ki jih je zago to vo doži vel že vsak do, na pri mer ob opa zo va nju raz lič nih podob, ki nam jih pri - ka zu je jo obla ki. Zdra vi ljud je lah ko doži vijo ilu zi je npr. med hojo po tem ni cesti, ko jih je strah, za dre ve som pa si giba nje grma napač no raz la ga jo kot podo bo člo ve ka (3). Ha lu ci na ci je Ha lu ci na ci je so mot nje zaz nav, ki nasta ne - jo brez pra vih zuna njih draž lja jev. Za razli - ko od dru gih motenj zaz na va nja, kot so npr. zgo raj ome nje ne ilu zi je, ki se lah ko izra zijo zara di utru je no sti, stra hu ali stre sa, so halu - ci na ci je ved no znak resne pato lo gi je. Zazna - ve lah ko zaje ma jo kate ri koli sen zo rič ni spek ter, od vid nih, slu šnih, tak til nih, vohal - nih, rav no tež nih pa vse do ekstra kam pi nih halu ci na cij (5). Halu ci na ci je so pogo sto nepri jet ne nara ve, bol nik pa jih doživ lja kot povsem resnič ne, zara di česar ne more ime - ti uvi da v bo le zen sko sta nje. Delež bol nikov, ki ohra nja jo kri ti čen odnos do haluci na cij, je maj hen. Bol nik ima lah ko le eno vrsto halu - ci na cij, pogo sto pa jih doživ lja več hkra ti. Vzrok organ skih halu ci na cij je v or gan - skih mot njah, kot so epi lep si je in mož gan - ski tumor ji, mož ne so tudi kot posle di ca delo va nja psi hoak tiv nih sno vi (10). Vid ne halu ci na ci je (pri vi di) Pri vi di so lah ko eno stav ni ali kom plek sni. Bol ni ki lah ko zaz na va jo zgolj svet lo bo, pogo ste je pa vidi jo jasne podo be, ki lah ko prei de jo v pra ve scen ske halu ci na ci je (10). Pogo ste je se pojav lja jo v mra ku. Vzro ki za pojav vid nih halu ci na cij so raz no li ki, npr. epi lep si ja (pred vsem foto ni), neka te re obli - ke demen ce in deli ri ji raz lič nih vzro kov (scen ske halu ci na ci je) (1, 2). Pri lju deh z zmer ni mi ali hudi mi vid - ni mi okva ra mi peri fer ne ga ali cen tral ne ga 155Med Razgl. 2016; 55 (2): vida se poja vi Char les Bon ne tov sin drom. To je feno men vid nih halu ci na cij, ki se poja vi pri lju deh brez dru gih psi ho pa to loš - kih poja vov. Pogo ste je se poja vi pri sta rej - ših ose bah, kar je naj ver jet ne je pove za no s po go stej šo okva ro vida v sta rej šem živ - ljenj skem obdob ju. Nasta ne lah ko spon tano, ob slab ša nju vida ali poja vu dru gih soča snih bolez ni, kot so okuž be. Ta sindrom se obi - čaj no poja vi, ko je ose ba pomir je na, na pri - mer ob poslu ša nju glas be ali po obro ku, v člo ve ku pa vzbu di obču tek tesno be, stra - hu ali jeze. Halu ci na ci je so barv ne in pogo - sto umeš če ne v zu na nje oko lje, ljud je pa so nered ko kri tič ni do doživ lja nja halu ci na cij. Pato ge ne za nastan ka je nez na na. V ve či ni pri me rov halu ci na ci je postop no izzve ni jo v ne kaj mese cih (3, 11). Vzrok vid nih halu ci na cij pri zdra vih lju deh je lah ko vid na depri va ci ja. Mera bet in sode lav ci so zdra vim posa mez ni kom zave za li oči za pet dni in kar deset od tri - naj stih oseb je poro ča lo o vid nih halu ci na - ci jah. Iz tega posku sa bi lah ko skle pa li, da je izgu ba nor mal ne ga vida lah ko vzrok pove ča ne vzdraž no sti dela vid ne mož gan - ske skor je. Ta pojav lah ko pri mer ja mo s po - ja vom fan tom ske bole či ne pri ampu ti ra nih udih (12). Mot nja vida, pri kate ri sli ke vztra ja jo tudi po tem, ko je ustrez ni draž ljaj že pre - ne hal delo va ti, se ime nu je pali nop si ja. Pri ose bah z nor mal nim vidom ta pojav imenu - je mo odsev, pri pali nop si ji pa gre za doživ - lja nje odse vov v to lik šni meri, da kma lu posta ne jo moteč dejav nik in one mo go ča jo nor mal no živ lje nje. Poz na mo dve vrsti pali - nop si je. Pri prvi je vid ni pojav krat ko tra jen in ena ke bar ve kot izvor na sig nal na sli ka. Dru ga vrsta tra ja dlje, bar va sli ke pa je obr - nje na, pri čemer je jakost odvi sna tudi od časa izpo stav lje no sti prvot ni sli ki (13). Vzrok pali nop si je je v ok va ri osred nje ga živč ne ga siste ma (senč ni in zatil ni reženj), zato se pogo sto poja vi pri epi lep si jah in mož gan skih tumor jih. Pove zan je z je ma - njem lizer gi da (angl. lyser gic acid diethy la - mi de, LSD) ali zdra vil, ki vpli va jo na delo - va nje osred nje ga živč ne ga siste ma (3, 14). Po seb na obli ka vid nih halu ci na cij so lili - pu tan ske in brob ding na gi jan ske (gu li ver - ske) halu ci na ci je. Pri prvih bol ni ki vidi jo pomanj ša ne objek te ali/in majh ne lju di, pri dru gih pa so pred me ti ali/in ljud je veli ki (3). »Opa zu jem ribi če, ki hodi jo lovit ribe. Naj prej se spre ho di jo do bliž nje avto bu sne posta je, potem pa gre do dalje do Ljub lja ne, kjer lovi jo ribe. Naj ra je pri de jo ob viken dih, v so bo to in nede ljo, ko ima jo čas. Pri de ta gos pod in gos pa, pa ene ga sina ima ta in hčer, se mi zdi.« »Sta rej ša gos pa vidi veli ko lju di oko li sebe – moš ke in žen ske, debe le in suhe. Ne poz na jih. Malo se jih boji. Ne govo ri jo, ne ve, kaj poč ne jo. Posta ja jo strah, zato pono - či ne more spa ti. Oko li nje spi ta pokoj ni dedek in nez na nec. Bega jo misel, da v nje - no sta no va nje stal no pri ha ja jo mač ke, pred kate ri mi se bra ni z vr vi co. Zad nje čase jo obi sku je jo tudi psi.« (Char les Bon ne tov sin - drom) »Ti sti majh ni moži ci so v moji sobi. Pred - vsem so tam pono či, ko grem spat. Naj prej ska če jo oko li poste lje, potem pa so tako pre - drz ni, da pri de jo k meni na poste ljo in ska - če jo po njej in po meni. Obi čaj no so modre bar ve. Nič ne reče jo. Strah me je.« (Li li pu - tan ske halu ci na ci je) Slu šne halu ci na ci je (pri slu hi) Slu šne halu ci na ci je so zaz na ve namiš lje nih zvo kov raz lič nih kom plek sno sti. Lah ko so pre pro sti poki, šumi, piski (akoaz mi), pogo - ste je pa se pojav lja jo kom plek snej ši gla sovi oseb. Bol ni ki lah ko sli ši jo ved no isti glas, ki jim je bodi si znan ali pa tuj, ali pa se gla - so vi spre mi nja jo. Lah ko sli ši jo tudi mno ži - co raz lič nih gla sov. Vča sih sli ši jo glas, ki komen ti ra nji ho va deja nja, misli, čus tva, ali pa se dva gla so va komen ti ra jo če pogo - varja ta o bol ni ku (ko men ti ra jo či gla so vi). Glas, ki ga sli ši jo, lah ko pri ha ja tudi iz njih samih (10). Vse bi na slu šnih halu ci na cij je zelo raz lič na. Pogo sto so gla so vi nepri jet ni, 156 Pe tra Buko vec, Lea Žmuc Vera nič Psi ho pa to lo gi ja: mot nje zaz na va nja kriti zi ra jo či, žalji vi, srh lji vi in uka zo val ni. Sled njim pra vi mo impe ra tiv ne halu ci na ci - je, ki lah ko vodi jo do agre siv ne ga vede nja, usmer je ne ga v oko li co ali pro ti sebi. Pri jetne halu ci na ci je, ko glas bol ni ka poh va li ali mu daje nas ve te, so red kej še. Slu šne haluci naci - je so zna čil ne za bol ni ke s shi zo fre nijo (1, 2). Med slu šne halu ci na ci je sodi jo tudi glas - be ne halu ci na ci je. Gre za zaz na va nje glas - be brez dejan ske pri sot no sti le-te. Glas ba, ki jo sli ši bol nik, je lah ko inštru men tal na, vokal na ali zdru že nje obeh z bol ni ku doma - čo vse bi no. Obi čaj no sli ši jo raz lič no glasbo, lah ko pa tudi gla so ve. Nasta nek glas be nih halu ci na cij je lah ko posle di ca lokal ne okvare v mož ga nih, psi hia trič ne mot nje, med pogo - stej ši mi pa je tudi izgu ba slu ha. Objav ljene so bile raz lič ne razi ska ve, v ka te rih so žele - li poja sni ti, kako lah ko izgu ba slu ha pov - zro či tako kom plek sne halu ci na ci je (15, 16). V izo gib stig ma ti za ci ji lju di, ki naj po go ste - je nima jo dru gih psi ho pa to loš kih poja vov, je leta 2004 zdrav nik Neil Bau man te vrste halu ci na cij poi me no val sin drom glas bene - ga uše sa (angl. mu si cal ear syndro me, MES). Defi ni ci ja MES je slu šna zaz na va neti ni tu - snih fan tom skih zvo kov brez sprem lja jo čih psi hia trič nih težav. Obi čaj no se simp toma - ti ka izra zi pri sta rej ših lju deh (dve tret ji ni bol ni kov je sta rej ših od 50 let). O pri sot nem poja vu tri krat pogo ste je poro ča jo žen ske, kar pa ne pome ni, da je pojav nost MES pri žen - skah tri krat pogo stej ša. Dom ne va jo, da so žen ske bolj pri prav lje ne spre go vo ri ti o last - nih teža vah in vztraj ne je išče jo pomoč. Vzrok MES je še nez nan, ven dar skle pa jo, da je mož nih spro ži te ljev več, med dru gim tudi stres, sta len hrup v oko li ci, epi lep si ja, ki izvi ra iz senč ne ga dela mož ga nov, glu host, zdra vi la in dro ge ter depre si ja, pri kate ri je tako pojav nost tini tu sa kot MES pre cej pogo stej ša kot pri nede pre siv nih lju deh. Z zdrav lje njem depre si je lah ko odpra vi mo tudi MES (17). »Sli ša la je, da nek do trka po vra tih, ven - dar ni bilo niko gar. Nek do je hodil tudi po pod streš ju.« »Upo ko je na uči te lji ca glas be stal no sli - ši neko pet je. Samo po sebi je to niti ne moti zelo, se pa pri to žu je, da ne poje jo pra vil no.« »Vsak člo vek ima dva duha. Angel je na levi, demon pa na desni stra ni. Vča sih se gla so vi pogo var ja jo med seboj. Prvi demon pra vi: »Kaj je, kaj je?« »To je en pes,« mu odgovori eden izmed glasov.« (Ta opom ba je name nje na bol ni ku, glas mu gro zi, da ga bodo ubi li.) »Lan te ra me je prva obi ska la, ima pri - je ten žen ski glas. Po gla su sodeč bi je dal 50 let. Z njo se poču tim var no. Ona je tista, ki je umi ri la in uti ša la Bla ža. Nje mu bi pri - pi sal 20 let. On je težak! Resnič no! Sedaj se je že bolj vame »ujah tal«, tako da je že bolj meni podo ben. Me ne zbu ja več, umi ril se je. Ko je gla sov veli ko, se pre stra šim in pri - dem k vam.« Hap tič ne halu ci na ci je (ha lu ci na ci je tele snih občut kov) Hap tič ne halu ci na ci je so halu ci na ci je občut - kov na povr ši ni tele sa (elek trične zaz na - ve na koži), lah ko pa tudi v ne po sred no dostop nih tele snih vot li nah (ob ču tek goma - ze nja žuželk v us tih) (6). »Sta rej ša gos pa je priš la na pre gled k der ma to lo gu zara di nepo jas nje nih kož nih spre memb. Pred pi sa no mazi lo ji ni poma - ga lo. Kasne je je nava ja la obču tek, da ji iz kože leze jo črvič ki.« Ce ne ste tič ne halu ci na ci je (ha lu ci na ci je tele snih občut kov) Med cene ste tič ne halu ci na ci je uvrš ča mo halu ci na ci je občutkov zno traj tele sa. Bol ni - ki pogo sto poro ča jo o pre mi kih orga nov zno traj tele sa, o od sot no sti le-teh ali o od - sot no sti celot ne ga tele sa. V do lo če nih pri - me rih bol ni ki nava ja jo vseb nost čipov v te le su, ki nad zi ra jo nji ho va deja nja. V to sku pi no halu ci na cij sodi jo tudi mot nje v do živ lja nju tele sne she me, tako ime no va - ne disshematične halu ci na ci je (1, 2, 6). »Naj prej je bilo še vse v redu, potem pa mi je v sre di nec leve noge vbriz gal strup, 157Med Razgl. 2016; 55 (2): ki je šel prav do srca. Tega sicer nisem videl, ven dar vem, kaj se je zgo di lo. Čutil sem, da so žili ce v nogi posta le tan ke. Noga je bila čisto zasi dra na, nepre mič na, bole ča.« »Str gal sem nek pomem ben list, zato mi je sve ti Peter vzel srce. Čutim, da ga nimam. Lan te ra mi ga želi vrni ti, a kako naj to sto - ri? Srce je dra go, Blaž pa mi ga ves čas uni - ču je. Pa gla vo mi je odse kal. Tudi to je bilo hudo. Še dobro, da so me sesta vi li nazaj. Veli ko dela so ime li z mano.« »Po leg tega ima v tre bu hu tra ku ljo, ki ji pov zro ča teža ve. Čuti, kako se pre mi ka. Po začet nem zdrav lje nju z an tip si ho ti kom pove, da je tra ku lja še ved no v tre bu hu, ven - dar se je skri la za jetra in miru je.« Ol fak tor ne halu ci na ci je (ha lu ci na ci je vonja) Ve či no ma gre za nepri jet ne vonja ve, ki si jih bol ni ki raz lič no raz la ga jo. Te raz la ge so pogo sto nega tiv ne, kar stop nju je bol ni ko - vo sum ni ča vost do svoj cev in osta lih lju di, saj jih halu ci na ci je vodi jo v pre pri ča nje, da jim dru gi želi jo sla bo (10). »So sed mi naga ja, v sta no va nje mi spuš - ča plin, ki smr di po gni lem. Zla sti pono či, že več krat sem ga voha la. Ne vem, zakaj mi tako naga ja, saj mu nisem nare di la niče sar.« »Smr dim po gni lem in moj vonj zastrup - lja dru ge. Zdrav nik ni nare dil niče sar, da bi ga poz dra vil.« (Bol nik z de pre si jo) Gu sta tor ne halu ci na ci je (ha lu ci na ci je oku sa) Ha lu ci na ci je oku sa pogo sto nasto pa jo sku - paj z ol fak tor ni mi halu ci na ci ja mi. So precej red kej še od zgo raj našte tih vrst halu ci na - cij (10). Pojav lja jo se pri epi lep si ji, migre - ni, pri bol ni kih z de pre si jo ali mani jo. »Je del je kosi lo, vsa hra na je ime la okus po čebu li, tudi jabol ko, ki ga je poje del po kosi lu.« Ha lu ci na ci je občut ka za rav no tež je Ha lu ci na ci je občut ka za rav no tež je so red - ke. Pogo sto gre za obču tek leb de nja, lete - nja, pada nja ali vrto gla vi ce. Pato fi zio loš ko so pove za ne z mo te nim pro že njem nevro - nov pred vsem v in ter pa rie tal nem žle bu in zadajš njem delu zgor nje senč ne viju ge (7). »Ulens pie gel se je zagle dal v Nelo, vzdig - ni la sta se, zlez la na oken sko poli co in se spu sti la v šir ni pro stor. Čuti la sta, da ju zrak nosi kakor voda lad je.« Psev do ha lu ci na ci je To so pri vi di oseb, pred me tov ali doga janj, pri kate rih lah ko bol nik pre so di nere - sničnost doži ve tij. Lah ko vidi stva ri, ki jih dejan sko ni, ven dar pa je nez mo žen opi sa - ti spe ci fič nost zaz nav (1, 2, 7). »Z za pr ti mi očmi lah ko cele ure opa zu - je obra ze in cele posta ve oseb, ki jih je videl tiste ga dne, obra ze sta rih znan cev, ki jih že dalj časa ni sre čal, in povsem nez na ne osebe. Vidi jih s svo ji mi očmi, ven dar to niso tiste zuna nje tele sne oči, tem več dru ge, notra nje.« Hip na gog ne in hip no pomp ne halu ci na ci je Ti vrsti halu ci na cij sta pove za ni s spanjem. Obča sno so s spa njem pove za ne tudi zgo raj ome nje ne psev do ha lu ci na ci je. Za hip na gog - ne halu ci na ci je je zna čil no, da se pojav lja jo, ko ose ba tone v spa nec, med tem ko hip no - pomp ne halu ci na ci je nasta ne jo ob pre bu ja - nju. Zaja me ta lah ko zelo širok spek ter zaznav, od vid nih in slu šnih do tak til nih. Obe vrsti sta neš ko dlji vi in se pojav lja ta tudi pri zdra - vih lju deh. Kadar ima bol nik organ ski vzrok halu ci na cij, jih je pre cej tež ko ločiti od deli - rant ne ga sta nja, saj je bol nik v sanj skem svetu in posle dič no zme den in dezo rien ti ran, hkrati pa doživ lja scen ske halu ci na ci je, ki vsebinsko ustre za jo čus tve ne mu sta nju bol ni ka (1, 2, 6). »V tre nut ku, ko je zas pal na teča ju sproš - ča nja, se je pri ka za la sli ka oba le z va lo vi, ki je bila bolj živa, kot je to obi čaj no v sa njah. Imel je obču tek, kot da bi se za tre nu tek v re - sni ci naha jal ob neki oba li. Doži vet je je bilo tako pre se net lji vo, da se je v hipu zbu dil.« Ek stra kam pi ne halu ci na ci je Ime je izpe ljan ka latin skih besed extra (zu - naj) in cam pa neus (po lje), kar pome ni, da gre 158 Pe tra Buko vec, Lea Žmuc Vera nič Psi ho pa to lo gi ja: mot nje zaz na va nja za pri vi de izven vid ne ga polja. Bol ni ki pogo - sto nava ja jo, da vidi jo stva ri za seboj (20). »Šla sem po hod ni ku, za mano pa je hodil vnuk. Ko sem se obr ni la, ga nisem več vide la. Ne vem, kam se je skril.« (Bol ni ca z de men co z Lewy je vi mi teles ci) Ha lu ci na ci je ob sen zo rič ni depri va ci ji So halu ci na ci je pri zdra vih posa mez ni kih, ki so dalj ši čas pri kraj ša ni za dolo če no vrsto sen zo rič nih draž lja jev (glej Char les Bon ne - tov sin drom, MES). Ob sen zo rič ni depri va ci ji lah ko nasta - ne Ganz fel dov efekt, ki je pojav, pov zro čen z iz po sta vi tvi jo ose be homo ge ne mu, nes - pre men lji ve mu sti mu la cij skem polju. Naj - več razi skav je bilo nare je nih na področ ju vida, pri kate rih ose ba str mi v po lje enot - ne bar ve. Ker mož ga ni dalj časa dobi va jo nes pre men lji ve sig na le iz oči, pre ki ne jo vnos teh infor ma cij, rezul tat tega pa je sle - po ta; ose ba vidi zgolj črni no. Podo ben uči - nek dose že mo s sen zo rič no depri va ci jo (18). De per so na li za ci ja in derea li za ci ja Oseb nost ute me lju je mo s šti ri mi Jas per so - vi mi zako ni tost mi, ki so: • sem ena sama ose ba, • to delam jaz, • vse sko zi sem ena in ista ose ba in • jaz sem jaz, ne ti niti to, kar me obda ja. Ka dar se doživ lja nje sebe spre me ni v ka te - ri koli izmed nave de nih šti rih zna čil no stih, govo ri mo o de per so na li za ci ji (7). Za deper - so na li za ci jo velja, da obsta ja jo obdob ja, v ka te rih se bol nik poču ti loče ne ga od last - ne ga tele sa ali last nih misel nih pro ce sov, kot bi bil zuna nji opa zo va lec. Obdob ja lah - ko tra ja jo raz lič no dol go, od nekaj ur pa vse do nekaj ted nov. Obi čaj no se zač ne v ado - les cent ni dobi. Bol ni ki doži vet je opi su je jo kot sanja vo sta nje s stal no pri sot nim uvi - dom. Poču ti jo se loče ne od last nih misli, čustev in iden ti te te. Prav tako jih sprem lja obču tek meha nič no sti – ima jo obču tek, da pri deja njih opa zu je jo same ga sebe, pri tem pa nima jo nad zo ra nad situa ci jo. Doživ - lja nje spre memb same ga sebe je sub jek - tivno in pogo sto nepri jet no, kar bol ni ka pre stra ši. Obču tek tuje ga dela ali celot nega tele sa ime nu je mo soma top si hič na deperso - na li za ci ja, ki se lah ko stop nju je v ano zog - no zi jo, pri kate ri bol nik zane mar ja del tele sa, ker meni, da le-ta ne pri pa da nje - mu (19). Kadar so poru še ne vse šti ri zgo raj ome nje ne zako ni to sti, govo ri mo o av top si - hič nih deper so na li za ci jah. Pri diso cia tiv ni mot nji iden ti te te pri de do poja va mul ti ple oseb no sti, za kate ro je zna čil na pri sot nost dveh ali več raz lič nih iden ti tet. Pri okva rah temen ske ga rež nja se poja vi avto sko pi ja: pojav, pri kate rem ose ba gle da same ga sebe od zunaj, kljub temu pa čuti vsak draž ljaj v te le su (1, 2). Pojav deper so na li za cij je pogo - stej ši pri žen skah. Pre hod no deper so na li za - ci jo lah ko doži vi jo tudi povsem zdra vi ljud je, zla sti ob hudem pomanj ka nju spa nja ali zastru pi tvi s ha lu ci no ge ni. Viso ka pojav nost pre hod ne deper so na li za ci je je zna na pri lju - deh, ki so bili v živ lje nje ogro ža jo či situaciji. Tako mora mo biti pri postav lja nju diag no - ze pre cej pre vid ni in upo šte va ti zelo hude, kro nič ne in ponav lja jo če se obli ke deper so - nal nih doži ve tij (19). De rea li za ci jo defi ni ra mo kot mot njo zaz - na ve sve ta oko li ose be. Bol ni ku svet postane nez nan. K de rea li za ci ji pri šte va mo alop si - hič no deper so na li za ci jo (1, 2). »Lah ko bi rekel, da ga čutim. Naj prej ga nisem, ampak sem vedel, da je z me noj. Nek - je pač mora žive ti. Bom tako pove dal, jaz sem Pre še ren, Blaž je pa moj gla žek. Joj, ta Blaž je tak hudi ček, kar v so se da se je zale - tel in mu vzel reak tiv ne pali ce. Otro ci so taki lum pi, jaz pa sem trpel. Kar sla bo mi je bilo, tako me je bilo strah.« Ha lu ci no ge ni Ha lu ci no ge ni so sno vi, ki vpli va jo na raz - lič ne recep tor je v osred njem živč nem siste - mu. Nanje delu je jo tako, da misel ne pro ce se naključ no pos pe ši jo ali upo ča sni jo in s tem pov zro či jo spre mem be, ki pov zro či jo pojav 159Med Razgl. 2016; 55 (2): halu ci na cij. Pred stav ni ki halu ci no ge nov so lah ko narav ni (sno vi v muš kat nem orešč - ku, ama ni ti ni in faloi din v ze le ni mušni ci, mus ci mol in ibo ten ska kisli na v rde či mušni ci, psi lo ci bin v go lo glav kah in podob - nih gobah) ali pa pol sin te tič ni ozi ro ma sin te tič ni halu ci no ge ni, kamor sodi jo fenci - klidin (angl. phencyc li di ne, PCP), LSD, keta - min in kana bis. Doka za no je, da lah ko upo ra ba kana bi sa pri genet sko ran lji vej ših ose bah spro ži pojav shi zo fre ni je (5). Pri dol - go traj ni rabi halu ci no ge nov lah ko pov zro - ča jo akut ne ali kro nič ne psi ho tič ne epi zo de, prav tako vpli va jo tudi na misel ne pro ce - se, zmanj ša jo spo sob nost uče nja, poslab šajo krat ko traj ni spo min in zmož nost kon cen tra - ci je. Pov zro ča jo lah ko fizič ne učin ke, kot so pos pe še na srč na akci ja, povi šan krv ni tlak in obi čaj no tudi pove čan ape tit. Možen je hiter raz voj tole ran ce. Ljud je, ki so odvi sni od halu ci no ge nov, pogo sto poro ča jo o po - nov nih doži vet jih (angl. flash backs), ki se lah ko poja vi jo tudi več ted nov po zad njem uži va nju halu ci no ge ne sno vi (1, 2). Du šev ne mot nje, pri kate rih se pojav lja jo mot nje zaz na va nja Med pogo stej še dušev ne mot nje, pri kate - rih se pojav lja jo mot nje zaz na va nja, sodijo shi zo fre ni ja, shi zoa fek tiv na mot nja, akut ne in pre hod ne psi ho tič ne mot nje raz lič nih vzro kov, bipo lar na mot nja, depre si ja s psi - ho tič ni mi simp to mi, deli rij, demen ca pri Alz hei mer je vi bolez ni, demen ca z Lewy je - vi mi teles ci in dušev ne mot nje, pove za ne z rabo psi hoak tiv nih sno vi (za stru pi tev, alko - hol na halu ci no za). Shi zo fre ni ja sodi med tež je dušev ne mot nje. Bole zen se poja vi obi čaj no pri mlaj - ših bol ni kih, njen potek pa je kro ni čen. Za posta vi tev diag no ze shi zo fre ni je je potre - ben pojav zna čil nih simp to mov, ki ustre zajo meri lom Med na rod ne sta ti stič ne kla si fi ka - ci je bolez ni in sorod nih zdravs tve nih prob - le mov. Med halu ci na ci ja mi se naj po go ste je pojav lja jo slu šne halu ci na ci je, ki so pogo - sto nega tiv ne, uka zo val ne ali gro ze če in lah - ko bol ni ka pozi va jo tudi k agre siv ne mu vede nju. Red ke je se pojav lja jo vid ne, tak til - ne in cene ste tič ne halu ci na ci je. Poleg opi - sa nih motenj zaz na va nja ima jo bol ni ki s shi zo fre ni jo še dru ge psi ho pa to loš ke poja - ve. Uvid in kri tič nost do bolez ni sta pogosto odsot na, zato je take bol ni ke tež ko zdra vi - ti, saj pogo sto ne želi jo sode lo va ti v pro ce - su zdrav lje nja. Mot nje zaz na va nja se pojav lja jo tudi pri demen cah, ki so kro nič ne obli ke motenj viš - jih kor ti kal nih funk cij, ki pri za de ne jo zla - sti sta rej še lju di. Mot nje zaz na va nja so del vedenj skih in psi hič nih spre memb pri demen ci. Pri teh bol ni kih je pogo stej ši pojav vid nih in scen skih halu ci na cij. Izra - zi ta mot nja zaz nav je agno zi ja, ki bol ni kom one mo go či pre poz na va nje last ne ga vide za (npr. v og le da lu) in bliž njih svoj cev (na pač - ne pre poz na ve oz. misin ter pre ta ci je). Za deli rant no sta nje so prav tako zna - čil ne vid ne halu ci na ci je. Obi čaj no se deli - rij raz vi je hitro, zanj pa so poleg motenj zaz na va nja zna čil ne tudi mot nje pozor no - sti, zave sti, miš lje nja in čus tvo va nja. Pri bol - ni ku z de li ri jem se obi čaj no poja vi jo vid ne, slu šne in scen ske halu ci na ci je, lah ko pa tudi ilu zi je (1, 2, 21). Bol ni ki z de pre si jo in bipo lar no mot njo doživ lja jo mot nje zaz na ve, ki so obi čaj no v skla du s tre nut nim raz po lo že njem (de pre - siv nim ali manič nim). ZaKLJUČEK Motnje zaznavanja nastanejo, kadar pride do motenj v procesu sprejemanja dražljajev in odzivanja nanje. Vse motnje zaznavanja niso nujno patološko stanje; primer nepa - tološke oblike zaznavnih motenj so iluzije, ki jih je najverjetneje doživel že vsak izmed nas. Po drugi strani so halucinacije vseh oblik vedno patološke. Le-te so lahko spro - žene s psihoaktivnimi snovmi ali pa so posledica duševnih oz. nevroloških bolezni. Med motnje zaznavanja uvrščamo še ele - mentarne motnje zaznavanja, zaznavne anomalije, depersonalizacije in derealizacije. 160 Pe tra Buko vec, Lea Žmuc Vera nič Psi ho pa to lo gi ja: mot nje zaz na va nja LITERaTURa 1. Dernovšek MZ. Simptomi in znaki duševnih motenj. In: Pregelj P, Kores Plesničar B, Tomori M, et al. Psihiatrija. Ljubljana: Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana; 2013. p. 110-40. 2. Rus Makovec M. Odvisnost od psihoaktivnih snovi. In: Pregelj P, Kores Plesničar B, Tomori M, et al. Psihiatrija. Ljubljana: Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana; 2013. p. 164-95. 3. Oyebode F. Pathology of Perception. In: Oyebode F. Sims' symptoms in the mind. Philadelphia: Saunders Elsevier; 2008. p. 87-110. 4. Hallucinations. Encyclopedia of mental disorders [in ter net]. Chi ca go: Adva meg; c2000–2016 [ci ti ra no 2014 Apr 27]. Doseg lji vo na: http://www.mind di sor ders.com/Flu-Inv/Hal lu ci na tions.html 5. Ame ri can Psychia tric Asso cia tion. Diag no stic and Sta ti sti cal Manual of Men tal Disor ders. Was hing ton, DC: Ame ri can Psychia tric Asso cia tion; 2000. 6. To mo ri M, Ziherl S. Psi hia tri ja. Ljub lja na: Lit te ra pic ta; 1999. 7. Bras S, Cvet ko B, Kobal M, et al. Psi hia tri ja. Ljub lja na: Držav na založ ba Slo ve ni je; 1986. 8. Burns A. Misi den ti fi ca tions. Int Psycho ge ria tr. 1996; 8 (Suppl 3): 393–7. 9. Lan ska JR, Lan ska DJ. Ali ce in Won der land syndro me: somest he tic vs visual per cep tual distur ban ce. Neu ro - logy. 2013; 80 (13): 1262–4. 10. Sa dock BJ, Sadock VA. Kaplan and Sadock’s Synop sis of Psychia try: Beha vio ral Scien ces/Cli ni cal Psychia try. Phi la delp hia: Lip pin cott Wil liams & Wil kins; 2007. 11. Patient: Charles Bonnet Syndrome [internet]. Leeds: Patient; c1997–2016 [ci ti ra no 2014 Apr 27]. Doseg lji vo na: http://www.patient.co.uk/doctor/Charles-Bonnet-Syndrome.htm 12. Me ra bet LB, Magui re D, War de A, et al. Visual hal lu ci na tions during pro lon ged blind fol ding in sigh ted sub - jects. J Neu roopht hal mol. 2004; 24 (2): 109–13. 13. Wisconsin State Journal: Curiosities: Light after images called »palinopsia« [in ter net]. Madison: Wis con sin State Journal; c2016 [ci ti ra no 2014  Apr  27]. Doseg ljivo na: http://host.madison.com/wsj/news/local/ask/ article_6631c6e4-1f6b-11e0-a91f-001cc4c03286.html 14. Ca na fo glia L, Mor bin M, Sca io li V, et al. Recur rent gene ra li zed sei zu res, visual loss, and pali nop sia as phe noty - pic fea tu res of neu ro nal ceroid lipo fus ci no sis due to pro gra nu lin gene muta tion. Epi lep sia. 2014; 55 (6): 56–9. 15. Ku mar S, Sed ley W, Bar nes GR, et al. A brain basis for musi cal hal lu ci na tions. Cor tex. 2014; 52: 86–97. 16. Co lon-Ri ve ra AH, Old ham AM. The mind with a ra dio of its own: a case report and review of the lite ra tu re on the treat ment of musi cal hal lu ci na tions. Gen Hosp Psychia try. 2014; 36 (2): 220–4. 17. The Center for Hearing Loss: Musical Ear Syndrome: The Phantom Voices, Ethereal Music & Other Spooky Sounds Many Hard of Hearing People Secretly Experience [in ternet]. Ste wart stown: The Cen ter for Hea ring Loss Help; c2016 [ci ti ra no 2014 May 12]. Doseg lji vo na: http://www.hearinglosshelp.com/articles/mes.htm 161Med Razgl. 2016; 55 (2): Natančno opisani primeri duševnih motenj lahko študentom pomagajo pri boljši pre - poznavi patoloških stanj, kar lahko dolgo - ročno prispeva k manjšemu številu spre - gledanih bolnikov. Ne glede na področje medicine se bomo vedno srečali tudi z du - ševnimi bolniki, zato je pomembno, da se študentje že tekom študija naučijo prepo - znati najosnovnejše duševne motnje. ZaHvaLa Pri ču jo či čla nek je nastal na pobu do psi - hiatra prof. dr. Ale ša Kogo ja, ki mu je prez - godnja smrt one mo go či la vse bin sko sodelo - va nje pri član ku. Nada lje va li smo z nje go vo ide jo. Upa mo, da se čla nek izka že za koristno in pouč no bra nje, kar bo naj več ji poklon nje - go vi ide ji. 18. Wac ker mann J, Pütz P, Alle feld C. Ganz feld-in du ced hal lu ci na tory expe rien ce, its phe no me no logy and cere bral elec trophy sio logy. Cor tex. 2008; 44 (10): 1364–78. 19. An drea sen CN, Black WD. Intro duc tory text book of psychia try. Was hing ton, DC: Ame ri can Psychia tric Pub - lis hing; 2001. 20. Bleu ler E. Extra cam pi ne Hal lu ci na tio nen. Psychia trisch-Neu ro lo gisc he Woc hensc hrift. 1903; 25: 261–4. 21. Ebert HM, Loo sen TP, Nur com be B. Cur rent diag no sis & treat ment: psychia try. New York: McGraw-Hill Medi - cal; 2008. Pris pe lo 20. 2. 2015 162 Pe tra Buko vec, Lea Žmuc Vera nič Psi ho pa to lo gi ja: mot nje zaz na va nja