PROLETAREC JE 1 DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATEUE
PROLETAREC
• Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND RS EDUCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 2116.
CHICAGO* ILL., MAY t», 1948.
Published Wssfcly al tlOl S. Lawndale Ava.	aia LETO—VOL. XLHI.
ZELO PRIMERNA SLIKA za ilustriranje organizacije Združenih narodov.
Petrolej smrdi tudi v političnih spletkah in v zveznem kongresu
Protnjo s zapori. - Kralj Ibn Saud ti dobil velik« dohodke. - Trik z "lond-loatnimi" dajatvami. -
Tolmačonjo proglašenja Trumanovo doktrine
Senator Langer iz North Da-'
kote je v senatu dejal med dru' gim: "Ljudje, ki so izposlovali U sporazum (oljni kontrakt s kraljem Saudi Arabije), bi morali biti v ječi. Oni, ki zahtevajo, da gredo ameriški fantje v tuje dežele protektirati njihova oljna polja, so izdajalci Zedi-n j enih driav. Naj se odpovedo ameriškemu državljanstvu, ali pa naj se jim ga vzame."
Drzna obaodba
«
To je bila drzna obsodba ameriških oljnih interesov, a zaslužili bi še vse hujše.
Pogodbo med ameriškimi oljnimi družbami in Saudi Arabijo je na licu mesta preiskoval senatni odbor, ki mu načeljuje senator Brewster. Iz njegovega poročila črpamo sledeče podatke:
Ko so ameriški oljni izvedenci ugotovili, da so v Saudi Arabiji velika petrolejska ležišča, so nastopili pri kralju Ibn Saudu zastopniki Standard Oil in Texas kompanija ter mu predložili
V TEJ ŠTEVILKI
Relifni paketi, ki jih pošilja-me v Jugoslavijo, so sedaj podvrženi tamkajšnji carini. Vsa pojasnila e tam, kolikor jik imamo deeedaj, se v te j številki na 2. strani.
članek o konvenciji socialistične stranka je na 2. strani.
Rudi Potochnik is Detroita je napravil daljša petovan>s v zapadne država. Njegov pat opis se pričenja v tej številki.
O rasnih priredbah v Clevelandu piše Joaaph F. Dum.
Joftko , Oven topisuje v svoji koloni na 2. strani koncertno priredbo vWakeganu, ki sa je vršila t. maja. Nadaljne poročilo o nji b» v ptifcodnji številki.
Grška vlada strelja »»saldo-nalce, ki so bili obtoženi prevratnih aktivnosti In obaejeni aa osumljence fte pred štirimi leti. Sedaj jih strelja is malče-vanja, kar Wl en njen član ubit. O tam ima na angleški strani Isrodne značilen članek Kenesaw M. Land is II. > Dalje je v tej številki članek • "mirovnih'* tipanjih ameriškega poslanika v Moskvi in o Trumanovi ugotov^vl, da ostane vse kakor ja bilo.
In je v nji mnogo drugih različnih spisov. Čitajte jih, ker namenjeni se delavcem njim v korist.
načrt za izrabljanje tega prirod-nega bogaatva. To je bilo Še pred vojno.
Ameriška družba, ki obratuje v Saudi Arabiji, si ja dala skrajšano ime "Aramco". Pomeni " Arabako-Ameriška oljna kompanija". V nji ao združene sedaj štiri ameriške oljne družbe.
Kralj Ibn Saud je zahteval od nje šest milijonov dolarjev na leto. To se ameriškim oljnim magnatom ni zdelo veliko, toda so tuhtali, kako bi ta izdatek z vrgli na zvezno namesto na svojo blagajno. Ta skema je bila predložena predsedniku Roose-veltu. On jo je izročil v študirati je svojemu zaupniku Harryiu Hcpkinsu. In opraviti je imel"z njo tudi Jesše Jones, načelnik Rckonstrukcijske finančne korporacije. Oba sta predsedniku rekla, da je ni zakonite poti, po kateri bi mogla ameriška vlada plačati kralju zahtevano vsoto.
Izhod se vedno najde
A pojasnila sta, da se to lahko stori po ovinkih. Takrat je bil v veljavi že Rooscveltov "lend-lease". Torej izročimo zahtevano vsoto Angliji, katero podpiramo, ker je v vojni, ona pa naj jo "zapravi" kot bo najboljše. To je bilo slepilo. Vsoto je dobila z zaupnim naročilom, da jo odda kralju Ibenu Saudu v interesu omenjenega ameriškega oljnega kartela. To se je zgodilo. Anglija je dobila na ta račun 90 milijonov dolarjev in jih iz-(Konec na 9. strani.)
IGRANJE VELESIL S PALESTINSKIM PROBLEMOM NA STROŠKE MIRU
V prvi svetovni vojni jo turški sultan Palestino izgubil in vso svojo ostalo cesarstvo. Zasedli so jo An-0gleži. In potom sa jo na mirovni konferenci dobili v upravo pod okriljem lige narodov.	f
le od kraia vojno leta 1914 so se v Angliji odloči// pridobiti v tekmi s kajzerjevo Nemčijo tide na svo/o stran. Kajti takrat so bili oni mogočen faktor finančno, politično in v mednarodni trgovinif V Nemčiji pod kajzerjem niso bili preganjani, pač pa pod carjem. Zato so ameriški tidje takrat obrnili svojo borbo oroti carjevi Rusiji, ki je bila v vojni angleška zaveznica. ,
Ko se je začela le Wilsonova administracija ogrevati za pomoč Angliji, je bil posebno na konservativne ameriške Žide storjen pritisk, naj se odločijo za podpiranje zaveznikov. V zameno pa jim j* angleški vnanji minister BaHour obljubil Palestino.
Po zmagi jo analeška vlada res pripustila v Palestino več sto tisoč Židov, ni pa jim jo dala. To so ji silna zamorili. Anglija je svoje stališče spremenila Čim jo bila na varnem, lid je so ji mod vojno željo izvršili. Pa vojni pa so Arabci pretili angleškim oljnim interesom. In nacionalisti v Egiptu so jim povzročali težave.
Tako je Anglija naseljevanje 2#dov v Palestino drastično omejila. Davplila jim je v sporazumu z Arabci kupovati zemlja le v gotovih predelih. tide, ki so se med in po minuli vojni hoteli preseliti iz Evrope v svojo pradomovino, jo pognala nazaj. Nastali so nemiri, teroristi arabskih in židovskih skupin so pobijali v Palestini drug drugega, in Angleže. Slednji so enako vračali.
Končno so Angleži sklenili svoje varuštvo nad Palestino opustiti in koncem minulega tedna ee odšli, tidje pa so jo oklicali za svojo državo in ji dali ime Izrael.
Predsednik Truman jo je nemudoma priznal — v velika presenečenje vsega svata. Kajti v dobrih nekaj tednih ee je trikrat premislil. Prvotna jo podpiral Anglija. Nato jo društva narodov predlagat razdelitev Palestine v dva državi. tidje ao predlog pozdravili in v IN so ga odobrili Zastopniki arabskih dežel pa so zapratili « vojno, ako se ga izvede. Ko je Truman s svojimi svetovalci uvidel, da mislijo zares, je spet na veliko presenečenje vsega sveta svoj prvotni predlog preklical.
A koso Angleži odšli in tidje pa si ustanovili svoja vlado, so Arabci udarili nanjo.
Trumanovo priznanje je bilo izvršeno nagloma. Nove židovska vlada ga ni niti še utegnila vprašati, naj jo prizna, pa jo to že storil. Pravijo, da se mu je tako mudilo, da bi Rusija prehitel.
taka je pa svetu "politika sile", ali kot pravijo Angleži, "power politic". Vos Idealistični program, ki 90 nam ga oglašali mod vojno, jo šel k vragu, kakor WUeonovih 14 točk po prvi svetovni vojni.
Kje na svatu je kaka sila, ki bi mogla preprečiti blatno tiščanje v tretjo svetovno vojno?
Kdo plačuje stroike v tekmi kandidatov republ. stranke?
Republikanska stranka ima
tekmecev za najtežjo službo v tej deželi da kaj! Namreč predsedniških kandidatov.
Dnevnik Chicago Tribune, ki je republikanski list in posest enega največjih bogatašev v tej deželi, trdi, da je minneaotski Harold Stassen potrošil v svoji kampanji za nominacijo do konca aprila blizu milijon dolarjev. Kdo mu jih je dal?
Omenjeni list trdi, da je Stassen kandidat mednarodnih bankirjev z Wall Streets.. McCor-mick se na bogataške manipulacije razume in je nedvomno v njegovi trditvi veliko resnice. Čemu naj bi kdo inveetiral v kateregakoli posameznika kar milijon zgolj da bo ta njegov kandidat nominiraa, kaj Še le potem, ko je treba voditi kampanjo zanj v končnem volilnem boju! .
Stassen je kandidat kapitalističnih interesov, ki pa jih zakriva s tem, da ga oglašajo za "liberalnega progresives". Pač naivnim ljudem pesek v oči.
Vsakdo, ki dobi kar takole tebi nič meni nič milijon, da se bi pririnil v nominacijsko listo, mora nekomu služiti. In če Stas-sena podpira Wall Street, kakor trdi Tribune, potem ja jasno, da on ni ljudski kandidat. A vendar—kjerkoli kandidira, se zdi, da je ljudstvo s njim. Je močna osebnost, zna govoriti, se hliniti ženskam, govori za unije, kot je pač navada v volilnih kampanjah ln ob enem rohni proti "komunizmu". To je sedaj v Ameriki v modi, ne samo v severni temveč tudi v južni.
Najtesnejša Stassenova tekmeca v republikanski stranki sta senator Taft is Ohia in new-yorikl governor Dewey. Tudi
KOMENTARJI
Zbira in presoja urednik
hko
Socialisti v sovj. orbltu prekinili stike s Mopadom
Socialistične stranke takozva-nega vzhodnega bloka so prekinila vsa stike s socialističnimi strankami zapadnega bloka.
Zadnja, ki je izvršila ta sklep, je socihl-demokratska stranka v Bolgariji. V svoji izjavi je obeo-dila tudi nedavno konferenco
social-demokratskih ter laborit-skih strank, ki se je vršila meseca aprila v Parizu.
2e 1. 1944 je večina bolgarske stranke izdala geslo, da sovražnik ljudstva je na desnici, ne na levici.
Druge social - demokratske stranke, ki so že prej prekinile odnošaje s strankami zapadnih dežel, so romunska, madžarska, češka in poljska.
V Jugoslaviji pa že pred vojno ni bilo organizirane social-
razpolago stotisočake
Senator Taft ima veliko opero na srednjem sapadu, toda nasprotujejo mu unije radi postave, ki nosi njegovo in Hartley-evo ime. A v volitvah se navadno izkaže, da glasujejo Člani unij prav tako reakcionarno kakor farmarji.
Governer Dewey ima podporo svoje države in pa raanih drugih vzhodnih driav. Pravijo, da ga Wall Street ne podpira, pač pa razni drugi kapitalistični interesi. To so torej na republikanski listi trije glavni tekmeci, ki se bore, da bi prišli sa glavarja v belo hišo.
Tudi general MacArthur je priglasil kandidaturo. Hearst mu je na vse više pomagal, a odziv zanj v primarnih volitvah je bil ničev.
Zidov je v Palestini kakih 700,000, arabske dežele pa imajo po svojih podatkih 35,000,000 prebivalcev. Židje imajo torej proti sebi v slučaju, da se vojna razplamti, veliko maso bojevitih ljudi.
George Polk je bil korespon-dent ameriškega radio omrežja CBS. Dne 15. maja so ga našli v vodi v solunskem pristanišču. AP poroča, da je imel zvezane roke. Pred par tedni je odšel iz Aten, da pride v stik z gerilci ter njihovim poveljnikom Mar-kosom Vafiadesom. Vlada v A-tenah "sumi", da so Polka umorili "komunisti". Radio komentator omenjene družbe je dne 16. maja dejal, da bi to bilo čudno, kajti proti njim ni hotel Širiti nikake vladne propagande. Dostikrat je pisal simpatično o gerilcih. In o vladnem terorju je kritično poročal. Torej bi "komunisti* prav tako lahko rekli, da so ga umorili vladni ljudje kot sumi vlada komuniste zločina. Kajti baš v minulih tednih je dala pomoriti stotine nedolžnih ljudi, zato ker je nekdo u-moril enega ministra. Vlada je rekla, da so dotičniki, ki jih je dala pobiti, bili udeleženi v uporu pred štirimi leti. Toda čemu jih ni že takrat kaznovala?
James M. McMillin iz Boulder j a, Colo., je bil ameriški oficir in uposlen v ameriški ambasadi v Moskvi do maja to leto. Ker pa je imel intimno znanje z neko sovjetsko lepotico in so ga osumili, da špijonira zanjo, so mu v ambasadi rekli, da naj dne 15. maja odpotuje nazaj v Zed. države. Fant pa se je premislil in ambasadi sporočil, da bo rajše ostal v Rusiji. Ameri-
dva- Imata v te/ tekmi na iko poslaništvo je o tem obvestil naš državni department, ki se mu je zdela stvar tako važna, da je takoj sklical reporterje ter jim tolmačil zadevo. Pojasnjuje, da je fant mlad in naiven in ga je vsled tega zalo dekle la-
zapeljala". Bila je poročena z ameriškim častnikom Johnom Biconishom, a jo je pustil in sc vrnil v Zed. države. Dekle ima torej izkušnje. McMillin je bil uradnik pri ameriškem vojnem atašeju v Moskvi in imel u pogled v mnoge tajnosti. Dekle je torej lahko veliko izvlekla z njega. Enako kot McMillin je storila Miss Annabel Bučar (pravo ime bržkone Bučar) iz Pennsylvanije, ki je bila tudi uposlena v ameriškem poslaništvu v Moskvi. Pustila je službo in za vzrok navedla, da se želi poročiti s sovjetskim državljanom. Kar je pri tem značilno je to: V Zed. državah in v Kanadi je pustilo službo v sovjetskih poslaništvih par višjih in nižjih uradnikov in nato iž-dali skrivnosti sovjetske ambasade v Washingtonu in poslaništva v Kanadi. In ob enem so izjavili, da se v sovjetsko "suž-nost" ne bodo vefc vrnili. A prej opisan slučaj dokazuje, da ima ameriška ambasada enake ne-prilike in da se dobe Američani, ki se jim v tamošnji "sužnosti" bolj dopade kakor pa v naši svobodi.
Jugoslavija ima s tistimi, ki se ne morejo privaditi novega reda, dokaj neprilik. Nedavna obravnava v Ljubljani proti špi-jonom in provokatorjem, ki so v službi tujih vlad, in nedavna slična obravnava v Beogradu to dokazuje. Ta v Ljubljani je bila že druga. Dne 14. maja pa je bila zaključena obravnava vSkop-lju. Štirje so bili obsojeni na smrt in sedem pa na 10 do 20 let zapora. Vodili so po Macedoniji teroristične aktivnosti in poskušali so ubiti vladne uradnike. Teh neprilik bi bilo v Jugoslaviji manj, če bi tuji in domači agentje v službi vnanje propagande ne šušljali med ljudi, da pride kmalu do vojne in Jugoslavijo bodo zasedle ameriške in (Konec na 4. strani)
demokratske stranke, ki bi kaj pomenila. V Sloveniji jo je razbila klerikalna diktatura pod vodstvom pokojnega dr. Antona Korošca. V Srbiji je delovala pod vodstvom 2ivko Topalovi-ča. Slednji je med vojno deloval proti partizanom in načeljeval političnemu odboru DraŽa Miha j loviča. Zagotavljal je zvestobo takratnemu kralju Petru in njegovi vladi v Londonu. Po zmagi partizanov v Jugoslaviji je Topalovič pobegnil v Italijo
Magnati odločno v zaroti za uničenje unij
Bitke policije, deputijev ter milice proti stavkarjem so spet postale vsakdanjost, kakor se bile prod Rooseveltovo dobo.
V Minnesoti je poslal governer proti stavkarjem milico, ki Je nastopila po vojaško, sa kar je Izveibana. Proti množici pi-k*tov In drugih delavcev, ki so šli v boj aa svoja aahteve proti mesnemu trustu, je nastopilo 60S minnesotskih miličnikov a nasajenimi bajoneti. Naravno* da jim mnoiiee stavkarjev nI bilo težko razgnati. Delavci se proti bajonetom, tankom, bombam In strojnicam brez moči sate, ker izročajo politično meč svojim izkoriščevalcem v vsakih volitvah.
Komentatorji, ki so unijam naklonjeni, trdijo, "Is dobro po učenih virov", da sa je zveza in-
dustrialcev zavzela iti v ofenzive sa rasbitje unij sedaj, ker je delavstvo postalo "bresbriino". DrugI? so delavci uvideli, da jih vsaka Stavka stana veliko več kot pa dobe po poravnavi zvišanja meads in čim aa zvišanjem poskočijo tudi cene.
Hasni trust je obratoval svoje industrijo skeal minula tedna stavke a velikimi stroški, a si jih lahke privošči, kar ja pedra-ill produkte. Stavkarji pa so mešali vztrajati teden sa tad* nom »bero brez podpora In porabili tisto malo prihrankov kar se jih Imeli.
Izgubljena je bila velika, dol-gotrajna stavka delavcev v tovarnah poljedelskih strojev in traktorjev v Peeriji, III.'
Avtna industrija se je odloČila Iti v spopad s unijami kot
še nobenkrat toliko od kar so delavci v nji organizirani. Pri Chryaler Co. je zastavkalo minuli teden 75,SOS delavcev. Kompanijski ravnatelji pravijo, da na bodo vsled nje delničarji nič na isgubi, ker vsled pomanjkanja ielesa družba Itak ne bi mogla stalno obratovati, želeno jI bo med stavko vseeno prihajalo ln ko sa delavci vrnejo v tovarne, be do konca leta isdela-nih toliko avtov kot ako bi ne bilo stavka.
Unija avtnih delavcev trdi, na podlagi finančnih poročil Chrysler je ve družbe, da bi lahko s višala plačo toliko kakor jo unija zahteva in vrh tega znižala cene svojih avtov $70 na vsakegs in še bi delala šest odstotkov čistega dobička na ves svoj kapital. *
Fordova družba pa je celo sa | pretila s znižanjem mezde. General Motors je istotako v tej zaroti.
Jeklarski trust je Murrapjevl uniji kratkomalo odgovoril* da zvišanja mesde delavcem v steelworklh ne bo.
Vrh tega imajo unije na grbi nič kolika sodnih prepovedi In pa tožb sa odškodnine. V Oklahoma Cltyju je bile obsojenih 14 delavcev, ki so na stavki proti Armour je vi družbi, na $1,95$ globe, ker so se "pregrešil!" Zoper injunction.
In tako divja ta kampanja ter borba po celi deieli, unijski voditelji pa se davijo s "komunizmom" namesto da bi se zavzeli za odpravo kapitalizma, ki je temeljni vzrok vsega nepokoja tu In po vsem ostalem svetu. 1
Nekaj o naših stvareh
Joe Vidmar iz Milwaukooja jo v projinji itovilki priporočil zvišati naročnino na Proletarca i$) na $4. Priznava, da to no bo zadostovalo, a nokaj pa bo lo pomagalo.
$1 bi bilo v pri mori t podražitvami, ki jih imamo v toj naraščajoči inflaciji, sicer pomoč, toda ako ti predstavimo, da so samo naši tiskarski stroški narasli v minulih lotih na več kot sto odstotkov, potom bi morali tudi naročnino zvišati nad sto odstotkov. Voli-ko naših agitatorjov jo mnenja, da jo boljo Proletarca vzdrževati s pomočjo tiskovnoga sklada. Naročniko na dolavski list jo tožavno dobiti, posobno v kritičnih časih. Zvišanjo naročnino bi po nasvotih nekaterih no bilo na mostu zato, ker bi izgubili s tem naročniko in problem bi ostal prav tak kot jo sodaj.
Tudi si moramo prodočiti, da so zgolj z naročnino ne vzdržujo noben ameriški list, razen razna glasila unij, ki so obligatna in plačujejo tiskovno in drbgo stroške iz asosmonta članov.
s
Glede nasvotov o zvišanju naročnino bo to roj tro-ba razpravljati v našem oksokutivnom odboru in naš stari prijatelj Joo Vidmar pa bo lahko o tem govoril tudi na konferonci Prosvetno matico in JSZ, ki so bo vršila v Milwaukee ju v nodojo 13. junija.
Na vso pridružono organizacijo apeliramo, da pošljojo čimveč zastopnikov, kajti časi, v kakršnih smo danes. so izrodno rosni in jo potrobno, da pridomo skupaj tor razpravljamo in sklopamo o našem dolu kadarkoli imamo priložnost. Tako priliko pa so rodko — torej no zamudimo konferenco v Milwaukooju.
Kar so agitacijo za Proletarca tiče, bomo morali zanj pod vzeti organizirano kampanjo. Vzrok, da |o šo nismo prlčoli, jo bila nabiralna akcija prispevkov v sklad za obrambo svobodo našoga tiska. Zato smo toj pomagali, v nadi, da so ona dobro zakl|uči In potom šolo prlčnomo s tisto za ohranitov našoga lista, ki ga ogroža dolg.
V Waukeganu so storili voliko, kar jo bi|o povedano v prejšnjih štovilkah in jo tudi v toj in nadojamo so šo sličnih akcij. Toda za vzdržanjo Proletarca bomo morali pristopiti šo drugi, namreč oni, ki so mu naklonjeni. Treba mu jo voč agitatorjev in podpornikov. O tem voČ v kratkem.
raOLETARDC . MAY It, i*48.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO, ladaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, 111.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjeivih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75;
za Četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2 00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za priobčltev v Številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1906.
Editor..............................................Frank Zaitz
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864.
Konvencija socialistične stranke, njeni kandidati in njena bodočnost
Konvencija socialistične stranke v Readingu, Pa., se je vršila v prizadevanju obnoviti to gibanje kakor je bilo v Debsovih, Ber-gerjevih in Hillquitovih časih.
Reading spominja tudi na Maurerjeve čase. Bil je predsednik Pennsylvanske delavske federacije (AFL> in graditelj socializma. Uspel je samo v Readingu. Drugod v Penni mu delavci niso sledili, a v svojem mestu je zmagala njegova socialistična stranka.
Nekoč je socialistična stranka, s svojim socialističnim programom lahko dobila milijon glasov celo ko ženske Še niso imele volilne pravici. In ko je bilo prebivalcev te dežele na milijone manj kakor jih je sedaj.
Bila je* revolucionarna socialistična stranka, dasi ni nikdar v svoji zreli dobi propagirala taktiko nasilja.
Sedaj ji je reakcija zaprla pot, in tako bo Norman Thomas mogel na glasovnico le v malokateri državi.
Njegov drug, kandidat za podpredsedniško mesto je Tucker P. Smith iz Michigana.
Konvencija je bija živahna, a kar se odgovornosti za delo tiče, ne taka, kakor smo jih poznali nekoč.
Norman Thomas je menda res želel, da bi se ga več ne sililo
v	predsedniško kandidaturo.' Mnogi člani SP so svetovali, da naj to nalogo prevzame profesor Maynard Krueger.
Ako bi Maynard mogel na glasovnico povsod, morda bi mandat sprejel.
Toda socialistična stranka more v sedanji naši demokraciji na glasovnico le še v malokateri državi. V Illinoisu, v Ohiu itd., so postave take, da omogočajo volilne pravice samo demokratski ter republikanski stranki. Torej so naše predsedniške volitve monopol starih dveh strank.
Razbila ga jim bo — tako upamo, Wallaceova progresivna stranka. Kajti ona ima za sabo finančna sredstva in maso.
A stari politikaši tudi nji prete, da ne bo mogla s svojimi kandidati na glasovnico.
Tu so namreč advokati navajeni iskati dlako v jajcu — "tehnikalije" v zakonih, pa ti lahko preprečijo pravico glasovati po svojem prepričanju, ker ti vržejo tvojo stranko s tiketa.
Socialistična stranka v Debsovih dneh, in v dneh drugih pionirjev socialističnega idealizma je nam bila v ponos.
Potem se je spodtaknila in krenila v vse sorte stran pota.
Namesto borbe proti kapitalizmu in borbe za mir se je asimilirala Trumanovi-Marshallovi-Bevinovi-Bidaultovi-de Gasperije-
vi	politiki za propagando proti Sovjetski uniji ter njenim zaveznicam.
To ni pot v socializem.
Ima pa še' vse priložnosti, da postane znova to kar je bila. Kajti še veliko njenih postojank je za stari, bojevni socializem. Ne pa za pomehkuženje, v katerem se stranka sedaj nahaja.
Vsem, ki delujejo za obnovitev starih aktivnosti za socializem, želimo uspeh.
0 NOVIH NAREDBAH ZA POŠILJANJE RELIFNIH PAKETOV V JUGOSLAVIJO
a
Mirovna" pogajanja s Sovjetsko unijo h slepilo v nove tapletljaje
Bilo je 4. maja. Tako je trdil radio Moskva (Tass) dne 11. maja. Ameriški ambasador Walter B. Smith je omenjenega dne — to je 4. maja, vnanjemu ministru sovjetske zveze dejal, da
žele Zed. države z njo v sporazum, da se konča z "mrzlo vojno", ki lahko privede v krvav konflikt.
V	Washingtonu priznavajo, da je naš veleposlanik Smith res "potjpal" sovjetsko vlado za slučaj, ako bi bfla pripravljena na spravo.
To je Smith storil ustmeno.
Molotov je njegove izjave razglasil po radiu.
In tako se je začelo.
Ambasador Smith je v tej aferi po objavi njegovih ponudb molčal in odšel iz Moskve na — "ribolov v Frančijo". .
Sovjetska vlada je njegovo ponudbo pozdravila in rekla, da je pripravljena v spravo. Naj se zastopniki Zed. držav z zastopniki sovjetske unije snidejo kjerkoli In čimprej, samo da bo mir
po svetu.	•
Državni tajnik Marshall in predsednik Truman sta prišla v zadrego. Naša politika je agresivna, baze si gradimo širom sveta
_ in sedaj pa ksr naenkrat ameriški poslanik v Moskvi izusti:
"Mi smo za mir. 2elimo ga utrditi. In pripravljeni smo na pogajanja kjerkoli in kadarkoli."
Ko j e radio Moskva to oznanil — namreč to ponudbo — so iz Washingtona najprvo ugotovili, da ker je ambasador Smith govoril ustmeno, bi sovjetski propagandni biro tega ne smel zlorabiti. In tudi potem, ko je svoje V0*0)* pismeno dostavil, tudi to bi morala ostati diplomatična tajnost.
V	Kremlu so si mislili — gre se zares in tako smo v novem
poglavju "mrzle vojne".
Predsednik Truman je tik po Molotovih izjavah o volji za <tpravo z nafto deželo poudaril, da naš ambasador Walter B. Smith Tri bil upravičen govoriti v imenu zvezne vlade in da je bila Mo-lotova poteza le sredstvo "komunistične propagande proti Zed. državam."
Državni tajnik Marshall je podal tudi kakega pol ducata slfčhlh IzjaV kakor jih je predsednik Truman. » A j? >
Obs sta rekla v bistvu: "Naša vnanja politika t orirom na odnošaje s Sovjetsko unijo ostane nespremenjena."
' Iz tega bi izgledalo, da Je bil veleposlanik Smith "neroden"
V	našem uradu se je oglaailo nekaj rojakinj, ki pošiljajo potrebščine svojcem v starem kraju. Doslej tam carine niso računali, razen za nekatere stvari, kj so bile priložene in niso imele s pefaiožno akcijo nič skupnega.
Sedaj pa naši ljudje tukaj dobivajo pisma, da morajo tam od poslanih paketov plačevati znatno carino. In vprašujejo, čemu7
Obljubili smo jim dobiti informacije, kar se novih naredb tiče, čim jih prejmemo.
V	pojasnilo, kakor mi poznamo položaj, naj navedemo sledeče (to niso informacije iz nobenega jugoslovanskega urada temveč le tolmačenja, kakor skušamo razumeti položaj mi tukaj).
Jugoslavija želi, da ji njeni izseljenci pomagaj a Poskrbela je, da so vsi paketi, ki jih je prejela iz inozemstva, prišli naslov ljencem nedotaknjeni, dokler niso prišli po obvestilu po-nje in se jih je v carinarnicah vpričo njih odprlo. Carine ni bilo razen neznatnih vsot, pač pa so vzeli iz paketov razne Časopise in knjige, neglede ali so simpatični ali pa sovražni sedanji Jugoslaviji.
Nato se je s paketi začela ta-kozvana "črna borza". Ljudje so prejeli in nato prodajali.
Medtem je ameriška vlada uvedla — seveda dosedaj še neuradno—trgovsko blokado proti Jugoslaviji. Toda naj bo uradna ali ne — učinek Je isti.
Da-li so vse odredbe vlade v Beogradu previdne in upravičene, tega tu — saj v našem uradu, še ne moremo soditi. Vemo le, da ameriška "živčna" in "mrzla" vojna, ki je ob enem tudi ekonomska vojna, na živce jugoslovanskih oblasti slabo vpliva. In enako njihova "vojna" na živce ameriških oblastnikov.
Ameriški Slovenci, Hrvati in Srbi so svojcem v starem kraju sedaj, kar se pošiljatev iz te dežele tiče, edina vnanja pomoč.
Italija, Grčija, Nemčija, Turčija, Japonska itd. dobivajo podporo iz naše zvezne blagajne na stroške vseh nas. A bivše naše zaveznice, kot sta n. pr. Jugoslavija in Poljska, pa le toliko kolikor jima privatniki zmorejo poslati.
Cemu je sedaj na te pošiljatve tam naložena carina, nam ni znano drugega kot smo že gori omenili.
V pojasnilo, koliko vedo o tem drugi listi, pa tU objavlja-
mo notico iz "Enakopravnosti", priobčena dne 12. maja. Glasi se:
f '
V	pojasnilo v zvezi s carino v Jugoslaviji
"Od ambasade FNR Jugoslavije v Washingtonu smo ravnokar prejeli pojasnilo v zvezi s paketi, ki jih naši naseljenci pošiljajo sorodnikom, prijateljem in znanenm v Jugoslaviji.
V	pismu nam Ambasada sporoča, da je od jugoslovansskih oblasti dobila obvestilo, da je s J. aprilom bila uvedena carina na gotove artikle, ki jih v Jugoslaviji smatrajo za luksuzne iz razloga, ker se je s temi artikli začela razvijati špekulacija, proti kateri se jugoslovanske oblasti in ljudstvo borijo in jo pobijajo. Na ostale artikle, posebno na ponošeno obleko in hrano, ni naložena nobena carina.
Kot je iz pisma razvidno. Ambasadi za enkrat ni znano, za katere artikle se plačuje carino.
Naše uredništvo bo v kratkem prejelo popolni seznam teh artiklov in natančne informacije, ki so v zvezi s pošiljanjem paketov v staro domovino.
Zadeva s paketi je seveda povzročila precej razburjenja, toda obenem tudi precej neutemeljenih in močno pretiranih domnev. Toda kot rečeno, bo v najkrajšem času zadeva pojasnjena."
Newyoršlp "Glas naroda", ki ima v transportacijskih stvareh med našo deželo ln Jugoslavijo veliko znanja, pa piše sledeče:
Pošiljke paketov pod G. L. V. odpadejo
"New York, N. Y. — Poštna Oprava nas obvešča, da v bodoče se ne pošilja paketov v Jugoslavijo z označbo "G. L. V."—Gift Parcel." To pomeni, da paketi v Jugoslavijo še vedno gredo, toda ne pod to označbo in za poštnino, ki je bila določena za darilne pakete pod to označbo.
Odslej naprej se plača za VSE pakete namenjene v Jugoslavijo 22 centov od prvega funta in 14 centov od vsakega naknadnega funta teže. Dovoljena je pa teia do 44 funtov. Torej za paket U funtov se sedaj plača $1.62, prej je bilo treba plačati $1.54 iz New Yorka, sedaj je treba plačati za U funtov osem centov več.
Treba Je izpolniti kot prej "Custom Declaration", Form No. 2966. Rumen listek, ki ste ga prej prilepili na paket, se ne potrebuje več. Vsi paketi v Jugoslavijo spadajo zdaj pod ka-
JOSKO OVEN
RAZGOVORI
V nedeljo 0. maja je bil eden najlepših popoldnevov kakršnih se malo spominjam. Ne, da je zunaj sijalo sonce. Že od jutra je stari Jupiter Pluvius izlival iz neba cele plohe dežja, ali Vfe to ni oviralo prijatelje "Proletarca", kateri so že pred tretjo jro popoldne napolnili veliko dvorano vvaukeganskega SlO-'enskega narodnega doma. Gi-
objela vso centralno in južno Ameriko, potem vemo, da so to zelo skromne plače. Seve, živ-Ijenski/standard mehiškega delavca je nižji kot je pri nas. Cene jedil v boljših restavracijah so slične našim, le v gotovih slčajih mogoče malo nižje. Kosilo -V prilično dobri restavraciji v glavnem mestu ali pa tudi drugod ie štiri do pet pe-
'erija in dvonma sta bili polhi J sov in večerja tudi nekaj po-^rogrtm, katilri se je pričel to- dobnega To je 84 centov do čno ob treh,,je zelo spretno vo-jS1.05 v naši valuti. Ce računaš dil Paver Bartol. V uvodnih be- 'še zajutrek, »te stane na dan ;edah Je povedal to kar smo po- okrog dvanajst do štirinajst pe-
PRIZOR, ki lahko nasorno predstavlja vojno v Palestini, ali borbe v Grčiji, na Kitajskem. In to je šele sačetek, kajti ako se uresničijo naklepi naših militaristov, bomo videli prizore brez primere, namreč kdor bo še ostal pri življenju.
tegorijo "commercial packages" torej pod navadno prekomorsko paketno pošto. Pošljete lahko pakete do 44 funtov teže.
Priporočljivo je, da ako pošljete kaj v dar, napišite na paket označbo: "Unsolicited Gift kar pomeni, da vsebina ni naročena. Ne pozabite vključiti v paket seznam poslanih stvari, vprašajte na pošti za to formo.
"Ameriška domovina" z dne 12. maja piše o tem:
Carina Je od novega blaga, čaja in kave
"Mr. August Kollander se je abrnil naravnost v Ljubljano za pojasnilo glede vesti, da morajo v Jugoslaviji od 1. aprila naprej plačevati visoko carino za blago, ki ga dobe ljudje v paketih iz Amerike. O tem smo že mi omenili v listu.
Mr. Kollander je prejel iz Ljubljane kabelsko poročilo, da je treba ljudem plačati carino od vsega novega blaga, od kave in čaja. Kako visoka je pa carina, poročilo ne pove. Najbrže se ravna po tem kakšne vrste blago je poslano iz Amerike."
To je vse, kar za enkrat moremo pojasniti onim, ki so nas vprašali o teh stvareh.
Odpravo carine na relifne pakete v Jugoslavijo je od vsega začetka največ izposloval SANS.
Morda nam bo on tudi sedaj v stanju kaj bolj točnega povedati glede takih pošiljk kot pa so gori navedeni podatki.
Kajti naši ljudje tam potrebujejo pomoč prav#tako kakor jo n. pr. Grki, Italijani in Nemci. Slednjim naša vlada pomaga iz zvezne blagajne. Jugoslovani v starem kraju pa nimajo nikogar, ki bi jim mogel pomagati, razen svojce v izseljeni-štvu, predvsem v Zed. državah, v Kanadi in Argentini.
meje občutili vsi, da je bil ta urogram neka}, kalr se ne bo tako hitro pozabilo:
Gostovali so trije pevski zbori in pa odra&čepa in mladinska skupina Narodnega doma v Waukeganu. Nastopili so torej — prvi: mešan zbor "Naprej" iz Milwaukee ji, moški zbor "Prešeren" iz Chicagt ter kvintet •oc. pevskega zbora "Zarja" iz Clevelanda — in zaključno pa skupina pevcev SND v Waukeganu.
sov. To so cene, ki jih navaden mehiški delavec ob svojem zaslužku ne more plačati. Hrana mehiškega delavca obstoji v večini v tortiljah, in kadar ima malo mesa ali zelenjave zavite v tortilji jo imenuje "enčilada". Izgleda na isti način kot naše "palačinke".
Kajpada, da to ni edina prehrana. Mehiška kuhinja je bogata, ali kot v prazgodovini Mehikancev je tudi še danes njihov glavni vir življenja —
Ni moj namen pisati ocene te- !"maiz" (koruza). (Dalje o tem v ga koncerta in tudi ne bom prihodnji številki.)
in zato je šel v Francijo, da se v nji odpočije "na ribolovu".
Toda gre se za svet, ne za kakega posameznika v Washingtonu, v NJoskvi, ali kjerkoli.
Veleposlanik Smith je v Moskvi ponudil sovjetski vladi spravo, Molotov je ponudbo v imenu svoje vlade sprejel.
V Washingtonu so jo kratkomalo zavrgli—češ—naša vnanja politika ostane kakor je bila. In Truman je predlagal v bodoči proračun za oboroževanje ameriške bojne sile nadaljnih par milijard, vsega skupaj nad štirinajst tisoč milijonov dolarjev.
To je ogromen znesek, ako se pomisli, da smo bili v vojni proti fašizmu zmagovalci in obljubili štiri svobodščine vsemu svetu.
Očividno je, da se je ameriški kapitalizem zavzel s Sovjetsko unijo opraviti z oboroženo silo. Drugače ne bi silili v tako ogromne izdatke za oboroževanje ln vrh tega oboroževali še Grke, Turke, Arabce, Ciang Kaiškove Kitajce in morda sedaj tudi že Spance, Nemce itd.
Evropa se vojne boji.
Ako se dogodi, se bo vršila na njenih tleh.
Naš uradni Washington tega ne zapopade, ker naša dežela vedno zmaga ne da se je bi v vojnah kdo na njenih tleh dotaknil. In sedaj, ko imamo še atomske bombe, česa se naj bojiitio?
Pregovor pravi, da kogar hočejo bogovi pogubiti, ga udarijo s slepoto'
Izgleda, da so s tako kaznijo prišli sedaj tudi na Zedlnjetie države.	- -
imenoval posameznih pevcev, ali če izrečem mnenje, da je to bil dovršen koncert in da so pevci ob napolnjeni dvorani prekosili sami sebe, je s tem dovolj povedano. Občinstvo je z užitkom poslušalo milwauski mešan pevski zbor "Naprej", kateri se je pred dobrim letom obnovil, ter z navdušenjem sledilo mogočni pesmi čikaškega
Izredna novica
je bil odgovor Molotova na protestni razgovor našega poslanika W.. Bedel Smitha v Moskvi, v katerem je pojasnjeval vzroke, ki povzročajo takozvano "mrzlo vojno" med nami in Rusijo. Na koncu te izjave je naš podanik zatrdil, da vsi ti koraki. katere je zadnje čase začela naša vlada, niso naperjeni proti
'Prešerna" in se divilo solospe- Rusiji in da so vrata za skupni
Slavnost 50-letnice Ameriške bratske zveze bo 6. junija
Chicago. — Ameriška bratska zveza ima svoj sedež na Elyju, Minn., ki je eden izmed najlepših krajev prirodnih lepot v Ameriki, posebno kar se severa tiče.
Ta organizacija bo slavila svojo 50-letnico — to se samo posebi razume, tudi v Chicagu.
Prirejajo jo njeni društvi Liberty Bell št; 70 in Illlnl Stars št. 170 ABZ. '
Kdaj bo ta slavnost?
V	nedeljo šestega junija v izletniškem vrtu, ki se imenuje Tarnow Grove . Kje je to? Na 90. cesti, pa Archer Ave. Rd 4, A., Willow Springs, 111. Torej dva bloka od vam vsem znanega Keglovega vrta.
Govornik pa tej proslavi bo Anton Zbasnik, glavni tajnik Ameriške bratske zveze, in slišali boste tudi druge goste.
V	Willow Springs vozijo regularni busi vsako uro eden. Toda mi bomo imeli tudi svoj bus, ki bo vozil dlrketno na piknik Prvi odpelje z Wolcott St. (vogal 22. ceste ali Cermak Ud.) ob 10. dop. in drugI od ravno tam ob eni popoldne. Voznina tja ln nazaj je 80c.
Rezervirajte si sedež na teh naših privatnih busih najpozneje do 1. junija. Pokličite telefon Frontier 0681
Slabega vremena se ne bojte, kajti na omenjenem vrtu je dovolj strehe in velik paviljon, in zabave bo dosti za vse. Vstopnina prosta.
Torej na svidenje v nedeljo 6. Junija na pikniškem prostoru Tarnow Grove.
vom, duetom in kvintetu moški in ženski skupini socialistične "Zarje" iz Clevelanda, katera je nam Že drugič prišla na pomoč in to skoro štiri sto milj daleč. Ob zaključku programa pa je nas iznenadila waukeganska pevska skupina s svojo dramsko sliko, v kateri je bilo največ mladine. Fokkzala Je, kaj se zmore z našimi pesmi. Človeku je v resnici zelo težko najti besede, katere bi povedale to kar v resnici občuti. Lepota naše pesmi ter požrtvovalnost naših pevcev, kateri so prišli brezplačno iz dalnjih naselbin, da pomagajo delavskemu listu, je v resnici velikost delavske soli-darnosti.
In končno: kaj naj pa rečemo o naših društvenih delavcih in delavkah v Waukeganu, kateri so s svojim trudom in agitacijo omogočili to veliko slavnost? Pangerike se navadno pišejo ob smrti, ali tukaj je treba zabeležiti zahvalo tistim, pa naj spadajo v katerakoli društva ali klube, ki so se spomnili na naš Ust, ki orje ledino že dvainštiri-deset let med slovenskim delavstvom v Ameriki. In finančni obstoj mu je bil vedno težaven. Danes, ko se še bržvazno časopisje bori za obstanek, je pa naše stališče še toliko težje. Zato je bilo to vaše delo — prijatelji — še toliko lepše, da ste priskočili na pomoč, ko je finančna kriza velika. S tem ste nam dali ne samo moralno in finančno pomoč, ampak tudi pogum za nadaljni boj — in na koncertu pa velik duševni užitek. Hvala vam! •
Vam pa, pevci in pevke, kateri ste prišli Iz bližnjih in daljnih krajev — hvala za lepo pesem in še lepša hvala za vašo požrtvovalnost. Storili ste vašo delavsko dolžnost in prepričan sem, da ste čutili v vaših srcih isti užitek in zadovoljnost kot ga občuti delavec, kateri je dovršil veliko delo. Upam, da se ie vidimo!
Južni sosedi
Na zadnji naši klubovi seji je bilo več vprašanj — kakšne so delavske razmere v Mehiki. Odgovor je precej težak, kajti odvisno je od razmer v raznih deželah mehiške republike. V gotovih krajinah, posebno v južnem delu Mehike, so delavske razmere slabe. V industrislnih krajih, kot je na primer.Monterey, Mexico City, Orizaba, Vers Cruz, Puebla, Pachuca itd., kjer je delavstvo organizirano — so razmere boljše. Kajpada, da je velika rafctika med poljskimi in faduatrialnimi delavci. Plača poljskega delavca je od treh dc šest peeov na dan, to je od 65c do $1.26 ameriške valute. Industrial^ delavec zasluži od osem do šestnajst pesov na dan. Kar v naši valuti tudi ni posebno veliko. So pa Kotova dela, katera plačajo več. Ce računamo na veliko drftghlja, katera je danes
sporazum med nami in Rusijo še vedno odprta. Par dni' potem je sledil Molotov odgovor, da je Rusija pripravljena za. takšeti sporazum in je v to svrho naštel več točk, katere pojasnujejo rusko stališče.
. Ta sovjetski odgovor je — kot izgleda, naše državnike zelo neprijetno iznenadil. Kajti baš sedaj so v največjem bojnem razpoloženju. A če tudi ne v .Washingtonu, . je pa vendar ves ostali svet pozdravil ta korak, kot prvi žarek upanja, kateri je predrl črne oblake, kateri vise kot Damoklejev meč nad nami. Upam, da ste vsi slišali radijski govor Henryja A. Wallacea v torek 11. maja.
Sodrugi, dela imamo, ogromnega dela — od sedaj pa do novembra.
Tudi mal dobrodošla
Pred par desetletji se velike banke z malimi posojili niso hotele ukvarjati. Toda v sedanji "prosperiteti", ki je bolj navidezna kakor resnična, pa so jim dobrodošle tudi aplikacije za manjše zneske. N. pr., National City Bank v New Yorku je izdala manjših posojil že nad milijardo dolarjev.
Tole mi ne gre v glavo?
Resolucijo, sprejeta aa konvenciji unije jeklarskih dela?, cev (CIO) pravi, da nima Wallace in njegove progresivne gibanje med unijskim delavstvom nobene zaslombe. Kde pa potemtakem polni dvorane, v Ita-terih govori Wallace? Mar kapitalisti? Le kako da Philip Murray ne more biti napram Wal-laceu pravičen, to ml nlkakar ne gre v glavo! Mar ne vidi, aa unije »od njegovim ln GreetM-vifn vodstvom izgubljajo bitko za bitko? In Jih bodo ie bofj, sko bost*' take trmoglsvo t ličila v reakcijo namesto da ia bi navzela socialisti?neg* jfcfepft. čanja. •
VLADIMIR NAZOR:
NOVELE
(Nadaljevanje.)
BOŠKARINA
1.
Trikrat, v treh vaseh in pred tremi krčmami se je nocoj znašel boter Zvane, ves ubog in sam na prašni cesti, ki drži iz mesta v njegovo domačo vasico. Iz prve krčme so ga zapodili, iz druge so ga grobo izrinili, iz tretje ga je pa krčmar vrgel s tako silo, da je zaskrbljeni boter te-lebnil kot klada na tla.
Pred tretjo krčmo je nekaj časa ležal, toda cesarska cesta je trda postelja, pijani kmet se je spravil ves prašen na noge, ki ga nočejo nositi, ampak mu kar naprej klecajo in ga zanašajo. Čuden je videti ta trenutek boter Zvane Grbljina; brado ima razkuštrano, nos obtolčen, oči kalne, ves bel je, kakor da je prišel z mlina.
Prizadeva si, kmet, da bi stopil kar moči strumno in naravnost pa vse kaže, da se je nocoj vse zarotilo proti njemu. Kolena so mu že zdavnaj odpovedala, tla se majejo pod njim, iz glogovih grmov in robidja ob cesti se iztegujejo roke proti njemu, ki ga grabijo in vlečejo v živo mejo na desno, pa zopet na levo stran. Zvane se pa nič ne jezi na kolena, na cesto, tudi na živo mejo ne, ki ga vleče k sebi, da bi ga ogrebla po obrazu. Saj ve, da se mora tudi naj-ubožnejši kmet vrniti s sejma v vas z veseljem v srcu in s pesmijo na ustnicah. Res je danes marsikatero grenko požrl pri oblasteh, na sejmu in v krčmah, vendar človek ima občutek, da se ga je pošteno nal&el, čemu bi se sedaj še jezil? Čemu naj bi pa pil? — In boter Zvane se je spet iztrgal trnom glogove žive meje, opotekajoč se jo je mahnil po sredi ceste, dvignil nos in zapel:
— Dekle močno raičena,
pojdi z mano po drva! —
megleni stolpi silijo proti tlom A bilo je, kakor da je ob kme~4 kakor štiri noge, drugi oblaček
tovem glasu cesta še bolj zava-lobila in sto volkodlakov je iz-tegovalo iz žive meje trnjeve prste proti njemu ...
Kmetič bi rad s pesmijo od-podil žalost in odgnal strah; opoteka se in se dere:
— Krilce sem si strgala,' Mamca, daj šivankico, ' da zašijem kiklico! —
—	Pijan si! — se oglaša iz glogovega grma, roke pa ga vlečejo proti živi meji na drugi strani. K sebi so ga potegnile, nohte so mu zasadile v lica, v lehti in stegna; trdno ga drže, ko da so železne.
—	Hudiči, pustite me! Kaj ste se spravili nadme?
—	Pijan si, Zvane! — poše-petavajo hudiči v glogu in ga švrkajo z vejicami.
—	Nisem pijan, pač pa ubog
in v skrbeh. Pustite me naprej. Moja Barbara me čaka doma.
Močneje je sedaj zašelestelo. Svinjske glave kukajo med vejami, kažejo zobe, oči jim gorijo, medvedje tace bijejo kmeta po ramah. Glasovi šepečejo:
—	Botra Barbara! Kje so pa srajce in robci, katere si ji obljubil prinesti iz mesta? Kje je denar, ki si ga dobil za kravo? Odkod boš davek plačal, trgovce in upnike? Ozmerjala te bo botra Barbara. Nikar domov, Zvane! Z nami v živi meji boš spal.
Boter Zvane leži vznak na robu ceste; odprta usta ima in debelo gleda proti nebu.
Mesec je pokukal izza gozda in svetloba se je razlila po dolinici pod cesto. Vrhovi gričev se v jasni noči rišejo na modrini neba. Po njih se črnijo gozdovi; tu in tam se belijo hišice — vse je nepremično in kakor začarano. Ciprese in čeri, ki stoje v vrstah po robovih gričev, pa ao nocoj kot podivjani; drug drugemu se klanjajo, vijo se in krčijo pred Zvanetovimi očmi, plešejo kakor pijape ženske in se spreminjajo v čarovnice, ki jezdijo na metlah in letijo proti mesecu. Zvane gleda v dolino in se čudi megli, ki se vleče po njej. Tudi ona se je vznemirila in valovi; niže se je spustila, iz nje pa moli vaški zvonik, bel kakor sneg in koničast kot rog.
—	To je naš zvonik! Menda sem doma! — mrmra Zvane in izteguje noge, da bi prišel na cesto.
—	Čaj! Kaj bi doma! — za-Šepeče živa meja in lesene roke stiskajo še močneje.
Gleda kmet, kako se megla mota okrog zvonika. <Zgostija se je in dvignila; prikaže se vasica, pokopališče s cipresami in luža in kos ledine pred cerkvijo. Se više se dviguje in mota okrog zvonika. Njena srebrna barva se spreminja v temnosivo, štirje
megle pa se je pooblil, malce skrivenčil in sploščil — kravji glavi na golem telesu je podoben. Glej, krava je okrenila glavo proti kmetu, gleda ga in muka.
—	BoškaVina! — kliče boter Zvane in se trga iz žive meje.
—	Pijan si! Prismojen si! — še peče glog, tiste roke pa mu stresajo noge.
—	Pustite me! Niste videli? Zjutraj sem jo skoraj zastonj prodsl na sejmu, pa je ušla.
In kmet napenja vse svoje moči; iztrgal se je trnom in drvi po cesti. Moč se mu je vrnila; pri srcu mu je topleje, duša se mu je zvedrila, glava razbistri-la. Se vedno preže nanj volkodlaki iz glogove meje; sliši, kako lomijo^vejice, ko drve za njim na lew in na desno kakor
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(K) JE TREBA IA NOVO DRUŠTVO
NAROČITE SI DNEVNIK
"PROS VETA"
•
a a a
: e
"S
. f
•
r e e
Nsročalaa aa Zdraieae države (imtmii Chleaga) la Kaaada is.se aa lata; |4.M sa pal letai IS.SS ss iatrt leto; aa Ckleage la 'caek Ca., ff.Sf aa eela letat 14.11 sa psi letat m laoseaistve $11.
Naslov so liit In tajništvo jo:
• » •
2657 SOUTH LAWNDALE. AVENUE CHICAGO 23, ILUNOIS
veliki psi; toda Boškarina muka in to ga vzpodbuja, hrabri. Dvakrat ali trikrat se je opotekel, udaril z nosom ob tla, pa nič za to; vstal je in se zagnal naprej. Da bi se otresel volkodlakov, žive meje in ceste in prišel prej domov, jo je mahnil po bližnjici naravnost proti vasi. Steza je polna kamenja, razrita in na-vkrebrna, toda Zvane se počuti sedaj nekam bolje — celo misli lahko.
—	Saj sem dejal — govori spotoma — saj sem dejal tisti gospodi pri poverjenstvu, da je Bog pravičen, da se to ne more tako končati. Niso mi je nagradili, skoraj zastonj so jo kupili, ugonobili so me,. reveža , zdaj jim je pa ušla, domov se je vrnila. Od žalosti sem se napil, ko beštija sem se namočil, toda se daj je vse minilo.
Zvane gre po stezi, lomi noge po kamenju, izteza roke proti kravi, katere prikazen mu v jasni noči postaja v mesečini vedno izrazitejša.
—	Boškarina! Odtrgaj se od zvonika! Pridi!
2ival pa, ko da je v resnici slišala kmetov klic; obrnila se je, se sputila ob zvoniku nizdol, stopila proti kmetu.
Zvane je obstal, kar razlezel bi se od veselja.
—	Boškarina, živalca moja!
Toda Kolikor bliže prihaja
krava, toliko resnejši posts ja kmetov obraž. Čudno! Kakor stopa tako se žival vedno bolj manjša, vedno bolj črni, bolj živa in bolj divja je. Zvane gleda, kako se ji rogovi spreminjajo v koničasta ušesa; trebuh se ji seseda, zmanjkuje ga; boki ji postajajo vedno bolj ploski, vrst krajši, gobec se spreminja v volčji gobec z očmi in z žrelom, iz katerega visi dolg jezik, obdan z zobmi. Zvane se zresni, zleze v dve gube, okameni — da, sedsj stoji na stezi pred njim črn
DELAVCI NA ŽELEZNIŠKIH PROGAH so najslabše pla-čani, dasi opravljajo v varnost najvažnejše delo.
Potopis iz Detroita v Kalifornijo
Piše RUDY POTOCHNIK
Ko je moj sin'prišel iz Kalifornije domov v Detroit na obisk, je svojo mamo in mene povabi^ da naj greva z njim nazaj pogledat njegovo novo zlato deželo in druge države po zapadu. Vabilo sva radevolje sprejela.
i • %
Sin je med tem dobil novo karo (Nash) s sposredovanjem prijateljev, ki so mu jo dali na razpolago za potovanje.
Dne 14. aprila smo stlačili v avto našo prtljago, zasedli sedeže in jo odrinili na pot.
Prvi dan smo šli samo do mesta Grand Rapids ter obiskali naše prijatelje, ki imajo tam blizu veliko farmo ter več kot 30 molznih krav (vse jersey pasme). Goepodar nas je vzel ven ter nam pokazal predvsem svoje gozdove, ki jih ima zasajene z borovci (pine trees). Tega ima več kot 50 akrov. Nekateri so že veliki, od 15—20 čevljev, drugi so manjši, različnih velikosti. Tak gozd je jako prijetno pogledati. Vsa njegova ferma pa obsega kakih 500 akrov. On je zelo spreten gospodar. Kar njegove zemlje ni godne za poljedelstvo, jo je spremenil v drevesne nasade.
Ti ljudje so rodom iz Nizo-
stoji na stezi pred njim Crn pesi " * . ' , ,. . , . .
in oči je zapWUvanj. kakor bf z?™k«:	Pr"n,.v del" ter
* *	J	vljudni. Njihova družina je o-
bilna. Njihov starejši sin ter
ga hotel živega požreti.
Razočaranje in strah sta iz-treznila človeka. Stisnil je noge, silil se, da bi stal zravnan in kolikor mogoče mirno bi rad ogovoril novega naskakovalca.
— Vem, kdo si; rekel bi, da vem. Baščan Furlanič, nikar me še ti ne žalosti! Kaj vse se je danes spravilo nadme. Če si volkodlak, napadaj xlruge, ne pa mene, ker ti nisem nikoli nič hudega storil ali kaj grdega rekel. Mogoče so ti povedali, da sem ti ukradel tiste vile sena, da bi nakrmil kravico z njim? Verjemi, da tisto ni res — pa tudi če bi bilo, ali bi me zaradi tega nocoj preganjal kakor be-štijo in odpihnil kakor pereace v zrak, nazadnje me pa zviška vrgel v kako jamo, ko da nisem kristjan? Si slišal, boter Baščan, pusti me, da grem domov — če si volkodlak, vendar še nisi sam peklenski hudobec.
(Dalje prihodnjič.)
Unija jeklarskih delavcev (CIO) proti "tretji stranki"
Unija jeklarskih delavcev je ena izmed najbolj konservativnih v CIO. Načeljuje ji Philip Murray. Na svoji konvenciji v Bostonu, ki se je je udeležilb okrog 3,200 delegatov, je bil odobren predlog, oziroma izjava konvenčnega resolucijskega odbora proti podpiranju Henryje Wallacea in njegove "tretje stranke". V izjavi je dalje rečeno, da bo unija jeklarskih delavcev podpirala "napredne" kandidate obeh starih strank.
Dva delegata, ki sta govorila v prid Wallaceu in progresivni stranki, ste bile izkričana in sta morale utihniti.
V izjavi konvenčne mašine je rečeno, % da je "progresivno strsnko ustanovila komunistič-ns stranka, s katero nima ameriško delavstvo nič akupnega". In pa da Wallaceovo gibanje nima med členstvom unij nobene zeslombe.
Kdor ae udeležuje shodov, na katerih govori Wallace, pa dobi drugačno sliko kot jo vidi odbor unije jeklarskih delavcev.
|a številka v oklepaja aa vašem aaslovn nižja kot pe je tekoče številka Proletarca (vidite Jo ns prvi strsni), pain a ni te, de vam Je naročnine potekla. Prosimo, de Jo obne-
moj sin delata v Kaliforniji skupaj. Ona je dobre gospodinja in bili smo vsled tege najboljše postrežem. Gospodar je naprednega mišljenja. Na njegovi mizi smo videli vsake sorte časopise, med njimi tudi glasilo I WW.
Zjutrsj ob sedmih, ko smo se dobro zsložili, smo ps zasedli našo karo in šli naprej. Bilo je sicer precej mrzlo sli vendarle lepo vreme. Sonce je sijalo, da se je bilo kar veselje voziti se po deželi.
Peljali smo se skozi Hollsnd, Mich. 2e takrat so se priprsv-ljali na svoj rožni festival — na orgijo tulip, ki jih tam goje v obilni meri. Tulipe so holadnsko narodno cvetje in tako imajo tam na pomlad, ko vzcveto, obilno obiskovslcev iz vseh krsjev.
Prišli smo tudi v Benton Harbor, kjer ima svoje nsselje znani verski red, zvan "House of David". Toda nismo imeli Časa, da bi šli pogledat tiste "kosmatince".
V vseh oneh krajih smo videli lepe nasade aadnega drevje. Ob jezeru Michigan amo se precej časa vozili. Videli smo ob njemu cele gore peska, ki ga je skozi stoletja veter nanesel na obrežja.
Pravijo, de se ti hribi peska pomaknejo vsako leto povprečno per čevljev v notrsnjpst, ker ge veter odnaša z brege dalje na celino. Dasi skušajo ta proces ustaviti z nasajenjem drevja in grmičevja, nareva še vedno deluje po švoje.
Vozili smo se tudi skozi Gary, v Indiani, Chicage pa smo se ognili. Nemerili smo našo pot kar proti Jolietu in Molinu, 111., nato p* čez reko Missisippi v državo Iowa. V nji smo Videli lepe farme, veliko govedine in prašičev. Izglede, da je to zelo plodovita deiela s dobro semljo.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN snd 0UROSON 17Ž4 WEST SStk
Tal. Crawford Silt OFTICC HOURS: , 1:SS te 4 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.)
s:SS te S:Sf P. M. (Except Wed., Sat Snd Sun.)
Ree. till Se. Rlifaway Ara.
Tel. Crawford S44e
si se
Je valovita in prideljujejo menda največ koruze. Do večera smo dospeli v Des Moines, si najeli udobno kabino, ki je bila za tri osebe prostorna dovolj.
Naslednji dan zjutraj smo začeli nadaljevati pot proti Ne-braski. Tudi v nji smo videli same farme. Vse je ravnina — prerija — vse obdelano. Potovali smo dolgo in se končno na večer ustavili v malem mestecu Agallala, kjer je dosti kabin in restavracij za turiste.
Iz Agallale smo se napotili v Denver, Colo. Tja smo dospeli opoldne. Najprvo smo poiskali rojaka Antona 2agarja, ki ima tam kak ducat lepo urejenih zidanih kabin. Ko smo se oglasili pri njemu, me je takoj spoznal in nam dodelil kabino. Ko smo se otresli prahu, smo šli z njim ogledati mesto. Ob tej priliki smo obiskali tudi mojegajrojaka Matevža Marinška, s katerim se nisvs videla že 44 let. Mož nas je bil vesel in pogovorili smo se iz spominov o marsičem, največ seveda o starem kraju kjer sva se poznala.
Vreme je bilo lepo in toplo (78 stopinj). To je bilo dne 17. aprila. Kakor mi je Anton Žagar pripovedoval, Denver je zanimivo mesto in ima dobro, zdravo klimo. Okrog so gorovja, oziroma na zapadni in severni strani, proti vzhodu pa se raz-predeljujejo pt^rije. Od tu vidiš tudi snežnike.
Naslednji dan smo jo z avtom ubrali proti Pueblu. Iz Denver-ja je nas vodila pot skozi Colorado Springs. Vozili smo se ob tem mestu kakih pet milj vstran, ob vznožju gore Pike's Peak. Tam ljudje menda žive samo od turistov.
Peljali smo se tudi navzgor v gore, ob ogromnih čerih in skalah, v čudovitih prirodnih predelih, ki jih vidiš vsepovsod v Skalnatem gorovju (Rocky Mountains).
Potoki, ki lijejo iz gora, so nekateri bistri, drugi umazani, ker ob nalivih odnašajo zemljo s sabo.
Ko si te naravne lepote nekoliko ogledamo, smo nadaljevali svojo pot.
Po tem delu Colorada ne vidiš veliko farm. Zemlja v ravninah — ako ni umetno namakana, je pusta in suha. Vidiš pa ta-kozvane 'ranches', kjer ima lastnik po stotine akrov zemlje in na njih redi živino, največ govedino. V gorah pa ovce.
Nekateri potoki in reke so bili že sedaj, ko smo se mi tam vozili, sufri, dočim smo brali, da so se na vzhodu dogodile velike povodnji.
Ceste so bile lepe in vreme toplo. Kar človeka s prerijskih držav zanima je, da vidi krog in krog visoke gore, s sneženimi kapami na vrhu.
Ker smo to potovanje napravili že v zgodnji pomladi, so nam nekateri svetovali, da naj si izberemo cesto bolj na jugu, kar smo tudi storili.
Ko smo prišli v Walsenburg, v južnem Colorsdu, sem se spomnil, da živi tu moj prijatelj Edward Tomšič. Vprašal aem, kje je njegov dom, pojasnili so mi, takoj smo ga našli in bili pri njemu dobro došli. Rezkazal nam je svoj dom in vrt in neto pe društveni dom, ki je tik njegove hiše. Tem smo ae aešli s skupino Slovencev, ki so imeli sejo. Imajo veliko dvorano in je pripravna tudi sa rasne druge priredbe. Je precej večja kot U ki Jo imamo v Detroitu, dasi je tam Slovencev veliko manj kot pa v našem avtnem mestu. Ed je nam pokazel tudi svoj "business pisce", ki si ga je kupil ne dolgo tega. Tam nam je dobro postregel in neto smo nsdslje-vsli svojo pot.
(Delje prihodnjič.)
Razno iz Cieveianda
Dvorsne naših narodnih domov, saj pri nas v Clevelandu, bodo skozi poletje večinoma zaprte. V minuli sezoni smo bili bogati posebno s koncertnimi priredbami, katere ao nam podali z velikim trudom naši tukajšnji pevski zbori. Običajno se dogaja, da imamo priliko čuti kar dva koncerta od vsakega zbora v vsakem letu. To so zbori Zarja, Jadran, Slovan ter mladinski pevski zbor SND.
Poleg teh pa imamo zadnje čase še na zapadni strani mesta dva mladinska pevska zbora: "Domovino" in nedavno ustanovljeni zbor "Triglav". Ako pomislimo, da imamo v Clevelandu kar devet slovenskih narodnih domov, v katerih se naši rojaki družijo v svojem narodnem delu, se ti zdi, da v tem oziru posekamo marsikatero mesto v naši rodni domovini.
Kljub temu, da se nas od časa do časa oprijema pesimizem, češ, da bomo kmalu zatonili, vendar nam naše priredbe dokazujejo, da tega (ali takšnega) konca še ni na vidiku.
Naša mlajša generacija nam sledi, četudi ne v velikem obsegu. Udejstvuje se na vseh naših poljih. Posebno pevski zbor "Jadran" je skozi nekaj let postal izredno močan — šteje nad 60 pevcev in pevk, ki so večinoma tu rojeni slovenski sinovi in hčere.
Zaključno koncertno in govorniško prireditev bodo imele tukajšnje podružnice SANSa št. 39, 48 in 106, ki bodo podale s sodelovanjem prej omenjenih pevskih zborov lep glasbeni spored. ,
Dalje bomo čuli kar tri govornike: Etbina Kristana, Freds A. Vidra in predstavnika kampanjskega odbora za izvolitev Henryja Wallacea. Ta priredba se bo vršila ob priliki seje širšega odbora SANSa, ki bo tu v Clevelandu, dne Ž9. in 30. maja v Slov. narodnem domu. Odbor dela v predpripravah že par mesecev, torej bo koncertni in govorniški spored dobro izvršen in na to bo pa zabava v prizidku SND.
<r
V začetku sem omenil, da so priredbe v dvoranah za to sezono domalega končane. Imamo pa za priredbe v poletju druge prostore, n. pr. izletniško farmo federacije SNPJ. Imenujemo jo "naša farma". Nekaj nedelj, o-ziroma mesecev bo na nji vedno živahno in obilo zabave po* sebno še za mlade.
Privilegij otvoritve te nase sezone v prosti naravi ima kajpada takozvani "farmarski" odbor. Potem pa so prostori na razpolago raznim dništvom S. N. P. J., ki so učlanjena v tej naši kolektivni zadrugi.
Tudi društvo "V boj" št. 53 SNPJ se je odločilo po mnogih letih imeti priredbo v prosti na-
Louis Adamič Je rib knjig. Naročita al Jih is Pr* letarčeve knjigarne.
ravi. Vršila se bo v nedeljo 18. jujija. Upamo, da takrat ne bo deževalo kot pada dež do datuma ko to pišem nedeljo za nede-
"jO-
Med društvi bo pravcata tekma v tej pikniški sezoni. In čemu ne! Ti prostori (farma SNPJ) so se nam tako priljubili, da kar radi pohitimo tja kadar koli se nam nudi priložnost. In vselej pravimo, da gremo "na našo farmo". In to je tudi res. Na nji se srečamo z znanci in prijatelji in vsi se počutimo kakor da bi bili na svojem lastnem vrtu. In ta farma tudi je naš lastni vrt. Tu se odpočijemo, ali pa rešujemo domače in svetovne probleme vsak po svoje.
Upamo, da bodo vse te naše priredbe na prostem uspeh kakor so bile one v dvoranah v zimski sezoni. Odbor farme je pred nekaj meseci dokupil še dodatno parcelo, da bo za izletnike še več prostora.
Bodočnost bo dokazala, da je federacija SNPJ storila zelo preudaren korak, ko je kupila to farmo. V razvedrilo je starejšim, mladim je v zabavo in otrokom je igrišče.
Minuli teden (v soboto in v nedeljo) se je tu v Slovenskem delavskem domu vršila konvencija Progresivnih Slovenk. O nji bo poročano več v naslednji številki tega lista.
Joa. F. D urn.
Vabilo na shod za izvolitev H. A. Wallacea
New York, N. Y. — V nedeljo 23. maja ob 2:30 pop. se bo vršil v Jugoslovanskem ameriškemu domu, 405 W.41. st. Shod v prid kampanje za izvolitev Henryja Wallacea za prihodnjega predsednika Zed. držav.
Govornika bosta O. John a>gge, bivši U. S Assistant Attorney General in sedanji predsednik Wallaceovega kampanjskega odbora za državo New York, in pa Martin Krasich, glavni blagajnik Hrvatske bratske zajednice.
Nastopila bosta pevska zbora "Jedinstvo" in "Slovan" ter tamburaški zbor "Jadran".
Vstopnina je 50c. Vabljeni vsi! Vsi ste dobrodošli!
Odbor.
NE ČAKAJTE/
da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa •izvršite svojo obveznost
+4
PROSLAVA 50-LETNICE
AMERIŠKE BRATSKE ZVEZE
bo v CHICAGU
• v nedeljo 6. junija v Willow Springsu. j
i	•
! PRIREDITELJA: Društvo Liberty Bell, št. 70, in Illini !
Stars, št. 170, A. B. Z.
: Vrli §e v T A KNOW GROVE, 90th St. I Archer Ave., i
dva bloka južno od Keglovega vrta.
e
; Govornik: ANTON ZBAiNIK, glavni tajnik ABZ ;
iz Elyja, Minnesota.
Privatni avtobus bo vozil z Wolcott St. in Ceftnak Rd. prvič	<
| ob 10. dop. in drugič ob 1. popoldne. Voznina tja in nazaj SOc.	1
; Rezervirajte si sedež najpozneje do 1. junija. Telefon, Frontier	j J 0681. Zabave bo obilo sa vse. Vstepnlaa presta.
V slučaj« slabeča vremena na raspolaro velik paviljon.
. (Več o tem v dopisu v tej itevilki.)
ZA UČNE TISKOVINE V8EH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITI NA UNIJ8KO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
Tel. MICHIGAN S14S
1838 N. HALSTED ST.. CHICAGO 14, ILL
PftOLKTAMC SE TISKA PRI NAS
KOMENTARJI
(Nadaljevanje s t. strani.)
angleške dete. In potem se vrnejo nazaj i4«tari dobri časi". Naravno, da tak up goji tudi bivši kralj Peter in srbski mo-narhiati v tujini ip doma mu pridne pomagajo. Kar se ogromne večine jugoslovanskega ljudstva tiče, je pa zaposleno s petletko. Dela za obnovo in za boljšo bodočnost svoje dežele, ne za povrnitev v prošlost.
Izmenjavanja vesti je sedaj povezano s samo propagando v okviru "mrzle vojne". 2e d*e 21. januarja je vprašal ameriško ambasado v Varšavi eden glavnih urednikov poljskega socialističnega lista "Robotnik" za vizo, da bi prišel v Zed. države motriti predsedniško kampanjo ter poročal o nji svojemu listu. Toda izdana mu je bila šele 16. maja. In to raditega, ker je "Robotnik" od poljske vlade zahteval, da naj se ravna po geslu, "kakor ti meni, jaz tebi". To pomeni, da bi moralo nekaj poročevalcev ameriških listov ven iz Poljske. Drug slučaj je z M. Wionzekom, ki je bil korespon-dent poljske časniške agencije v New Yorku. Pred nekaj tedni se je podal domov na Obisk, sedaj pa mu ameriški ambasador v Varšavi neče izdati vize za povrnitev v New York. Poljska vlada je ameriškemu poslaništvu sporočila, da bo vrnila to odklanjanje vize z odslovitvijo ameriških časnikarjev iz Poljske. Tu veliko gorimo o "svobodi tiska'. A ta dva in slični incidenti pričajo, da naš velebiz-niški tiak z goepodujočim slojem vred veruje le v svobodo za take, ki pišejo po njegovem kopitu.
Republikanci predsedniku H. Trumanu očitajo, da uganja križ-kraž politiko glede Palestine, prvič ker njegov državni department in on ne ve kje je, in drugič, da je skok s priznanjem nove židovske države storil radi svoje volilne kampanje, ne pa iz kake premišljenosti ali iz prijateljstva do Zidov. A v New Yorku in v Illinoisu njihove glasove potrebuje, kajti posebno v tema dvema državama imajo ne samo veliko glasov temveč tudi odločujočo politično moč. Vrti tega — tako se zdi — so tudi ameriški oljni interesi v arabskih deželah toliko utrjeni, da se jim ni več bati zamere.
V Saudi Arabiji so največja dosedaj znana petrolej ska ležišča na svetu. East u je jih ameriški oljni kartel. Ker pa so fevdalni in nomadski glavarji v onih krajih navajeni na podkupnine, jih naši oljni baroni znajo pravilno potipati. Eden izmed njih je na preiskavi pred kongresnim odsekom priznal, da stisne v pest tu pa tam poslaniku Saudi Arabije v Washingtonu dva ali tri tisočake in podaril mu je tudi avtomobil ter pohištvo. Vrh tega ga jemljejo na gostije, da "nam" arabski posla-
nik na ta način postane zvest prijatelj. Pravilno tolmačeno: agent ameriških oljnih multimi-lijonarjev podkupuje v škodo ljudstva, ki tam živi po puščavsko in velika večina v bedi. Toda ako kdo izmed arabskih inte-ligentov kaj reče proti pašam in kraljem svojih krajev, ga obtožijo veleizdaje, pritisnejo mu pečat komunista in izgine. Posebno v Saudi Arabiji se to dogaja.
Iran ima z Zed. državami pogodbo, ki jo je neki poslanec v iranskem parlamentu označil za izdajstvo nad državo. Rekel je, da je večina poslancev na plačilni listi ameriške vlade in da so iranski ministri podkupijenci ameriške oljne korporacije. Naštel je kraval in seja je bila zaključena. Kaj so potem storili z razjarjenim poslancem, ki je metal tako drzne očitke, v poročilu novinske agencije ni bilo pojasnjeno. A gotovo je, da ako se je graftarjem v vladi in v parlamentu smrtno zameril, ga bo prej ali slej zalotila bela žena, ali pa bo gineval v zaporu. To, da ima za svoje obdolžitve mnogo dokazov, je resnica. Toda iranska sodišča, policija in vse drugo je v rokah onih, katere je obdolžil, da za skledo leče prodajajo svojo deželo tujemu kapitalu.
V Chicagu so Zidje v nedeljo 16. maja pramovali proglašen je Palestine za državo njihovega rodu in vere. Se nikoli ni bil Chicago Stadiumu tako natrpan kakor sedaj in tisoče jih je bilo zunaj, ker notri za vse ni bilo prostora. Vsega skupaj, tako cenijo reporterji lista Sun-Times, je bilo navzočih 80,000 ljudi. Razkazovali so tudi kar cel arzena 1, vse že nakupijeno, da pošljejo novi državi Izrael, čim Truman prekliče embargo. Težko je najti med kakim narodom, ali kako vero ali plemenom toliko solidarnosti kot si jo videl omenjeni dan in ob enaki priliki v isti namen v New Yorku. Drugače pa si židje v "biz-nisu" seveda konkurirajo med sabo in z vsemi drugimi.
E. R. Noderer, poročevalec či-kaške Tribune, je pisal iz Jeruzalema 12. maja, da je nova država Izrael "socialistična republika". In da so jo finančno ogromno podprli ameriški 2idje in tudi diplomatično ter v vseh drugih ozirih. To slednje je res. Res je tudi, da bo morala židovske država v Palestini — ako ne bo pokončana — delati kolektivno, ker v nji ni pogojev za kapitalizem v ameriškem pomenu besede. A da bo socialistična v marksističnem ali v sovjetskem smislu, to tudi ni verjetno.
Jewish Agency se imenuje organizacija, ki je predstavljala nekako neuradno vlado židovskega dela Palestine. V prošlem fiskalnem letu je potrošila v
Sonce - zdravnik
Slovenski pregoVor: "Kamor zahaja sonce, ne prihaja zdravnik", priča, da je prepričanje o zdravilnem učinku sonca našemu kmetskemu ljudstvu že od nekdaj znano. Veliko je bilo napisanega o zdravilnem delovanju sonca na človeško telo kaker tudi na stanovanjske prostore in vselej, kadar govorimo o obrambnih ukrepih zoper nalezljive bolezni v prvih letih otrokovega življenja, poudarjamo potrebo po soncu in zraku, kot prvem in glavnem sredstvu zoper bolezen in pohabljenost. Neprimerno bolj krepka in zdrava bi bila naša mladina, ko bi ne rasla v temačnih, vlažnih, soncu nedostopnih stanovanjih. Zdravstvena vrednost počitniških kolonij je neprecenljiva in velikemu razmahu skrbstva za mladino v zadnjih desetletjih je pripisovati, da so prav počitniške kolonije, ki so nam dale bolj zdravo, krepko ter telesno in duševno bolj razvito mladino.
i kratkimi obsevanji in le postopoma se smemo izpostavljati ialjšim obsevanjem.
Kot dokaz za zdravilno vrednost sonca naj navedem le še &no splošno znano dejstvo in to je, da so dežele in mesta, katera imajo veliko sončnih dni v letu, bolj zdrava kot kraji z meglenim, oblačnim in vlažnim podnebjem.
V soncu imamo torej zelo
učinkovito zdravilo, vir zdravja in najttolj uspešnega zdravnika, zato bomo sonce kar najbolj izkoriščali, zlasti pa v poletnem času, da tako utrdimo svoje telo in ga prav s pomočjo sončnih žarkov napravimo do najvišje mere odporno za celo vrsto razvojnih ln nalezljivih boletni.
Dr. R. H.
NASEUENJŠKA IN NATURAUZACIiSKA VPRAŠANJA IN ODGOVORI
sveti deželi $48,000,000. Od tega ji je bilo prispeva no 80 odstotkov iz Zed. držav. Vrh tega so ameriški 2idje pomagali direktno tudi svojcem, šolam in raznim organizacijam. To je trud, ki je v njihovi borbi, da si dobe saj en dom na svetu, kjer bodo doma, občudovanja vreden. Ni prijetno, da tudi ako si bogat, te drugoverci vseeno zaničujejo. Tako pa bi ugled Zidov bil večji, ako bi imeli svojo deželo in se jim v krščanskih verah ne moglo več predbaci-vati, da so bili razkropljeni ši-rom sveta radi svojih grehov posebno radi križanja Naza-renca.
KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST
"proletarca"?
•	riliofctvajmo ma NOVIH aaretalkev
a Obnavljajmo naročnino TOČNO čim poteče
a Afltirajmo med dragimi naročniki, da store tele .
a Prispevajmo v PROLETARIEV tlakoval sklad In prlpeeočajasa to tadl dragim
•	Oglašajte v PROLETARCU priredbe draštev la drage stvsrl
a Naročajte aloveaaka In angl«*ke knjige
Is PROLETARCEVE knjigarne
•	PeekrMte, Sa si aaroče AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi Usti, ki lega še alee storili
a Naročite KOLEDAR tadl svojcem v starem kraja la enako PROLETARCA.
Vsakdo naj stori sa naš list kolikor pa bomo vso toiavo zmagovali!
Petrolej smrdi tudi v političnih spletkah in v zvez. kongresu
(Nadaljevanje s 1. strani.)
ročila Ibnu Saudu. Ta^o so torej ameriški davkoplačevalci financirali to kravjo kupčijo .v korist multimilijonarjev. Dali smo kralju veliko milijonov več kot pa je zahteval, da ga s tem še bolj navežemo na takozvane ameriške interese v njegovi deželi.
Kompanijo ni ta strik stal ničesar ,a obljbila je prodajati a-meriški mornarici v Sredozemlju olje po 40c barel. Toda v vojni, ko bi morala kompanija držati svojo besedo, je prodaja-naši vojni in trgovski mornarici arabsko olje po $1.05 barel. Tako je Aramco izkazal svoj pa-riotizem in hvaležnost Zed. «Jr-žavam. Senator Brewster je izračunal, da je bojna mornarica plačala 30 milijonov dolarjev več kot pa bi morala po prvotnem dogovoru. A seveda, kadar se gre za milijone, kaj se ve kdo še vse je bil deležen "daril". S časoma se bo že izvedelo, kot se je izvedelo po prvi svetovni vojni za Teapot Dome "škandal", ko je dobil takratni notranji tajnik Fall od oljne kompanije pol milijona - dolarjev "posojila", ker je oddal vladne oljine rezerve v izkoriščanje privatni družbi za njen profit.
Privatni interesi povsod vtrjeni Iz poročila o Brewsterjevi preiskavi je razvidno, da so oljni interesi "porinili" v važne urade zvezne vlade svoje ljudi, ki so bili plačani kot direktorji in ravnatelji oljnih korporacij in ob enem pa vlekli še vladne plače, dasi so delali proti interesom ameriškega ljudstva. Njihov smoter je profit. Eden izmed teh magnatov, ki je bil ali je še v zvezni službi v državnem de-partmentu, je Max Thornburg. Bil je velika oeeba pri Aramcu in prejemal od njega $27,500 na leto in vrh tega še lepo plačo iz zvezne blagajne.
Poročilo navaja razne druge osebnosti, ki so na vladne stroške delali in mislili zgolj ns svoje korporacije ter jim kupi-čili dobičke.
"To je preoenetljiva slika kor-poracijske požrešnosti celo v čs-su, ko se je dežela borila s sovražniki križem sveta," je dejal Brewster.
Ogromni debftčki aa malo vleibe
njegovi profiti pa so znašali že 117 milijonov dolarjev. Lani sta bili pritegnjeni v Aramco še dve ameriški oljni družbi in plačale za 40% deleža $102,000,000. Torej nov sijajen dobiček za prejšnje družbe. In ko se je pritegnilo na ta način v Aramco vse važne ameriške oljne korporacije, je dva dni pozneje proglasil predsednik Truman svojo doktrino in izjavil, da bomo čuvali Grčijo in Turčijo pred "komunistično agresijo" za vsako ceno. Gre se torej za varnost plovbe in letalstva k oljnim zakladom Saudi Arabije.
To nas veliko stane. Med tem je Aramco ustanovil podružne družbe (na papirju) in jih inkor-poriral eno na britanskih Bahama Islands in drugo v Kanadi, zato da mu Zed državam ni tre^ ba plačevati od svojih dobičkov v Sredozemlju dohodninskega davka.
V kapitalističnem časopisju zaman iščete taka razkritja. Oljne družbe trosijo v njemu milijone dolarjev za oglašanje. In vrana vrani oči ne izkljuje.
Isti senator ugotavlja: Aramco je vložil v saudimbska oljna polja samo en milijon dolarjev,
S
Finska sedaj v sovjetskem bloku
•	Ki	»
Intrige državnikov zapadni h držav, da bi iz Finske napravile nekako sporno vprašanje med Washingtonom in Moskvo, se niso posrečile.
Res je, da Finci Rusov nimajo radi. To sovraštvo do njih izvira iz čaaev, ko so bili zatirani ped carizmom. Sovjetska unija pa želi živeti z njimi v miru. Pred vojno — ko so v Moskvi uvideli, da bo Finska v prvem sporu s sovjeti in kako drugo velesilo postala torišče sovražnika, so hoteli to nevarnost posebno sa Leningrad in Murmansk preprečiti s invazijo na Finsko.
Ko je bila ta vojna izravnana, je sovraštvo finske vlade do Rusov bilo še večje in teko se je v drugi svetovni vojni pridružils Hitlerju.
Pred par meseci je Stalin sedanjo finsko vlado povabil na posvetovanje za sklenitev skap-ne obrambne zveze. Odzvala se je in po večtedenekih posvetovanjih v Moskvi je bil sklenjen sporazum vzajemnosti med U. S. S. R. In Finsko republiko. Stalin je ob tej priliki dejal, da Je bil dogotovljen s stališča ena-kopravnoeti — torej za Finsko ni ne poniževalen, ne kvaren. Razlika je le, da ima zapadni blok sedaj eno točko aa opori šča vojne manj. Kajti iz Wash ingtona in Londona so na Fince pritiskali, naj ne sklenejo s sovjeti nikskršne vojne zvese.
Novi pakt med Finsko in Sovjetsko zveso je bil predložen parlamentu v Helsinkih 28. apr. Za predlog, da se ga odobri, je glasovalo 157 poslancev in U proti. Proti je glasovalo 7 liberalcev, trije agrarci in en konservativec, 32 poslancev pa se je vzdržalo glasovanje.
V času razprave o paktu in glasovanja e njemu so bili v parlamentu navzoči diplomati čni zastopniki Anglije, Zed. dr žav, Švedske, Norvežke in raznih drugih delal, zastopniki sovjetskega poslaništva pa so bili odsotni.
Upati je. da bode odslej vladali med Finsko in USSR prisrčni, vzajemni odhošaji.
Delovanje sonca je dokaj komplicirano in veliko je še nepojasnjenega v tem sicer tako važnem poglavju zdravstva. Ni pa. nikakršnega dvoma, in to lahko ugotovimo iz izkustva, da je pripisati sončnim žarkom in sončnemu obsevanju veliko važnost.
Učinkovanje sončnih žarkov na naše zdravje lahko ocenimo z več vidikov. Predvsem je velike važnosti vplivanje žarkov na stanovanjske prostore. Tako vidimo, da je infekcija in širjenje nalezljivih bolezni v sončnih prostorih redkejše kot v stanovanjih, kamor ne posije sonce. Četrt ure sončnega obsevanja na stanovanjska tla je po učinku enako precej močni des-nfekcijski raztopini.
Toda poleg učinkov, ki ma sonce na prostore, kar je ^ posredni zvezi z našim zdravem, je posebno pomemben vpliv sončnih žarkov na naše telo. Obsevanje kože ustvarja v njej pigment, ki ima posebne obrambne lastnosti zoper mnoge nalezljive bolezni. Tudi krvni obtok, ki je živahnejši pod vplivom sončnih žarkov, je ve-ike važnosti za mnoge prehranjevalne funkcije v telesu. Končno se vršijo pod vplivom sonca na našem telesu živahnejši biokemični procesi, ki podpirajo preosnovo v telesu in vplivajo na večjo odgovornost zoper naj različnejše bolezni.
Dovolj je, če pomislimo, da nas sonce brani pred ranitični-mi obolenji. Znano je, da je v velikih mestih, v četrtih, kjer je rahitis zahteval veliko žrtev, samo sončno obsevanje otrok brez kakih drugih zdravilnih pripomočkov, zadostovalo, da so pri meri te bolezni padli na minimalno število. Pri tem je bilo nujno misliti ne toliko na splošno delovanje sončnih žarkov, kolikor na nek poaeben proces v telescih otrok pod neposrednim učinkom sončnih žarkov. ?otem, ko smo spoznali učinke vitamina D in ugotovili, da obsevani ergosterin vrši funkcijo kalcijevega katalizatorja, to se pravi, da vpliva na nalaganje apna v kosteh, nam je postalo .aano, da je pripisovati sončnim I arkom dragoceni učinek pravega obrambnega antirahitičnega faktorja.
Ne gre aeveda omejiti ves vpliv sonca na ta edini učinek, vendar navajam slučaj ergoste-rina kot najbolj zgovoren dokaz za delovanje sončnega obsevanja. Obenem lahko sklepamo, da se zelo verjetno vršijo pod vplivom sončnih * žarkov tudi drugi podobni procesi v našem telesu. Najbrž vpliva sonce na ustvarjanje rdečih krvnih telesc ln ima torej medicinska stroka, ki ji pravimo helioterapija in ki se ukvarja z zdravljenjem s pomočjo sončnega obsevanja, v zdravstvu veliko In hvaležno vlogo. Oe navedemo le vpliv sončnega obsevanja na tuberkulozna obolenja (kožna, žlezna škrofulozna), kostna), ter na mnoge kožne rane, tedaj imamo dovolj dokazov, ki nam potrjujejo zgornje domneve.
Vprašanje: Kot veteran dru-< ge svetovne vojne nameravam dobiti sem svojo zaročenko in sem čakal, da vidim, če bo kongres podaljšal zakon vojnih zaročenk (zaročencev), kateri poteče to leto. V listih čitam, da je bil zakon podaljšan do 30. junija letos. Ali je to resnica? In ako je, tedaj nudi malo časa za ureditev vsega potrebnega.
Odgovor. Nas veseli, da vam moremo povedati, da je bil omenjeni zakon za dobitev zaročenk ali zaročencev iz prekomorskih dežel podaljšan do 1. decembra 1948. Poročila v listih so bila zgrešena. In medtem, ko stari zakon velja le aa one neveste, katerih dežele imajo že izčrpane naseljeniške kvote, je veljaven novi zakon za VSE neveste, ne-
flede iz katere dežele prihajajo, orej vse neveste naših veteranov (v slučaju veterank ženini ali zaročenci) morajo priti v to deželo kot obiskovalke za dobo 90 dni in treba je zanje položiti bond. Ako v 90 dneh ne pride do poroke, tedaj se mora nevesta (ženin) vrniti. Gotovo tudi veste, da lahko dobite semkaj svojo zaročenko le ako ste služili v naši vojni sili med 1. septembrom 1939 in 31. decembrom 1946.
Vprašanje: Prišel sem v to deželo kot naseljenec 11. novembra 1946. Poročen sem z ameriško državljanko. Kako kmalu smem zaprosit za ameriško državljanstvo?
Odgovor. Ako ste poročili vašo ženo na 13. januarja 1941 ali kasneje, lahko zaprosite za državljanstvo z izpričan jem dveletnega stalnega bivanja v Zed državah, pod pogojem seveda, da ste živeli v zakonu s svojo ženo vsaj eno leto pred zapro-sitvijo državljanstva. Kot mož ameriške državljanke ne potrebujete prvega papirja.
I Vprašanje: Leta 1943 so na-ciji prignali mojega prijatelja v Nemčijo na prisilno delo. Že od konca vojne si prizadevam, da bi ga dobil v to deftelo, a mi je bilo vedno pojasnjeno, da ne more priti, ker ameriški konzuli v Nemčiji sprejmejo imi-graciiske prošnje samo od onih razseljenih oseb, ki so živele v ameriški coni okupacije od decembra 1945. Moj prijatelj pa je prišel tja koncem 1. 1946. Mi morete kaj pomagati v tej zadevi?
Odgovor: Nas veseli vas obvestit, da nedavna sprememba v regulaciji vizumov omogoča zdaj vašemu prijatelju, da lahko vloži prošnjo za imigracij-sko vizo v Nemčiji, če je srna-tran za razseljeno osebo. V tem slučaju je podaljšan določen čas bivanja v ameriški coni od 22. dec. 1945 do 1. aprila 1947. Ta sprememba je bila uvedena, da se pomaga baš takim osebam kot je vaš prijatelj. Razumljivo je, da mora vaš prijatelj zadostit tudi vsem drugim predpisom ameriških naseljeniških zakonov.
Vprašanje: Prišla sem v Ameriko 1. 1941 z mojim sinom, ki je bil tedaj star 11 let. V januarju 1947 sem postala državljanka potom naturalizacije. Moj mož, ki je mogel priti za nama v to deželo šele lansko leto, naravno še ni državljan. Povejte mi, je-li moj sin postal državljan na podlagi mojega državljanstva?
Odgovor: Narodnostni zakon is leta 1940 določa, da tujeroden otrok ne podeduje ameriškega državljanstva po svojih starših drugače kakor če sta OBA starša državljana preden doseže otrok starost 18 let, ter je bil otrok sam postavno pripušČen v to deželo pred to starostjo. Izjeme se napravijo samo v slučajih, kjer je eden od staršev že mrtev, ali ako so bili starši ločeni oziroma razporočeni. V takem slučaju podeduje otrok državljanstvo po preostalem roditelju, ali po onem, ki z njim živi. Vaš sin torej ni postal ameriški državljan zaeno z vami. In ker je očividno, da vaš mož ne bo postal državljan pred sinovim 18tim letom, bo moral vsekakor iskati državljanstvo sam. Ako zaprosi za naturalizacijo pred 18tim letom, mu ne bo treba vlagati kasneje prošnje sa prvi papir.
Common Council.
konvencija progresivnih slovenk
Koncem minulega tedna se je vršila v Clevelandu v SDD konvencija Progresivnih Slovenk. To j t 'napredna ženska organizacija, ki je v aktivnostih našega naroda že veliko storila. Njeno čikaško podružnico sta zastopali Mary Andres in Frances Vider.
Več bomo o tem zborovanju poročali v prihodnji številki.
konvencija klobučarske unije
V pondeljek 17. maja se je pričela v New Yorku konvencija unije klobučarskih delavcev (United Hatters, Cap and Millinery Workers International Union); V nji je tudi precej Slovencev (moških in žensk), ki so uposleni v delavnicah ženskih klobukov.
Čikaški lokal št. 52, delavk ženskih klobukov, ki ima ekrog tisoč članic, zastopa na tej konvenciji Slovenka in naročnica Proletarca *Wilma Habazin.
Značilnost tega lokala je, da ga na konvencijah zastopajo vse od ustanovitve dalje Slovenke, dasi niso v večini. Delegatice so bile Kristina Turpin, Minka A lesk. Angela Zaitz dvakrat In sedaj kot že omenjeno, Wilma Habazin.
Umevno Je, da skriva učinek sončnih žarkov v sebi določene nevarnosti, zlasti če bi sa jim izpostavljali na pretiran način. Tudi pri zdravljenju s sončnim žarki Je treba upoštevati določena navodila, predvsem gleda na trajanje obsevsnjs. Začeti>
NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE STA
ANGLEŠKO -SLOVENSKI BESEDNJAK
Ceno $5.00
in ' -
ANGLE5K0-SL0VENSK0 BERILO Cena $2.00
Avtor obeh knjig Jo D«. F. J. KERN *
NAROČILA SFROEMA
PROLETAREC
2301 SO. LAWNDALE AV€., CHICAGO 23, 4LL
mi
MS«

i
RAČUN ZA MAREC IN APRIL 1948
Bilanca dne 29. februarja 1948 .......................................................$2,516.22
DOHODKI ta upravni »klad SANSa: St. in kraj podružnice
S, Chicago. Illinois .......................................................................................................................50.00
8, West Newton, Pennsylvania ....................................................................................................14.85
15, Springfield, Illinoij .............................................................................................................34.50
18. Sheboygan, Wisconsin .............................................................................14.00
24,	Virden. Illinois ...................................................................................................................6.53
25.	Chicago, Illinois ..............v..............................................................................................................58.55
27, Arcadia, Kansas ............................................................................................................................................3.70
30. Sharon, Pennsylvania .......:........................................................................................................250.00
39. Cleveland, Ohio ...................................................................
45.	Sheboygan, Wisconsin ..........................................................
46,	Brooklyn, New York ...........................:...............................
.54, South Chicago, Illinois .........................................................
56, Milwaukee, Wisconsin ..........................................................
60, Chicago, Illinois ....................................................................
63, Brooklyn, New York ...•.......................................................
66, Library, Pennsylvania ..........................................................
250.00 , 405 8 50 19.60 100.00 26.00 2800 77.00
91, Chisholm, Minnesota ................................................................. 2 00
108, Detroit, Michigan ................. .............................................. 104.00
6000 ' 10.00 100.00 4.00 314.76 4.05 3.00
110, Imperial. Pennsylvania ..................................................
Federacija društev SNPJ za Westmoreland okraj, Penna. Federacija društev SNPJ za zapadno Pennsylvanijo.............
Rose Selak. Star City, West Virginia....................................
Za knjige ...........-................................-.....................................
Za posamezne revije Tovariš.................................................
Razno ...........................................................................................
81.547 08
$4,063.30
1BBATK1:
Najemnina urada .............................................................................%	200 00
Razsvetljava in čiščenje ......................................................*......................7 96
Plača tajnika .........................................................................................................»6.03
Plača pomočnika ............................................................................................................................................................364.05
Telefon in telegrami ....................t................................................................14.29
Poštnina ........................................................................................................................................................................................103-15
Ekspres ......................................................................................••............13
Uradne potrebščine .....................................................................................3 64
Naročnina .............................................-......................................................................................100
Knjige ..........................................-..........................................................................................................18825
Seja Ameriškega slovanskega kongresa ............................................2.00
Shodi in prireditve ....................................................................................................................................................29.90
Vozni stroški .......-...........................................................................'	10 00
Zborovanje Ameriškega slovanskega kongresa ....................................................53.30
Materijal za matrice ................................................................................................................................................169.73
Popravilo filmov ............................-................................................................................................10.00(
Davek socialne zaščite ,......................................................................................................................................13 98
Dohodninski davek od plač ........................................................................................................................53.30
National Wallace for President Committee......................................................................100.00
časniki ............................................................................................................................................................................................2.12
Razno .......................-..............................................................................60
Skupni izdatki iz upravnega sklada...............$1,433.43
Bančna bilanca dne 30. aprila 1948..............................12.99
Ročna blagajna dne 30. aprila 1948................................ 16.88 2,629.87
$4,063 30
SKLAD OTROŠKE BOLNIŠNICE
Bilanca dne 29. februarja 1948 Dohodki v mesecu marcu ........
..$131,097.29 562.50
, Y , . $131,659 79 Obljubljena vsota (Pledges) ...................................... 33,000.00
$164,659.79
rela, ja odstranimo in naredimo orostor kumaram.' Tako izkori* stimo prostor, ne da bi trpel kaj glavni pridelek.
Kumare moramo mnogo zalivati s postano vodo, ker jim pri-ja vlaga v zemlji in zraku. Ako kumare trpijo suio, je sad grenak ali celo neužiten. V deževnem vremenu je dobro, da jim damo gnojnice. Samo po sebi pa je umljivo, da moramo zemljo kumaram večkrat prerahljati in jih očistiti plevela. Rastline moramo tudi osuti. Da nam pri zalivanju voda ne odteka in ne odnaša zemlje od korenin, pustimo vedno nekoliko jarka.
Kakor vse rastline, tako imajo tudi kumare svoje sovražnike, ki jih mnogokrat uničijo. Za zatiranje škodljivcev pri kumarah nam služi žvepleno-apnena brozga. Prvikrat škropimo z IV«, pozneje z 1.5 do 2"<. Škropiti moramo tudi spodnjo stran lista. Dvakratno do trikratno ikropljenje zadostuje. Tudi ne-.cajkratno žvepljanje s finim žveplom je koristno, a to le ob lepem vremenu. Mnogo bolezni preprečimo tudi s kolobarje-njem, tako da pride rastlina šele čez 3 do 4 leta zopet na isto gredo.
Mnogokrat se pokvarijo semena in tudi rastline kumar, zato je dobro da imamo nekaj rastlinic, prihranjenih v loncih ali v zabojih, da jih potem posadimo na pravo mesto. Pomagamo pa si lahko tudi, da od-ščipljene vršičke vkoreninimo v topli gredi ali zaboju. Dno zaboja preluknjamo. Luknje pokrijemo s črepinjami, da zemlja ne izpada. Nato denemo v zaboj kakih 20 cm mešanca in vrh t> ga 3-4 cm finega peska. Vanj vtaknemo vršičke, ki smo jih' prej pod listom odrezali in jim spodnje liste odstranili. Zaboj postavimo potem na kak sončen prostor ter ga pokrijemo s steklom. Se prej pa poškropimo podtaknjence z apnenim mlekom. To delamo 2- do 4-krat na dan. Približno v 12 dneh so pod-taknjenci ukoreninjeni, nato jih začnemo utrjevati. Po nekaj dneh jih s kepo zemlje presadimo, kjer manjkajo kumare. Po sajenju jim moramo dobro zaliti. Ko so razvile četrti list, jim vršičke prikrajšamo. Pozneje jih oskrbujemo tako, kot smo prej navedli.
SKLAD SVOBODNEGA TISKA
Prispevki v mesecu marcu.......................................$$ 468.17
Prispevki v mesecu aprilu ......-.................................. 134.10
Izplačano odboru za svobodni tisk
602.27 602.27
Preostanek .........................
Mirko G. Kuhel, gl. tajnik.
.............. 000.00
Vtneent Calnkar, blagajnik
Nskoj s kumarah
Kumara je kot južna rastlina zelo občutgljiva za mraz. Zato sadimo kumare, ko ni več nevarnosti za slano. Le tisti, ki ima tople grede, oziroma rastlinjake, sadi kumare prej ali jih celo goji pozimi. A tudi tisti, ki nima teh naprav, vzgoji kumare lahko nekaj časa prej. Zelo pripravno je sajenje v lončka. V lončke denemo dobrega mešanca — (kompost) in posadimo vanj 2-3 semenska zrna. Nato jih postavimo v toplo sobo in jim po potrebi zemljo ovlažimo. Ko so semena vzklila, jih moramo postaviti na svetel prostor. Nsd dobro razvitim četrtim listom prikrajšamo rastlinam poganjka, da razvijejo strsnske — rodovitnejše.
Kumare sadimo ns sončno, globoko prekopano (do 40 cm)
in dobro pognojeno gredo. Kumare ao, kakor vse bučnice, zelo požrešne ns gnoj. Zato je prav priporočljivo, da napravimo po sredi grede jarek in ga natrpamo z dobro zrelim gnojem, ki ga nato dobro potlačimo in pokrijemo z zemljo. Po sredi kupa napravimo globljo, žlebi-často utidino ter posadimo rastline, oziroma seme. Kumare speljemo po gredi sproti kakor rastejo.
Ker kumare ne rastejo hitro, je dobro, da posadimo vmesni sadež, da ni ta čas greda prazna. Kot vmesni sadež porabimo solato in nadzemno kolerabo. Solato posadimo v vrstah 20 cm od kumar, nadzemno Kolerabo pa 40 cm od njih. Tako pridejo po sredi grede kumare, v prvi dva vrsti solata in skoraj ob robu grede pa nadzemna koleraba. Ko sta ta dva sadeža dozo-
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarne! v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301-S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS
Pordinand Mat|asich preminul
Chicago, 111. V nedeljo 16. maja zvečer je umri po dolgi
bolezni Ferdinand Matjasich, stanjoč na 2010 No. Talman ave. Pogreb bo v četrtek. V oskrbi ga ima ežfrgnov pogrebni zavod. Za pojasnila lahko pokličete družino pokojnika, Ettving 3168, ali pa pogrebnika Louisa Zefrana.
Več o nokajniku bo v prihbd-nji številki.
Ni koprstan parniku
Mali parnik reže vodo z ostrim rilcem kakor s belim plu-* gom. Stroji suvajo in voter plahuta s platni. Tudi z rutami Is-trank plahuta. Istranke sedijo ob koših in culah. Cule so tre-bušaste in pisane, v kbših pa ie vse: živež, obleka, pomarančo. Nekje štrli iz blaga rep polenov-ke Nekje dežnik, ki je še ovit v svojo papirnato srajčko!
Žene sedijo in pletejo, moške čevlje imajtf nekatere, nekatere copate; vse imajo ruto na glavi. Jn od časa do časa si sastisnejo vozel. Močne žene sredi mogočnih cul, premajhen je parnik zanjo — kako stisnjena so na njem! Žene z mogočnimi rameni in krepkimi nogami! In pletejo in moške čevlje ima ta in ona. Tudi dekle, ki stoji ob strani in ima štronaste nopočesane lase. In kramljajo in klidojo so. Njih glas ie kakor odmev v dolinicah mad strmimi griči, kdaj so pojoč dvigne kakor vasica, ki je splezala na istrski groben, ob morju	•	'
Ti potuješ z njimi, z istrskimi ženami, in za hip pozabiš na dogodke v svetu, na blazno početje ljudi s trgovskim srcem in
vlačugarsko vestjo.
Zenice pletejo enakomerno, počasi, in ti slediš posameznim zankam in nered okoli tebe se si ureja z vrsticami zank.
culata Obala> je sveža, nekje jt selon travnat štirikot, ko d* je pomlad razgrnila svojo zastavico. Maše istrske mamica pletejo nsšo zgodovino; preprosto, enostavno — toda trdno, kakor nogavico iz domače, ovčje volne.
D-K-E.
Starost nofogo planeta
Kadar se gre za dogodka v ve
Fcljstvu, ne računamo* v doset-tisočletjih, ampak v milijonih letih. Bajka' o postanku naše zemljo v 1 dneh j* že davno za nami in danes nihčeveč ne verjame, da so je* naš planet od* nekod pritepel a vsem svojim živim inventarjem. Komične Dre-'ukave zemlje se pitosenetljivo lepo ujemajo s sončnimi — tako, da1 je izključen vsak d*>m, do* ne bi bila zemlja otrok Son ea. Ta otrok pa jo osivel starček, ki> ie v svojih mlajših letih, prod sto milijonov leti prenašal vsakovrstne isbruhe različnih "bolezni". Za dobo pred nekaj tisočletji nam povedo letnice precej zanesljivo o Starih Babi-loncih, Asircttt, JUajcih in Egipčanih, iS Ča6a do> omenjene dobo pa jo izginila vsako sled o našem svetli
Danes pa imamo seveda vsakovrstne dokaze za to, da je semlja stara že stotine milijonov lot. Po slojih gUne posebno krajih moremo dolo-
V spomin Louise Plahutnikovi
Nokomis, III. — Tu je — kot je bilo v drugih listih že poro-čano, umrla naša pionirska rojakinja Louise Plahutnik. Njeno dekliško ime je bilo Faidiga. Rojena je bila leta 1866 v vasi Sv. Jedert pri Laškem v Sloveniji. V Ameriko je prišla 1. 1901. Pogreb se je vršil po civilnem obredu z njenega doma v Nokomis u.
Govore nji v zadnje slovo sta imeli Mrs. Rak in Mrs. Pechnik. Druge rojakinje pa so ji zapele žalostinke. Imela je veliko znancev in lep pogreb ob obilni udeležbi.
Pokoj niča zapušča tri sinove in hčeri Florence In Dorothy. Slednja je soproga Franka Sodnika, ki je uposlen v glavnem uradu SNPJ.
Louise Plahutnik je v svojem dolgem življenju veliko izkusila in bila vsikdar vzorna žena in pomagala v raznih delavskih in društvenih aktivnostih kolikor jo mogla. Časten ji spomin! —N.
j ves ropot? Zaradi teh nekaj korakov slovenske obale, zaradi teh kamnitih gričev, ki
čiti njen postanek prod 25 tisoč leti. To je usedlino rek in jezer is mogočnegs ledenika Toda
bolj točni merilci časa so rOdio-akttvne prviw. Radij sta iznašla Poljakinja Marija Skodlow-ska Curie in njen mož Julij in
tako prva odkrila človeštvu radioaktivnost nekaterih snovi. Radij se nahaja v velikem delu« rudnin in v večini kamenin — je redka kovina in hastaja sama po sebi in zopet prehaja v druge* snovi, končno pa v svinec in' plin helij.Visoka temperatura in1 visok pritisk v zemlji prav nič ne vplivata na spremembe in potek življenja teh prvobitnih
zvari 10 gramov svinca. 79 milijonov let ie torej stara uranovo ruda, ako ugotovimo v njej 1< odstotek že nastalega svinca, 199 milijonov let pa, ako se nahajata v njej 2'/* svinca (plumbum, kemični znak Pb). Tako lahko sklepamo tudi na starost zemeljskih plasti, v katerih se je ta ruda našla. V začetku so našli le majhne količine svinca in sklepali, da je zemlja stara 100 milijonov let. Nova ležišča uranovih rud pa so vsebovala že preko 20% svinca, torej so bile te rude stare okoli 1 milijardo 500 milijonov let. Domnevamo, da izvirajo iz dobe, ko se je pričela magma ali žarja, bruhajoča še iz sredine žareče zemlje kot lava, na površini ohlajevati in strjevati tako, da je nastala na našem planetu tanka lupinica — skorja.
Magma je zapletena spojin* mnogih snovi, je ohlajena zme kristalov. Naj bo kakor koli, ra čuni utegnejo biti precej točni Neovrgljivo dejstvo je, da sc najstarejše kamenine in rudni ne častitljivi starčki eden d dva tisoč milijonov let in ravne kamen ima zaslugo, da so uče njaki lahko določili dobe ze meljskih pojavov. Tako računa jo, da je trdna lupinica našega planeta nastala pred tisoč pel sto milijoni let; pred 1 mili jar do leti se je pojavilo organske življenje (prva živa bitjaTr vek imenujemo eozoični ali ar heozoični vek. Kambrijska dobs ali deba skrluparjev (rakov, ki so red živalskega debla členo-nožcev) je nastopila pred 800 milijoni let, 400 milijonov let nato je sledil začetek ^sklenolu-skih rib ali devon, še 100 milijonov let pozneje, torej pred 300 milijoni let, je pričela karbonska doba (črni premog). Toda še ni konca. Slovenske Alpe so nastala v terciarni dobi pred kratkimi 50 milijoni leti in pomislimo, — to dobo, ko so nastale na dnu morij usedline z izumrlimi živalmi, imenuje znanost že novi vek ali neozoični. Temu sledi ledena doba. Nastop človeka pa
natančneje mogli razbrati njih
preteklost in začetek — rojstni list naše zemljo. Doba razkriva-nja in zavojevanja sestavin zemeljske površine in sestavin prvobitnih snovi, to je elementov in njih atomov je šele na sotet-ku in ne bo dolgo, ko bomo stali morda pred epohalnimi ugotovitvami, da je nastalo vso il en3 same prvobitne snovi in da se bo vse moglo v to prvobitno snov zopet povrniti. Človek si osvaja atom, izdeluje sto tisoč snovi in prodira v svet elektronov in sorodnih elementov in kmalu bo pričel ustvarjati milijone novih doslej neslutenih >novi.	J*. Z*.
Zaposlenost v aprilu
Meseca aprila je bilo v tej deželi zaposlenih 58,330,000 delavcev, ali 1,630,000 več kakor pred enim letom. Izmed njih jih je bilo uslužbenih 7,500,000 v agrikulturi (kmetijstvu).
Kadar se spomnite svojcev v starem kraju, pošljite jim lanski in pa letošnji Ameriški družinski koledar! Stana letetaji $1.65, lanski $1.50. Pošljite nam naslov in vsoto, drugo izvi mi.
Ljubezen je globoka aiorje. Čim več daje, tem vol premore.—Shakespeare.
Družabni razvoj oo gaa nikoli po načrtih političnih in skik arhitektov.
obrobljajo morje. Zato. ker lju- _ dje nazivajo vasice z imeni, ki, snovi. Pojav prehoda v svinec
LOUISE PLAHUTNIK
JANI FRADSL PISALA S KONVENCIJE S. f.
Od sodružice Jano Fradol (njon dom je Latrobe, Pa.) smo dobili posdrav is Readinga, Pa., kjer jo bila s starši na konvenlclji socialistične stranke.
Omenja no kratko, da so sprejeli zdravo, praktično platformo (volilni program za to leto) In da je s potekom ln Izidom kon* vencije povsem Zadovoljna.
jih je rodilo srce; od zdavnaj* od tedaj, ko so si zgradili hišice z okni na morje. Od takrat, ko sU se prvič fant in dekle sestala ob bregu; ko so vinigradi pognali iz prisojnih pobočij; ko so se odprla vrata skromnega hleva in je živina zadihala sapo z morja.
Parnik plove; v jutranji zarji, v zatonu. Davi je bil breg rožnat, ko da ga je skrivnostni zlatar ponoči na skirvaj pozlatil. Toda sonce je, ki ga barva, sonce, ki se je dvignilo pomalem in počenilo na zelen grič. Zvečer pa bo šel parnik mimo istrske obale kakor truden pismo-noša, ki se s temo vrača domov. Voda se bo penila pod krnom ladje, peno pa bo s tihotapskimi ustnicami srkal mrak.
Zdaj je poldan, žene sedijo ob culah in sonce je razdelilo svoje žarke, na vsako culo je položilo po eno rožnato liao, eno ženam čec mišičasts lica, eno na pletenje, na rep polenovke, ki moli iz fagota! In tako vsak dan, vsa leta; vse nazaj, tudi takrat, ko ni bilo parnikov, ko so bile samo jadrnice, samo vegasti čolni.
In vsak dan, vsa leta so jih k obali prinesli oslički. One so sedele na slemenastih hrbtih in pletle. Oslički so jih zibali, ko so pletle, in kangle polne mleka, težke, so visele ob strani. Ko so se vračale opoldan, so prazne kangle svonkljale, one so sedelo na osličih in pletle. In živali same ubirajo pot k gričem, na kamnite klance na pobočjih.
Glasni, vročekrvno glasni so dogodki v svetu, kričavi so zvočniki, toda žene ns parniku pletejo in naša misli so se lopo uredilo z sankami, ki se porajajo izpod močnih prstov. Zvočniki trobentajo s svojimi jeklenimi ustmi? Naj! Ministri mešetari-Jo, poslanici, predsedniki kra-marijo s živimi ljudmi? Naj! Svoje rstunarske sanje pletejo?
Naše istrske mamice pletejo enakomerno, pletejo preprosta Kdaj si za hip popravijo ruto, nato spet pletejo. Tako zdaj, ko jih ziba mali koprski parnik, tako potem, ko se bodo gugale na osličih, od Mude vse do grl čev. Dsloč so od zvočnikov, na ravno, priprosto od nekod prihajajo in nekam gredo. Moške čevlje imajo nekatere, ruto na glavi — toda ramena, ko da so is drena, in vrat, ko da Je jeklen. Toda žene so, in pletejo. Svot so rasburjs — ono po nizajo zanko k zanki. Parnik niha In sončne lise se premikajo na
in helij traja pa milijone let. Preračunati čas postanka radij vsebujoče rudnine pa niti ni težko, če vemo za količino radija v kamenini in letno količino iz njega nastale posebne vrste svinca.
Tudi uranova ruda vsebuje radij in znanstveniki so s točnimi računi ugotovili, da razpade njega 7900-ti del v svinec. Torej se iz 1 kg urana v 790 milijon letih
Iskati napake na drugih je laglje kakor videti svoje.
Vedeti, kako svetovati, umetnost učenja. — Amiel.
zaznamujemo pred 500 tisoč leti, konec ledene dobe pred 20 tisoč leti, za njo v najnovejšem veku se zvrstita kamena pred 7 tisoč, bronasta pred 6000 in že-[ lezna pred 3000 leti.
Skladi kamnov nam torej določajo pretekli čas. Kaj je bilo pred več ko poldrugo milijardo let, pa je človeškemu umu zaenkrat prikrito. Trajalo bo še nekaj časa, da bodo znanstveniki po kameninah, njih tvorbah in kemijskih preoblikovanjih še
Seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu
Organizacije v Chicagu in oke-lfeei, kl žele imeti svoje priredbe označene v tem seznamu, naj nam spor oče podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot /
Liberty Bell, No. 7t ABX—pik-
v nedeljo S. junija na
nik
vem vrtu v Willow Springsu.
Klet št 1 JSZ — piknik v korist
Proletarca v soboto 17. julija na Keglovera vrtu v Willow Springsu.
"Fieaeer" št. 559 SN P—piknik v soboto 7. avgusta v Pilsen parku, Albany in 26. cesta.
Društvo št 100 SNPJ—piknik v
nedeljo 8. avgusta.
Slavija št. IS SNPJ, slavnost 45-letnice v nedeljo 10. oktobra 194$ v jednotini dvorani.
ZA VAS DENAR.~ Mnogo boljša kot vala
stara pot!
ZA POGLED... "Now Look" jo blottota
lopat«!
PRIPRAVITE SE... Oglojto si jih pri valom
trgovcu ali pa v trgovini Public
Sorvko Company I
.. •. * •
Modernizirajte te... NADOMESTITE TISTO STARO PEC Z NOVO!
SR THC NEW
Aiiimii^s
GA8 SAMSCS
New took I
[JITf) <*9<9 9	
—*	
	
	
	
nun sssvks iiswst op Meatman Illinois
A Yugoslav Weekly Develed te Ille
littered el the Workers •
OFFICIAL ORGAN OF I. $. F% and Its Educational Bureau
PROLETAREC
BDUC ATION
OtOANIZ ATION C O-O P S ft A T I V I
COMMONWEALTH
NO. 2116.
TMUkmd WiiM? »I «301 U
At®.
CHICAGO, ILL., MAY 19, 1948.
'OL. XLIII.
When Profiteers Fall Out
It appears that a tax upon oleomargarine, which has been in effect since the minds of most living men remember not to thc contrary, is about to be abolished by an Act of Congress.
We applaud the prospect from the standpoint of simple com mon sense. There is no good reason for making it hard for pcopl to get a cheaper substitute for butter which, as in the case o. oleo, is both palatable and wholesome.
However, the people should get more than a cheaper sprea( from the fight against oleo that has been waged during recen weeks. Another, and even more valuable, gain is the educations value of the legfc! conflict.
People should now understand better than before that law; are made, not to serve the public welfare, but to satisfy tht interest and greed of powerful groups. Oleo was kept in tht "doghouse" because the powerful dairy interests wanted it there. Those interests didn't care about the stomachs or ths genera health of the common people. What they did want was a cornei on the butter industry and the profits that could be gathered b\ crippling competition.
The dairy interests are not the only group that is motivatei by self concern. The same can be said of every big busines. under the sun. The oil interests are trying to influence legisla tion. Who can doubt that their pressure helped to nudge the, nation into a reversal of its Palestine policy? And is there an> cause to doubt that they and other self-seeking groups stand ready to plunge the nation into another bloody war of wha; Woodrow Wilson called "commercial and industrial rivalry" il they can benefit themselves by spilling the blood of workers?
If the above comments seem bitter, we hasten to assure out readers that we are only calling attention to a condition. What it is important to understand is that such a condition is the natura> consequence of the private profit economy which is still with uj because the victims of that economy blindly vote for it.
The policies and viewpoints of the nation are influenced by the dominant economic groups and the workers are made L pay tribute as a result.
In the case of the dairy-oleo contestf the people are getting a rare opportunity to see competition in action. Here is an instance in which profiteers are falling out. As a result the consuming public may be benefitted for a time—until the twe industries get together on a plan for bleeding the public that will work to their mutual advantage.	,
If the price of butter and oleo falls as a result of freeing oleo from discriminatory taxes the gains made by the commor worker will be more academic than real. The only way to enč profit-taking is to abolish the profit system—by socializing thr economy of the nation and producing abundance for use insteac of scarcity for profit.—Reading Labor Advocate.
Social Security
Congress has been debating various social security act changes for the past several months—and no progress is in sight as yet.
There are a few VITAL changes which ought to be made in social security immediately. These changes have been recommended before—they are simple and could easily be made if congress had a mind to aid the nation instead of working for its own re-election.
Among the changes needed today are:
1.	Increase the monthly income by at least fifty per cent.
2.	Increase the amount which a pensioner may earn to augment his income from the present $14.99 a month to at least $43.33 per month ($10 a week).
3.	Reduce the age limit for retirement from 65 to 60.
4.	Continue widow's pensions AFTER her youngest child has reached the age of 18 so that there is no break in her permanent income.
5.	Add a comprehensive system of prepaid hospital and medical care insurance (not socialized medicine).
These recommendations are few, should not prove costly and they will increase the value of social security a hundred fold.
Congress—act—don't talk!
k This Civilization?
By K. M. LANDI8 U
in Chicago Sun-Times
"One thousand to die for killing of Greek Minister," says the headline in an American paper. "154 executed in one day."
This beats Hitler's usual ratio for reprisals. In his hey-day, ten prisoners had to be shot for one German, ' and in extreme cases 100.
When the Gestapo leader Hey-drich wm killed, the Nasis went wild and leveled the Czech village of Lidice, killing 300 persons. The population wap accused of having sheltered the assassins.
Even so, many people In the United States thought that Hitler was going too far, and some prominent Americans protested. . • The prisoners who art now being put to death in Greecs are not accused of aiding the man who killed the Greek Minister,
The crimes for which they are condemned occurred 'way back ln 1944, during the civil strife when Britain was establishing the royalists in power. According to a dispatch from Athens, new hostages * are being seized.
"While those already held art baing shot in shifts, polios are rounding up others on their blacklist. With fists and with rifle butts, they pounded the doors of 100 private homes Tuesday and broke down those whose sleepy-eyed owners were slow in answer* ing. Women screamed and half-clad men tried to flee. Many men and women were stuffed into squad cars, never to see. home Usin."
. In the past we have disapproved Of this kind of thing. The knock
on the door at night, the arrests without warrant, and the mass executions of poliUcal prisoners have not been considered a good Jemocratic technique.
The British government has informed the Greek government of its "shock" over the executions. Denmark has protested with some vigor.
But a spokesman for our State Department says that the United States is not even considering a protest.
And Dwight P. Griswold, head of \ the American Mission to Greece, has stated that our mission has no criticism of the Greek judicial system, and that he is satisfied that justice has been done.
• • •
In what way are the reprisal killings by the Greek royalists any more worthy of our apprSval than those by the Nazis?
The bullets being used are bought with American money, and so far the guns, and the firins »quads art dressed and fed with American money. Does this make savagery more respectable?
It may be, as President Truman claims, that we are in Greece to save civilization. But is It civilisation we are saving?
THE MUCH Or LABOR
ttCAN&ARfc ENROLLED Id COtUBSeSAND
u/WMtrnes.
e SLACK PEATH «hcm
SWEPT ftUJtOFt DURiMtlHft MP* C*A41URY, WiPCOOOT tiALFcFpC
Barns* wooers foruiATi0*1.

iWiT«tsiDii*nAi.miacTvo* >944. Id* OF TM ftffEAmAL BRS IM1HE toU/CAXSTKTES *
E vono, *S AfiAlWST A916 THE
, ) ! VOTlflS WTOt toLLa VOT10,*S*SAWSl , J FOBS-VOTE STAtVS,
Wm OTBM6HT TK*aT WOR. w^THS MKT *J MATS GAPS «-/	UX)KFOR-mf UtJKMJ /
( \ LAML AHMB MCADmOAR +XJ ft*/
Newspaper PM Rescued
With pleasure and relief, we record the rescue of that maverick newspaper PM from an untimely death. Pty may not print all the news, and, like the rest of us, its editors at times allow their prejudices to modify their vision; but their prejudices hsve never been commercial and they have printed news that more respectable — and more prosperous — newspapers preferred to think unfit to print Under Marshall Field, PM has been both •a gadfly and a counterweight, forcing other journals to report what they would rather ignore and providing a corrective for their conservative bias. With the purchase of controlling stock ty Bartley C rum and Joseph Barnes, the paper is assured of remaining in liberal hands. Mr Crum, a San Francisco lawyer who headecf a group of Republicans for Roosevelt in 1944, is known to our readers both as s Nation Associate and, as a champion of justice in Palestine. Mr. Barnes has made an enviable record%as foreign editor of the New York Herald Tribune. The New York Newspaper Guild, which opposed sale of the paper to Clinton D. McKinnon, has welcomed the new management, recognizing its right to make personnel changes difring a probation-lry period, provided they are not made in order to lower the wage scale. We share the Guild's confidence in the liberal character of the new owners and in their belief that they can "make ?M a successful, dynamic newspaper." More power to them. —The Nation.
Starvation in Paradise
By RICHARD 8ASULY Federated Pi
Cooling Off
Hold on to your hat! Scientists who have taken the trouble to measure the heat coming from the Interior of the earth reported at a meeting in Washington this week that It has dropped 25 per cent in 500 million years. Good heavens, what will happen to us In the next 500 years? Most of us won't be here to see that.
To judge from the travel posters, Puerto Rico is a nice place to visit. The weather is mild. The ;ky is always blue and there are noro than 300 miles of beaches.
But if you go there, don't wander too far from the beach. Some Puerto Rican may fall flat on his .'ace in front of you. If he does, the reason will be simple hunger.
There are more than two million >eople in Puerto Rico and most of them are starving to death. That is a sweeping statement. It was made by a committee of eminent and respectable doctors.
It happens that Puerto Rico is our responsibility/ The Governor of the island is appointed by the President of the U! S. He reports to the White House by way of the Interior Department. Laws of the U. S. apply in Puerto Rico. Unfortunately, there is no law against starvation.
Last May, Interior Secretary J. A. Krug decided it was time to find out why so • many people were sick in the island paradise of Puerto Rico. He made his survey in the most respectable way. He went to the highly conservative American Medical Ascociation for guidance.
In January a group of AM A doctors, headed by Dr. Ernest E. Irons, went to ths island. Recently they came back with a report on what they saw.
There is s note of bewilderment in the doctors report, They found plenty of sickness. But it was the kind of sickness you can not heal by building more hospitals. The heart of the report is in two sentences:
"The greatest single factor in the health of the people of Puerto Rico is that of nutrition. The entire population of the middle and lower income groups is undernourished."
In less polite .language that means a whole population is starving. It means children have swol-
len bellies. It means in the dark streets back of the docks one man will knife another for a dime to buy bread.
Starvation in Peurto Rico also means the island is a. magnet for runaway plants from the states. At this point the doctors got somewhat mixed up.
Dr. Irons says It would be a good idea if more industry were established in Puerto Rico. Anyone who doesn't like starvation would agree. But then he says Puerto Rico industry has been held back "by reason of strikes fomented by labor leaders from the continent"
The doctor also thinks the Wage-Hour Act has "interfered greatly with the needle work industry in Puerto Rico."
All this could be excused if Dr. Irons were just a private physician who can recognize starvaUon when he sees it but wouldn't know a living wage rate if it hit him in the face. It haptens Dr. Irons was working for the U.S. Government. His report was issued by the Secretary of Interior.
The simple facts might as well be faced. People are hungry in Puerto Rico because they don't have enough money to buy food.
As the doctors' report itself makes clear, Puerto Rico must import all kinds of food except sugar. If Puerto Ricans made more money, they would buy more food. More would be importet. If more
re Imported, the island wouldn't starving.
Hunger In Puerto Rico is not just a humanitarian problem. Sweat shop operators on the continent have run away from unions here to profit by starvation wage rates. The labor leaders who Dr. Irons says "fomented strikes" were protecting American workers by organizing the island At the same time they were solving the problem Dr. Irons and his committee couldn't solve: how to stop sickness and hunger in Puerto Rico.
The Political Notebook
Jamej Terry Duce, vice-presi-Jent of the Arabian-American Oil Co., which is coining dough from its Middle East concessions, admitted blithely to the Senate Small Business Committee that he slipped a few thousand bucks occasionally to Sheik Asad Al-Faqih, the Saudi-Arabian minister in Washington.
' "For automobiles, furniture and things like that," he explained. "It is all charged to the account of his government."
Senator Wherry (R) of Nebraska inquired if that wasn't rather unusual.
"Not to the Saudi-Arabians," Duce answered. "Everything was charged to royalties. The automobiles. the furniture, everything. There was nothing improper about it."
Another Senator wanted to know if the oil men ever gave the Sheik something that wasn't charged to royalties.
Just at Christmas, replied Duce. • • •
Sound investments: John Crosby, radio columnist for the N. Y. Herald Tribune, pointed out in his April 12 column that 2.000 banks sponsored radio programs in 194S, ibout six times as many as in 1942.
The news commentator most .'avored by the bankers, he quotes banking Magazine as saying, is anti-labor spieler Fulton Lewis, Jr., who has 2S of them as sponsors.-
"Rarely, if ever," says Crosby, "has Mr. Lewis, Jr., been known to accuse a banker of foreclosing a widow's mortgage or stealing a depositor's dough."
How's your health, Mister? Chances are, if you're an average John Q. Citizen, it could be a loi better. Chances are, too. that you would do something about it if doctors' bills wouldn't strip you to the last dime.
National Health Assembly meeting in Washington at beginning of May, brought together nearly a thousand people interested in problem — conservative medics, union officials. Government health service people; called by Federal Security Administrate! Oscar Ewing, confab is lookinf for common ground to get united action.
Unions are generally supporting Wagner-Murray-Dingell Nationa Health Insurance Bill, whicl would spread high-cost-of-being sick, prevent sudden big doctor', bills from ruining family budget
But Representative A. L. Millei (R., Neb.), himself a doctor whe sounds just like American Medical Association propaganda sheet, telli radio audience that W-M-D bill if nothing more than "desperate stubborn, relentless attempt U fasten socialized medicine on the country."
But Harry Becker, CIO Autc Union social security expert, said:
"We feel that a Government program developing pre-pay men t plans, programs of training of doctors and nurses, a program for the provision of hospital beds and clinics and other medical facilities, is the answer."
Even the "Wall Street Journal" is disgusted with the "goings-on" of our "Brass Hats." Speaking of the armed services' latest pro po*l, the "W. S. J." says: "It strikes us as just « plain mess. Its adoption could be fatal. From the great number of men in uniform, we might* be thrown into dangerous delusions of power, embracing the shadow of strength while forsaking Its substance."
//
No Sick Animal
/#
Milk Consumption Off; Prices Up In New York
New York City.—Milk consumption, which had incrsassd steadily since 1S41, fall off have last year, the Department ef Agriculture reported.
Milk receipts In the metropolitan area were 4.4SS.2S0 quarts below thl consumption figure« for 1S4S, the report showed.
While the department did net ascribe It as the cause of the drop, It is probable that higher prices had something to do with the situation. The priee for .ml Ik In stores rose from 14 cents during the war to 21 cents in 1947.
One gets rather fed up with all thc talk about a free press— particularly when this talk comes from those who, as everyone knows, do not really want a free press.
In the majority of our newspapers there "ain't no sich animal." We do have a press free from government control, that is except in "emergency" periods/ The real control of the press, however, is the control by the millionaire publishers or those publishers who have to depend upon the sale of advertising space to make profits. The game is such an open and shut one that we are surprised that anyone can be fooled into believing those Ponderous Pecksniffs who prate about a free press.
A lot was said about this matter recently at the meeting of editors in Washington, and more will be said about it in New York, where the newspaper publisher^ of the nation are meeting.
The few publishers in the country who put their responsibility to thc public ahead of their desire to amass great profits but accentuate the general rule that profits come first in the publishing of a newspaper or a magazine.
The financial and industrial interests—a minority—are the argest buyers of space, and their interests are naturally served Jirst. It is small wonder that those employed on newspapers, who watch day by day how the people are fooled, are the most :ynical in sizing up the publishing game. Our mind goes back fco one day in our early newspaper caroer, when we were for-v'dden to use, in the story of an accident in a large department ttore, the name of the owners, because thev bought full pages >f advertising. We had to write "A store in the neighborhood of etc., etc."
We were not shocked by this, as we had become used to .suppressing facts which the business office wanted either suppressed or played down. We could tell scores of such incidents.
Let's come down to the present. Some of the publishers are not merely millionaires—many are multi-millionaires. The sale of advertising sj)ace is a perfect cinch. The fat boys count what they spend in newspapers and magazines as business expense and lake it off their taxes.
We can point out page after page of advertising by rich corporations and firms who have nothing to sell direct to the consumer. The money they spend to buy space is very often c bribe to the publishers to poison the minds of the public against labor and social legislation.
In this connection, take the report of Sn address of an officer of the National Association of Manufacturers:
"Mr. Parkes recalled that in the spring of 1946, 85 per cent of the public wanted price controls continued. NAM turned on the heat: three newspaper ads went to 327 newspapers . . . b2 press releases went out; the clipsheet, booklets and periodicals for community leaders carried the theme. . . . But eight months after 'NAM went to work, instead of 85 per cent favor-iny price control, only 26 per cent favored it."
The "turning on the heat" spoken of by Parkes had its effect v.pon millions of families in this country who today pay exorbitant prices for everything they must have in order to live.
So, don't depend upon the average newspaper to help form your opinions on matters affecting either you or your family. Remember again that all this talk about "free press" is mostly the same sort of bunk as the talk about "free enterprise." Again, there "ain't no sich animal."—The Advance.
Treat
Like Other Citizens
Here is what happens when "Government by Injunction" reviewed by the Taft-Hartley Act—goes into operation throughout the land. In Oklahoma City, packinghouse workers went on strike. Armour & Company appealed to a court and xcured an injunction prohibiting violence. A little later 14 -nembers of the union were brought into court and fined a total of $1,950.
New, LABOR does not believe in violence, cither on the t'eket line or anywhere else.
We know nothing about the facts in this case. What we lo know is that if citizens, who are not union strikers, become nvolved in a scuffle on the street, they are sometimes arrested »y a policeman and brought into court. They are not charged with contempt. They are fined a few dollars for fighting on the sidewalk.
Why shouldn't striking trade unionists be treated in the same way? If they commit violence, why not punish them like other citizens?
All this was thrashed out years ago and Congress passed he Norris-La Guardia Anti-Injunction bill. As a result, strikers vere treated like other citizens and if they did anything unlaw-?ul they were punished like other citizens.
That worked all right until the Taft-Hartley bill was passed, (t nullified the Norris-La Guardia law. Now, strikers are put in a jlass by themselves.
If they do something a judge doesn't like, they can be yenkxl into court and fined and imprisoned for contempt.—Labor.
Definitions
SENSE: Something a horse po sesses that keep him from betting on people.
CLASSES: Among women there are three — the intellectual, the beautiful, and the majority.
EGOTIST: A man who tells you things about himself which you intended to tell him about your self.
FOOLS: Those who know some thins about everything and everything about nothing.
LITTERS: Something that should be Ions enough to cover the subject and short enough to oreate Interest, like a woman's skirt.
TRAFFIC: Where you sit in your car and watch the pedestrians whiz by.
MOTORIST: A person who, after seeing a wreck, drives carefully for several blocks.
ROAD MAP: A thing that tells a motorist everything he needs to know except how to fold It up again.
National Dairy Makes Record Profit
National Dairy Products Corporation of New York made more money in the first four months of this year than it made during the same period of the banner year of 1947,' in spite cft all the money spent by its subsidiary corporation in an attempt to break the Teamsters' Union in Hartford, Conn.
The added earnings of the big dairy combine were reported to a stockholders' meeting by President L. A. Van Bomel, according to the Now York Times. The Mies of National Dairy Products Corporation in 1947 totaled almost S900.000.0Q0, ( the executive reported.
He also revealed that the corporation has ramificaUons like s German cartel, declaring that "foreign subsidiaries are operating profitably," probably under open shop conditions such as its domestic subsidiary—General Ice Cream Corporation—is Atempttng to inaugurate tn Hartford.
!