Glasilo »Slovenskega društva" v Ljubljani, Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseca (ali Ce je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom „Slovenskega društva" pošilja se list brezplačno. — Za oznanila plačuje so od dvostopne petit-vrate 8 kr., Ce se enkrat tiska; 12 kr. Ce se dvakrat, in 15 kr. Ce se trikrat tiska. — VeCkratno tiskanje po dogovoru. — NaroCnina in inserati blagovolijo naj se pofiiJjati „Narodni TIskarni" v LJubljani, vsi spiBi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj so frankirati. — Rokopisi se ne vraCajo. 9, štev. V Ljubljani, dne 1. maja 1897. VII. let Verska šola. Klerikalce najhuje bode, da učitelji meo več tako rdvisni od župn'kov in kapelanov, kot so bili nekdaj, temveč imajo celo nasprotno politično prepričanje. Učitelj zares ni popolnoma neodvisen, a vender v farovžu mu ne morejo p:> svoji volji zapovedovati. Pač pa skrbe klerikalni župniki in kapelanje, da liberalnim učiteljem po možnosti zagrene življenje. Ce le najdejo najmanjši vzrok, gotovo učitelje tožijo pri šolskih obiastvih. Ce tudi ne marajo državnih šolskih oblastev priznati v šolskih stvareh, a k«dar gre ovaditi kakega učitelja, po pa ta oblastva jako dobra. Pri tacib razmerah ni čuda, da je nastalo po nekaterih deželah neko casprotstvo mej duhovniki in učitelji, ki gotovo ne pospešuje dobre odgoje mladine. Krivi po tega nasprotstva skoro jedino klerikalni duhovniki, ki izpcdkupujejo učiteljem ugled. Kako daleč smo prišli, kaže že to, da je duhovščina toli predrzna, da se briga celo, kako je kdo volil v državni zbor. Volitve bi vender morale biti tako proste, da se nima nobena oblast brigati in povpraševati, kako kdo voli. Dva učitelja so ovadili, ker sta bila pri volit vi za peto kurijo socijalistična volilna moža. Jednega so ovadili pri šolskem, druzega pa pri vrjačkem oblastvu, her je nad porotnik črne vojske. Dosegli so, da se je začela proti jednemu disciplinarna preiskava. Zares žalostno je, da je v Avstriji volilna svoboda tako majhna, da se na take ovadbe sploh ozirajo. Mi sami priznamo, da ni želeti, da se irej učitelje zaseje socijalizem, toda odločno pa moramo ugovarjati temu, da bi se učiteljem, klerikalcem na ljubo, omejevale politične pravice. Tudi niso prisilne naredbe pravo sredstvo preti socijalizmu mej učitlji. Ce je kak uč telj zašel v socializem, je pač krivo to, da se po vseh avstrijskih kraljevinah premalo stori za učiteljstvo. Učitelji niso plačani primerno svojemu stanu in pa znanju in trudu, ki se od njih zahteva. Učitelj, ki ima družino, zares težko izhaja, in zato se ne čudimo, če je kateri nezadovoljen s sedanjo uredbo človeške družbe. Ako hočete, da so mej učitelji ne razširi socijalizam, skrbite najprej, da jim izboljšate gmotno stanje. S tem bodete tudi več koristili šolstvu, nego z vsemi verskimi šolami. Klerikalcem seveda ni dosti za izboljšsn;e plače učiteljem. Baš v deželah, kjer klerikalci gospodarijo, so učitelji najslabše plačani. Najboljši vzled v tem oziru je Tirolska. Klerikalci mislijo sedaj le, kako zopt dobiti v roko šolo, kakor so jo imeli nekdaj. LISTEK. Pučarjeva družina. Spisal Sorcov. It. Zdaj, ko smo se seznanili s posameznimi udi naše družine, je treba, da spoznamo tudi druge njene posebnosti. Udje te družine so se pečali večjidel z beraškim obrtom. Sestri sta beračili navadno bolj po oddaljenih krajih in gorah, Maklavž pa po bližnji okolici. Ko je poletje minulo, je Šla Pučarjeva Micka večkrat k gorjancem gori v hribe z vrečo na rami; in ko se je pozno avečer vračala domov, je bila vreča do cela napolnjena s suhimi krhlji in hruškami. Saj so ljudje dobro poznali revščino te družine in radi postregli, s č mer so vže najbo'j mogli. Stanovala je ta družina tamkaj na koncu naše male vas:ce, pod gozdom v Pustotnikovi bajti. Da je preteklo vže precej časa, kar so jo postavili, se spozna lahko na vseh njen h delib. Stene, postavljene iz debelih smrekovih debel, so vže vse trhle in luknjičave. Iz luknjic se pa cedi rumen prah, delo drobnega hroščka, ki kljuje in melje notri v osrčji debel. Razpoke mej debli so zaba-sano z mahom in cunjami, da ne more po zimi mrzla burja kar tako lahko v notranje prostore te lesene palače. Okna so ozka in majhna, da bi komaj dete pomolilo svojo drobno glavico skozi. Stransko okno tam v kotu je pa Še celo zaraašeno s strganimi hlačami, ki so nekdaj krile krive ude Maklavževe. Streha kaže na mnogih kraj:h svoja rebra v podobi suhih prekelj, ker se sedanjemu gospodarju Pustotnikovemu Francetu ne ljubi, jo z nova prekriti. Kakšna je pa bila izbica, kjer je stano- Čas zato se jim zdi ugoden. V vseh deželah ne pcjde, a v tistih, v katerih imajo večino v deželnih zborih, bi pa le bilo mogoče. Iznašli so zvit način, po katerem dosežejo svoj namen. Čthi že dolgo žele, da bi se postavodaja o šolstva izročila deželnim zborom. Mislijo namreč, da bi potem ložje za Bvoje šole skrbeli, in bi se češko šolstvo še bolje razvijalo. Na Češkem, Mo-ravskem in v Šleziji klerikalizem še ni tako mogočen, da bi mogel šoli delati ovire. Klerikalci so si pa nare dili račun, če ne moremo v vseh avstrijskih kronovinah dobiti šole v roke, potem pa vsaj v nekaterih. Ce se zvežemo s Cehi in v državnem zboru dosežemo, da se izroči šolska zakonodaja deželnim zborom, pa bodemo dobili versko šolo v tistih deželah, v katerih imajo klerikalci v deželnih zastopih večino, kakor na Tirolskem, Prt darlskem, Gorenjem Avstrijskem, Solnograškem in morda tudi na Dolenjem Avstrijskem, kjer je krščansko-socijalna večina v deželnem zboru tudi jako udana kle-rikJizmu. Računajo pa tudi na našo Kranjsko, kjer jim manjka le malo glasov do večine. Klerikalcem bi se potem zopet povrnili boljši časi. Ns le, da bi oblast v roku dobili, nego gleddi bi tudi, da bi jim kaj neslo. Posebno šolsko nadzorstvo bi skušali dobiti v svoje roke. Učitelj bi se moral zopet uklanjati vsakemu kapelanu, če ce bi hotel, da izgubi s'užbo. Ttdi na našo Kranjsko računajo klerikalci. Res, da sedaj še nimajo večine, a jo upajo kako dobiti. Kot sredstvo bi jim po mestih služil zlasti krščanski soci-jalizem, ki sicer pri nas ni imel dosti uspeha. „Slovenec" je že jako navdušen za deželno zakonodajo v šolstva. To najbolje dokazuje, koliko je vredno tisto narodno navdušenje naših klerikalcev, s katerim se zadnji čas toli ponašajo. Vsak pameten človek ve\ da bi štajerski, koroški, isterski in tržaški deželni zbor porabili šolsko zakonodajo v prvi vrsti v to, da škodujejo naši narodnosti. Toda kaj klerikalce to briga, če se nekaj tisoč Slovencev v šoli potnjči, da bi le na Kranjskem mogli neomejeao gospodariti v šoli in se znašati nad tistimi upornimi učitelji, ki dosedaj niso hoteli plesati po njihovi piščalki. Nadejamo se, da se klerikalne želje tako hitro ne izpolnijo. Vlada ni vneta za versko šolo, višji vojaški krogi še manj, ker po pravici dvomijo, da bi verska šola dajala toliko om'ke otrokom, kot jo sedanja, kar je v korist vojaškemu stanu. Pa tudi Cehi se bodo Še premislili, predno bodo klerikalcem pomagali do zmage. Po* misl.ti je tudi, da zanje dež ina zakonodaja v šolskem oziru ni povsem ugodna, dokler n majo večine v mo-ravskem in šleškem deželnem zboru. Polagoma pa bođo tudi ljudje spoznali, da jih klerikalizem ne bode osrečit ter mu bodo pokazali hrbet. Klerikalna drevesca tudi na bodo israsla v nebesa. Grško-turška vojna. Grki in Turki so si bili zbrali mnogo vojakov ob meji in pričakovati je bilo, da pride do boja. Velevlasti so skušale s tem boj zaprečiti, da so zapretile, ne bodemo pustile, da bi tista država, ki bi prva napala, imela od vojne kaj dobička. To je nekoliko boj zadrževalo. V tem so pa oboji vojaki bili veduo bolje nezadovoljni. Grški častniki, ki niso vajeni stroge discipline, so zahtevali, da vojn • začno. Turški vojaki so pa bili slabo preskrbljeni. Želeli so, da prestopijo grško me*o, da bodo imeli vsaj priložnost za ropanje. Ko so nekateri grški prostovoljci prestopili mejo, bati se je bilo s početka vojne, a Turki so grške prostovoljce vendar le čez mejo nazaj pognali, potem pa bili zopet mirni. Turški vojaki in častniki so bili pač za vojno, & sultan se ni mogel zanjo odločiti. Njegov prvi tajnik in največji ljubljenec Izzetbej mu je prigovarjal, naj se Turki pobotajo z Grki in jim prepuste Kreto. Izsetbejov upliv je dolgo vojno zadržaval, dasi so bili vsi ministri zanjo. Nakrat so se razmere zasukale. Izzetbej je prišel pri sultanu ob zaupanje. Izvedelo se je, d* so ga Grki pod- vala ta družinica? V jed nem kotu je bila zelena, zdaj že popolnoma očrnela peč, razpokana na vseh straneh. Skozi te razpoke je tedij, ko je Mtcka kurila v peči, prihajal v sobico gost dim in jo napolnjeval do z .dnjega k )tička. Maklavž je pa hropel v kikem kotičku, p žiral gost dim in se žalostno oziral v peč. Ko je pa videl, da se ga peč neče usmiliti, je počasi vstal in se pobral iz sobice. V \tži seje vstopil pred peč in občuduval Mickiuo spretnost, ki je kuhala v škrbinastem lončku krompir. V drugem kotu tam pri zamašenem oknu je bih na tleh kup slame in nekaj starih plaht in rjuh ; tu je pozabljal naš Maklavž po noči svoje križe in težave v sladkem spanji. Micka in Minca sta imeli svoje nočne šotore gori pod streho. V sobici naših znancev se je nahajala tudi vegasta Črviva mizica in stara škrinja s pi-a:ti. i mi, sedaj že tako zamazanimi podobami, da se je s težka poznalo, ali je umetnik, ki je imel čast barvati skrinjo, naslikal kakšno rožico, ali pa še kaj bolj imenitnega. Nekakšen čuden, neprijeten duh se je razprostiral v tej bajtici pa prihajal tudi venkaj na prosto, da si je vsakdo, kdor je že ravno memo šel, tiščal noa. Dolgo, dolgo je že stanovala ta družinica tu notri; kar najedenkrat si pa izmisli Micka, da bi bilo dobro, tudi kje drugje poskusiti svojo srečo. Ravno tedaj je zvedela, da je v bližnji vasici koča izpraznjena, ker so sa prejšnji stanovalci izselili iz nje. In ne, da bi poprej povprašala bajtinega lastnika, če sme prti vanjo gostovat, kar prišla je. Obljubila je Kalanovemu Jaka pol goldinarja, če ji prepelje pohištvo, katerega je bilo pač bore malo, v svoje novoizvoljeno bivališče. Ta je rad ugodil njeni prošnji, ker si je rad kaj po strani prisluži, da bi doma pri očeta pri obdelovanju pomagal, to mu ni kupili z milijon franki, da izposluje njim odstop Krete. Sedaj sultan ni im?! nobenih pomislekov za vojno več. Dalo se je takoj Edhera paši povelje, naj začne boj. Ko je bilo zopet nekaj prask mej grškimi prostovoljci in Turki in so prostovoljcem prihiteli nekateri grški vojaki na pomoč, so to porabili za povod začetku boja. Takoj so turške čete prestopile mejo. Na grški meji se razprostira veliko gorovje, čez katero vodijo trije prelazi, izmej katerih je v vojnem oz:ru najvažnejši prt laz Melune, kajti čeznj vodi cesta iz Elasone v Lariso, največje mesto v Grški Tesaliji. Velikonočni petek in soboto je bil hud boj okrog M^luna, dokler niso Turki osvojili večjega dela tega prelaza. Grki so prelaz hudo branili, in v boju so pali trije turški višji Častniki in mnogo vojakov na obeh straneh. Grki so vzeli Turkom ce'o jedno baterijo. V obližju prelaza Meluna se pa nahaja turška trdnjava Menekse, ki nadvladuje ta prelaz. To trdnjavo so pa vzeli Grki Turkom. Vzlic temu je pa mislil E Ihem paša, da bode lahko dalje prodiral proti Larisi in Tyrnavosu. Pokazale so se velike težave in so naposled celo Grki turško vojsko daleč nazaj pomaknili, zaseli več krajev, katere so že bili zgubili. V Atenah je zaradi teh uspehov bilo zavladalo veliko veselje, a v Carigradu pa velika potrtost. Poveljnika E'lhem paša so odstavili in poslali na bojišče Osmana paša, znanega branitelja Plevne. Edhem paša je pa močno vznevoljen. Da pokaže da rekaj zmore, je koncem minolega tedna zbral vse svoje čete in napal grško vojsko pri Matiju in jo pobil. Grki so se morali umakniti in prepustiti Turkom Lariso in Tvrnavos. Grki so se umaknili do gorovje Fassale, ki zapira tesalsko ravan. Tukaj bode šele odločilni boj. Elhera paša je s tem rešil svoje poveljništvo. Oiman paša je pa odšel v Epir, kjer so Grki prestopili grško mejo in vzeli Turkom Fdipodo in več drugih krajev. V Epiru je položaj za Grke tudi zato ugodnejši, ker so se jeli puntati Albanci, služeči v turški vojski. Zaradi tega upora je mej Turki velik strah iu jih je zlasti iz mesta Janina mnogo pobegnilo. O jednera pa Grki napadajo turška mesta s svojim brodovjem. Grške brodovje je mnogo bolje od turškega iu bode Turkom mnogo Škodovalo. Mesto Preveša je že popolnoma razdejano in Turki se boje, da Grki napadejo še Solun. Neugodna poročila z boiišča so pa v Atenah vzbudila veliko nevoljo proti kraljevi rodbini, in po ulcah se že slišijo klici: „Živela republika!" Govori se tudi, da misbjo zamenjati dosedanje vojne poveljnike. Na Kreti pa grški polkovnik Vasos s svojimi vojaki in ustaši napada mesta. Kandija ima obleženo in v mestu primanjkuje močno vode. Evropske čete varujejo zlasti mohamedaoske prebivalce. Kakor scdaj razmere sto.e se je bati, da bodo Grki tepeni, kajti poslali so že svoje zadnje čete na bojišče. Turki pa imajo še vedno na razpolago dosti vojakov, vedno prihajajo novi polki iz Azije. Lahkote pa Turki ne bodo imeli, posebno bode jim grško brodovje napravilo še mnogo škode. Razburjenost mej Turki proti Grkom in kristijanov je silno velika. Očitno pre'e, da bodo vse kristjane poklali. Na bojišču so tudi že začeli po svoji stari navadi mesariti grške vojake ki jim pridejo v pest. Bati se je najstrašnejših dogodkov vsled turške podivjanosti. Politični pregled. Nov državni zbor. V novem državnem zboru so 203 novi poslanci. Nemcev je bilo v prejšnjem državnem zboru 177, v novem jih je 205, število Čehov je naraslo od 76 na 85, Poljakov od 58 na 71, Italijanov 16 na 19, Slovencev s 11 na 16, Hrvatov z 7 na 9, Rurnov z 8 na 19, Rumunov s 4 na 6 in Srbov z 1 na 2. Obrtnikov je bilo v prejšnjem državnem zboru 30, v novem j h je 60, posestnikov je bilo v prejšnjem državnem dišalo. Nekega dne, bilo je ravno v adventu, je naložil pohištvo Pučarjeve družinice na voz, vpregel voliča in pognal. Iz vseh kotov so zijali ljudje in se smejali tej čudni selitvi. Sestri sta krevsali zadej za vozom, Maklavž je pa sedel žalostno na njem vrh skrinje. Saj najbrže revež niti vedel ni, kaj to pomeni. Tik za vozom so se pa drvili otročaji, usedali na soro in cukali Maklavža za obleko. Ko je pa gospodar one bajte zvedel, kakšni ljudje so se naselili v njej, je ukazal do se imajo pri tej priči pobrati iz bajte. Da bi pa pokazal, da se ne šali, je zgrabil vegavo mizico in jo treščil na cesto, da je kaj žalostno zaječala in da sta ji pri tej priči odpovedali tudi dve nogi svojo službo. In prišel je Kalanov Jaka pa speljal našo družinico nazaj v Pustotnikovo bajto. Tako je gostovala naša družinica še nekaj let v naši vasici in beračila po starem. Tista zima pred potresom pa je bila osodepolna za Pučarjevo družino. Padel je dt bel sneg, da se je drevje lomilo od nenavadne teže. Vitkim smrekam pa so se v cvetu mladosti lomili tanki vrhovi. Vsa stranska pota so bila zametena, jedino po glavni poti je bilo mogoPe voziti in hoditi. Našej družinici je pa pošel tedaj živež. Druga leta, ko je bila zima rahla, so šli vsi trije beračit po vaseh, letos jim pa to ni bilo mogoče zaradi visokega snega. Živeli so se skoro celo zimo z repo, katero so jim dajali vaščani. Ker pa zime le ni bilo konec, sta se napotili Micka in Minca na biro. Sneg jima je sezal čez kolena, jima silil v čevlje in ju oviral na poti. Že se je delal mrak, ko sta se vračali s polnim košem domov. Toda vjela ju je noč tamkaj na Godeških dobravah. Ker sta hoteli biti prej doma, sta sklenili, sneg kar s cela gaziti, zboru 146, v novem jih je 165. Število učiteljev in profesorje? se je pomanjšalo od 40 na 37. Odvetnikov in Deležnikov Šteje nova zbornica 62, prejšnja jih je 50, število zdravnikov se je v novi zbornici pomnožilo z 12 na 13, tehnikov z 8 na 12, uradnikov z 29 na 31, pisateljev in Časnikarjev z 9 na 14 Pomnoženja seveda prihajajo od tod, da ima novi državni zbor 72 poslancev več, nego jih je imel prejšnji. Županom dunajskim je bil potrjen vodja krščanskih socijalistov dr. Lueger in je že prevzel županstvo. Pri slovesni inštalaciji je dr. Lueger v svojem govoru posebno naglašal nemštvo, katerega pa ne sme za-se izrabljati no bena stranka. Shod kmetske stranke. O Binkoštih bode v Gradcu shcd nemške kmetske stranke. Sešli se bodo njeni voditelji s Češkega, iz Gorenje in Dolenje Avstrije, s Štajerskega in Koroškega. Tedaj bode Kirschner imel zopet priložnost pokazati svojo politično modrost, sedaj ko jo v državnem zboru več ne more, ker so ga volilci pri zadnjih volitvah prezrli. Shodi vladarjev. Nemški cesar je bil minoli teden prišel na Dunaj, ta t«.den je pa avstrijski cesar potoval v Peterburg. Shodu nemškega in avstrijskega cesarja na Dunam, ruskega in avstrijskega cesarja v Peterburgu se pripisuje velika politična važnost, posebno z ozirom na dogodke na Turškem. Govori ae, da se snuje zveza mej Rusijo, Avstrijo in Nemčijo. Učitelji za češke šole. Na Dunaju je več učiteljev, kateri se upirajo politiki krščanskih socijalistov v šolskem ozira. Poslednji so jih zatorej razkričali za socijalne demokrate z namenom, da jim škodujejo. Ti učitelji so si nakopali jezo dr. Luegerja in njegovih pristašev posebno s tem, da so se upali zahtevati za češke otroke na Dunaju čeških šol. Te dni je bil na Dunaju neki uči teljski shod, na katerem je učitelj Seitz naglas.il, da ne gre, 4a bi šole na Dunaju, ki se vzdržajejo iz davkov vseh, b le zaprte drugemu jeziku, kakor nemškemu. Napraviti se morajo šole, v katerih se bodo otroci poli goma vpeljali v nem^čiuo. Seitz ni torej ničesar Nemcem iu in nemščini škodljivog* zahteval, a krščansko-socijalni ne pa iti na glavno cesto in se po tej vrniti domov. Lezli sta in ledi dolgo časa; že sta bili blizu godeškega mostu, ko je pričel sneg naletavati. Na jedni strani sta imeli reko, ne da bi vedeli, kje je most, na drugi ttrani široko ravau. Nikamor se nista vedli obrniti in v svoji nevednosti sta sj ulegli v sneg, ki je bil tako mehak, tako gorak in vabljiv. Ulegli sta se jedna k drugi, se pokrili z veliko ruto, zložili iz košev, kar sta priberačili in vtaknili glavo vsaka v svoj koš. In zaspali sta mirno, sladko. Sneg je pa naletaval in ju pokrival tako nežno s svojo belo odejo. Zaspali sta na vekov veke. Doma je pa Miklavž čakal in čakal, a ker sester ni bilo, se je zavalil spat lačen in od mraza otrpel. Ko se drugi dan prebudi, in sester le še ni bilo, gre v vas h kmetom po kruha. Ti so spravili iz njega, da onih dveh še ni domov. Niso ce dosti brigali zato, ker so listi mu očitajo izdajstvo nemškega naroda in da je prav njegov namen doseči poslovanjenje nemških otrok na Dunaju. Pač smešno! Nemci gotovo ne bodo pošiljali svojih otrok v češke šole. Češki socijalističen dnevnik. Uspehi pri volitvah na Češkem so socijaliste naredili pogumne. Domišljajo si že, da se jim posreči dobiti na Češkem nekako poli* tično vodstvo. Dosedaj v čeških krajih nekoliko še to ovira razvoj socijalizma, da nimajo nobenega večjega lista. „ Arbeiterzeitung" se mej češkimi delavci udomačiti ne more. Nekateri ne marajo zanjo, ker je nemška, drugi pa nemškega lista niti ne razumejo. Zato mislijo socijalisti osnovati češki dnevnik, ki bode izhajal v Pragi. Na ta način upajo nekaj češkega razumnišLva dobiti na svojo stran. Precej radikalnih Čehov se nekoliko nagiblje na socijalistično stran. Češki socijalističen dnevnik bode pa ne le Češkim strankam, temveč tudi Nemcem trn v peti, ker bode izpodrival nemške liste mej češkimi listi tudi v nemških krajih. Jezikovna naredba za Moravsko. Vlada je razglasila tudi že jezikovno naredbo za Moravsko, kar je Nemce še bolje razdražilo. Po vsebini se naredba, ki se je izdala za Moravsko, ne loči dosti od one, ki se je izdala za Češko. Kdaj se pač tudi izda naredba z i slovenske dežele. Borba proti jezikovnim naredbam. Nemci po vsej Avstriji se izrekajo po občinskih in okrajnih zastopih, po raznih društvih proti jezikovnim naredbam. Od ikujejo se posebno štajerski in koroški Nemci. Le to je dobro, da od teh Nemcev ni odvisen obstanek vlade. Hoteli 80 agitacijo zanesti čez avstrijsko mejo. V saksonskem kopališču Elster so bili sklicali nekateri avstrijski Nemci shod, da se izreko proti jezikovni naredbi. Saksonska vlada pa je shod prep)vedala in udeležitelje so žsndarji spremili do avstrijske mpje. Zato so pa narodni Nemci, da opuste shod, katerega so dne 9. maja nrslili prirediti v Draž-danah. Poprej so se nadejali, da bodo na Saksonskem ložje proti avstrijski vladi zabavljali. Dne 2. maja je shod narodnih Nemcev v Liberci, da se izreko proti jezikovni naredbi. K temu shodu se ne dopusti židje, ki niso pravi Nemci. Ztto se pa shoda nemški liberalci ne udehižo. mislili, da sta prenočili v sosedni vasi in da prideti danes domov. Ko jih pa tudi še naslednji dan ni b lo, so slutili nesrečo. Šli so jih iskat in po dolgem povpraševanju in iskanju ju tudi našli. Djali so ju na voz in odpeljali na pokopališče k cerkvi sv. Štefana. Tam so ju pokopali skupno v jednem grobu, kakor sta tudi umrli skupno. Maklavž, od vseh treh največji revež, je ostal sam na svetu; ta, katerega bi se bili vsi vaščani najraje iz« nebili, zakaj vedeli so, da ga bodo morali sedaj sami rediti. Ta je kmalu pozabil na svoji umrli sestri, zlasti še, ker se mu je na Pusto ti, kjer so ga bili vzeli na rejo, bolje godilo, kakor pa prej. Zdaj je bil tudi bolj samostojen. Prej je moral ves denar, kolikor ga je pri-beračil, oddati Pučarci, sedaj pa je obdržal vse sam. Ker je pa dobival le same krajcarje in včasih celo vinarje, se mu je zaklad tako pomnožil, da sta mu hlačna Mohamedanske grozovitosti v Macedoniji in Stari Srbiji. Srbasi listi poročajo, da so turški prebivalci Ma-cedonije in Stare Srbije zopet strašno zdivjali. Mesto Tetovo roparji oblegajo in v okolici ne mine dan brez napada. Meščanstvo je obupano ter beži na vse strani. V vasi Sedlarci so se dogodile nepopisne grozovitosti. V Novempazarju so turški roparji napadli krščanskega romarja, ga mučili, privezali na drevo, pribili mu roke z žeblji, da je umrl v najstrašnejših bolečinah. Taki dogodki se ponavljajo. Res, zadnji čas je že, da poženo to evropsko sramoto preko veliko luže! Napad na italijanskega kralja. Dn8 22. aprila popoludne ob 3. uri, ko se je italianski kralj peljal k običajni dirki, skočil je kovaški pomočnik, 24letni Pietro Acciarito, k vozu in poskusil kralja umoriti. Sunil je z bodalom nanj, a kralj se je umaknil in se tako rešil. Napadalec je vrgel bodalo iz rok in hotel zbsžati, a orožniki in redarji so mu bili za petami in so ga vjeli ter izročili sodišču. Rimljani sicer kralja kar nič ne ljubijo, vzlfc temu pa so mu prirejali ves dan in pozno v noč lepe ovacije. Slovenske in slovanske vesti. (Občinske volitve v Ljubljani) so se vršile ta teden in so bile zatorej posebno zanimive, ker so se jih udeležili tudi klerikalci in Nemci. Prvi se niso upali nastopiti pod svojim pravim imenom, temveč so pcstavili svoje kandidate pod imenom nekega meščanskega odbora in so se za njih kandidate posebno pehali tudi tako imenovani krščanski socijalisti. Posebna dr. Gregorič je napenjal vse sile, da bi dobil nekaj somišljenikov v mestni zbor. Volilci pa nad klerikalnimi kand dati niso imeli dopadajenja in voljeni so bili v tretjem volilnem razredu narodni kandidatje gospodje Franjo Hribar s 387, Ivan Škrjanc s 388 in Jernej Žitnik s 39G glasovi. Klerikalni kandidatje dobili so od 210 do 221 glasov. V drugem volilnem razredu vo'jena sta bila narodna kandi data inžener g. Fran Pavlin s 330 in notar g. Ivan Plantan z 299 glasovi. Nemški kandidat g. D zima ky je dobil 218 glasov in je propal. Nekateri klerikalci so v dragem razredu agitovali za nemškega kandidata. V prvem razredu voljeni ao narodni kandidatje gg: Gogola z 253, Velkavrhz 248, Žužek z 246, Grošelj in dr. Stare z 239 glasovi. Nemška kandidata g. Bamberg, oziroma dvorni evetnik Račič, dobila sta 154 oziroma 1 52 glasov. V vseh razredih je sijajno zmagala narodna stranka, ljubljanski meščanje so zopet sijajno pokazali svoje rodo- in svobodoljubje. (Krščanskosocijalno praznovanje velikonočnega ponedeljka) Na Velikonočni ponedeljek se je vršil na vrtu Hafnerjeve pivovarne na Sv. Petra cesti volilni shod, kateri je bil nekako skrivi j sklical dr. Ivan E. Krek, da na njem poroča o svojem delovanju v državnem zboru. Ta shod se je izvršil na jako hrupen način. Zbranih je bilo blizu 500 delavcev. Najprej je govoril dr. I. E. Krek, potem se je oglasil neizogibni Turk, naposled pa je začel govoriti tudi Gostinčar. Na shodu navzočni socijalni de-mokratje, katerih je bilo nekaj nad 50 mož, so se Gostinčarju rogali, se mu smejali in mu sploh na vse vse mogoče načine nagajali, da ga zmotijo in osmešijo. Krščanske socijaliste je to seveda hudo jezilo. Začeli so se prepirati s socijalnimi demokrati, ostrim besedam so sledile psovke in naposled so krščanski socijalisti dvignili čaše in stole, palice in polena ter jeli prav nekrščansko udrihati po socijalnih demokratih prav po „Slovenčevem" nauku, da socialisti morajo s Kranjskega, če ne z lepa pa z grda. Naatal je ljut boj. Krščanski socijalisti, katere so s pestmi in z jezikom prav krepko podpirale toba-karice, so kakor divjaki metali čaše mej svoje nasprotnike in bili po njih s stoli, jih metali ob tla in skakali po njih. Naravno je, da so se socijalni demokratje branili, a bili so v manjšini in morali naposled zapustiti bojišče. Da ni prišla policija, bi bil boj gotovo še dosti žepa, kjer je imel shranjen denar, poatala precej vidna ter sta molela daleč stran. To pa je kmalu opazil Luka, Pustotnikov hlapce. Ponoči, ko je spal Maklavž spanje pravičnega, se je splazil hlapce k njemu, mu vzel culi, kjer je imel denar zavezan, ga stresel ven, namesto tega pa nasul peska notri. Denar pa je nase! Francetu svojemu gospodarju. Ves teden ni zapazil Maklavž, da se mu je zaklad spremenil v pesek. Ko ga je pa hotel pomnožiti za nekaj krajcarjev, je videl, da ima v culah sam pesek. Ustrašil se je, da mu je kar sape zmanjkalo, potem pa pričel tuliti, kakor bi ga kdo hotel živega ga meh odreti. Jokal je nekaj časa, naposled pa utihnil. Čez par dni pa je bilo že zopet vse dobro, zlasti še, ker mu je France dal za tisti denar napraviti črne, platnene hlače in mu jih izročil. Maklavž pa je začel znova krajcarje spravljati, toda kaj, koj se mu je zaklad po noči kar najedenkrat zopet za polovico zmanjšal. Ej, Luka je bil zvita butica! In tako životari še sedaj naš Maklavž. Postaral se je res že precej, toda korenjak je vendar le že. Včasih, kadar je posebno pri volji, tedaj še pozdravi po vojaški, kogar sreča, in ostro pogleda, kakor bi bilo takoj treba iti nad Lahe. Če pa pridete v našo vasico, gotovo naletete nanj tam pri cesti. Klobuk vam bo pomolil nasproti, in če se bodete toliko izpozabili, da mu bodete podarili beli grošek, se vam bo odkril, pretaknil klobuk mej nogami pa se zopet pokril ž njim. hujše postalo, zakaj krščanski socijalisti so pripravljali že nože. Kakor se poroča, so krščanski možje razbili 2 mizi, 44 stolov in nad 150 vrčkov. Več oseb je bilo ranjenih. (Banka „ Slavij a" ) Iz poročil, katere prinašajo češki listi o računskem sklepu banke „Slavije" za 1896. leto posnemamo, da je ta tudi po slovanskem jugu zelo razširjena zavarovalnica, zopet prav veselo napredovala. Njeni rezervni fondi zvišali so se v primeri z letom 1895 za 657.105 gld. 85 kr. in znašajo sedaj 7,955 290 gld. 62 kr.; čisto premoženje pa je v teku jednega leta na-rastlo za 752.044 gld. 15 kr. na 7,800.758 gld. 8 kr. Pri tem pa je treba opomniti, da banka „Slavija" inventarja zastopniških tabel, tiskovin organizačn h izdatkov, upravnice in zdravniških nagrad ne računi drugim zavarovalnicam jednako med aktivi, temveč da so vse te postavke popolnoma odpisane. — Zavarovalnine je prejela banka „Slavija" v minolem letu 2,188.521 gld. 39 kr. Ker v tej svoti ni obsežena nikaka pozavarovalnimi, zato ker se „Slavi;a* ne peča z indirektnim poslom, vidno je, da spada med največje zavarovalne zavode, dasi je — kakor znano — vzrastla iz čisto skromnega početka. To dokazuje tudi svota, katero je banka „Slavija* izplačala do konca minolega leta svojim članom in katera iznaša 27,193.723 gld. 10 kr. Ako dodamo še, da ima uradniški pokojninski fond 360.582 gld. 22 kr. ter zastopniški pokojninski fond 167 347 gld 25 kr. imetka, naveli smo glavna številke iz lanskega računskega sklepa banke„ Slavije". Te številke pričajo, da so banki na čelu vestni in vešči možje, in da zato „Slavija" zaslužuje neomejenega zaupanja, kakoršnega jej občinstvo tudi zares izkazuje. (Obiskovanje šole na Kranjskem) V šolskem letu 1895/96 je bilo na Kranjskem 85 846 otrok (43.379 dečkov in 42.476 deklic) dolžnih obiskovati šolo in sicer vsakdanjo šolo 69 613 otrok, ponavljalno šolo pa 16.233 otrok. Hodilo jih je pa v javne ljudske šole 71.751, v vsakdanje šole 57 831, v ponaWjsUe srećke. I m p«2 . kdor ljubi okrasno kavo, noče zdra^ ostati in si kaj prihraniti. Dunaj, dne 7. aprila: 74, 75, 45, 2, 12. Trst, dne 24. aprila : 2U, 28, 47, 82, 73. Gradec, dne 17. aprila: 1, 71, 56, 35, 89. Praga, dne 28. aprila: 53, 74, 15, 59, 73. Line, dne 24. aprila: 54, 86, 65, 10, 33. Brno, dne 21. aprila: 69, 46, 79, 62, 17. Tržno cene v Ljubljani 28. aprila 1897. Lekarna „prl Mariji Pomagaj" v LJubljani. Novo nrejena 1"l2J lekarna „pri Mariji Pomagaj" M. Leusteka, Resljeva cesta št. 1 po eg mesarskega mesta v Ljubljani priporoča gespodsvjem in kmetovalcem - živinorejcem izvrstni redilni prah za živino konje, govedo in prašiče jeden zavojček z rab. navodom 30 kr., dvakrat toliko 50 kr. Velika zaloga vseh preizkušenih, izborno dtdujočih doniHČih zdravil, katera se po časnikih in cenikih priporočajo kot izvrstna sredstva prt;ti raznim boleznim. — Razpošilja se vsak dan dvakrat s poalo. Jf^j^ ReVjeva oe»ta it. 1 poleg meaarakegamoatn.! fllkr kr. i Pšenica, hkt.l. 8 20 Špeh povojen, kgr. . . — (ib! :Rež, I! 6 - Surovo maslo, • * — 80 Ječmen, ■ 5 SO Jajce, jedno . - 021 Oves, n 6 30 Mleko, liter . • t . . JO Ajda, » .... 7 ~ Goveje meso, kgr. _ 64 Proso, 1 7u Telečje n n — HO Koruza, n • • t * 5 ~ Svinjsko » n - 65 Krompir, , , , Koštrunovo n n — 40 Leča, 11 - — 55 Grah, » ,. . . 12- 18 Fižol, . . . • o!- Seno, 100 kilo .... 2! 67 Maslo, kgr. . . - 5)0 Slama, „ _ • • • • 1 78 Mast, n ■ — 170 Drva trda, 4 □metr. . 6 10 Špeh svež -«0| „ mehka, 4 4 50 Vmtnice prtporoca „Narodna Tiskarna", Odgovorni nrednik dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tinek „Narodne Tiskarne" v Ljubljani.