286 številka. Trst. v sredo dne 17. decembra 1902. Tečaj XXVII ..EDINOST" Izhmja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4 uri popoludne. Naročnina znaša: ca eeki leto........24 kron ca poi leta........12 n ca Četrt leta........ ® » ca en ............ 2 kroni Naročnino je plačevati napTej. Na na-roČbe brez priložene nnrrn*nine <*e uprava oe ozira. Po tobakarnali v Tr-tu prodajajo posamezne številke po 6 stotink (3 nvć.l; 11 ven Trot* pa po 8 stotink (4 nvč.i Telefon Atr. 870. Glasilo političnega društva ..Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi se računajo po vmah v petitu. Za več kratno naročilo * primernim popuntom Posian8. osmrtnice in javne zahvale domaći oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi *e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in ogiase je plačevati loco Trst. Urednlitvo in tiakarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravniitvo ln sprejemanje inaeratov v ulici Molin piccolo Atv. 3, II. nadstr. Iclajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista ,,Edinost'". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. „Razkrinkano lopovstvo". V*»Ud por, čila lista »Politik«. Ha je dr-j lavni ^lanee Plantan imenoval češko jx»H-tiko »ottoč o«, katero poročilo je soglašal o s poročili še drugih, in aieer dunajskih listov, in celo mladočeških »N a r o d n i h 1 i a t o v« — prinesli smo v številki »Edinosti« od i*, t. m. članek pod naslov« m »Slovenska delegao-is«, do poslan nam a Štajerskega, v ka'erem je dopisnik pač grajal z ostrimi l>e-sedami tako izjavo, a to vendar le miino-gredč dočim je v prvi vrsti porabil to priliko, da je grajal sploh postopanje slovenske delegacije v državnem zboru, o Čemer ni prizanašal tudi »Slovencu«, ki se je veselil izjave Planta-nove, češ: sedaj naši liberalci ne lx>do nič v«Č veljali ! »Slovenca« je namreč naš člao-kar apo-trofiral d< slovno tak«-le : j Tako vedenje ni nič manj otročje, nego •o b sede liberalnega poslanca. »Slovenčeve« besede pr čajo istotako o popolnem neu me vanju notranjega položaja v Avstriji in o ne varnosti za Slovane, spojeni s tem položajem«. Iz tega je vendar razvidno, da so na nega člankarja vodili najboljši nameni, da mu ni bdo do tega, da iz kakoršniih-koli strankarskih ocirov ali iz osebnega na«prot« stva napada osebo ali stranko, ampak da je hotel grajati postopanje slovenske delegacije spi* h — o čemer ie bil v d o b r i veri, kar se t če vsebine govora Piantanovega, ker so o njem poročali v gornjem untalu raz lični listi in še z dodatkom, da se je po opazki mladočeškega poslanca Formaneka, da je žalostno, da je gosp. poslanec Plantan imenoval mlad« češko politiko »otročjo«, slišal od strani mladočeških poslancev mejklic: »In k temu še Slovan !« Kavno tako mora priznati vsakdo, da je bil naš člankar v tej dobri veri popolnoma opravičen grajati z n&jostrejš mi izrazi besede Pl*ntanove, kaere je na podlagi poročil razn h listov moral smatrati kakor v resnici izrečene ! D»a dni potem, ko smo objavili omenjeni članek, isrotako v dobri veri, pa nam je doposla' g. državni poslanec Plantan popravek. sopodpisan od g. državnega poslanca F»rmaneka, s katerim izjavljata, da ni res, da se je tako izratil ter da ni res, da je po- 'I L M < Smrti žrtvovani. Črtica iz angležko-burske vojske. lN.«lovenil Leopold M o d i c mL Neki stari Bur je na glas molil »Oče naš«, a o tem spuščal strel za strelom med sovražnika. Nakrat je brezskrbno ustal, da bi mogel bolje streljati, a v istem hipu je zraven njega z groznim gromom počila bov-ražaa granata, da je bilo nekoliko sekund vse v dimu. Ko je veter odgnal dim, videt: je bilo na tleh truplo starega Bura, dvajset metrov spredaj pa je proti vznož u kopje trkljala neka stvar: bila je to starčeva glava, katero je granata odtrgala od telesa. Ko je ta grozni prizor videl mlad Bur, skočil je po konci in ves razjarjen s pestjo žugal sovražniku. Sekundo pozneje je tudi njega razme-earila granata. Bilo je že pozno popoludne, solnčni žarki bo še vedno mreno pripekali, a bitka je z vso svojo grozoto trajala dalje. Buri na kopji bili so že močno utrujeni, že ves dan ležali so na kopji brez jedi in pijače, žeja jim je gkoraj posušila goltance, sline so se jim pri-lepljale po ustih, ustnice so jim razpokavale, a vse to je še povečalo njih., srd v popolno slanec F« rmanek se svojo opazko miBlil poslanca Plantana {prvega kontra govornika o nujnosti), temveč da je mislil {»oslanca Ellen-bogena (prvega kontra govornika v generalni debati o krošnjarskem zakonu). Ta {»opravek smo objavili takoj v številki od 1L\ t. m. ter smo naglašali v pripombi, da smo morali verovati svojemu do pisniku tembolj, ker je v istem zmislu poročala »Politik« in ker so slično poročali tudi drugi listi, kar sta pri poznala tudi p o p r a v 1 j a 1 c a sama. Ozirom na to smo pripomnili z vso pra vico. tla smo opravičeni, a v zaključku smo izjavili doslovno: »Zatrdilo gospoda poslanca Plantana, da on ni storii navedenega, pripisovanega mu izreka, moramo pa, kakor Slovani in sobojevniki < 'chov, le z zadoščenjem vzeti na znanje.« Kdor trezno misli in objektivno sodi, mora priznati, da je bilo naše postopanje popolnoma lojalno- Ne pa tako »Slovenski Narod«, ki nas je takoj drugi dan napal tako, kakor zna le on — — in s tem je rečeno dovolj! V članku »Razkrinkano lopovstvo« je napadal najprvo »S ovenča« radi iste stvari, potem pa naš list, o katerem p š«3. da so njegova natolcevanja še »impertinent nejša«, k*kor »Slovenčevi« napadi, da se je morala »E hn«ist« prej prepričati, nego je verjela »Slovencu«, da. dočim je Formanek kakor dostojen mož izdal izjavo, v kateri po-jašojuje, da ee svojimi opazkami ni mislil p< slat.ca Planiana, U m več Ellenbogena, ni »Elinost«, ki je po-1. Plantana podlo napadla, dala Plantanu primernega zadoščenja, ampak le jemlje na znanje Plantanovo zatrdilo, da tega sploh ni govoril ter da »Edinost« brezvestno in lahkom selno napada, kadar gre za pristaše narodno-napredne stranke. To, ktr si je dovolil »Slovenski Narod« proti naeemu listu, je pač vrhunec podlosti, in j >e rti u en t n osti m uesramn-ga zavijanja! Dokazano je, da »Edinost« nikakor ni ver jela samo »Slovencu«, ampak je imela pred sabo poroči la »Politik e«, raznih dunajskih listov in celo mlado čeških »Narodnih listov« Radi tfjr*, da je verjela vsem tem, se jej pač ne more oč tati brezvestnosti in lahkomiselnosti ! Kar se pi tiče izjave našega lista aa popravek, je intimno zavijanje, ako trdi »?l>veoski Narod«, da samo zatr dilo Plantanovo le na znanje vzeli, ampak smo izjavili, da isto jemljemo, kakor Slovani in sobojevniki Čehov, z zadoščenjem na znanje. To je vendar vse kaj druzega, ako se kaj z zadoščenjem jemlje na znanje. S tem je pač bilo jasno povedano, da verujemo gospodu Plantanu ter da nas veseli, da ni res, kar so trdili listi, kateri so drugače piročali. Ta naša izjava daje gospodu Plantanu gotovo vtče zadoščenje, nfg» suhi popravek Fortnanekov, sosebno [»a še veče zadoščenje, ntg> besnilo v »Narodu«. Kar se pa tiče končne opazke »Narodove«, da mi brezvestno in lahkomiselno napadamo, kadar gre za pristaše narodno-ns p red ne stranke, moramo pač konstato-vati, da nismo nikdar stedili tudi pristašev katoliško-narodne stranke, kadar nam je govorilo prepričanje, da bo se pregrešili proti narodnemu programu ! In še nedavno temu smo — in to mora »Narod« dobro znati ! — imeli ostro polemiko s »Slovencem« radi našega izreka, da »Slovanska zveza« ne more biti slovanska že radi svojega vrhnega voditelja. Ko gre za narodna načela, je naše postopanje vselej narekovano od ljubezni do naroda in od skrbi za njegov obstanek ; perfidno pa je, ako se nam od »Slovenskega Naroda« povsem krivično insinuirajo podli in malenkostni motivi ! Naše načelo je, da smo brezobzirni in neizprosni proti vsaki oeebi in proti vsaki stranki, o kateri mislimo, da se je pregrešila proti narodnim koristim, a istodobno smo vsikdar pripravljeni lojalno popraviti, ako smo kaj zgrešili v svoji gorečnosti za dobro ; stvar. Teh načei se bomo vedno držali, naj je to komu prav ali ne. Infamnost, podlost in lopovstvo pa drage volje prepuščamo — »Slovenskemu Narodu« ! besnost. Koliko pa so še le trpeli ranjenci ! Neki mlad Bur je z vso silo butal z glavo ob ostro pečino, da bi tako nekoliko oglušil grozne bolečine, drug, s pr estreljenim vratm, vrgel se je z blaznim krohotom črez pečino v prepad. Neki Bur, kateremu je granata odtrgala obe nog;, odgrizel si je na roki kos mesa ter pil lastno kri, da bi si tako potolažil grozao mrzlično žejo. Sovražni pešci, katere je ustrajnost Bu-rov na kopji še bolj razdražil«, so ee medtem zopet za kak h sto korakov približali kopji. Njih puške so neprenehoma pokale, a topni-čarji začeli so še hitreje metati granate na kopjo. Dozdevalo se je kakor da se pečine zdrobe v prah vsled u larcev grunat. Streljanje Burov je postalo nekoliko red -kejše. Van Rath je dobro zavarovan neprenehoma streljal izza skale na sovražnika. Pokanje sovražnih pušk in na to tudi topov je slednjič ponehalo, van Rath pa je na to zapazil na ravnini belo zastivo, na kar je tudi on zapovedal svojim Burom, naj prenehajo streljati. »Abraham, ti se vedno ne misliš na to, da bi se podal?«, vprašal je Jan Grath boječe. »Ne«, bil je odgovor, »De\vet rabi čas. Politični pregled. V Trstu, 17. decembra 1902, Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega po ročila.) Včeraj je zbornica rešila iS. do '29. zakonskega načrta g"lede krošajarstva. Naj zgubi sovražaik pol ure Časa več, bolje bo za Deweta.< »PoJajte se!«, vskliknil je na to milijonar, ki je bil z Buri na kopji. »O«, odvrnil je van Rsth neprijazno, to bo se prezgodaj treba. Sedaj ša ni sile. Kaj so vam pa odgovorili rudečesukoježi, Angleži, ko ste j h odvračali od boja ? Podati se, podati ! Neumnost, hodite vašim potom, pravim vam, hodite. Ali še bolje, vzemite si tu jedno puško in streljate !» (i as trobente se je zaslišal z doline, ko so se možje na kopji obrnili, videli so bližati se častnika, spremljanega od trobentača, ki je nosil Uelo zastavo. »Ne pustite jih preveč blizu«, je rekel Jan Grath, da ne bodo videl:, kako malo nas je«, obrnivši se b temi besedami k van Rathu. »Tiho!« je odvrnil van Rath. »Jaz ne pozabim, kar sem obljubil De\vetu.« Splezal je ua to izza obrambe in šel nekoliko južno po vzbočji kopje navzdol, kjer je počakal, da se mu sovražni parlamenter prilično dvaj set korakov približa, na kar ga je s strogim : »Kaj hočete?« ustavil. S popolno vojaškim kretom se je častnik ustavil in b kratko-malo besedami zahteval podajo kopje. Koncem st-je govoril je p osi. B i a n -kini, baveč se v svojem govoru z vprašanjem odpovedi trgovi uskih pogodb. Pričel je hrvatsko ter nadaljeval nemško. Odgovor italijanskega ministra Prinett'ja, dejal je govornik, na interpelacije glede odpovedi trgovinske pogodbe z Avstro-ogrsko je bil tak, da mora močno vznemiriti vinorodne kraje naše države. Z neverjetno gotovostjo in ob odobravanju jnžnoitalijansk h poslancev, rekel je minister Pnnetti, da se v bodoči pogodbi z A v stro-ogrsko ne bo moglo zapreti italijanskim vinom avstro ogrskega tržišča. — Proti temu, izjavil je govornik, da mora najodločneje protestirati v imenu dalmatinskih vinorejcev, katere je vinska klavzula uničila. Nadalje meni, da tolmači mišljenje ;vseh vinorejcev nsše države, ako odbiva omenjeno zahtevo laškega ministra. Govornik je nadalje izvajal, da je obžalovanja vredno, da naša vlada ni še opozorila italijanske vlade o nemogočnosti obnovljenja vinske klavzule, dasiravno jej je znana škoda, katero je ta klavzula povzročila našim vinorejcem in dasiravno se je že zbornica izrekla za odpravo te klavzule. Medtem, ko mi — nadaljeval je Biankini — z nestrpnostjo pričakujemo izjavo naše vlade, da se klavzula ne le ne obnovi, marveč da se niti ne podaljša za eno leto, ter da se 31. dec. t. 1. odpove trgovinska pogodba z Italijo: medtem ko nam dan za dnevom prihajajo brzojavke, zahtevajoče, da ee veljava vinske klavzule ne podaljša niti za eno minuto, izjavlja minister Prinetti, da ni dobil on do sedaj še ni kakega sporočila, ne oficijelnega, ne oficijoznega glede odpovedi trgovinske pogodbe z našo državo. Tako stanje stvari mora nas v resnici gnati v obup in je ne moremo več trpeti. Mi hočemo vedeti kako igro igra z nami vlada, kako stališče bo ona zavzela nasproti Pri-nettijevim izjavam in kaj misli storiti, da bo mogoča odprava vinske klavzule. V tem obziru se je Btorilo že več interpelacij na trgovinskega in La poljedelskega ministra, a ona dva sta ostala nema, kakor ribe. Slednjič je govornik prosil predsednika naj pri ministrih posreduje, da bosta hitro odgovorila na dotične interpelacije, ker ta odgovor naši poljedelci sedaj po Prinettijevih izjavah še bolj nestrpno pričakujejo. (Burno odobravanje.) Predsednik je izjavil, da sporoči ministroma Biankinijevo zahtevo. Van Rath, ki je hotel na vse načine pridobiti časa. se je nekoliko zamislil, a ko je pa videl znamenja nestrpnosti na častni-kovem obrazu, odgovoril mu je, da se mora poprej posvetovot: s svojim glavnim poveljnikom. »Koliko časa treba v to?« »Morebiti dve uri, pa tudi tri.« Častnik, ki je medtem pazno ogledoval bursko pozicije in videl, kako grozno so tam granate gospodarile, zmajal je z ramami. Bilo bi tudi neumno, ako bi Be sklenilo premirje radi peščice Burov na kopji, in čutil je, da je njegov poveljnik nespametno ravnal, da je iz lastnega nagiba zaustavil napad na kopjo. »Jaz sporočim vaše besede in odgovor mojemu polkovniku, kar se mene tiče, upam, da mu ne bo ugajal vas odgovor«, je tekel trdo in se s trobentačem vrnil nazaj. Van Rath je gledal, kako se je Anglež oddaljil, splezal ie potem počasi po skalah na ravnico kopje in rekel : »Pol ure, to je vse. Ravno toliko časa lahko vzdržimo, ako ne naskočijo, to je vsega vkup v vsem tri ure.« (Pride še.) Spravna akcija. Izvrševala! odbor mladočeške stranke na Moravskem je sklenil nastopno resolucijo : »Izvrfevalni odbor ljudske stranke na Moravskim Jemlje na znanje izjavo češkega kluba v državnem zboru v stvari Češko-nemške spravne akcije ter poživlja poslance ljudske stranke, da dosledno našemu državnopravnomu prt gramu in dr«ledno vzajemnosti češsega naroda v vseh deželah češke krone nima biti nobene uravnave jezikovnega vprašanja le za Češko, ampak da, če pride do uravnave, se ima ista izvršiti v vseh deških deželah«. Plenum izvrševalnega odbora čeških poslancev je v seji, ki se je predvčerajšnjim vršila v Pragi, že dovršil redakcijo elabo rata o jezikovnem vprašanju. Včeraj pa se je že če£ki klub na Dunaju posvetoval o tej s-pomen;«-: ter jej pritrdil soglasno. Danes je bila spomeuiea priobčena drugim češkim klubom. Ne treba praviti, da politični krogi z veliko rapetostjo pričakujejo objavljenje čeških prutiprcdlogov, ker potem Be mora skoro pokazati, da li sploh pride do pogajanj med Ohi ju Nemci, ali pa zaloti parlament usoda, kater: je zapal, čim s« odločilni krogi e svojedobno kapitulacijo pred nemško ob-strukcijo legitimirali to skrajno parlamentarno sredstvu. Kajti, pot ki so jo od tedaj neizprosno ub rali dogodki, je bila naravna konsekvenca t;ste kapitulacije. Pravijo, da zlo mora roditi zlo. Ali v zgodovini parlamentarnega in političnega življenja je le redkokedaj kako zlo deljvalo tako destruktivno na vetavnih temelj.h dr žave, nego je deloval trinmf nemške parlamentarne revolucije. Ta triumf je porodil odpravo je«i kovn n naredeb, ta je z >pet potisnila najvažneji slovanski narod v najostrejo pozicijo proti vladi in proti strankam zma govalkam, iz te opozicije je rastla češka repriza obstrukcije, a ta veže vlado in parlament vspričo siia važnih vprašanj : nagodbe s Ogrsko na znotraj monarh je in trgovinskih p igodeb nasproti vnanjemu svetu. V hipu, ko bi činitelji, ki so odgovorni za usodo države, trebali nasproti inozemstvu svobode v ak<*:j izdatne podpore od znotraj, imajo isti vezane roke in so kakor lad js, ki nima spust ti knm svojega s dra, ker imajo za sebo; — užaljene in po zadoščenju kričeče narode. Nemci so bili pač dovolj močni, da so preplašili vlade, niso pa toliko močni, da bi v kritičnih časih dajali vladam to in to-iko, k:ir iu kolikor morejo dajati le združeni narodi ! A ravno to, da v Avstriji nočejo priti do spoznanja in iz istega izvajati posledice, da to ni državi nemških gospodarjev, ampak država narodov, ki imajo pravico zahtevati svoj delež na m či in vplivu v državi, m ki so tud odlučni zahtevali ta delež : to ravno, da na v sok i h mestih noče podreti to spoznanje, je vzr-k, da bodočnost visi na niti spravne a ko je, ki se bržkone — utrže. Nemške pretenzije. — Italijanskim politiko m V album. V mesečniku »Deut- sch»- Arbeit« je priobčil profe-or nemškega vseučii v Prag?, dr. Henrik Kauchberg, razprav • «» erevilnem razmerju Nemcev in Čehov na Češkem. Razprava je opremljena mnogimi številkami in stati-tičnimi podatki. Da ^sta ni brtz tendencije Nemcem v prilog — teira pač ne treba povdarjati. Pe^ebao to povdarja avktor, da so Nemci relativno najmočneje p erae v Avstriji. Njih je 35° „ vsega prebivalstva. Toliko da ni nobenega dru-zega plemeni. In k temu pridodaje po njegovem mnenju važni moment, da ni nol»eno pleme tako razširjeno po vsej državi, nego je nemško. Tendencija je tudi v tem, da za Češko, kjer je nemški ž ve I j razmern > močan, na vaja natanjčne številke o skupnem prebivalstvu. dočim za Moravsko — kjer Nemci vladajo, tla si so v veliki manjšini — navaja v tem p »gledu le odstotke. Slednjič je tendencija v tem, da povdarja, da v sudetnih deželah — na <'ešKem, Moravskem in Šleziji — biva tretjina vseh avstrijskih Nemcev. Na podlagi tega dejstva zahteva, da mora polo-ženje Nemcev na Češkem ostati tudi nadalje tečajna točka notranje politike A v-s t r i j e Češki Nemci naj bi tudi nadalje odločali notranjo politiko naše države. Ako bi avktnr zahteval naj se vsa f>olitika avstrijski ii Nemcev prireja izključno po volji čeških Nemcev, bilo bi tudi že precej predrzno. a.i to bi nas ne brigalo dalje. Ali če zahteva, da naj bo volja čeških Nemcev odločilna za vso notranjo politiko države, naj se vse prebivalstvo pokori pretenzijam Š9 ne 2 in pol milijonov : to je dejstvo, ki je veleznačilno za mišljenje in čutstvovanje teh čeških Nemcev in ki nam pojasnuje, 8 kakim nas rotnikom se je boriti narodu češkemu v lastni hiši ! Če nam vseučiliški profesorji prihajajo s takimi insinuacijami, potem se pač ne bomo čudili več, da so se boji tako poojatrili in bomo umeli one, ki ne goje najminimalneje nade tudi do predstoječe spravne konference. S stranko, ki je tako nezmerna v svojih zahtevah, je pač težko pričakovati tolike pravičnosti in spravljivoeti, kolikor jo je potrebno za pogodbo, ki bi bila vsaj do neke mere zadovoljiva za obe strani. Ali, kakor smo le z nevoljo sledili tej tendenci avktorja navedene razprave, tako smo e živim zanimanjem zabeležili lekcijo, ki jo je dal — naš m Ital j inom ! Seveda jih ne imenuje, ampak se dotična njegova sentenca glasi v obče. Ali tenor jej je lakov, kakor da je mislil ravno na naše Italijane. II 'tč ali nehote : lekcija je podeljena našim Itali janom. Skupno svojo sodbo je prof". Rauchberg zbral v nastopne stavke : »Nemške izgube v narodni drobni vojni se poravnavajo v velikem in skupnem s tem, da je nemštvo povspeševano po mogočni struji gospodarskega razvoja. Tako je prišlo, da je dvajset let vroče narodne borbe pustilo številno razmerje obeh plemen na Češkem skoro nespremenjeno. S tam pa je dana tudi smer bodoči nemški politiki na Češkem. Ohranitev ravnotežja je odvisna od nadaljnjega in-dustrijalnega razvoja in na to opirajočega se višega gospodarskega in kulturnega nivo-a. Ni je torej nobene druge nujneje narodne naloge, nego je nadaljnje socijalno in gospodarsko p o v z d i -ganje nemškega plemena, a ni ga bedastejega in za nadalje bolj praznega početja, negoje to, a k o s e korist svojega plemena išče le v oškodovanju druzega tekmujočega plemena. Bolj drastično, kar z jedno potezo, ni možno označiti politike Italijanov v naših dežebh, nego je označena s to sodbo prof. Rauchberga. Koliko bi se dalo pisati o tem ! Danes ni prostora za to. Le na kratko naj ( konstatiramo : Naj se oziramo, kamor hočeuo, uaj m -! trimo italijansko administracijo, kjer hočemo, naj opazujemo početje njihovo od katere strani hočemo, povsodi — v posebno visok1' meri pa v I-itri — vidimo, da poleg bede in mizerije, v kateri žive naši ljudje, obst >ji mi-j zerija — materijalna in duševna — tudi laških širokih slojev ! To pa je ravno posledica bedastega in praznega početja, kakor pravi Rauchberg, da voditelji italijanske politike niso nikdar mi-lili, da bi pozicijo svojega elementa utrjali z grspodarsko in socijalno povzdigo, ampak vse njihovo mišljenje je vedno naperjeno v to, kako bodo preprečali da se nas hrvatski in slovenski narod ne povzdigne gospodarski in kulturno. Vsa umetnost laške poLtike obstoji torej v tem, da našemu ljudstvu odrekajo vse, a svojemu — tudi nič ne dajejo ! ! To pa je po mnenju pr< i". Rauchberga ravno z ocirocu na korist lastnega naroda — bedasto p četje. Ta bedastoča v laški politiki se bo maščevala. Vprašanje obnovljenja vinske klavzule v ogrski zbornici. Včeraj je ogr*ki ministerski predsednik Saell govoril v poslanski zbornici o vinski klavzuli in rekel med drugim, da po njegovem mnenju seda nja uvozna car-na na vino ne daje dovolj garancij ter da jo ne bo mogoče vzdržati v sedanjih mejah ; minister je nadalje izrazil n*do, da bo o tej stvari mogoče v kratkem podati potrebnih pojasnil. Na vsak način pa da bo vlada skrbela za to, da se določi taka uvozna carina na vino. da ne bodo trpeli interesi ogrskih vinogradnikov. Še večja nevarnost pa da ogrskim vinogradnikom preti od strani francozkega vina. Sedaj da je seveda še nemogoče natančneje proračuniti škodo, ki bi lahko nastala od uvaževanja francozkega vina, a vlada da bo obračala vso svojo pažnjo temu vprašanju ter skrbela za to, da ne bodo trpeli ogrski vinogradniki. Pravda proti listu »Vorwarts< je zaustavljena. Kakor znano, so to glasilo socijalne demokracije obdolževali, da je se svojimi napadi provzročilo smrt velein lu^trijalca Kruppa. In res se je uvelo kazensko postopanje proti rešenemu listu. — Sedaj pa je vdova pokojnega sama izrazila željo, naj se kazensko postopanje zaustavi, ker želi, da potihne prepir radi osebe pokojnega in ker je itak prepričana o nedolžnosti svojega soproga. List * Vorw;irts« izjavlja lojalno, da s*? klanja v spoštovanju pred tem činom vdove. Zato pa je danes v tem neugo Ineji luči postopanje nemškega cesarja Viljelma. ki je v svojem govoru v Essenu povodom pogreba Kruppovega toli grešil proti povsodi veljavnemu nazoru, da obdolženec še ni obsojenec in da je izvajal svoje zaključke iz stvari, ki je bila še nerazsojenp, sub judice. Akcija proti Venezueli. Iz New-Vorka brzojavljfjo, da je predsednik Ca^ro iz lal proklamacijo, v kateri protestira proti bombardiranju Puerta Cabello. Nadalje je spustil na svobodo zaprte ustaše, kateri pa se mu ne pridružujejo, temveč se zatekajo pod okrilje generala Matosa, ki pripravlja novo ustajo proti predsedniku Castro. Nasprotniki Castra se množijo vedno bolj. V Caracasu se baje zahteva intervencijo Zjedi njenih držav. Od druge strani pa se zatrjuje, da se Anglija odtegne ak*?ji, tudi Če bi hotela Nemčija isto nadaljevati. Ljudske demonstracije v Venezueli nadaljujejo. V Angležki zbornici je izjavil minister za vnauje stvari, Lansdo\vae, da zveze e dr žave ne mislijo na to, da bi na venesuelsko obrežje izkrcale vojake, ali da bi zaseie ve-nezuelsko ozemlje. Tržaške vesti. K aferi gospoda državnega poslanca Plantana. Ko je bil današnji uvodni članek včeraj že zložen, došel nam je steno-grfcfični zapisnik z govorom g. drž. poslanca Plantana in mi konstatujemo lojalno, da v tem govoru nismo našli g. poslancu pripisovanega izreka o češki politiki. Kakor je razvidno iz današnjega članka, je naš dopisnik s Štajerskega b 1 popolnoma v dobri veri, kakor smo bdi mi. Ostaja pa dejstvo, da nas je »Slovenski Narod« vspričo opisanega stanja stvari perfidno napal, ob^olživši nas infamije in lopovstva. To dejstvo je tem huje, ker ra > že mnogokrat morali občutiti na lastni koži najhuje napade, ne da bi se bil »Narod« — ki nam danes propoveduje previdnost — prej kaj informiral o opravičenosti istih, še tnanje pa da bi bil pozneje kaj pre klical. liradnja »Narodnega doma«, katerega sezida naša »Tržaška posojilnica in hranilnica«, je ta poslednja v današnji seji oddala naši domači tvrdki Ivan Martelanc in drugi v Barkovljah. S tem je stopila gradnja v odločilni stadij. Z gradnjo se prične takoj, ko bo stavb šee prosto. Stavba ima biti dograjena do 1. junija 1904. Zadoščenjem pozdravljamo dejstvo, da je naša posojilnica oddala gradnjo naši domači tvrdki, o kateri smo gotovi, da izviši delo na korist lastnici posojilnici, narodu v ponos in sebi v ugled ! Volitve v zavarovalnico proti nezgodam. V opozorjenje volilcem naznanjamo, da nam je došlo Bport čil<% da je camorra — bržkone vsled naših vesti — odstopila od agitacije ter prepustila isto socijalistom, s katerimi se je zvezala !! Cerkvene razmere v Trstu. Pod tem naslovom piše »Slovenec« : »Tržaške razmere zanimajo v novejšem času mogoče več nego potrebno časopisje in s popolno pravico je začel »Slovenec« razpravljati vso diskusijo na podlagi dejstev in zdi se, da je zidel pravo. Vkljub temu je prišla vnovič od nepoklicane strani nova agitacija na dan, 'katera more imeti le ta namen, da zavede dobro slovensko ljudstvo in če možno tudi slovensko duhovščino na odpor proti Bvojemu ški.fu. Obžalovanja vredno je, da se je dala »Naša Sloga« za vest'", da priobči tako nepreviden članek proti tržaškemu škofu, sakoišn ega beremo v »Edinosti« od 12. decembra. Gospodje, ki pijejo tako, ne zapazijo, da 'zpodkopavajo sami sebi tla, če se vznemirjajo že zavoljo tega, ker se bojijo, da ima šk« f namen priobčiti odredbe svete stolice glede uporabe staroslo-venskega jezika. Pri tem trdijo, da se gre tukaj za »pozn&no naredbo kongregacije obredov v Rimu o popolnem uničenju staro-slovenskega jezika v naših cerkvah«. Kaka doslednost je to, če se boje odred b tiste svete stolice, na katero se tako radi sklicujejo? Će je njihova udanost do svetega očeta odkritosrčna, tedaj je njihov strah neopravičen. Pa sploh, kje govori dekret o popolnem uničenju staroslovenBkega jezika ? Nova dejstva pa nam kažejo, kako hudi časi se nam bližajo. Po daljših razpravah škofijskega ordinarijata je namreč vsled nove vloge sedanjega tržaškega škof* zagotovljeno, da se povzdigneta Klanec in Podgorje v župniji in isto je pričakovati v kratkem z 1» »rštom. S tem je izpopolnjena dolgoletna želja tamošnjega slovenskega ljudstva, katero se ni dalo zbegati in vidi sedaj plačil** za svoje zaupanje do cerkvene oblasti.« Pred vsem beležimo, da je s tem le potrjena usodna vest, ki jo je prinesla »Naša Sloga« : da se je namreč res vršilo ono posvetovanje med škofoma Naglom in Elappom. Kar se pa tiče onih treh župnij, ki da se imajo ustanoviti, naj nam »Slovenec« najprej odgovori po svoji duši : ali bi se ustanovile tudi v slučaju, ako — bi ne bilo Iiie-manj?! Glavno vprašanje pa je za nas: kake bodo te tri župnije ? Ali ne bodo morda take, da navstanejo v njih slične razmere, ki so dale povod — r : c m a n j s k i m dogo d k o m ?! Hiižnja bodočnost pokaže, da-li sedanje ! postopanje cerkvenih oblasti prinese inir v škofijo, ali pa vstvari — nove vulkane ?! Za družbo sv. Cirila in Jletoclija. Oi sv. Ivana pri Trstu smo prejeli : Dne 14. t. m. sem čital v »Slov. Narodu* in v »Slovencu« oklic vodstva družbe sv. Cirila in Metodija, v katerem apeluje to vodstvo na vse Slovence sploh, naj priskočijo družbi kar najhitreje na pomoč, ker drugače da bo katastrofa neizogibna tu ali tam. Kdor si je ohranil le še količkaj na-' rodnega čuta, kdor le nekoliko pozna ža-I lostne šolske razmere v našem Primorju, m ! kdor ni še okužen po grdi misdi, da se je | narodni boj že »preživel« : tega gotovo vspod-i budi resnični oglas družb nega vodstva! — Oglasu je pač videti, da sta ga narekovala ljubezen in pa opravičen — strah ! Vodstvo menda še ni bilo primorano izdajati takega oglasa, takega kopernečega apela, kakor ga je izdalo sedaj. Tem veče je bilo moje začudenje, da niso ob enem tudi drugi slovenski listi prinesli tega apela. Naša svetoivanska podružnica je odposlala v Ljubljano že več stotakov in tudi sedaj ima nabranih blizo 100 gld. v isti na-men. - Povprašal sem torej sedaj gospoda predsednika, da li je čital omenjeni oglas, na kar mi je isti odgovoril, da nima prilike čitati ljubljanskih listov : sklenila pa sva skupno ukreniti potrebno, da se omenjeni znesek ne-mudema odpošlje v Ljubljano družbinemu vodstvu. Naslednjega dne sem se sešel z vnetim rodoljubom iz zgornje okolice, g. R. Iiado-vedno sem vprašal tudi njega, da-li mu je kaj znano o položaju družbe sv. Cirila in Metod i |a, a tudi on mi je odgovoril, da pri njih nikdo nima ljubljanskih listov. Do slavnega vodstva družbe bi si torej dovolilo vprašanje: kake koristi pričakuje isto v taki skrajni potrebi od takih oglasov v tistih krajih, kjer se dotični listi ne čitajo?! In takih krajev je — naj nam veruje slavno vodstvo ! — še mnogo, ki niso n:č tnanje rodoljubni, nego so kraji, kjer se čitata ljubljanska dnevnika ! Će v našem Trstu in po njega okolici omenjamo le b-sedo edinost, vsakdo misli že na list »Edinost*, la tako so v obče- znani listi »Soča« na Goriškem, »Naši Sloga« v Istri, «Domovi na« na S ajarskem, »M r« na Koroškem in »Slovenski Narod« na Kranjskem itd. itd. In kakor ima »Edinost« malo naročnikov na Kranjskem, tako ee ljubljanska dnevnika malo čitata med maso naroia na Primorskem. S tem pa je rečeno, da vodstva onih zavodov, ki potrebujejo pomoči od vsetra naroda slovenskega, bi morala izlssti take nujne oglaBe pošiljati v vse tiste liste, ki so najbolj čitani v posamičnih krajih domovine neše. N e g o d e. Slovenski jezik na c. kr- deželnem sodišču. Te dni je bil podpisani pozvan na tuk. kazensko sodišče, da priča v stvari tatvine trti, katero je podpisanec trpel nedavno temu. Preiskovalni sodnik, g. dr. Barzal. ki ima to preiskavo v rokah, ne zna besedice slovenski in ker podpisani ne zna laškega jezika, je 'bilo treba poklicati tolmača. Obtoženec in ' vse priče smo sami Slovenci, ki znamo le za 'silo nekaj laških besed. Sodnik, določen za to preiskavo, pa ne zna jezika ljudij, s katerimi ma posla! Ker mi je neka, o tej pri-! liki zaslišana priča povedala, da so gospodje, Lko sem bil jaz že iz eobe g. preisko-valnega sodnika, ironično razpravljali o moji osebi, odnosno o mojih zahtevah, in ker ;e protizakonito, da ee v Trstu, kjer je slovenski jezik deželni jezik, zaslišujejo priče potom tol mača, protestujem proti takemH nezakonitemu postopanju in proti sličnemu zasliševanju in zahtevam, da me v bodoče zaslišuje le tak sodnik, ki je zmožen deželnih jezikov. Začasni pravosodni minister dr. Koerber bi si lahko pridobil nevenljivih zaslug za pravosodstvo v Trstu in na Primorskem sploh, ako bi napravil konec takim krivicam ! V e k o b 1 a v Kodri č, posestnik pri Sv. Mariji Magd. spodnji. Narodne popevke v prvem okoliean-sken okraju. Kakor se bodo naši čitatelji se spominjali, pozvali sti pevski društvi > Velesila« in »Slava« tudi letos slovenske skladatelje, da zložijo priproste narodne popevke, ki se potem razširijo med narod. Kakor v minolih dveh letih, prišlo je tudi letos obema društvoma dokaj lepih priprostih narodnih popevk, izmed katerih se bodo najlepše pele v nedeljo, dne 28. t. m. v veliki Smcin-Oemot >vi dvorani v Skednju. Popevke bosti peli obe društvi, »Slava« in »Velesila«, skupno in se potem nagradijo tiste popevke, ki bodo občinstvu najb »lj ugajale. Nadejati se je, da pride na to zabavo mnogo občinstva ter da se tudi letošnje narodne popevke r iztirijo med naš narod v mestu in okol ti tako, kakor minola leta. Posest d ikom grobov. Ker desetletna koncesija za grobove, obstoječe od leta lS1.'^ na katoliškem pokopal š'*u pri sv. Ani, jo-teče s koncem tega leta, opozarja mestni magistrat posestnike takih grobov, naj za even-tuvelno podaljšanje koncesije zapros'jo najda Ije do konca marca H*03, ker bo sicer občina svobodno razp »lagala s temi grobovi. Nesreča. Gospa Marija Šsrinjar, voditeljica zavoda sv. Nikolaja, si je daue3 zjutraj o pa lcu po stopnicah zioooila levo nogo. Zdravnik z zdravniške postaje jej je podelil prvo pomoč. Poskus bratomora. Včeraj p->poludne ol)strelil je v ulici Olmo št. 0. stanujoči Anton Zifred svojega brata, Ivana Zafreda, krčmarja blizu mestne klavn ce. To se je zgodilo na stanovanju poslednjega. Govorilo se je namreč t k »li, da Anton Zafred gr lo ravna s svojo materjo ter da te vesti tuni okoli njegov brat Ivan. V sled t*»ga prišlo je med o >ema bratoma do sj>ora in Anton je potegnil revolver n zadel Ivana v glavo. Po sreči pa je zadela krogija v lice in prišla na drugi strani obraza ven, tako, da rana ni nevarna. Napadalec se je sam predstavil policiji ter je bil po zaslišan u od tam odveden v zapor. Dr*4be pre«al#ntn V četrtek, dat> 1*. dec. ob 10. ari predpoiudu «*- Inido vato mar«tur. e. kr. osrajcegn sodišča za vilne stvari vrš'i« siedeče -ira* premičnin : St. Andrea št. hišna oprava, glasovir in 1 podoba : ulica Stadion štev. ura in svenčeni eletrki : ulica Madonnina štev. j, mizarske klopi : ulica Ca ia e štev. 7, železna I I igtijna : ulica S tte Fontane št. 25, 4 konji : ulica M» iia št. 1* h šua oprava; ulica Setie Fontane šL 1, 3 ogledala ; ul Ci ulica Cbozza št. 2'.', hiš ja oprava ; ul ca Tintore šr. 4, 1 ogledalo; ul ei Pieta št 23, hišna oprava. treseiiftki vestnlk. Vitraj: top), n : o f. ur> ajuira 2 S oit 2. ur pofx-i 10. C. — Tlafeoai«sr ob 7. ari »jutra 769 0 — i ai«e plimi ob 0.13 pr«n p. m o« 1043 pop.; oockto! pr^ipoiadoo :n ob 5.12 pop»iuri ne Društvene vesti. Odbor političnega društva »Edinost« imel bo v soboto, ob 7. uri t ečer «v»io sejo, g ne daj tega — še nadalje m >gli političnim interes »m žrtvovati avstrijski vinogradniki, a osobito naša uboga Dalmacija, ki bi bila tem načinom popolnoma upropa-ščena. Ta čas je jako resen in odločilen in podpisani rdbor smatra za svojo dolžnost, pozvati in zaprositi slavni deželni odbor, deželni gospodarski svet, ugledne trgovinske zbornice, \se ni'še občine in okrajne gospo darske zadruge, naj se nemudoma brzojavno obrnejo do ministra predsednika, ministra za trgovino, ministra za poljedel-tvo na Dunaju in do vseh naših poslancev v parlamentu, da nikakor ne dopuste, da bi se klavzula podaljšala niti za jedno samo leto. Podpisani odbor se je že v tem 7in slu brzojavno obrnil do mi nit tro v in do poslancev na Dunaju. X l mrl je dne 2. t. m. zlatomašnik nabrežinski, veleč. g. Janez Marušič. Užival je pokoj le malo časa. Pokojnik je bil v 82. letu svoje dobe. V mašnika je bil posvečen dne 22. septembra 1844, a večino svojih službenih let jo preživel v Nabrežini, to je od leta 1854 pa do 19 se je napravil mrak in je otr<>K začel jofcati, je vzela plenico t« r men la, da jo ponese ven, čtš, da mrak vzame otroku jok; v resnici pa je mrak vzel otroku mater. Brezsrčua rnati je namreč otroka ostavila Mr?l karju. * V K ran j n so aretrali trgovca I. Iv., ker je baje svojo soprogo tako silno pretepel, da je vsa razmesarjena po glavi in da bržkone oalep1. * Na Laverei blizo Ljubljane je v nedeljo uavstal požar v gospodarskih poslopjih posestnika Karola Linčeta. S toda, provzro-čena po požaru, znaša okolo 30.000 K. Gasilci iz Ljubljane in Sk feljce so morali delati do ir.mučenja. da [so lokalizirali ogenj in prepreč li veliko večo nesrečo. Sum, da je ogenj zanet i iz maščevanja, leti na Lenčeto-vega kočijsži Mul. Krašnarja. Tega [t slednjega so že zaprli. V isti čas pa je bil slučajno pri njem v bisokih veleposestnik knez Šahovskoj, ki se je izjavil pripravljenega vzeti k sebi to, na toli čuden način v hišo padše dete. Ko pa je dvignil novorojenčka iz košare, našli so pod njim ovoj s 7000 rublji. Porušene hiše. Iz Katamje (Sicilija) poročajo: Vsled močnega deževja seje v Leocf.irte porušilo nekaj hiš io je bilo o tem ranjenih pet oseb ; ena med njimi težko. Smrt od lakote, /e sama misel na tako smrt dela, da se Človeku koža ježi. In vendar trdijo zdravniki, da taka smrt ni tako Ftr»šna, izlasti pa če se je kdo iz lastne volje odložil za tako smrt. Našli so Be spisi nekega advokata Korz kanca, ki je bil leta 1821 obsojen na smrt. Da ga ne ubijejo, usmrtil se jesam in sicer z lakoto. Dokler je mogel, je pisal beležke. Prvi dan je občutil potrebo do jedi. Potem nič, ali jako redko. Sarao žejen je postal. V zadnji čas je izginila tudi žeja in ugasnilo mu je življenje kakor svetiljki, kateri je zmanjkalo olja — brez vsakih bol< Čin. Vse lepo, vendar ne bi mi nikomur svetovali, naj na sebi poskusi ugodnost take smrti. 40.000 kron znaša glavni dobitek loterije dunajskega društva za umetne obrti Opozarjamo naše cenjene čitatelje, da bo srečkanje nepreklicno dne 15. j a -nuvarja 1903. znanega slovenskega skladatelja v Ljubljani, od nemške kritike priznan kakor eden najboljših umetnikov na glasoviru. Na I. koncertu dne 2. decembre je gospod Foerster na svojem instrumentu mnogoštevilno občinstvo, zbrano v zgoraj omenjeni dvorani, uprav očaral. Priznanja ni bilo ne konca ne kraja. Umetnik je po dovršenem programu še dodal točko, pa je polov ca občinstva zapustila svoje sedeže ter obkolila igrajočega umetnika, da vidi od blizu 1 oersterja igrati. Vspeh umetnikov je bil neop;ssn. Vesti iz ostale PrimorsKe X Proti vinski klavzuli. Odbor vinarske družbe v Spljetu je izdal nastopni oklic : Po zadnjih vesteh, ki jih je Čitati v novinah, so po vsej Italiji uveli največo agitacijo, da se klavzula ohrani. — Trgovske zbornice, občine, g« gpedarska društva pošiljajo brzojavke na italijanske miaistre in poslance, naj zastavijo vse mogoče sile, da Avstrija ne odkloni klavzule. Pod pritiskom te silne agitacije it sosednje države zdi se kakor da nsši ministri omahujejo in bi Be — Vesti iz Štajerske. — Rak u seli — celjski župan. »Domovina« piše : Kakor je bilo pričakovali, je izvolitev Rikus^heva dobi'a N»jvišje potrje-nje. Celje torej ima župana Ktku-»cha — in to je prav, kajti če Raausch ne bi bil potrjen, bi prišli Ciljam v velik) zadregi. — Znano je namreč, da N^mci v svoji sredi nimajo mož, ki bi bili za župansko službo in čist sposobni in k; bi ^mt-li pričakovati — Najvišjeza potrjeoja. Mož s temi lastnostmi nimajo. Nam je pa še ta potrditev Raku-jcha tudi zaradi tega prav, ker sm > prepričani, da Celjani tem prpj pridejo do spoznanja, da je BtdiDje mestno gospodarstvo nemogoče dalje trpeti, čm prej ztčne g. Kak u se h županova ti. — »Stajorc« je zabredel v slaba finančne razmere. Najbrž, da ne more več iz hajati za 60 ovo., temveč se podraži na dve ; kroni. Najbolj se pa boji zdaj za narečmke. Prosi jih, dokazuje jim, da je vreden zlata in U g ve kaj vse jim o'">eta, samo da bi s»e ga naročili. — Pa ne da bi naročniki še čakali ! — Stra>na nesreča v telovadnici. V telovadnici graške gimnazi je se je pri telovadbi dijaku III. g mn. razreda Maksu Ctzerju nek klin zasadil v trebuh pod želodcem in mu predrl želodec. Težko ranjenega dijaka so prepeljali na kliniko, kjer je prestal nevarno operacijo. Razne vesti. Najdenec s 7000 rubljev. Pri vratih zdravnika Golovševa v Mos&vi je pozvonilo, a ko je odprl, ni vid* l nikogar. Še le potem je zazrl na pragu čedno kešaro, v kateri je ležalo skrbno shranjeno novorojeno dete: Zdravnik je vzel k( šaro v svoje stanovanje, Književnost in umetnost. »Zimsko sunce«. Drami, ki j > je spisi pod tem naslovom pesnik in pisatelj Viktor Car, ki je ob enem prezaslužen tajnik družbe s v. Cirila in Met >d'ja za Islro, je ob premieri v zagrebškem gledališču, vapela sijajno. Kritika zagrebških listov se izr»ža najlaskaveje o tt-ra d^lu vrlega književniki in rodoljuba iz Istre. Kakor smo že sporočili si ki ta drama življenje našega istrskega seljaka-trpina in jej je eeveda t-ndencija rodoljubna. Ali v kolikor moremo pnmneti iz kr;tik v hrvatskih listih se Viktorju Ctrju ni posrečilo le to, da je uveljavil to tendencijo (vzbujati zanimanje za tisti del naroda hrvatskega, ki v Istri ž:vi in trpi in se bori za svojo narodno resu rekcijo), ampak je drama vrlo delo, tudi sojena s pesniškega in gle 1 ščno tehniČ nega stališča, da je drama res vspela v vseh teh pogledih, priča dejstvo, da tacega slavja že dolgo ni bilo v zagrebškem gledališču in da je bilo občinstvo ganjeno do s »Iz, ko je videlo pred seboj na odru našo kršno Istro z nje ljudmi in njihovim življenjem trpinov, njihovimi borbami. Aplavz je veljal ne le avk torju in igralcem, ampak tudi on tn, katerih rodoljubje in poštenje slika Carovo »Zimsko Sunce«. Na ovacijah so se udel«-zevali tudi ljudje, ki sicer redko vzdigajo roko v znak pohvale. To je značilno za vspeh C-irove drame. V drami je prizorov, ko se ne moreš vzdržati ganotja. Prizor ob koncu druzega dejanja je prava himna vznešenega rodoljubja in bratske ljubavi do sestre. Da v drsmi s tako rodoljubno tendenco, ko avktor slika ljuto in težko boroo tlačenega naroda proti nasilju tlačiteljev, ne sme manjkati tipa narodnih izdajic izrod, ki so sovražniku prodali sebe, svojo dušo, svoje poštenje : to je umevno ob sebi. Takov ta jemnik sovražnega cujinstva je tudi Berto, ki za Judežev groš nosi nesrečo nad L-arodsvoj. Početje tega človeka ti pretrese dušo. In koliko takih Berto je v naši tužni Istri ! Med vso predstavo je občinstvo odu ševljeno hvalilo, vsklikalo, ploskalo in — solzilo. Ponavljamo : Viktor Car je se svojim »Zimskim suncem« izborno vspel, toliko v pesniškem pogledu, kolikor z rodoljubno tendenco. Hrvatski listi zatrjajo, da s to dramo Car ni le obrnil pozornosti naroda hrvatskega na se, na tabnt, ampak je pomnoži tudi zanimanje naroda za bedntga Istrana. Za to pa tudi mi ne čestitamo le avktorju, ampak se radujemo radi narodne stvari, radujemo be izlaiti tudi na tem, da je Caro-vemu delu tudi rodoljubna tendencija tako izborno vspela. Anton FoersterjeT koueert na Da-Dunaju Ta daleč po svetu pros'uli virtuoz na glasovirju priredi v četrtek dne 18. decembra L 1. v Bossndorf^rjevi dvorani na Dunaju (1. Herrengasse) svoj drugi koncert Na v9poredu so skladbe Brhboosa. J. S. Bacha, S»diubert Liszta, Schumauna, Chopina, E. E. Tauberta in Smetane- Foersterja. Na DuDaju bivajoče Slovence opozarjamo na ta koncert, ker je gospod Anton Foerster, s:n Brzojavna poročila Državni zbor. DUNAJ 17. (B.) Zborn ca poslancev.— Po vladni predlogi, predloženi vSeraj za spremembo zakona o razpečavanju snli za živino po znižanih cenah, je cena soli znižana od 10 na 6 kron za meterski stot. Zakon ima stopiti v veljavo s 1. januvarjem 1903. — Na predlog poslanca F.nka je bila predloga o prvem čitanju izročena gospodarskemu odseku. Med d< š:imi spisi je interpelacija poslanca Malika in tovarišev, s katero poživljajo vlado, naj sedaj obstoječo vinsko klavzulo odpove do 31. dec. 1902 in naj sklepanju nov h carinarsmh in trgovinskih pogodb carine na vino ne določi izpod 20 gld. v zlatu. — Finačni minister Bohm Ba-\verk je odgovoril na interpelacijo posl. Elder-scha in tovarišev radi pomanjkane naredbe o nadomestilu za poškod< van drobiž iz srebra in niklja kr< nske veljave. Zbornica nadaljuje podrobno razpravo zakona o kroŠDjarstvu od § 30 naprei. Akcija proti Venezueli. \VASHlNGTON 17. (B) Italija se je pridružila akciji Nemčije in Anglije. Italijanski poslanik je izjavil državnemu tajniku H*yu. da se je Italija nadfjala, da doseže zadovoljivo peravnavo svojih Ziditev do Venezuele. Zato je t»j poslednji doposlal odločno ali uljudno noto, na katero pa je prišel odgovor, ki je odklanjal i»j*gove zahteve in je bil žaljiv za Ittdijo. CA RACA S 17. (B) Pred zuplenjenjem venezeuelskih ladij v pristanišču Guavra, je nemški poveljnik sport čil kapitanom vene-zuelanskih ladij : Na ukaz svojega vladarja in kakor krmodore nemških vojnih ladij, pros m Vas, da sname-te zastavo in da z m štvom vred v 10 minutdi zapustite ladije. To ni nikaka vojna odredba od strani Nemčije, ampak ma le namen, da se Vaše ladije začasno zap'enijo in Vonezuela pri-f-i'i v :zpopolnjenje naših pravičnih zahtev. Ako bi se ne pokorili in bi hoteli svoje ladije braniti, mi bo v dolžnost, da Vsm 3 silo zabranim to. XXr XttX?*X SX X Svoji k avojim! * ZALOGA X IX * pohištva | x dobro poznane U tovarne mizarsfce zadruge t Gorici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom g prej ^nton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) ^ št. 1. hiša Marenzi. X Najiečja tovarna po&ištva primarste tele. Solidnost zajamčena, iajti les ae osuši ^^ v to nalašč pripravljenih prostorih s tem-^ peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, mo- X X derni sestav. Konkurenčne cene. Album pohištev brezplačen. X X X X X X X X X X X X X xxxxxx«xxxxxxxxx -li"j.i v h ši Emila gTofa Alberti-ja. ulica ua (itoris ti. Namizna vina. črna. bela „Opollif (Klilctor). Prodaiam tudi naraven in pristen tro p i n j e v e e in olje. K« r s-* naša dalmjit n«k» vina ne samo na ela^u kak -r izvršna. mu pa k še znamenita, t n d i kakor o k r e p 1 j a j oa z a bolnike in malokrivnike, nadeja'« ra trdno, da me 1m» s', občinstvo najinnogoštev.lreje se svojimi n*rni?bj»t*»i ter stetn vršilo naše n*r( dno : Svoji k svojim ' < Mlb'nim s|*>štovanjeTu Mat ko P;iić. >COOOOCO«COOOOOCCOOOOCCCOCCOCOCOOCOOOCC$ Prodajalnicar obuval Julija Romanelli Corso št. 8. O priliki praznikov. Obuvala za gospode čina. antrlešv* gld. 3.20. iumen«t »nvleška p»» gld 3.50. Specijaliteta obuval za deeke. Bogat izbor ga loš za moške, ženske in otroke. Obuvala za gospe erna a'i rume i ansrleš'« po gld. 3.50. nizki čevl i, lakir«n; a i beli po gld. 1 90. Scccoćcccccccccococcccocococootcccccccccccccccccccccxccccccccc» oooooooooooooooo Očiščeno perje za postelje in puh priporoča LJUBLJANA p* II ITI Pred škofijo I . II I ! št. 20. ........... Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-]tfeto5ijevo cikorijo. o o o o o o Krasen slovenski ■ skladni koledar o eo o oo o o o za trgovine, obrte. urade, pisarne, A. do in posameznike je izše! v moderni in elegantni obliki v založništvu tvrdke Ivana Bonaca v Ljubljani. Cena je vzlic okusni vezavi zelo nizka, samo 70 vin., s pošto 20 vin. več. Prrkii|M'i dohe velik rabat in se na zahtevo doposlje eenik. Trgovci porabijo istega lahko kot lepo novoletno darilo in se vtisne njih firma. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl gostilno v ul. Belvedere št. 23 B. Toeil bom izvrstna i u pristna vina, in sicer dalmatinsko vino po 32 nve., istrski refošk po 36 nve., belo vipavsko po 40 nve. Kuhinja bo vedno preskrbljena z dobrimi jedili. Pripororam se za obilen obisk Fran Valetie. Stenograf za slovenski in nemški jezik, absolvi-ran srednješolce, išeo sln/.be v odvetniški pisjirui. Ponudbe v uredništvo našega list;«. OOOOOOOOOOOOOOOO prodajalnica, ki se nahaja zraven cerkve ter je primerna za vsako trgovino, se odda v naiem, Ponudbe je poslati na lastnika Simona Bratož v Št. Vidu nad Vipavo. OOOOOOOOOOOOOOOO Prodajalnica ur J. JCaslinger zsojcv;uij>. meitjiiAa, pnHhija proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. IHT Konkurenčne cene. lOOOOOOOOOOOOO podpirajte družbo Cirila in Metoda! jj Pripravno božično darilo"^Rf Srečkanje nepreklicno 15. januarja 1903. Glavni dobitek k i,40.000k Srečke društva za mnetno obrt (Kunstgewerbe-Verein) po 1 krono priporočajo : Josip Bolaffio, Mandl nrskib mlinov j hi nijn žuli cen ih. in pristni najfineji rtfogk v steklenicah. Sprejema se tuli d »m:»c krili v pecivo Ud uii A. Peternel. Na prodaj. j«.* površna suknja, mantalja, obleke za gospe in pohištvo. Yee so izve pri upravi „Edinosti*'. Assicurazioni general i V TRSTU. (Društvo ustanovljeno leta 18.'jI.) To društvo je raztegnolo svnje delovanje na vso veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru. zavarovanje po morju in p3 kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in rose rva dne 31. decembra 180:1.....gld. 58,071.673-84 Premije za poterjati v naslednjih letih . . ......i ., 30,5 H.700*64 Glavnica za zavarovanje živenja do 31. decembra lS!)'t......b50,021).625*03 Plaćana povračila: a) v letu 1804......... 0.7",7.614*48 b) od začetka društva do 31. decembra 1804......„ 202,401.706*51 Letui računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj tarife in pogoje /.a zavarovanja in sploh vsa natančna pojasnila so dobe v Trstu v uradu dru-tva VTi a della >tazione -t. sssi v lastnej hiši. FTLTJALKA BANKE UNION V TRSTU e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli kakor: a) Vsprejema uplačila na tekoči račun .ter sc obrestuje: Vrednostne papirje: po -%0„ proti 5 dnevni odpovedi 91 « i o "1-10 nJ- - _ r! - 314 mesečni 31' " 8 O " v "i 35/,u0 n 1 letni Napoleone : po 2 0 „ proti 20 dnevni odpovedi n 234"0 r 3 mesečni ., n 3 »:„ „ 6 n Tako obrestovan ;e pisem o n plačilih velja od e oziroma 2. avgusta naprej. b) Za giro-couto daje 23/'0 d > vsakega zuesk p zplačnje se do 20.000 gld. a cherjue: za veče znes k treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajijo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Spreje»M:i za svoje cont'> - correutiste, i u kase in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje iu prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone prot rimerni proviziji. IV Najkoristnejša božična darila! Originalni Singerjevi Šivalni stroji so najpopolnejši v kon*t*ukciji in izvršenju. Originalni Singerjevi Šivalni stroji so necbholno potrebni za domaČ) rabo in obrt. Originalni Singerjevi Šivalni Stroji so najbo'j razširjeni v uvarn'Skem prometu. Originalni Singerjevi šivalni stroji so nedosežni v šivanju in trpežno« . Originalni Singerjevi Šivalni stroji so najpnlenejši za moderno umiteljno vezenje. Brezplačni poučni tečaji v vaeh domačih iivalnih delih kakor tudi v modelnem umeteljnem vezenji. Zaloga svile za pletenje v velikem barviuem izboru. Elektromotori za posamične bivalne stroje za domačo rabo. Pariz 1900 ..Grand Prix Najveće odlikovanje Singer Co. delniško društvo šivalnih štrojev. TRST Corso. Palazzo Salem PRST 07298725