GLASNIK SLOVENSKI.
Lepoznansko-podučen list.
Odgovorni vrednik in izdatelj : A. Janežic.
St. u.
v Celovcu 1. decembra 1858.
2. zv.
Uzrok žalovanja.
(Spisal Fr, Cegnar.)
Cvetica v domačem gaju Cvete krasno in veselo ; Presajeni v tujem kraju Obleduje lice belo.
Radostno brenči bueela Po livadi krog ulnjaka; * Pa na tujem nevesela Po domovju britko plaka.
Drobna tica žvergoleva
V domovini božjo slavo;
V tuji zemlji ne prepeva, Klaverno pobeša glavo.
Ino jagnje, zver če müo, Le med čedo se raduje ; Ko od nje se je zgubilo, Z žalnim glasom bleketuje i
Kako pel bom jaz veselo. Ker me ločijo planine, Brezdni, reke, morja žrelo Od predrage domovine !
Pravljica o letu.
(Konec.)
Pretekli so dnevi, prešli so tedni, gorkota je puhtela od zgorej, vročina je romenila žito. Beli lotos je razprostiral svoje velike zelene peresa po jezeru, in ribe so se skrivale pod njegovo senco. V zatišji strani gozda, kjer se je solnce uperalo na kmetiško hišo in pregrevalo razcvetele rože in češnjeve drevesa, ki so se šibile pod težo sočnega, černega sadu, tu pred hišo je sedela Serpanova Ijubez-njiva žena, ravno tista, ki smo jo pred kot deklico in nevesto vidili. Stermo je gledala na cerne oblake, ki so se kot težke gore eden verh drugega kopičili ; od treh strani so se privlekli, kot navzdol ober-njeno okamnelo morje so se nižah gozdu, v kterem je, kot bi trenil, vse potihnilo. Nobena sapica ni pihljala ; tiči so umolknili, vsa natora je bila resna, kot bi nekaj pričakovala, po cestah in stezah so pa hiteli vozniki in pešci, da bi pod streho prišli.
Na enkrat se zasveti, kot bi bilo solnce prederlo oblake ; in zopet nastane tma in grom bobni. Curkoma lije dež izpod neba, zdaj postane tamno zdaj svitlo \ zdaj je vse tiho in zdaj spet grom bobni.
Glasnik 1858 —II. bv.
13
17 é-
Mlado rujavkasto tersje na močirju se ziblje kot valovi na morju, vodena megla je zakrila gozd, spet se stamni, spet se zasvitli, tihota in ropot se verstita. Žito je ležalo na tleh, kot biga bil poplavil; človek bi mislil, da se nikoli več uzdignilo ne bo.
Dež jenjuje, le posamezne kaplje padajo še na tla; solnce zopet sije, po bilkah in peresih so se svetile kaplje kot biseri, tiči so peli in ribe so se iz vode metale. Mušice so plesale in na kamnu tik nemirnega slanega morja je sedel Serpan sam, krepki mož z mokrimi lasmi; kopal se je in pokrepčan sedi na solnčnih žarkih. Vsa natora okrog in okrog se je pomladila, vse je lepo kazalo, bilo je poletje —• gorko prijetno poletje.
Prijeten in sladek duh je puhtel iz deteljišča ; bučele so šumele okrog starega rotišča, ostrožnico so se vile okoli altarja, ki se je lesketal od dežja spran, v solnčnih žarkih, in tje je letela mačica z rojem in je napravljala vosek in med. Le Ser-pan in njegova čversta žena sta to vidila, le njima je pokladala natora svoje darove na aitar. Zvečer se je svetilo nebo kot zlato, nobena cerkvena kuplja se ne sveti tako lepo; med večerno in jutranjo zarjo je pa sijala luna, — bilo je poleti.
Pretekli so tedni, pretekh so dnevi. Serpi so se lesketali na polju; jablana se je sibila pod erdečim in romenim sadom, hmelj je visil v velicih grozdih in je prijetno dišal; pod lešo, na kteri so lešniki v velicih šopih sedeh, je počival S e r p a n in njegova resna žena.
„Kaka obilnost!" pravi ona, „povsod je razlit blagoslov, povsod je domače in dobro, in vendar — sama ne vem, kaj mi je — meni se toži po — tihoti — po miru — ne najdem prave besede za to ! Na polju spet orjejo. Zmiraj več in več si hočejo ljudje pridobiti ! Glej, v tropah doletavajo čaplje in hodijo za plugom ; to je tisti tič iz Egipta, ki naju je prinesel po zraku. Se H še spominjaš, ko sva kot otroka prišla v te severne kraje ? Prinesla sva seboj ljubo solnce, zeleno listje in cvetice ; veter je hudo ž njimi ravnal. Sicer se tamnijo in romenijo kot drevesa na jugu, ali zlatega sadu ne donašajo, kot te !"
„HočešU viditi zlati sad?" jo upraša Serpan, „veseli se tedaj!" In vzdignil je svojo roko — in peresa v gozdu so se jele erdečiti in zlatiti — kaka krasota ! Divja roža je bila polna erdečega sadu, bezeg se je šibil pod težkimi černoerjavkastimi jagodami, divji kostanj je padal iz cerno zelenih lupin in v dnu gozda so cvetele vijoHce v drugo.
Ali kraljica leta postaja vedno tiheja in bledi. „Merzlo piše!" pravi ona, „noo pripelje seboj vlažne megle ! --- meni se toži — po krajih, kjer sem preživela otročje leta!"
In vidila je, kako so čaplje odletavale, vse vkup in vsako posebej, in roke za njimi steguje. Pogledala je na njih gnjezda, ktere so prazne ostale; v enem je rastel dolgopecljati kokalj, v drugem pa romena gorščica in vrabci so letali v gnjezda. i
175
m „Civl čiv! kje je gospoda ostala? Menda ne more več zderžati, ko začne merzlo pihati, torej je šla iz dežele. Srečno pot !"
Listje se je romenilo bolj in bolj, hst je padal za hstom, jesenski vetrovi so razsajali ; bilo je že pozno v letu in na romenem listju je počivala kraljica in z milim očesom je gledala na svitlo zvezdo in njen mož jo stal pri nji. Veter zašumi v listju — in ona je zginila^ le en metulj, zadnji tega leta, je zletel v merzli zrak.
Privlekle so se mokre megle, studena burja je pihala in temne, strašno dolge noči so se verstile. Vladar leta stoji tu s kodri, ki so beli, kot sneg, pa še sam tega ne ve; misli, da so snežinke, ki padajo iz oblakov, in tanka snežena odeja je zagernila zeleno polje.    ?
Cerkveni zvonovi so zvonili k božiču.
„Zvonovi pojó k rojstvu!" pravi vladar, „kmalu se bota rodila nova vladarja, in jaz grem k pokoju, kot moja žena, k pokoju v svitlo zvezdo."
In na lepi zeleni jelki je stal božični angelj in je blagoslovil mlade drevesca, ki bodo poviševale njegov praznik.
„Veselje je v hiši in pod zelenimi vejami !" reče vladar leta, ki je v nekih tednih postal siv starček. „Moj pokoj se bliža, mlada vladarja dobita krono in žeslo !"
„In vendar imaš oblast, akoravno ne pokoja", ga zaverne božični angelj, „Naj leži sneg na mladi setvi in naj jo greje. Poterpi! akoravno se drugemu uklanjajo, si le vendar ti vladar. Akoravno si pozabljen, vendar še živiš ! Ura rešenja bo bila zate, kedar pride pomlad.
,/Kdaj pride pomlad?" vpraša Gruden. „Pomlad pride, kedar se caplja verne."
S sivimi lasmi in z belo brado je sedel merzli Gruden na sneženi kopici in je gledal proti jugu, kakor je nekdaj sedel in gledal. V dve gubi se je deržal, pa je bil vendar še močan, kot zimski vihar. — Led je pokal, sneg je škripal, po gladkem jezeru so se dri-čali in po belem snegu so sedeh cerni krokarji in vrane ; ni je bilo sapice ; Gruden je pa žugal tiho s pestmi in jezero je zmerznilo do dna.
Zdaj so prileteli spet vrabci iz mesta in so vprašali; „Kdo je uni stari mož ?" In na plotu je sedel spet krokar, ali pa njegov sin, kar je prav za prav vse eno, in ta jim je odgovoril :
„To je Gruden, stari mož lanskega leta. Ni še umeri, kot pra-tika kaže, on je le oskerbnik prihodnje pomladi."
,/Kdaj pride pomlad?" so vprašaU vrabci. „Potem dobimo dobre čase in boljšo vlado. Ta ni zlodja vredna,"
In v globocih mislih je kimal Gruden golemu, černemu gozdu, kjer se je vsako drevo pokazalo v svoji rasti in prijetni podobi ; med tem, ko je Gruden dremal, so se razprosterle studene megle — vladarju se je sanjalo od njegove mladosti in od njegovega moštva, in ko
12*
176
SB je dan zaznal, se je lesketal ves gozd v bliščečera srežu. To so bile Grudnove sanje od lepega poletja; solnce je otresalo srež od dreves. «
„Kdaj pride pomlad?" so vprašali vrabci. ^
„Pomlad!" so odmevali homci, ktere je pokrival sneg. Solnce je sijalo bolj toplo, sneg se je tajal, tiči so žvergoleli: „Pomlad pride !" t.
In visoko v zraku prileti perva caplja, druga pride za njo ; vsaka je imela na herbtu ljubeznjivo dete ; spustili ste se na ravno polje, ste poljubili zemljo in starega tihega moža \ in kot Mozes na gori je zginil Gruden v meglenih oblakih.
Pravljica od leta je pri koncu.
„To je vse prav", so djali vrabci, „je tudi prav lepo, pa ni po pratiki, toraj je narobe.
Jeperški učitelj.
Dalje).
Palk je bil že drugi dan v svoji ječi. Učitelj je med tem že večkrat pokrov varno odveznil in pogledal, če bi že vtegnile biti za-željene številke v palčevini pod pokrovom. Tretji dan je bila že zadnja stava in prešnji večer vendar še ni bilo nobenega popirčka pod verhom. Učitelja je terl neizrekljiv nemir, pozno v noč se je še le vi egei; bil je drugi dan že po koncu, s čim je zasvitalo. Pervo, kar stori, je, da pogleda, je li že palk kaj vzdignil. Trije popirčki so se tresli na palčevini. Varno jih vzame vun, in roke se mu tresejo, ko jih začne odvijati. Čudno naključje ! pervi dve, ki jih odvije, ste ravno tisti, ki jih je že po luni zvedil. Sapa mu zastaja jih viditi in s tesnim sercom pogleda tretjo. Bila je ena tistih dveh, za katerih nobeno se dosedaj še ni mogel odločiti.
„Imam jih! imam jih !" kliče na glas, da se dekla oglasi v hramu in vpraša, ah se mu je kaj nakretilo; zakaj tako zgodaj vstajati ni bila njena navada in ji tudi ni bilo treba.
„Le spi, le spi Jera!" pravi učitelj, ki široko koraka po sobi in roke mane. Jera si ne da dvakrat povedati'; učitelj pa v svojih mislih o gotovi terni kar ne najde več ne mira ne pokoja. Več ko desetkrat je že izgovoril številke, ki so mu porok gotove sreče, in več ko desetkrat že odperl vrata, da bi šel vun, akoravno je bil še bos v samih hlačah in v srajci. Obhajala ga je misel, da mu ni več za službo, da se ne bo več treba priklanjati Mervicu, ne v smeh služiti pri-hodnemu gospodu, za katerega je Šmarski kaplan že sploh veljal. Sto misel mu je hodilo po glavi, kaj bo začel z denarjem,   će se mu pa
177
je hotia vriniti misel, da bi bilo vendar mogoče, da bi nič ne zadel, kmalu se znebi te misli in zopet plava v svoji sreči. V takih mislih poišče svojo suknjo, in jo nekako neusmiljeno kertači, kakor še nikoli ; ni se mu je več škoda zdelo. Ko je oblečen, mu ni več v sobi sterpeti, odpre vrata, stopi na prag in s tako zadovoljnostjo gleda po vasi, da, kdor ga je tako vidil, je moral reci, da se je velika sprememba zgodila ž njim. Ljudem, ki so mu mimo hiše grede dobro jutro voševali, ga je vračal, kimaje z glavo, kakor je navada visokim gospodom in praznim glavam.
Jera je še vedno ležala, in kakor nesterpljivo je učitelj pričakoval, da bi ustala, je vendar ni hotel khcati ; imel je važen vzrok za to. Vedno hojo po hiši shšati, nazadnje dekla vendar ustane, in ko od učitelja zve, kaj vse to pomeni, z glavo maje in meni :
„E gospod ! tolikokrat vas je že goljufalo, ko ste tako za gotovo mislili, da jo böte zadeli; kaj, če vam zopet spodleti?"
,,Ne boj se, zdaj jih tako za gotovo vem, kakor bi bile že vzdignjene. V kratkem, Jera, ti bom vse plačal, kar imaš vkup, in še sto goldinarjev čez, morebiti še več ; samo za dans mi moraš še posoditi en goldinar, če ne — ne morem v Kranj, in rajši bi suknjo prodal, kakor pa zamudil današnje stave.
„Za božjo voljo", tarnja Jera, „saj ga nimam krajcarja več ; kar sem imela, sem vam zdajala, in ajdova bera je daleč. O kako sem bila neumna, vam kaj na-njo posoditi! Vi ne veste, kaj ljudje po vasi govore!"
„No ! kaj govore ?" .«     „Vi se böte ustrašili."
,,Saj sam vem, kaj mi misliš povedati : s službe me mislijo spraviti. Mervic je na visoke pete stopil, kar so gospod umerli."
„Kaj sam Mervic, vsi so skorej zoper vas. Težko, da bi vi več ajdovo bero pobirali".
„Mar mi je za-njo?"
„Pa je meni! lejte! kako bom pa jaz svojih štirdeset goldinarjev dobila, če vi bere ne dobite? O, menije pa mar zanjo —meni".
„No no Jerica, ne bodi neumna, saj ti pravim, da v štirnajstih dneh, še pred, boš imela vse ; le dans mi daj še en goldinar, ker sam ga nimam okroglega. Ali bi ti ne bilo žive dni žal, če bi bila ti kriva, da bi jaz ne zadel, zdaj ko sem si jih tako svest ? Pojdi, pojdi Jerica, en sam goldinar, in sto ti jih ne uide."
Pri zadnjih besedah učitelj Jeri prijazno po rami peterka, da si dekla ni mogla, da bi se ne posmejala. Sicer se mora reči, da se je ona tudi ne-koHko slabosti svojega gospodarja nalezla in ž njim vred mislila, da ena velika terna mu enkrat ne uide. Priložila je včasih k njegovi stavi kak krajcar, po katerem ji je^bilo sicer vselej žal, kar je pa ni zaderževalo, da bi ne bila v drugo zopef sreče poskusila.
178
„In če sama kaj hočeš priložiti", nadaljuje učitelj, tudi lahko storiš, pervi groš jaz plačam, in vsak tvoj krajcar ti bo osemdeset goldinarjev nesel."
Jera še nekoliko casapomišljuje, nazadnje vendar stopi v hram in prinese učitelju zaželjeni goldinar.
„Pa to vam povem", reče, ko ga mu da, „da to je moj zadnji denar, da vam ne morem več krajcarja dati, ko bi prav hotla".
„Saj tudi ne bo treba", odgovori učitelj, ki je ž;e klobuk pokril in pahco prijel, in ne glede na Jeričino opombo, da še ni nič kosil, naravnost proti Kranju se napotil.
„Bog daj, da bi ne bilo zastonj", zdihne Jera, ko skozi okno za njim pogleda, „res zadnji čas bi bil zanj in zame, ki sem bila tako neumna, da mu grem ves svoj denar razposoditi". (Konec prihodnjič.)
Svatbine navade štajerskih Slovencov okoli 
Laškega.        
(Dalje.)
Zdaj mu da, kolikor ve in zna prav Čudnih in zvitih uganjk ; in vsi svati in godci jih pomagajo pervemu starašinetu uganjevati. Nekaj jih naj podam.
1. Koliko klinov imajo nebeške lojtre? — Deset; namreč božje zapovedi.
2. Koliko gerč imajo nebeške vrata? — Pet; cerkvene zapovedi,
3. Koliko let je zakon star ? — Nekoliko je mlajši, kot svet.
4. Ktera drobtinca je naj slajša? — Presveto resno telo. i»
5. Koliko uČenikov ima vsak katoljški kristjan? — ^'A« Petero postav in pristavek katehizma.
6. Ktera njiva ima 10 vogano v, in vsak vogan ima svoje različno ime ? — Desetere zapovedi božje.
7. Kdo je bil le nekaj dni mlajši, ko njegova mati? — Adam.
8. Kaj je to : 4 noge, 5 rok, dvoje človeških trupel in vendar ena sama duša ? — Duhoven na prižnici, in lesena roka z božjo martro.
9. Po kteri cesti še nobeden ni hodil ne vozil ? — Po rimski.
10. Kedaj in kteri osel je tako vrešal, da so ga vsi ljudje celega sveta slišali ? — VNoetovi barki.
11. V kterem kraljestvu ni tatov? — V nebeškem.
12. Kteri svetnik v cerkvi naj več vidi? — Kteri blizo okna stoji.
13. Kteri svetnik je naj modrejši? — Kteri zaperte bukve v rokah ima.
14. Kteri svetnik je naj močnejši ? — Sv. Leopold, ki cerkev na roki derži.
15. Kaj storimo prej, da ustauemo? — VleŽemo se.
179
16. Ktera palica je naj teža? — Beračka. .
17. Kteri konj zadej ravno tako dobro vidi, kot spredaj? — Slepi.
18. Ktera stvar je naj moČneja? — Polz, ki svojo hišo po svetu nosi.
19. Kaj Še manjka dobro izdelanemu škornu? — Par.
:.i 20. V neki vasi itivi kmet, kateri ima 7 sinov, katerih se vsak drugac piše, kakor oče; kako se pišejo oČe, kako sinovi ? — „Drugac". ~ i. t. d.
2. staraŠina : „^o, ker ste toliko nam povedali, in vidim, da svoj „antverh"' znate, vam bom pa precej ze dal rozo, katere dobiti želite ; pa skerbno jo presadite in pazljivo za njo skerbite, da se bo dobro imela in sto let doživela. Kdo jo bo pa presadil in h koleku privezal f
1. StaraŠina : Naš časti vredni dušni pastir, gospod fojmošter.
2. StaraŠina : „Le nekoliko poterpite, da grem po njo. — Zdaj privleOe naj poprej gerdo staro babo izza kota in reče: y,Toto le imam, če bo za vas, ali ne ! —
1. staraŠina: „0,je ze dobra, že; jo že tudi vzamemo^, odgovori in da babelo godcom, ki jo v Šali objemajo, kušujejo in mnogoverstne norčije ž njo uganjajo, dokler jim ne uide.
Pervi staraŠina pa se zaČne po glavi Čohati in toževati : „Pa, moj ljubi oče StaraŠina ! ta še ni bila tista roža, ktere mi želimo ; zdaj vas bomo še za drugo naprosili ; za tisto žlahno rožo, ktera bo z božjo pomočjo sto let cvetela. " Prosi lepše ko more, kupico zopet nalije, svojega terdoglavnega nasprotnika hvali, več ko zasluži, mu dobro zdravje napije, i. t. d., da pripelje zdaj drugi staraŠina „¦yq/anio" (večidel je ta njegova zakonska žena) iz za kota in jo da pervemu starašinetu, kateremu tovaršica za cel Čas ženitvanjski ostane. Pervi staraŠina je je zlo zlo vesel, in prav zidane volje govori : „Ho, ho, ta bo pa moja ! Taje že veliko žlahneja od perve ; to si bom jaz za tovaršico ob-deržal, da poj de z menoj, in s seboj pelje tisto imenitno stoletno rožo, ktere mi od vas dobiti želimo ; bo tam na pričo, kedar bojo naš častivredni gospod faj-mošter vašo rožo presajali v naš vert in j o h koleku privezovali. Jaz sem zdaj že preskerbljen; vas lepo zahvalim, oče staraŠina! pa še drugih žlahnih rO' žic prosim, saj vem, da jih imate".
Drugi StaraŠina pripelje po dolgem obotavljanju in upiranju y,đru-žVco", jo okoli in okoli od sončnega izhoda proti zahodu pred „tovar-šem^ zasuče ter mu jo izroči.
1. StaraŠina: „iVb, no ! zahvalimo vas prav lepo, oče staraŠina! ste pač kaj miloserčen in dobrotljiv mož ! Lepo ste nas že obdarovali z žlah-nimi rožami, pa eden izmed nas še le nobene nima, ki je je naj bolj željen in potreben. Pripeljite nam zdaj vendar že tudi še tisto žlahno in imenitno rožo, po katero smo dones nalašč semkaj prišli.
2. staraŠina: (se celo jezen dela zavoljo take prisilnosti)^: ^Oho ! vi stepa že preveč nadležni in sitni; kaj takega še ni bilo slišati ! Ce vam ženi zadosti vse to, kar sem vam že dal, znate se le zopet domu pobrati, ali greste rakom žvižgat, če vam je ljubo : jaz pa nirnam zdaj kaj več za vas^. —
180
1. starašiaa zopet kupico natoči, mu zdravje napije, sladko govori, da mu jezo potolaži, priserčno prosi in poprej ne odjenja, dokler ni uslišan. Drugi starašina se dolgo ne da omečiti, se praska za ušesom in le prisiljen na zadnje vendar gre po nevesto. Ko njo pripelja, vsi veselo pošumotajo.
Pervi starašina od veselja poskakuje in z rokami cepeta, rekoČ : „Äh ! tota pa, tota!— Taje še le tista prava stoletna žlahna in imenitna roža, ktere smo si želeli ! Oce starašina ! lepa, lepa hvala ! Bili ste scer zlo terdi, pa kaj f daste le naše želje vendar dopolnili. — Zaročena si v roko sežeta, in staraŠineta ju zasučeta od izhodne do zahodne strani okoli in okoli. Nevestini svati, ki so do zdaj mirni in molče za mizo sedeli, ustanejo in vsakemu svatu ženinovemu desno roko podajo, kakor da bi se zdaj še le spoznali in pobratili. Pervi starašina, kteri je od zdaj prav za prav edini vladar in.serce ženitvanjske veselice, pelja svojo tovaršico ^vojarno'* za mizo od izhodne strani proti zahodni; ž njima gresta ženin in nevesta, tovarš z družico, 2. starašina, kterega opravek je doveršen, s soprogo pervenga staraŠineta in tako naprej drugi svati. Kedar že vsi sedijo, poda nevesta svojemu ženinu, vojarna pervemu starašinetu, družica pa tovarŠu nov bel, prav tenek in lepo rudeČe obšit robec v dar, s katerim se prav debelo babajo.
Pervi starašina kupico natoči, in blizo takole zdraviČko nagovori ; y^Bog nam daj srečen začetek h temu opravilu, h kateremu smo se namenili, in srečno pot taj in nazaj ! Živili, cela kompanija Bog daj vsim dobro srečo in ljubo zdravje !^
Kratko kosilo, drugi zajterk, prinesó na mizo, juhe, mesa, klobas, kruha in vina. Pervi starašina zaporedama zdravičke napiva ženinu in nevesti, drugemu starašinetu in vojarni, tovaršu in družici, starišera in žlabti in vsakemu svatu posebej. Nevesta z družico ne sedite dolgo za mizo, ampak greste y,pušelce^, včasi kakor metle velike in poprejšni veČer Qkran-celpint^) pripravljene, možem Šivat za klobuke in na plajše. Je to opravilo doversene, se zopet usedete za mizo. Vsi molče in pazljivo poslušajo. Starašina si kupico nalije in jo do dna popije na zdravje Častivrednega gospoda, kteri bodo poroČevali, in potem na zdravje vseh pričujočih. Potem razlaga in priporoča zaročenim dolžnosti prihodnega stami, posebno pa zaroti zabavljive godce, naj se na potu v cerkev in nazaj pošteno in možko obnašajo, nobenega ne pohujŠajo, vsakemu na vprašanje čedno in resnično odgovorijo, vsakega Človeka, ki jih bo srečal, prijazno pozdravijo, kakor je keršanska navada, in vsem, tudi naj bornišemu beraču, vredno Čast skažejo; pove jim tudi, da je pri mizi vsakemu pripuŠčeno govoriti, samo da mora biti beseda, ako ravno smešna, vendar le po keršansko poštena in častita; klafarskih pa Bog vari, i. t. d. Na zadnje Še šentjan-ževec napije rekoČ: „Zdaj se bomo pa v božjem imeni podali na božjo pot v cerkev sv. Miklavža (ali drugega farnega patrona), da bi vsi vredno pri sveti maši bili, in da bi ženin innevesta v božji gnadi vredno prejela zakrament svetega zakona^ katerega je Jezus Kristus postavil. Bog daj srečo." —
181^
Zdaj objame in poljubi nevesta svoie starile v slovo, z ženinom pred nje poklekne, da prejme po tibi molitvi starišev blagoslov. Godci „marS'^ zagodejo in med streljanjem in ukanjem se podajo na pot. Večidel se Še le blizo cerkve zverstijo tako, da gresta za godci pervi staraŠina in ženin , potem 2. staraŠina in vojarna z nevesto v sredi, tovarš z družico, in drugi svati sparoma.
(Še le nekaj let je minulo, odkar so ženske nehale pri svatov-Šinah krajnske „attoe* nositi. Nevesta in družica ste imeli, „att&o" s pankelci in pušelci lepo okinčano, na verh pa bel venček, znamnje devištva; vojarna in druge zakonske žene, — in tudi nevesta. Če ni bila več devica, — so nosile Črez aubo brez pušelcov belo, lepo obšito ruto (pečo). Zdaj pa je draga zlata y^auba^ zlo zginila ; ženske imajo ruto na goli glavi, nevesta pa in družica ste gologlavi ter imate v laseh venec, pu-šelce in svilnatih trakov, po cel prač dolgih).
T cerk?! se usedejo možki na desno, ženske na levo stran. Po odsluženi sv. maši pervi staraŠina ženina, drugi staraŠina nevesto, tovarš pa družico za roko pred oltar peljajo , kamor se vsi drugi svati tudi podajo. Cerkev je o takem opravilu, naj si bo vreme še tako gerdo in pot še tako huda, vsa polna ljudi, posebno radovednega ženskega spola.
Po dokančaui poroki poda družica gospodu poroČavniku lep pu-šelc. Svati vsi gredo okoli oltarja k darovanju in starašineta z ženinom potem v farovž k vpisovanju. Med tem molijo drugi svati še v cerkvi, godci pa pred cerkvo mnogoverstne šale, posebno s starimi babelami, uganjajo. Potem vsi svati zopet v verste stopijo : popred godci, za njimi ženin z nevesto, 1. staraŠina z vojarno, tovarš z družico, 2. staraŠina s soprogo pervega, in drugi svati vsak s svojo ženo ; ravno v tej versti tudi, če se vozijo. Pa ne grejo Še proti domu, temveč v kako bližno kerČmo, kjer so se že nekaj dni poprej napovedali, h kosilu, kateremu pravijo, na mal, kjer se zopet od izhodne proti zahodni strani za mizo usedejo, in staraŠina precej zdravje gospođu poročavniku napije : „Na zdravje na-Sega častivrednega gospodafajmoštra (ali kaplana), kteri so naredili in zavozlali ta vozel, katerega le smert odveze !" — Ženina in nevesto pa opominja, da naj si nauke, ki sta jih slišala v cerkvi, globoko v serce vtisneta, jih nikdar ne pozabita, temveč se ves čas posvetnega življenja po njih obnašata, „da vaju in nas današnje opravilo nikdar grevalo ne ho." Potem napije zdra-viČke po versti vsem nazoČim in vsem, kteri jih doma pričakujejo. Jedi na mizo dobijo kakih klobas, svinjskega mesa, telečje ali kozliČeve pečenke in salate; zamudijo se „na mal-u" naj manj do veČne luČi, pa tudifvČasi do terde noči, zakaj pred mrakom na nevestin dom priti, bi bilo gerdo. Mal možki svati vkupej plačajo.
Na nevestinem domo.  Pervi večer.
Kedar pridejo od mala do hiše nevestinega doma, drugi staraŠina urno v hišo skoČi, oČeta hišnega poprosi za „erperge" in vrata za sebo zatreši.
182
i*'    1. starašina od zunej : „Oho, oče hišni gospodar! eden tovaršev nam
je ušel, je li notri pri vas f"
Hišni gospodar od znotraj : „Ja ! kaj pa ti hočeš i"
1. starašina : „Prosim, da mene in moje tovarše črcz noč pod svojo
streho vzamete''.
Hišni gospodar: „Ali vas je zdaj kaj več, kakor vas je bilo poprej, kedar ste zjutraj od nas šli f"
1. starašina : „Kaj pa da! Enega j e več P' Jž '
Hišni gospodar : ,,J?lio je jpa ?" ^1
1. starašina : ^Sveti zakon /" — ,v
Hišni gospodar : „No, tako pa le noter !" h
Vrata se odpró -, vsi gredo v hišo in se precej za mizo spravijo, kakor je navadno od izhodne proti zahodni strani, in ženitvanski obed se začne.
Kedar se luČ na mizo prižge, zapojejo godci večernico ; starašina glasno odmoli angelsko Češčenje, in vsi drugi za njim.
Med obedom enkrat starašina vstane, vzame krožnik (talir), postavi nanj kupico vina, naprosi svate in vse druge nazoČe ljudi, ki ga lehko zaslišijo, nevesti „za mošnjo" nekoliko podariti ; položi najpred sam večidel sreberno križevaČo ali podvagoldinarski bankovec na talir, popije vino na zdravje nevesti, kupico zopet natoči in jo na talirju svoji sosedi poda. Talir gre tako okrog mize od svata do svata, k možkim in ženskam, vsak in vsaka svoj dar položi na talir, vino popije, zopet nalije in da naprej. Tudi nekteri nepriČujoči izmed žlahte, kak stric ali teta, boter ali botra, pošljejo svoj dar s kakim dragim svatom,, ki to glasno oznani in kupico vina popije. — Še godci za šalo kaj smešnega v^4ar prinesejo, n. p. kakih puhlih jajČjih lupin iz hlač, kakor da bi valili, kako umazano, raztergano capo „za perve /jZe-mce'S kakih skoblank za trake na otroško „aubco", kak star škorn ali šoln za „šparovec", za „solnjak" itd.
Tudi nepovabljenih svatov je dosti zunej pod oknom; imenujejo se tukaj „kobilčarji", po drugottudi „voglarji"*) pobelini bližnje soseske, ki prepevajo, norce uganjajo, se včasi do kervavega stepejo, (posebno kedar ptuji pridejo), in Čakajo, da vina (po 20 do 40 bokalov) in kruha dobijo. Če nič, ali saj, kakor se jim zdi, premalo dobijo, vse, kar morejo, narobe preveržejo in vkljub delajo škodo, n. p. voz, hrano, oralo in kaj takega spravijo verh slemena na kozolc ali hlev; alivole in konje po naslonjenih deskah v „stolpoh" (shramba za kermo v sredi kozolca) zapeljajo, da jih drugo jutro domači ljudje z velikim trudom in z nevarnostjo po vervéh doli spuščati morajo itd. Ti kobilčarji pa tudi kolikor toliko nevesti za mošnjo darujejo ; navadno je, da kolek, na kraju razcepijo, v razcep eno sreberno dvajsetico ali desetko denejo in jo skoz okno starašinetu podajo.
O tem darovanju, ki se „larma" imenuje, in je sploh po kmetih, tudi v naj bogatejših hišah, navadna, prepevajo godci sledečo staro narodno pesem,
*) Prj nas na Koroškem jim pravimo „zaplecevavci" ali „zaplečniki",
183
vsakemu svatu posebni " odstavek ; znana jo po vsi slovensko-stajarski deželi :
1. Le le sem, le le sem, preljubi moji svati! —Le semkaj perte-cite, lep dar pernesite! — Le mi jo darujte to mlado nevesto z daram ino z blagam, dušico s svetim rajam in z veseljam, — tud z enim lepim poštenjam. — 2. Le nič ne premišljavajte, — Le hitro gor zmetavajte. *) —¦ 3. StaraŠina ste že djali: — Dabodte en finfar dali. — 4. Vojarna našaljiiba
— Kar daste, ne bo zguba. — 5. Tovarš na versto pride — En tolar z žepa uide. — 6. Pa tudi tovaršice — Žvenklajo že petice. — T.Preljubi moji Jaka
— Že s krono težko Čaka. — 8. Ker Mica je bogata — Bo dala po dva zlata.
— 9. Preljubi moji Tona — Zdaj pride tvoja krona. — 10. Preljuba moja Lenka— Tvoj tolar glasno žvenka. — 11. Preljubi moji Miha — So tolar-jamsopiha. — 12. Marjeta bo tud dala — En tolar darovala. — 13. Preljubi moj Andrejče — No krono gori vlejče. — 14. Neža tud ni reva — Krono že gor deva. — 15. Preljubi moji Jura — S tolarjam prifura. — 16. Voglarji so tud djali — Da bojo kaj darvali, — 17. Se kdo kaj dati hoče — Mu zdaj je še mogoče. —18. Zapečjani zaležani*)—Semkaj pertecite, lep dar pernesite. — 19. PoČakte še 'nomalo — Da še bojo gode' darovali. — 20. Vi starši ! pertecite, prediva pernesite! —Da predla bo nevesta, da možu bo prav zvesta !
Je darovanje med petjem in smehom končano, zavije staraŠina dnarje v robec, s kterim je krožnik pokrit, jih da nevesti, se namesto nje vsem lepo zahvali in pije na zdravje vsem dobroserČnim darovavcom.
Nekoliko poznej — (Če so pa svati morebiti vinjeni, še le drugi dan) — je „larma" za godce. Eden iz med njih se, kolikor more, smešno obleče, vzame kake burkle ali veslico, ter ž njo, kedar stopi v hišo, po mizi vreze, rekoč: „KaMni ljudje ste vi? — Zerete in pijete, kakor luknje, panie ne plačujete ! To ne more hiti ! le vsakemu pošteno odrajtajte, kar mu gre, tudi nam godcom"*
Pervi staraŠina na tomožke svate nagovori in takaže, koliko naj vsaki da: „pešci" (samci, ki nimajo tovaršic, svojih žen pri sebi) po 40kr. ali po goldinarju, pa vČasi, če so imenitni svati, ali čaje malo raožkih, tudi po 2 in 3 goldinarje ; kdor je pa „s cugom" (z ženo ali drugo tovaršico), plača na pol več. Krožnik s kupico vina se zopet po versti okoli podaja, to da ženskam ne, in godci morajo vsakemu posebej kako kratkočasno pesem ali saj en odstavek tajiste zapeti ; pa tudi svati sami včasi kako pesem napovejo, katero jim godci zapeti morajo. Nabrane dnarje dobi „kapelmajster" v roko, in vsi vkupej se navadno takole zahvaljujejo : ^Bog lonaj za to, kar više svojega imate, to ježe tako naše, kar stenam dali inkarže tukaj imamo."
Med tem je noČ skoraj že minula, in vsi, ki že niso poprej Šli, se ob treh ali Štireh zjutraj spravijo: bližni na svoj dom, dalnji pa na peč ali za mizo ali kamor morejo. (Konec prihodnjič.)
*) Za vsakim odstavkom se pristavlja: „Le mi jo darujte t. j. d. kakor gori, **) Za pečjo so otroci, drugi domači ljudje, hlapci in dekle i, t, d.
184
Glasnik literarni
* v Gradcu se je združilo nekoliko domorodcev v izdavo igrokazov, poslovenjenih iz tujih jezikov. Ako se oglasi do novega leta vsaj 300 naročnikov, bo vsakega mesca prišel na svitlo eden igrokaz. Igrokazi bodo obsegali po 2—4 tiskane pole, pa kolikor jih bo kteri obsegel, toliko 7 novih krajcarjev bo njegova cena. Naročnino bodo gg. naročniki plačevali, kedar bodo prijeli naročene iztise. Želeti je, da bi naŠlo domoljubno za-poČetje obilo podpornikov. Naročila naj se pošiljajo g. J, KovaČiću (Neugasse Nr. 170); prejemalo jih bode pa tudi vredništvo Glasnikove.
* Srb ski Ičtopis za godinu 1859, ki ga daje srbska matica v Pešti vsako leto v dveh zvezkih na svitlo, razodeva pod novim vrednikom J. G j or gj e vicem velik napredek, kar se tiČe obsega in jezika. Na 235 straneh obsega perva knjiga mnogo zanimivega blaga. Imenitniši sestavki so : predgovor urednikov, pregled sviu jerarŠeski stolica u sv. pravoslavnoj cerkvi, pesme, Gjuraj Branković (roman), prevod Iliade, narodne pripovedke, pregled narečja slavenski i njiove naj-glavnije razlike, matica srbska, nove knjige, nekrologija in smesice. Vse je prav lepo napisano, le samo to bi želeli, da bi se pisme h vsaj v tistih zlogih ne izpušČalo, v kterih je koreninsko. Gotovo je ta letopis eden nar imenitniših, kar jih je bilo izdanih (97) doslej.
* Katoliškemu listu Zagrebaškemu" se piše iz Oseka : Te dni je donatisnjeno že davno oglašeno delo Kanavelićevo „Ivan sveti, biskup trogirski" na stroške prevzv. škofa Strossraayerja. Obsega 39 tiskanih pol in je torej vece od Osmana Gundulićevega. Znotrajno ceno tega dela hvalijo vsi, ki ga poznajo. —¦ Prevzvišeni škof DjakovaŠki misli dalje na svoje stroške izdati „Jezgru svetoga pisma novoga i staroga zavjeta od fra Pavića z mnogimi podobami. Zelo je bila ta knjiga nekdaj razširjena po Slavonii in ljudstvo jo je rado prebiralo. Zato se bo napravila nova izdava te koristne knjige.
* ;,Pražskira novinam" se piše iz Sefahova tole: „Matica srbska" je izdala pod naslovom „Pfedženak, protyka za Serbo w" koledar za leto 1859. Obsega razun navadne pratike tudi krajše pripovedke, popise in uganjke. Dalje je izdala Matica''„Choralmelođien (210) zum wendischen Gesangbuche", da bi se dosegla veČa edinost v cerkevnem petju. — Slovnika lužiškoserbskegase tiska pola 20. (pisme kh.)
* V Pragi je jel izhajati kaj zanimiv spis v Češkem jeziku pod naslovom „S t a r o ž i t n o s ti a pamatky zemS češke". Prinaša popise in podobe imenitniših gradov, terdnjav in cerkovnik in mestnih stavb češke zemlje. Popisuje jih F. Mikovec, vrednik Lumirov, obrazi so pa od slovečih čeških malarjev J. Hellicha in V. Kandlerja, Pervi snopič je že prišel na svitlo in obsega tri jekloreze^ : Otokarov grob v cerkvi sv. Vita, razvaline Kokofinske in cerkev sv. Štefana v Pragi. Vsak snopič velja 56 nov. kr,
185
Glasnik iz domačih in tujih krajev.
Iz Ljubljane. 17. novembra. — Gr. Krek. — Dvakrat se je uže letos culo v tukajšnem gledišču pevati si o venski; pervič ko smo obhajali stoletni rojstni god očeta in pervaka slovenskega pesništva, slavnega Vodnika; v drugo pa tekoči mesec, ko je nadepolna gospodična Lin g-o v a, v sredi nemškega igrokaza, razveselila zbrano občinstvo s prelepo Mirosla-vovo pesmico: Mila, mila lunica. Veselo je bilo poslušati pevkinjo, če se ne motim, terdo Nemko, gladko in kerhko izgovarjati naše domače glasove, ki so vsakega nazočega rodoljuba razveselili in mu ogreli serce. Daje pesem tudi častitemu občinstvu jako dopadla, da si tudi ni v nji onega vertoglavega skakanja po tako zvanih glasbenih lestvicah, kar se nekterim čez mero dopada, nam je bilo gotov porok ploskanje,ki je po končani pesmi donelo pevkinji od vseh strani. Vnovič pride na oder in serčno kot popred jo spet zapoje, da seje brala zadovoljnost na obrazih vseh nazočih. Doveršivši jo v drugo, priferlita na oder umetno spletena venca in kitica, gospodični na čast in slavo. Pokazalo seje spet, kako naš jezik, ki mnoge druge daleč prekosi v blagoglasju, dopada ne le nam, marveč tudi ptujcom. Je pa tudi pesem taka, da mora dopasti, kakor vse Vilharjeve : besede soproste in lahko umevne, napev pa mil in budljiv in kot navlašč iz serca naroda samega vzet. Naj bi se večkrat vpletali naši domači glasovi nemškim igrokazom ; pa bi se tudi Število občinstva bolj in bolj naraščalo ; zabava bi bila mikavniša, in verh tega bi bilo družtvo le na dobičku.  Ker govorim ravno o slovenski veselici, naj še povem, da so tudi naši dijaki obljubili napraviti b esed o, in res so se liže združili pod vodstvom prof. Heinrihovim, in se pripravljajo, da konec pervega polletja svojo nalogo timbolje zveršijo. Znani so v obče uže od nekdaj kot izverstni pevci, bo pa li nemška ali slovenska stranka zmagala, bo prihodnost pokazala. Žalostno, da večina podaja ptujki roko, domači materi pa jo nehvaležno odteguje. Pa popred se ne sme nič soditi, torajnaj pokaže prihodnost, ktera bode obveljala. — Za sedaj naj bo to zadosti ; v drugo hočem kaj veČ oznaniti o zgodovinskem družtvu in vzlasti o bukvah Vodnikovih ; za zdaj le povem, daje uže tiskanih 20 pol. Blizo vsi sestavki so uŽo v rokah izdateljevih, toraj ni nikakoršnega zaderžka; edina overa je le tiskarna, ki zbog mnogega druzega tiska nekoliko zastaja; pa nadjati se je, da bodo bukve kmalu dokončane.      ^ ¦ -  «
Iz Pešta, mesca listopad a. Š. Glavna skupština Srbske Matice. — 8. dan t. m. so v Tekeljevi hiši zbrali se društveniki S r b s k e Matice in, kakor vsako leto, so se posvetovali celi dan o potrebah tega slovanskega zavoda. Prišlo je veČ tukajšnih in zunanjih društveuikov. Predsednik je bil Pavi K o i ć. Med opravniki je tajnik, g. Gjorgjević, naj pervi razlagal početje društvinsko od poslednje do zdajšne skupščine. Za njim je društven fiškal dal na znanje, kako da stoje društvene reČi, potem je povedal k a sir, kako stoje fondi; in sicer premore pervi fond Matice Srbske 47413 gl. sr., drugi fond Joana Nako-ta, namenjen za premije, 10141 gl. sr., tretji fond Tekeljev ima štiftenge za dijake v 7. in
186
8. gimnaz. šoli in na vseučilišču, zraven pa še veČ premoženja v hišah in v zemlji, vsega čez 138527 gl. sr., Četerti fond Pavi-J oanovićev , za štipendije odločen tehnikarjem, 26454 gl. sr.
Pred več 1 e ti razpisanapremija za s rb sko zgodovino mladini v poduk je poklicala na dan tri izdelke, pa nobenega niso poterdili trije presojevavci, ter se je premija povišala od 40 cekinov na 80, zraven ste se razpisali dve premiji, ena z 100 cekini za srbsk o historiško dramo, do 7. januarja 1861; druga premija z 25 cekini pa za historiško novelo — do 25. junija 1859. Za historiško dramo je gosp. tajnik svetoval tri premije po 100, 70, 50 cekinov; tudi za historično novelo tri: 25, 15, 10 cekinov. Predložil je tudi za gradjansko dramo 80, 60 in 40 cekinov, pa za epišk spev 30, 20, 15, pa jih skupština ni poterdila.
V zadevi društvenega fonda Srbske Matice je svetoval gosp. tajnik,  da naj  se  vstanovi  biblioteka z obrazi za mladino,— društvo je dovolilo. Literati se bodo poiskali. Na dalje je svetoval, naj bi se izbrale naj bolje dela Vukove in Milutinović-eve in dale na svitlo prav dober kup, v kakih lOOOO iztisib ; pani bilo poterjeno. T r e t j i č, naj bi se izdale na svitlo vse dela treh naj boljših pesnikov^ Sim. Mi-lutinović-a. Pet. Petroviča Njegoša in Iv. Popovića ; pa ni šlo. ČetertiČ, prosili naj bi šolskega svetovavca g. Dr. N a t o š e v i ć a, da bi izdal vse natoroznanske predmete za mladino v ljudskem  govoru. Društvo bi mu delo plačevalo in ga izdajalo ;   pa se tudi tega ni podstopilo. Petič,  naj bi se naprosil mladi uČeni mož, po imenu V aj uno v (Kuvarac), da bi spisal kritiško srbskozgodovino; pa je tudi spodletelo. Šestič nekaj v zadevah letopisa Matice Srbske.  1. Pisateljem naj bi se dajala remuneracija po 10 — 20 gl. sr, od tiskane pole, to je vsako leto kakih 150—200 gl. sr. 2. Mesto 500 iztisov naj bi se jih tiskalo 800, mesto dveh naj bi se izdajalo po troje zvezkov ;  3. naj bi se pošiljali vsem slovanskim društvom in vrednikom slov. Časopisov. — Društvo spet ni privolilo drugega kot 600 eskemplarov in pa, kar se tiČe pošiljanja knjig slov. družtvom in vrednikom slov. časopisov. V zadevah kupčije z bukvami je tajnik svetoval in društvo poterdilo bukvarja ali knjigarja v N o v e m Sad It K. Hinca za glavnega komisarja, v Belem Gradu pa V a 1 o š i C a. Društvo je dovolilo, da se bodo vse stare bukve, vredne okoli 7000 gl. sr., prodajale prav po ceni. Pri Hincu in pri njegovih družnikih bodo prišle tabele na svitlo, v kterih bodo bukve posamem s svojo ceno se naznanovale. — S tim se bo nekaj poravnala kupčija z bukvami.
Kar se tiče Tekeljeve štiftenge, je sklenilo društvo dalje, da se hiša predela, da se bodo dijaki s vsim preskerbovali, česar potrebujejo ; za kar se je posebna komisija izvolila. Prenaredba Tekeljeve hiše v konvikt bo vzela kapitalu kakih 20,000 gl. sr., to pa so bo vernilo z denarji, ki jih bodo dale v prodaj postavljene hiše, ena v Pešti in 9 v Aradu. To vse skupej bo povikšalo. Če se v dnar spravi, kapital za več kot 100,000 gl. sr. V zadevah letopisa Srbske Matico in reformij je bral v imenuvsih „starovolja" advokatAleksau-
187
der Popović, ki se nikdar ni pečal z literaturo, celo polemiko zoper vrednika Srbskega Letopisa : da je na svojo roko reformije vpeljal, da so n. pr. korice (platnice) plave, ne kakor poprej romene; da se je v pravopisu in v jeziku ravnal po n o v i n c i h, ne po starcih. Hotel je, da bi komisija iz tukajšnih družtvenikov, ki ni ne enega literata med njimi; (so večidel kupci), pregledovala in presojevala vreduikove dela, preden se tiskajo. V podporo te razsoje je bral pismo iz Novega Sada, spisano od dveh literatov od Joana H ad žica in Joana S ubo tica in pa podpisano od 10 ali 12 ondašnjih kupcev, ki so nepoklicani in ne vredni dobili za vloženih 40 gl. sr. ne le ime in pravice tega družtva, ampak tudi glas o literarnih zadevah! Sklep je bil : „vrednik naj gleda, da se bo vsega novega ogibal in pri starem ostal". — Naj bo kdo, kar hoče, da je le pošten Človek, postane za 40 gl, sr, društvenik in dobi glas v zadevah literature, ki so mu čisto ptuje kakor kupeom in večidel tudi advokatom ; Če pa ni denarja ni družtvenik n, pr, : V u k a še v društvo niso vzeli, ker ni plačal. Tu se razodeva anomalij a, daje joj ! Iz Taraždina. M, KraČmanov — Pripovedke o vilah : d) Bila je jedna puca, pak je svinje pasla i jedno prasico je imela. Ova se ni štela nigdar pasti a sita je bila zmerom. Onda je ona to povedala doma, pa so njoj rekli ljudi : ti zemi vojko dugo, pak privezi prašiči za nogo, pak kam goder ona, pa ti hodi za njora, I tak je ona napravila. Onda na jeden pot ide prašiča a ova puca za njom. Dojde prašiča do jedne štorge, pak furt vu njo ide. Onda i ova puca ide za njom pod jedno, pak dojdo do jedni vrat. Prasica samo vudri z rulcom vu vrata, jedna Vila joj odpre i več joj je bilo v kopanji pripravljeno jesti. Prasica je a ova puca stoji za njom ; njo zagledajo Vile, pak jo primejo i k sebi zamejo, a prasica je odišla nazad, nego više potlam nigdar, gda god je tam došla, niso joj se štela vrata odpreti^ a ove puce ni još dandanašnji nazad. — To zadnjo pripovedko mi je povedal neki pastir, ki je pasel pri potoku Plitvici pol ure od Varaždina. On je rekel, da je v selu z imenom Ložani vuČji pastir in je potem tako le pravil : „Pojel je vuk jednomu človeku prasca, onda pak je ov išel s puškom ovoga vuka čekat na jeden hrast, a ov vuČi pastir gaje videl, pak išel k njemu, pak ga je pital : čujete, kaj vi tutu delate ? On mu je povedal. Onda mu je ov vuči pastir rekel: hote dole. A ov ni štel iti. Onda mu je pak rekel: ako nedete, böte vidli, kaj vam se bo zgodilo. Onda ov je moral iti dole a puŠko je ostavil gore. Onda ov vuči pastir ga je z jednom šibom, jedno leto starom, vudril in postal je vuk in bil je sedem let vuk, a puška mu je zmeri bila gore na hrastu, dokje sedem let zminilo, onda 'da je sedem let zminilo, postal je stopram Človek nazad i tak je bil kosmat, da ga niso mogli poznati."
* Nj .veličanstvo presv.cesar so izvolili zaČ. šolskega svLtovavca v Zadru, dra A. PaviUća, šolskega svetovavca in nadzornika ljudskih Šol na Koroškem.
* Stanovska viša realka v Gradcu je ustanovila, da se ima vsak učenec ali slovenski ali francozkiali laški učiti, kakor gaje volja. Izvoljeni jezik ostane zanj obligaten predmet. Naj bi se posnemalo tudi drugot! (SI. N.)
188
Povabilo za naročbo. '
z novira letom uastopi „Glasnik slovenski" svoj drugi tečaj. Izhajal bode, kakor doslej, po celi poli dvakrat v mescu ; zunanja podoba mu ostane letašnji enaka. Prizadeval si bode iz vseh moči, da se domača beseda Čedalje bolj olika in izobrazi za vsakoverstno pisavo, resno in šaljivo, poduČno in zabavno. Prinašal bode v ta namen, v vezani in nevezani besedi, najboljše izdelke sedanje literature in razglaševal tudi častitljive ostanke, ki so se ohranili med narodom iz Časov nekdanjih ; včasih se bode ozerl po cveticah tudi v tuje vertove, posebno slovanske, ter jih povijal med cvetje domače. Eazredba snovi ostane, kakoršna j e bila doslej : verstilo se bo z lepoznanskim berilo podučno in koristno. „Glasnik literarni" bo razglaševal vse imenitniše prikazni na polju slovanske literature in umetnosti, „glasnik iz domaČih in tujih krajev'^ bode priobčeval razne dopise in sporočila iz življenja narodskoga in novo osnovani „besednik" bode pravil razne dogodbe iz novih in starih časov in druge zanimive drobtine v poduk ali kratek čas. Naj mu pri-teko na pomoč vsi slovenski pisatelji.in vsi prijatelji domače lepe literature, da bo izhajal čedalje v lepši, pa tudi v veci podobi !
Glasnik velja za celo leto v novem denarju 3 gld. 15 kr. in za pol leta 1 gld. 60 kr. (v Celovcu prejeman za celo leto 2 gld. 65 kr. in za pol leta 1 gld. 35 kr.) Častite g. g. naročnike, ki plačujejo svojo naročnino v starih denarjih, ponižno prosimo, da pošiljajo le tak denar, ki je še v veljavi, in po tisti vrednosti, ki jo ima po cesarski postavi (1 gld. = 1 gld, 5 kr., 1 dvajsetica (stara) = 34 kr., 1 desetica — 17 kr., 1 groš= 5 kr. in 1 kr. = 1 '/j kr. novega denarja). Naročilne denarje, poštnine proste, prejema podpisano vredništvo v Celovcu. Kdor pošlje 10 naročnikov vkupej, dobi ednajsti iztis po verhu.
Bodi priporočen naš list vsem rodoljubnim Slovencem!
V Celovcu 1. decembra 1858.
Anton Janežic,
C k. prof. kot vrednik in izdatelj.
Imenik eastitilt s* S» naroenikov.
354. BI, Vombergar, župn. pri sv. Trojici; 355 A. Milar, fajm. v Ukvali; 356, J. Majhar, fajm. v Ovčji vesi; 357. L. Aleš, fajm. na Pečnici; 358. J. Eome, kpl. v Gradu; 359. J. Podobnik, fajm. v Kresnicah; 360. J. Eržen, fajm. v Golacu; 361. J. Kuk, c. k, mornijsk uradnik v Terstu; 362. J. Jeram, kpl. v Novakih; 363, L. Jeriša, kpl. v Ljubnem; 364, J. Klapšič, fajm, v Ousišah ; 365. Katra Novak v Podbrezjah; 366. J, Orešnik, fajm, v Mehovem; 367, V. JVilher v Prezidu; 368, J, Levičnik, fuž. v Železnikah; 369, Fr, Fresi, kapi, v Žabnicah; 370. L. Stangl, fajm. vLočah; 371. J. Pive, dijak vMjvriboru; 372. J. Voisk, kpl. primali nedeli ; 373 T. Lempelj, bogsl. v Celovcu; 374. J. Kopač, pravnik v Pragi; 375. M. Maiar, fajmošter v Gorjah; 376, M. Cigale, c. k. min. koncipist na Dunaju; 377. J. Lego v Kamniku; 378—382 V. Kapun, KI. Markee J. Sternad, S. Jane-žic in J. iJäkonik, gimn. učenci y Celovcu ; 383. S. Eabič, kpl, v Dobu ; 384, F. Blažic', kpl. v Lindaru; 385. D, Golnik, posestn, na Dervanji; 386—389 J. Ler-her, knjigar v Ljubljani; 390—408. E. Lieget, knjigar v Celovcu in 409—411. J. Lejrer knjigar v Mariboru.
Natisnil Janez Leon v Celovcu.