List m koriitl dtliv* •keg* l|udetva. Delav-ot eo opravlienl do vi«gt kar produclr«)o. Thi» paper ie devoted to the Interest« of tha working oUh. Work-ore ere entitled to all what they produce. S te v. (No.) 225. f.0^*4** Bittw, Dm. fl, 1807, »I iba pmi onto. •«Chinto IU. UDd#t the Act of CoBgr.aa of M»reb trd IK79. Office: 2146 Bine Uland Are, "Delavci vseh dežela, združite sc". PAZITE! n» številko v oklepaju-ki e« nahaja poleg vate g a naelova. prilepljenega epoda| ali ' na ovitku. Ako (22o) te «tavilka . tedaf vam a prihodnjo številko našega lista po-teče naročnina. Prosimo. ponovit« |o tako). Chicago» III., 2. |anuar|a (Jan.) 1912. Leto (VoL) VIL Veliko delavcev - malo dela. Illinois in Oklahoma prenapolnjena z brezposelnimi. Iz dveh držav — Illinois in Oklahoma — prihajajo turni glasovi o veliki brezposelnosti in obenem prihajajo pritožbe, tla se delavski trg omenjenih držav kljub brezdelju vedno polni z imigranti. Edwin R. Wright, predsednik State Federation of Labor v Illi-noisii, porot a, tla je samo v tej državi 75.000 delavcev sedaj brez dela Wright apelnje na naseljni-ski biro v Watshhigtomi, da bi vlada preiskala položaj brez|K>seluo-sti v Illinoisu, in če mogoče* ome jila naseljevanje v to državo. godbe z izvenameri&kiuii delavei. Ta zakon jim je tako na poti, da so začeli trobiti v svet, da je zaradi znatnega izseljevanja iu nezadostnega priseljevanja v nevarnosti ameriška industrija. Za dosego svojega namena so najeli več važnih 44kapacitet", kojih namen je, znanstveno dokazati njih podlo laz. Kna takih kapacitet je prof. slavne Yale univerze II. P. Fairehild, ki je govoril preti kratkim v Waahington-u, I). (V pred Ot> novem letu. V tzadnjem letu so se pomnožile iu naraatle Imjiie vrste socialistično organiziranega delavstva križem sveta. Socialistične organizacije» so se pomnožile, utrdile so v kateri bivajo maitierni sužnji — delavci. Posebno pozornost moramo v tekočem letu |Mmvetiti našemu tisku, ako hočemo v jeseni pri pred svoje pridobljene postojanke in sedniških volitvah zaznamovati nove pa pridobile. Z naraščati jem socialistične organizacije, utrdiš» starih in pridobitvijo novih po- zopet napredek. Širiti moramo socialistične knjige in bjošurice Največjo pozornost pa moramo .. ' ' itojank sta pa uarastla tudi mot komisijo za "omejitev naselje van- • se, tla so v veliki socialistični armadi i kot bojevniki z vršili le svojo dolžnost za naše cilje iu ideje, ki vežejo delavce vseh narodov križem sveta v boju za osvoboditev iz kapitalistične «iržnosti, da tvorijo v tem velikanskem boju za svobodo, ena ko« t in bratstvo nepremagljivo arma da stori vse potrebno, da se odvrne tok imigracije od te drža-1 *a satanski načrt ne uresniči ve. Dela se zelo po malem, in kakor vse kaže, bo še slabše. Uver-1 Žalosten božič, jen sem, da se čisto nič ne motim, vlada v Zdr. državah brat-če vam sporočim, da je danes tu-1 s1 vo i'1 jednakost samo za tiste, ki kaj petimedenuleset tisoč raoŽMmajo "groš", kaže naslednji /a brez dela, ki zastonj iščejo za- ,ostni «luAaj': služIta. Vladni oddelek dobro ve, ''rec j nekaj tedni je prišel v da je Illinois središče kamor tir vil Chieago mizar Rudolf FriU s svo-—velika vt^ina nWoprišlih imTgraTi I J° družino; bil je skoro brez sred tov. To potrjuje dejstvo, da sta st,'v 1,1 prijateljev. Begal jt dve tretjini šolskih otrok v ehi- tovarne do tovarne. a zaman: kaških javnih šolah ml inozemskih dela dobil. Njegovo gorje ¡se jt starišev. povečalo, ko mu je umrlo na IHino&ki trade - unionisti ne na- dan tlva nicseea staro dete sprotujejo inozemskim tlelavcem, *aradi fnVaza, lakote, in ker ni kteri prihajajo semkaj z name- *mel °<,p denarja, da bi |K)klical nora, da si ustanovijo tlom za svo- zdravnika in kupil zdrvila. Pač je rodbine; ostro pa nasprotujejo žalosten "sveti dan", kaj ne! A neprestanemu dr ven ju novodošlih t0 *e n' VRe naseljencev, ki preplavajo delav- ,)a otroka dostojno pokoplje, -«k» trg uh sktv'o naši-organizaci I efornil na merodajne oblasti, ji in domačih delavec v sploh. Pre- P*' mu obljubile, da store po-pričani smo. da s tem se godi kri- tre^nf korake. Ker pa v teku treh vica ne samo tukajšnim starim de- dni !li nikogar blizu, jc Fritz laveem. temveč tudi novodošlim «pra5al policaja za pomoč. Ko je inozemcem, ki zastonj iščejo dela. ta na nwvo po/v«l "gospode", da ga delavstva. Ko so hujskači v minulem leta v interesu kapitalistov hoteli zanetiti požar evropske vojne, so socialisti zahranili splošen požig, rop in klanje, ki bi bil spremenil Kvropo v grobi jo pod rt in in «to-tisoče otrok oropali njih hranitel-jev. Socialisti so skoraj v parlamentih vseh držav izsilili debate o ve-likovažnem socialnem zavarovanju delavcev. Sodrug fterger, edini zastopnik ameriških delavcev v pisje tvori najboljše orožje socia listiČiie stranke za strmoglavljen-je kapitalizma. V socialističnem časopisju čitamo beležke o vsakdanjem napredku socialistične ideje v ljudski množici. Ž njim odbijamo naskoke kapitalistov na delavske pravice. S socialističnim časopisjem obešamo laži kapitalističnih časnikarjev tako nizko, tla jih sleherni delavec lahko čita in razume. S socialističnim časopisjem širimo potrebno izobrazbo v ljudstvu, začno vežbamo našem kongresu je s svojim pred- in pripravljamo ljudske množice logom za starostno zavarovanje za končno in odločilno bitko, prisilil zastopnike ameriške piti- Slovenski ameriški socialisti tok racije, da je bilo čuti v kongne- imajo svoj list. Ta list je " Prole-su enkrat tndi besedo o soeialnem tarec41, ki je danes faktičiiQ last-*af«ruianjh mesto fmlrlih, vsak- nina stov. odsek,m jugoslovanske dan jih govorilne o interesu kapi- Uoeialwtične zveze in njemu pod-t a listov in njih kramarstvu doma rejenih jugoslov. socialističnih in v inozemstvu. klubov, začno pa oifcielno glasi- Seveila ni glavni namen sociali- |0 jugoslov. socialistične z*eze v stično organiziranega delavstva v ameriški socialistični stranki. S socialnem zavarovanju in izvoje-tako&in letom-'je 44 Proletarec" vanju socialnih reform v mejah L^topil svoj sedmi letnik. V maj-današnjc kapitalistične družbe. |,„; obliki kot mesečnik je prtfel Cilji socialistov so mnogo daleko- boj proti kapitalizmu. Iludi časi sežnejši in višji. Končni cilj so- s() bil takrat. Izvzemši Vdveh ali ci al isto v je strmoglavljenje kapi- treh klubov ni bilo socialistične talistične človeške^r užl>e a pomoč- organizacije meti slovenskimi de-jo «Iftmtitih sredstev in .istanovi- |MVci f Ameriki. Vsaki dan Ur je tev socialistične človeške družbe bilo bati, da preneha izhajati za na razvalinah im podrtinah kapi- vetino in da slovenski delavci v talistične. I Ameriki ostanejo brez nevstraše- Z vsako socialistično volilno I nega oziianjevalca socializma in istopnik. .... . - .... -........... ,, . , - j i - de - linijskega delavstva v Illinoi- naravnost vnebovpijoč in do l>ltflIwt<>v in ljudskih oderuhov, I la finančna panika, številni de- sti hočejo, da bi se naselnišJci za- skrajnosti podel, je policaj zadevo W v milionov delavnt»ga lavski bataljoni so prišli kar čez knn spremenil v toliko, da bi no-1 "«znanil koronerjn, ki ie preekr- ki »^delujejo in noč delo, iu kriza je zopet hudo feje otrok v soboto t i Pri1»if.i« vse, kar je za življen- zadel« "I^oletarca". Posledica v*mloš|i inozemei ne smeli v do- P,fd. da se Kako je pa v drugih državah, I vsakovTptni "(slavni^ psi in "ljuib- 7 dobro smotrenim agitatoričnim I vedati tedanjemu uredniku služita j zadostuje buletin D. Cohba! mačke praznovali "sveti ,n ^gnnizatoričnim delom pribli- bo. ki je dobival malenkostno pla tajnika Labor Councila v Oklaho- večer" na mehkih blazinah poleg j n*»0™" končnemu cilju. Član- čo \2 dolarjev na teden. Mesto ma City. D. Cobb svari delavee bogatih darov, katere jim je pri- stvo ve,ino plačujočih 8«.drugo v njega so zopet prijeli vsi sodrugi po celi Ameriki, da se naj ogi,bije- npsri "krismes". Neka chikaška ! n«ro»lno«ti v /dr. državah za delo, ki so bili zmožni sukati jo dotične države «*ploh in raesta «Vn^ina je svojemu "pinču" kn-1 i^^araatlo nad stotisoč. V je«en- pert). Seveda je bil med njimi tu-Oklahoma City še posebej. Naj-1 P*1» *a bf>žič ovratnico vredno več i vol,lni bitki smo izvolili svoje | tli tctlanji urosltiik. ki je prišel v tisoč dolarjev. Ker je bil "pinč" zvest skozi deset let svojega življenja. — Tn kaj praviš ti k temu. ubogi trpin, ki delaš zvesto za svojega gospodarja leta in leta. koliko si ti dolbil za "božič"? Kdo je na boljšem? manj polovica delavcev nima nobenega rrasluižka. O turobnem položaju v Oklahoma Citv spričujejo sledeča dejstva, ki jih navaja Cobb : 800 praznih stanovanj : 200 pralnih prodajaln ; fiOO praznih pisaren in trgovskih poslopij; I __ Predsednik Taft je preti čez 1000 žena in deklet dela za kratkem samega scIm* primerjal ot do člo naselilo v Zdr. državah okrog veških src in katerega se btxlo IOO.OOO tujcev inanj kot 1. 1010. hjndje spominjali se po petdesetih — Nasproti temu pa se je izselje- Mihf Ali je katero delo zvršil, ki vanje iz Zdr. držav skoro podvo- bo ostalo vekotrajno v »godovini? lilo, zlasti v Evropo. je temu vzrok, menda ne Ho teižko i »ganit i. Neo vrženo je aaiareč dejstvo, tla je delavski po-Ukiaj v naših o Sevetla ima Taft pravico, da samega srhe primerja s komur hoče. Drugi ljudje imajo pa pravico, tla Taftn od kažejo v zgodovini mesto, ki mu gr¿. Do danes poznamo Tafta kot zadovoljnega bur-žua. ki je s «svojo usodo zadovoljen in jo smatra za prijetno. Ne najdemo, pa nič ns njem, kar bi v naših srcih odzvalo zanj ljubezen. navditšcnje in občudovanje. Ste že obnovili naročnino "Proletarca"? — Če jo *e niste, stori te to takoj, d s Vsm ne n«tavi ,:»ra »odruge v raznih mestih mestnim I največjo bedo, ker v dobi krize svetovalcem, županom in drugim I ni mogel več mesecev dobiti tlela, ol n" in ski m in okrajnim uradni- Sodrugi v uredništvu so prvo le-kom. Pomnožili smo tutli poslance to morali delati brezplačno. Po-v posameznih državnih zbornicah. I vrnenih niso dobili stroškov za V Los Angelos, kjeT je bil na jI ju-1 vožnjo v tiskarno, niti za zgubo tejsi volilni boj meti delavci in I časa m devanje lista v formo. Se kapitalisti in njih golem orodju, I le v drugem letu ej oilbor vsem smo pa dobili dva in petdeset ti- trem sodrugom, ki so pisali list. soč glasov. Na celi bojni črti »moldovolil šest dolarjev na .teden šli naprej! I 7A ri.i i h delo. vozne t roške in zgu- Ti vidni vspehi pa niso prišli časa. Ta plača je bila v velja-čc/. titW'. Pilo je treba žrtev s stra-| vi zadnji dve leti do današnjega ni sodnigov, ki so stali v prvih I dne. vrstah bojne črte. v najljutejšem Po tem pojasnilu pa adaj lahko bojnem metežn. In do teli sodru- \*akf sotlrug, kateremu ni bila gov se dane« obračamo. Na vas so- znana notranja uprava "Prole-drugi, ki ste stari in izkušeni bo- tarea", prevdari, koliko požrto-jevniki za socializem, apeliramo, valnosti je bilo treba s strani ne-dpirali prostovoljno sodrugi. k« so do sedaj urejevali "Proletarca". Mi upamo, da bodo vpi Sodrugi zaključek upravnega od-txwa poztlravili z veseljem. "Proletarcc" bo dobil mlado in svežo moč. dasedanji uredniki bodo pa s pičlim odmorom zadobili zopet novih moči — ker ne ls>do prisiljeni pisati vsako noč in nedeljo — da bodo v "Proletarca" zopet prišli članki polni življenja, agi-tatoriene in organizatorične sile. Stwlnkgi! V minolem letu smo torej storili ma jhen korak naprej v notranji organizaciji našega tiska. Ali s tem napredkom se ne smemo .zadovoljiti. Naše geslo mora biti naprej in naprej. Ne smemo se zadovoljiti s tem, da ohranimo le nastavljenega urednika pri listu.' Naše stremljenje se mora sedaj osredotočiti na večjega "Proletarca". Agitaciji za večjega "Proletarca" mora posvetiti v«e svoje sile. Res je v kratki dobi od maja meseca t. I. pa do zadnjega decembra se nabrala že lep« sroVa za podet te resnične 'besede vzeli na znanje iu šli * podvojeno silo v tekočem letu na tlelo, da uresničimo v naj krajši dobi svoje želje: vedjega " Proletarca "1 Zelo važen faktor v socialist K nem gibanju pa tvori organizaci ja. Kjerkoli že obsto.fe stnualistič ni klubi, pridobivajte nove bojev nrke za socializem, kjer pa še ni mamo klubov, pa vst an Ovijajte nove, da zgostimo socialistične bojne vrste in se z dostojnim šte vilom slov. socialističnih delegatov udeležimo zborovanja jugoslovanske socialistične zvoze v ameriški socialistični stranki, ki se bo vršilo letos, še predno napoči je sen in se vrše predsedniške volitve. Mesto stare, obrabljene buržna-»ne fraze veslo novo leto. vam pa kličemo ob novem letu: Doli s kapitalizmom! Živel socialisem! Za delavce bo napočilo vewelo novo leto. ko pade kapitalizem. V bojne vrste sodrugi! (hI boja e<'Atiili usodo vlaosvetovanje delegatov posameznih provineij in pozneje konvencija zastopnikov vsega kitajskega naroda. Po sklepu mirovne konference so imeli zastopniki provineij odločiti začasno usodo kitajske vlade. Končno beseda pa ima konvencija zastopnikov vsega kit a jtsk^ga naroda - ta konven -cija se skliče v najkrajšem možnem času. Ker pa je ves mnogo-brojni kitajski narod do grla sit krivic in izsesavavnja dosedaj vladajoče dinastije in njene krute vlade, ni daneis nobenega dvoma, d» bi se ne odločil bodoči ljudski "parlament" za republiko ter po-trt'.il izvolitev Dr. Sun-Yet-Ken-a za predsednika velike kitajske republike. Dr. Sun-Yat-Sen je zdravnik in •je doma iz mesta Canton-a. Revo-hteionamega gibanja se je vdele-ževal že par desetletij. T a* raznim slučajem se ima jrahvaliti. da ni prišel v roke "pravice" kakor nekateri njegovi tovariši, ki so bili zaradi revolucionarnih činov obsojeni na smrt! Načrt za zadnjo in zmagovito revolucijo je njegovo delo. katerega je izdelal največ v Angliji in Združenih državah. Novi predsednik jc oklicnl republiko in izdal apel na «vetovne velevlasti zar moralno pomoč in lojalnost. Posebno pojdanico je naslovil na Združene države proseč poleg moralne pomoči tudi fi-nancielno. V nedeljo je bil imenovan kabinet nove republike, ki v kratkem prevzame poverjone mu posle. — Burns, nadvohun v službi ameriških velekapitalistov, je iz. javil, da sta Mitchell, nekdanji predsednik organiziranih rudarjev in Carter, predsednik zveze žeiez-njj^ih knrjačev te.ka delavska vo-dTTelj«, kakoršnih si Mirrns želi. No. kaj takega tlo danes njima ** ni očital noben socialist. ODKLONITEV V ŠKODO DELAVCEV. V Kansas Citv, Kan., so vele-brumni mestni očetje otlklojiili prosto uporabo Ib II Metnorial bt»l-nišniee, češ, da "ne morejo" kupiti amhirlančnega "voza. Ta razlog je tako puhel in pristranski, kakor je puhla in pristranska vsa današnja mestna uprava, davno korist od proste uporabe omenjene bolnišnice, bi imeli v prvi vrsti delavci, ki si zaradi -tfvoje revščine ne morejo privoščiti draigih privatnih bolnišnic. Prav leni za stopniki delavcev v m»v-»roto. Radovedni «mo, ako bodo prizadeti delavci svoje "skrbne" mestne očete, vnovič izvolili in še naprej podpirali stranke, ki ima-o za reveže samo zaničevanje. IVEHI. Boginja pravičnosti že od nekdaj noSi zavezane oči; iz tega baje izhaja njeno škilenje # • Xko delavec vzafne nekaj, kar je sam naredil, pritle v raipor; ako >a kapitalist vzame to, kar je de-"avee naredil, ga trgovska *bomi-ea odlikuje. P O I FT AR F Q zavleče zmagoslavje socializma za " nekaj let, da naatapi pate» ta« UST ZA INTEKEIK OILAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK Lortsik i» i«UJ»uij iaiotlataatka tfdsvtks tUkovm družba v Cbkjfo. III. liarocaiMi Z« Anurteo $LM »» c«lo Uto. 7Jc«a SOIUU. Za Evropo $3 «* celo l«to.$l i« pol lata. __ _ _ Pri tprtmttibl bivaliitm mo—f na» maniii ittäi HT ARI nation. PROLETARIAN OwMd and publish «d Every Tucsoav by ' loath Slavic Workmen1* Psbllshisf Com pa« y Chlcsf«. iiliaois. Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistična Zveza v Ameriki.___ Vtaak l'oéllpoc. 1'rošlSMits Frauk Podboj, Secretary; Krank J a uri le. Traaaurar »uascaimoN bates: United State» and Casada. •1.50 a year, 75c lor half year, Fortifa countriei $2 a year, $1 for half year. ¿«vaamiNG rates on agreement. NASLOV • ADDRESS!« ^•PROLEIJ REC" »M»: Min»* Island ave. Chicago, 111. REVOLUCIJA IN P08TAV-NOBT. Karel KauAsky. Po eni strani očitajo marksistom, da «ločujemo človeško voljo iz politike, da nam je politika samotvoren tproces. Po drugi strani pa trde naši kritiki nasprotno: da nam je uaša volja več kot spoznanje dejanskih razmer; da razmere ra-ziglašaje nemo/.imst vsake revolucije, mi pa da iz golega čustvenega fanatizma jahamo na revotueijski misli in se opa jamo na njej. Za vsako ceno da hočemo ~ politično revolucijo. Četudtt la na dani postavni p^lagi mnogo hitrejše napredovati. Med drugimi postavljajo mene v nasprotje s Friderikom Engel-som, ki je bil. kakor pravijo, svoj-čas tinto poln revolucionarnih čustev, ki pa se je tik pred svájo smrtjo izmodroval in spoznal ne-vzdrznost svojega revolucionarnega stalisča. Res je, da je Engels 1895 v svojem znanem predgovoru k Marx% vim ''Raizredinim bojem ne francoskem " pokazal, kako silno so se izpremenili pogoji revolucijskega boja od 184$. Če hočemo zmagati, nam morajo slediti po njegovih mislih velike mase, "ki vedo, zakaj gre", in "revolucionarei". " puntar ji *' vsj>evamo mno^o bolj-Se s postavnimi pripomočki, kot z nepostavniroi in s prevratom. Ampak pozabiti ne smemo, da je Engels imel v mislih le tedanji položaj. Kdor hoče izvedeti, kako je umeti Engelsove stavke, jih mora primerjati z Engel sovi mi pismi, ki sera nanje ipred kratkim opozoril v "Nene Zeit" (XXVIT, 1. str. 7.) I« nje je razvidno, da je odločno zavračal mnenje, kakor da bi hi4 "miroljuben oboževalec posta vnosti za vsako ceno." Komur ne zadoščajo ta pisma za oceno Engelsovega Stališča napram revoluciji. naj prečita članek. ki ga je netkaj let pred svojim svodom v Marx ove "Razredne hoje". 1. 1892. priobčil v "Nene Zeit" o "Socializmu na Nemškem". Tam je rzvajal : "Kolikokrat nam je buržoazija svetovala, da se orVeČimo revolucionarnim sredstvom pod vsemi pogoji in da se gibl.jimo v postavnih mejah — sedaj, ko je odpravljen izjemni zakon in ko velja enaka pravica za vse, tudi za socialiste. Žal, na ne moremo gospo dom bnržoazijcem ustreči. Kar pa ne pomenja, da v sedanjem trenot-ku ne obračamo mi posta vnost i na glavo. Narobe, postavnotft navaja vodo na naš malin, in bili bi norci, če bi jo kršili, dokler se razmere ne izpremene. Mnogo bližje je vprašanje, če ne bodeta bas buržoazija in njena vlada kršili postave, da nas -enloma uničijo? Mi čakamo. Dotlej f>a: "izvolite prvi streljati, gospoda boržoazij-ska" Nedvomno je. da bodo prvi streljali. Lepega jutra bo nemftka bur-žoazija in njens vlada sifca preplavljajoče socialistične povodtfiji: zateče se k nepostsvnosti, k na sil.ju. Kaj jim bo pomagalo! Na silje lahko zatre majhno sekto na ^pmejenem ozemlju; ampak do*lej se ni odkrila sila, ki bo iztrebila po obsežni državi razÄirjeno stranko dveh ali treh milijonov ljudi. Protirevolncijska premoč lahko zanetil i vejsc in popolnejše," (X. 1. str. 583.) To mesto, kakor tudi omenjena pisma mora vpostevati, kdor hoče prav umeti izvajanja Engelsovega uvoda o postavnosti, katera nam je procesna. Vse prej so nego opustitev revolucijske misli. Toda naši nasprotniki jo označujejo za odločno opustitev nsai-rsnja, ki stavlja vse na karto bodoče revolucije in ki pričakuje, se,ta revolucija ponovi po vzorcu z let 1*80. in 1^8. A kdor misli, da moje stalisče nasprotuje Engelsovemu se moti. V resnici sem še pred Kngelaavim uvodom, v drugi, zveci in v drugi obliki razvil do pičit» enake misli. V 12. letniku "Neue Zeit" sem priobčil članek o "Socialno demokratičnem katekizmu", v katerem sem na široko razpravljal vprašanje revolucije. Tam pravim: "Revolucionarji smo, in sicer ne le v tem smislu, kakor je parni stroj revolucionaren. Socialni preobrat, ki |>o njem stremimo, se da doseči Ve s politično rev-olucijo, le z osvojitvijo politične oblasti. In edina državna oblika, v kateri je socializem izvedljiv, je republika in sicer demokratična republika. Socialna <1 e m ok racija je re vol libijska stranka, a ne stranka, ki "dela" revolucije. Dobro vemo, da dosežemo svoje cilje le z revolucijo, vemo pa tudi, da ne moremo stresti re vol ne i je iz rokava, kakor je naši protivniki ne morejo preprečiti. Ne prihaja nam na misel, da bi "vprizorih" ali pripravljali revolucije. In ker moremo po svoji volji vprizoritr revolucijo, tinti ne moremo napo- lu 11 Lr a In i lukil L* u L^i n i tit i i w i i i ▼ " 11 n 11, itTinj, |iwi itn min i»! vi i p'"|T"J I in v kakšnih oblikah nastopi. Ve mo, da razrtsilni boj med burSoski io^in proletarijatom ne prenehac prej, dokler si delavstvo ne osvoji politične oblasti, ki jo uporabi za uvedbo socialistične -družbe. Vemo. tla bo to razredni boj vse obsežnejši in vse močnejši; da proletariat po svojem številu in po svoji moralni in gospodarski sili netprenehoma raste, da je njegova zmaga in poraz kapitalizma neizogiben, ampak le zelo. negotova iHgibanja »o mogoča o poslednji, odločilni bitki v tem družabnem boju. Vae to ni nič novega .... Ker nam ni o odločilnih bitkah družabnega boja nič znanega, ne moremo na|>ovedati, če bodo krvave, če bo v njih vloga telesne sile velika ali če bodo doboje^ane le z gospodarskimi, zakonodaja!-nimi in moralnimi sredstvi. Pač pa je verjetno, da bodo v revolhicijskih bojih proletarijjata poslednja sredstva vse bolj prevladovala nad telesno, t. j. vojaško silo, nego v revolucijskib bojih meščanstva. Konec prihodnjič. ŽRTVE KAPITALIZMA. Neprenehoma |>ožirajo veliki kapitalistični obrati še obstoječe majhne, neodvisne eksistence. V večini slučajev se vrši ta proces čisto neopaženo: rokodelci in majhni podjetniki prebivajo predaleč naraizen, da bi se njih prehajanje v proletarske vrste opazilo drugače kakor statistično. Kodier pa stanujejo manjši podjetniki v večji množini skupaj, tam «e često noja vi veliki kapitalizem kmkor potres, ki z enim mahom uniči na tisoče eksistenc. Nekaj sličnega se goli zilaj na Angleškem. Škotsko ribištvo slanikov je bilo doslej v rokah 38.000 ribičev, ki so imeli lastne ribiške čolne. Ti ljudje stoje na pragu katastrofe. V njih okrožje je udri kapitalizem in se bojuje proti majhnim ribiškim ja-drenicnm z velikimi parniki. Ribiške vasice se praznijo. mlat\i ljudje se izseliljejo^ žene starejših ribičev morajo stikati »a delom izven domače hiše, tla obvarujejo družine prod •stradanjem. Pod vtiskom svojega brezupnega položaja je -zborovalo pred par dnevi 1200 škotskih ribičev, da skupno poprosijo angleško vlado za pomoč. V resoluciji so zahtevali otl a-leške vlade državnega posojila, <:« bi ž njim kupili Čolne z motorji ali čolne na paro, ki bi "i z njimi ohranili svojo toliko cenjeno neodvisnost. Oloboko v dušo so segnli govori, ki so jih govorili ribiči n* shodu. Star ribič je dejal: "Tako gotovo, kakor sledi noč nlnevu, 1h> konec naše neodvisnosti, ako-nam vlada ne pomaga. Škotski ribiči so veren rod, toda a ko prične razsajati mod nami kapitalizem — no, zjato nima «rca, zlato nima duše. Morala je proč, krepost je proč in škotski ribič paite globlje kakor se je smatralo za možno.*' Mladi ribiči zapuščajo domovino in gredo v tovarne in rudnike, ker ne marajo biti mrtvo orodje kapitalizma. Zopet drugi ribič je ogorčeno govoril o tem, da morajo žene delati izven domače hiše. ker u^ožje ne zasluzijo dovolj. "To ni prav!" je kriknil. "Žena, ki rodi ótroke, ima doma dovolj posla". Ribiči še upajo na fladno podporo. Toda čeprav jim priskoči država na |K>-tnoč v najizdatnejši meri, ne bo možno preprečiti propada škotskega ribištva, ampak možno ga bo samo začasno odložiti in za vleči. V «lučaju vladne ¡»odpore se bo razvil sedanji boj v boj bojnega čolna z tVrednavto-m in v tem boju bo kapitalizem gotovo tisti, ki bo zmagal. Strokovna organizacija avstrijskih delavk. Strokovna komisija je izdala pred kratkim poročilo o stanju avstrijskih strokovnih organizacij. Število članov je vsled gospodarske kri/e in vsled separatističnega spora nekoliko nazadovalo, temu nasproti pa je število ženskih članic napredovalo. Njih število je narastlo od» 39.736 v letu 1!M*) na 42.607 v letu 1910. Gotovo so ženske članice s tem prirastkom lahko zadovoljne, če tudi bi se z intenzivno agitseijo dalo še več doseči. Največji odstotek ženskih članic imajo kakor na Nemškem tudi v Avstriji tekstilni delavci. Fnija te stroke je imela 14.424 ženskih članic, potem sledi strokovna organizacija tobačnih delavk s 7083 članicami, tej sledi zojVt zveza kovinarjev s 2642 člani, zveza papirnih delavcev in delavk z 2273 in dmištvo knjigovezov z 2145 članicami. Kolik je materialni dobiček za delavke pri strokovnih organizacijah kaže to, da je Fnija tekstilnih delavcev v zadnjih treh iti pol letih, odkar obstoja porodniiČni prispevek, v ta namen izplačala na podpori 45.-000 K. Že ta primera kaže, da dobivajo delavke tedenski prispevek, ki ga vplačujejo, na mnogoteri način zopet nazaj, tudi če bi se njHvštevrile ««mo izplačane podpore. Koliko bolj pa še le spozna velikanska Važnost strokovnih organizacij, če se uvažnje, da bi bile plače avstrijskega delavstva brez vpliva strokovnih organizacij gotovo še veliko slabše, ne^o so itak že danes. Jako razveseljivo je tudi, ako čujemo, da je Fnija tekstilnih delavcev za časa krize izginila 26.5 odstotkov moških članov, pa samo 20.5 odstotkov ženskih članic. Da je fluktuacija ženskih Manic tudi ob najhujših krizah mnogo manjša nego pa fluktuacija mo*kih članov, dokazuje, d«H se ženske, čim so enkrat spoznale pomen in važnost strokovnih organizacij, no tem spoznanju tudi ravnajo. Število strokovno organiziranih delavk bi bilo brez-d vri m no še večje, če bi bila agitacija v vseh «trokah enako živahna. Žal, da je še mnogo organizacij, ki prav malo storijo za strokovno organizacijo med ženskami in prepuščajo pridobivanje le bolj slučaju. Preti vsem velja to za slovenske strtVkovne organizacije. Tam, koder se med delavkami sistematični» agitira. uspehi nikdar ne iiostajajo. Kar je mogoče pri, tekstilnih delavkah, bi bilo mog«^ "e me'» vsemi delavkami. Na slo-venskein se je pričelo v zadnjem Času živahno gibanje tudi med delavkami. Draginjo polagoma tudi slovensko ženo drami iz letargije. '/lasti pri "Vzajemnosti" se prav blagodejno čuti sodelovanje slovenskih deklet in žena. Razveseljivo je to in zanimanje slovenskih žena /a javna vprašanja odpira v«e'kakor prijetnejšo perspektivo v bodočnost tudi na Slovenskem. Ali potrebno bi bilo, tla bi razna društva z ženskimi članicami uveljavljala svoj vpliv tudi v tej smeri. da.bi sleherno članico privedla tirdi k njeni strokovni organizaciji. Z združenimi silami se bo tudi na tem polju dalo mnogo doseči. Po milwauikem vzgledu, Chicago uresničuje misel, tla naj bodo naše šole obenem tudi (Vnžabna središča in javna zbirališča. Po šolah se veda j prirejajo predavanja prav različne vsebine. tičoče se splošnega ljudskega blagostanja. V šolah se prirejajo igre in plesi za mladino pod dobrim nadzorstvom. Skratka: šola postaja središče okolu katerega se giblje vse družabno življenje. In to je prav! Zakaj naj naša številna in draga šolska poslopja stoje przna po 18 ur na dan in brez vsake koristi za skupnost, katera jih vzdržuje z ogromnimi strošl#! To je vsekakor dobra ideja, a ne smemo misliti, da se je ta ideja porotiila v korumpiranem Chi-cagti, ampak je vzrastla na bujnih socialističnih tleh v Mi!wau-kee, kjer so začeli ondotni sodrugi to idejo realizovati, kakor hitro so prišli na krmilo. I>a pa tu ideja ni tako splošna, tiči vzrok v velikem nasprotovanju tej ideji otl strani kapitalističnega časopisja v Milwaukee. f'u«Vio se nam zdi, zakaj tej ideji chikaško časopisje ne nasprotuje. Brez dvojbe zato, ker uvideva veliki vzgoje-valni pomen te ideje iu ker so se zavzeli za njo nesocialisti. Poleg te akcije se je v zadnjem času sprejela še marsikatera druga enako koristna socialistična ideja križem Amerike, in pri vsakem takem slučaju, je časopisje potuhnjeno zamolčalo, odkod ideja izvira. To diej*tvo pač kaže, da socialisti nimajo tako slabega programa, kakor trdijo njegovi nasprotniki. Nov način izkoriščevanja. Kako nenasiten in brezobziren je danes postal kapitalizem v iz-koriščevanju delavccv, kaže jasno naslednje nam j>oslano poročilo: Search. Roebuch k Oo., Chioa-go, 111., ki ima za^>o«lenih okrog 8000 delavcev, je izA-ila istim prepoved, da si nolien delavec ne sme iti po pivo opoldndne v one salone, ki so-oddaljeni manj kofr-osem blokov ^ kar je toliko kakor popolna prepoved. Prvi prestopek posameznega delavca zoper to * * |x>st ^i vo kaznuje kompanija z denarno globo $4.00, ako «e ta "greli" pri eneniinistem tVlavcu ponovi, istega broz usmiljenja odslovijo. Vzrok temu srednjeveškemu ukazu je dejstvo, tla j. omenjena družba ustanovila lastno restavracijo ter hoče svoje delavce moralno prisiliti, da pijejo mesto pive kompanijsko kavo, mlel^o ali čaj. Ker je pelea pive nekak pri-boljšek pri skromnem kosilu, je večina delavcev občutno prizadeta. Kapitalistične pijavke niso zadovoljne z ogromnim dobičkom, ki ga jim tionašajo tisoči trpinov s svojim delom, ne, one hočejo še več: z raznimi "triki" hočejo iz delavstva prisiliti še tistih par bornh centov, katere so delavci prejeli kot plače. To je tista toliko hvalisana naša svoboda! Ironija ! SOCIALISTIČNI PREGLED. — Socialnodemokratična stranka v Nemčiji je izdala svoj volilni manifest in program za 'bližajoče se državnozborske volitve, ki se vrše 12. j an. Program obseza meti drugimi sledieče važne točke oziroma strankine zahteve: popolna demokratiza«eija države; reorganizacija armade na civilni podlagi/ki naj služi samo za obrambo; pravosodna reforma: absolutna svoboda združevanja; u-stanova delavskega ministrstva: popolna verska svoboda; prost ponk (izobrazba) v vseh stopnjah; znižanje in končna odiprava vseh neposrednih davkov z nadomestitvijo gradnalnc dohodarine. posestnih in dednih davkov; domača konolizacija s |>omočjo povzdig-njenega kmetijstva. Volilni manifest zaključuje: "Smrt pomanjkanju in luksu-su! Dela, kruha in pravico za vse!" — Sod/r. Carl Legien, tajnik mednarodnega sekretarijata svetovnih delavskih organizacij in /nameniti nemški socialist obišče Zedinjene države prihodnjo spomlad. Navzoč bo tudi na socialistični konvenciji v Oklahoma City v maju. — Šolski svet v Sacramento, Oal., je dovolil lokalni socialistični organizaciji, da# smejo v šolah imeti predavanja, ki jih priredi National Lyceum Bureau, Socialistom so odprte vse šole. Da niso socialisti pri zadnjih volitvah v dobili ogromnega — manjkalo jim je glasov tlo popolne šolski svet gotovo Sseramentu števila glasov le okrog 300 «mage —, bi ne bil tako liberalen. — Republikanci in demokratje v Milwaukee, Wis., delajo na to, da se njih stranki združita kot ena pri prihodnjih občinskih volitvah meseca marca ter da tako z združenimi močmi premagajo sedaj vladajoče socialiste. Kakor poznavalci milvvauških razmer trdijo, tla bodo naši sodrugi pri prihodnjih volitvah pomedli vso do sedaj še nepometeno sodrgo z ostro brezovo metlo; kajti Milwau-čani so prav iz srca veseli," olezen. ne pa zločin. in alkoholičnega bolnika ne bomo ozdravili z zaporom. Nihče ni še slišal, da bi zaprli človeka zato če bi trpel na revmatizmu. Čemu potem zapreti človeka, ki trpi na alkoholizmuf Prva je telesna. a druga je duševna bolezen. Podt današnjimi zakoni seveda mesto še nima moči, tla bi poslalo žrtve alkohola v primerni zavod za potrebno zdravljenje. Družba, za liho že. se še ne zaveda deist va. tla so kronični in peri jo-dični pijanci bolni ljudje, ne pa barabe, in zato še neče preskrbeti prepotrebnih zavodov za take slučaje. Blagostanje rodihine teh nesrečnikov. kakor tudi pravica sama za žrtve alkohola zahteva, tla bi morali s pijancem postopati ravno tako kot z umobolnimi reveži. Ker pa današnji /akon zahteva za pijanstvo ka/en, gledal bom. da naše mesto napram pijancem in ostalim malim zločincem izvede to kazen, ne z brezdelnim zaporom. temveč z delom za občno korist. Vsak tak obsojenec bo izročen mestnemu oddelku za snsžen-je ulic." Milwaukee. Wis. - Po prizadevanju socialistične veČine v mestnem zboru si bo mesto še to zimo nabavilo svoj municipal ni kamnolom Stal bo $58.000. po izjavi socialističnega aldermana A W. Strehlowa je mesto v preteklem letu izdalo *100.000 za zdrob ljen kamen, ki se je porabil m Ceste. Ca bo mesto lomilo in vpo. rahljalo svoj kamen, prihre^U bo 25 c pri vsakem kubičnem jar-du. Res, socialisti st) tako ' praktični"! ne. IVERI. / | Bitke bodočntsrti se l>odo dobo-jevale z glavami. Danes pa je i« dosti takih ljudi, ki tega no6ej0 verjeti, ker glave sploh nimajo Žene "boljših" krogov se imenujejo dame. a kljub temu jih dosti ni! • • Pravijo, tla je pot življenja tr-njavs, a vendar je dosti ljudi, ki samo po rožcaJi hotlijo. • o Uči se modrosti, uri se v čednosti in pospešuj reakcijo. Ako si vse to storil, potem imaš lahko trdno upanje, da postaneš predsednik kakega militar-ferajna! • • Bogatstvo ne stori človeka vselej srečnega: tlelo ne vselej sitega! • • Pregovor pravi: "Kdor prosi, zlata usta nosi!" V Ameriki pa pritle človek po/rlii^ še v prisilno delavnico! Napredek! Zadovoljil ost je pol življenja. Čudno, tla se kapitalisti ne poslužujejo te "žaube" iti bi mesto 60 let živeli 90. • • Ne vriskaj v sreči, ne toži v bolesti in prenašaj svojo usodo ravno .dušno! Tako nam tisti velevajo, ki se valjajo po mehkih blaži-tj uah s polnim želodrem. • t Tr! zadnjili občinskih volitvah so zmagali socialisti v cesar Vi-ljemovem okraju. Sedaj pač ni več daleč cesarjeva krona. • • Kakor poročajo li.«ti je dala Am. Fcderation of Labor advokatu Cl. Dainow-u $170.000 za njegovo žago varjen je bratov Me Namara. Darrow je sicer slaven zagovornik, a vsak zakotni advokatek, bi njegovo tlelo bolje opravil, samo za 50 centov. • • Neki ameriški milionar in član trusta za jeklo je jezdil po arabski puščavi. Neko jutro je začel; tarnati njegov spremljevalec in kažipot: "O. Alah, zgubljeni smo!" "Kaj se je pripetilo", ga vpraša bogati plttsburžan. "Vode je zmanjkalo, a pot je še dolga: otl žeje bodemo morali umreti", je jadikoval prestrašen Arabec. "Bodi brez skrbise bahata odreže Amerikanec. Nato izvleče iz žepa kupico delnic trusta za jeklo^ter jih ovije kakor perica perilo. In glej čudo — iz delnic je priteklo toliko votle, da je Ara» bee napolnil vse posode in polegi tega je nastalo v puščavi še majl-110 jezero! To .je sicer neverjetna zgodba, a uslužbenci omenjenega" trusta so prepričani, da je resnična ! LISTNICA UREDNIŠTVA. J. T. Ely, Minn.: V privatni» za nan lint ne vtika. Ako bi podanega "krom pirjevoa" obelodanili, bi « t«s «lelall reklamo r.n r.ve-r.ino armado. Ka-kor vestf» imamo boliti projrram. Zdravil John Vidmar. Yukon, Pa. — Kot od-?ovor na VaSe pismo, v katerem vpr» *ate za svet, bodi ¡»ovodano, o vsak prvi četrtek v n>«»cu ob 8 uri zvečer 1830 H. Center Ave. ] Chicago, 111. - - Jugosl. «oc. klub, tajnik Frank Podlipec, 604 K. Curt i h St., organizator M. Kulorec. t. Glencoe, O. — Jugosl. soc. »kupina, tajnik Pavel Dolenc, L. Box 43.—Bedne peaečne seie «o vsako 2. nedeljo popol. pri sodr. X. žlembergerju j. N. 8. Pittsburgh, Pa. Jugosl. »oc. skupina, tajnik Anton Horvat, 1003 8tti>i»:tn Street* / 4. La Salle, HL — Jugosl. »oc. skupina, tajnik Valent. Potisek, 1237 — lat 8t t ± Conemaugh, Pa. — Jugosl. aoc. skupina, tajnik Jack* Kocjan, Box 508 1 Chicago, 111. — Jugosl. aoc. udruienje, tajnik Andr. Trstenjak, 1830 So. Canter Ave. 9. Milwaukee, Wi». — Jugosl. »oc. udruienje, tajnik Nick. Hinich, 404 Park 8t. Kürt City, Pa. Jugosl. »oc. »kupina, tajnik Frank Verbaj», Box 140. 11. Keno.-h«. W ¡».-^Jugosl. *ov. udruienje, tajnik Fr. Zerovee, 321 Prairie Ave •Jl B. Pitt»burgh, Pa. — Jugosl. »oc. udruienje, tajnik ftteve Blagič, box 388. 13. Svgan, IV — Jugosl. «o<\ klub, tajnik B. Olaiar, Box 77, Morgan, Pa. 14. 8t. Lou i«, Mo. —- Jugosl. soe. udruienje, tajnik Jo«. Filipovieh, 1407 Salisbury Street. 16. ClaMPton, Pa.-^Jugo*l. ?hk\ mlruienje, tajnik Mijo Zvonar, Blair Sta. IT, Chicago, 111. — Jugo»l. žensko »oe. udruienje, tajnica Teresa Petrak 1142 Harrison Street. ' I 18. Youngstown, O. — Jugosl. soc. udruienje, taj. Ivan Ivanovich, 1004 Caldwell j ave., organizator J. Filipan. 10. 8o. Sharon, Pa. — Jugonl. »oe. udrui., taj. Geo. Popovich, 1010 Hamilton av. 10. Chicaao, 111. — Jugosl. »oc. udruienje, tajnik B. R. Savič, 2318 Cly bourn av. 22. Chisholm, Miun.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Joe Drobni«, box 079. 25. Indianapolis, Ind. — Jugosl. »oc. skupina, tajnik Filip Godina, 909 W. Pearl St T 2$. Steel. O. — Jugosl. »oe. skupina, tajnik Jos. Denial, Box 20. 27. Cleveland, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnj^ M. Petrovčič, 5430 Stauard av., Jos. Rauch, organizator. — Seje »o vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 9 •ri dopoldne v Jaites Halli, 0004 St. Clair Ave. 15. Rosien* Wash.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Nick. Pozarich, box 451. ,19. llackett, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Tony Mrak, Box 31. 30. Breezy Hill, Kans. — Jugosl. »oc. »kupina, tajnik John Lek&e, Box 94. f»«1 Weat Mineral, Kan».—Jugosl. soe. skupina, tajnik John Gor&ek, box 489, Stane City, Kan».—Seje so veako 1. in 3. nedeljo v mesecu ob 4 uri popoUlne pri Atef. IMiču. 2. West Newton, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Bartl Vertačnik, R. F. D. 3, Box 98. i33. New York, N. Y.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Josip Peršak, 90—1st Ave. i54. Frontenac, Kans. — Jugosl. soc. skunina, tajnik Frank Krajzelj, .Box 108. 135. West Allis, Wis. — Jugosl. »oc. udruienje, tajnik S. Celich, 541 — 00th Ave [37. Milwaukee, Wi». — Jugosl. soc. skupina, tajnik Fr. Novak, 257 — 1st Ave 38. East Palestine, O.—Jttgosl. »oc. »kupina, tajnik Jakob Isenič. Seje se vrše vsako /-uhi jo nedeljo ob 2. uri (x>p. v mesecu pri «odr. Fr. Bogataju. 39. Oglesby, 111. — Jugosi. soc, skupina, tajnik John Bergant, Box 173.- 40. Oregon City, Oregon.—Jugosl. «oc. skupina, tajnik Jonn Kurnik, box 320. 42. Joliet, 111. — Jugosl. soc. skupina, tajnik John Andlovich, 205 Indiana St. 43. Adamsburg, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Josip Mostar, Box 120, organizator Martin Brunet. Seje so vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Hali A. ftteha. 144.' Superior^ WyQt — JugosL aoc. »kupina, tajnik Luka» Grower, Box 341. Seje mj vsako drugo nedeljo v i^iesecu popoldne ob 2. uri v Hali K. Peruška 45. Waukegan, HI. — Jugosl. »oc. klub. tajnik Jak. Podboj, 717—8th St. Seje so vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v dvorani sodr B. Mah ni »a. 40. Panama. 111. ^Jugosl. soc. klub, tajnik Joe Ferjančič, box 10. j 47. Portland, Ork—Jugoši. soc. udruienje, tajnik J. Obad, 1088 So. Front St. H§. Calumet. Mich.—Jugosl. »oc. udruienje, tajnik Jos. Ozanich, 407%—5th St. 49. Collinwood, O. — Jugosl. soc. klub. ta mik John Boiiö, 5700 Waterloo Rd. 50. Vixden, 111. — Jugosl. »oc. klub, tajnik Frank fttempihar, box 127. Seje >o \>ako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob osmi uri zjutraj v Union Hali. 51. Monessen, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik John ftetek, Box 82. 52. Chicago, III.—Jugosl. »oc. klub, tajnik Jo«. Snoj, 400 N. Halsted St. 53. Gary, Ind. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Geo. Maravich, 2193 Washington Street. 54. Aurora, Minn. — Jugosl. soe. khib, tajnik John Mihelich, Box 291. 55. Victor, Colo.—Jugosl. soe. klub, tajnik Martin Mikljič, box 330, organizator Dragotin Pogorelec. 50. Kast St. Louis, 111. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik John Badalich, 1234 9th Street. 57. So. Side Pittsburgh, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Duian Bot ich 2020 Sarah St. 58. Indianapolis, Ind. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Joca Petrovich, 523 W. Washington Street. 59. New Brighton, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Mijo Ljubek, Box 100; organizator T. Kruzich. 00. Chicago, 111. — Jugosl. socialistično udruienje, tajhik Simon Fabjanich 4 2149 Archer Ave. 01. Detroit, Mich. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik Milan Kirin, 1304 Riward Ave., organizator Jos. Mantony. 62. Youngstown, O. — Jugosl. socialistični klub, tajnik John Petrich, R. 2 Box 33 D.; organizator Matt Slabe. 03. Herminie, Pa. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Jos. Brie, box 130. 64. Livingston, 111. — Jugosl. socialističen klub, tajnik Frank Krek, P. O. 65. Johnstown, Pa. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Mike Atrukelj, 872 . Chestnut St., Josip Zalokar, organizator. 60. Barberton, O. — Jugosl. socialistični klub,'tajnik Frank Levstek, 817 Woo»ter a ve. 67. Springfield, 111. — Jugosl. »oc. klub, tajnik Joe Kamporb, 414 So. 8th St. "Mir". KOMEDIJA V ENEM DEJANJU OSEBE: Daft, človek z velikim trebuhom in majhno možgansko skat-ljo. ■ Čarnegi, suh človek z debelo mošnjo, imenovan tudi "apo-atelj miru". Krst, majhen človek, a hud; njegovo ime bi moralo pravzaprav hiti: Tambnr. Glodakus, škof in kapitan "Rešilne armade". Pickelhed, nebodigatreba. Paži. strežaji, policaji, gostje etc. Prostor: Recimo, da je v New Torku. Čaa: Na starega leta dan 1911. PRIZORIŠČE; Hotelska dvorana. Dolga miza. Na stropu vise papirnati zvonci in golob je. Na pročelju dva napisa: "Gospod, pridi tvoje kraljestvo" in spodaj r "Pax". Na mizi pečeni purani, teleta, preiici, golob je, ¿ajci; dalje paji, kejki, puding, zos in dmge jedi: dalje buteljke s šampancem. burgundcem, rizlingom, kaliforčanorfi. nujorča-*om, mišigancem etc.; dalje čeber. i todo, zavoji cigar in limone. Lonec čik - tobaka. Pri vsakem stoto pljuvalnik. V vsakem kotu Jtorane po tri policaji, pri vratih P*f»t Oamegie (izlije kelih »ampan-?•>: Prodiragi tukaj zbrani! Vi Te*te,#|M jaz »em za mir. Mir lju* fom ns zemlji! Oood luck! « Krit (založi prgišče "pirlesa"): To ni nič. Nocoj je vendar konec leta. In zbrali smo se, da napovemo konec vojni. Mi nočemo praznih besed; hočemo rezultatov. Kje so rezultati? Ali naj še govorim? Pravzaprav ae »podobi, da govorim, ker mene poznajo po celem svetu — Paž: Telegram, gospoda! čarnegi (vzame papir in čita): "Kolu licemercev: Lažniki, hinavci, strahopetci! Jaz d« bi z va-mi večerjal? Noeeriii! Odprto vam povem: Jaz sem za mesarsko klanje! — Vi ste tudi ~ pa se samo hlinite! Jaz sem praktični človek — vi ste pa sieve in ma>ikare! Sram vas bodi! Živele kroglje! — Oood Bye! Jaz Rosenfeld" Krst: Predlagani, da se telegram dene pod mizo; Rosenfeld/u l>a svetujmo, da naj gre nazaj med opice v Afriko. Vsi zato? (iiromko odobravanje.) Glodakus (gleda v preSičji rilce): Bratje — God bless you I Držimo se stvari. Na programu je, da iznajdiemo mir. Rosenfeld gori ali doli! Govorimo o miru, pa jejmo in pijmo — Ood bless you! (Odreže kwo.) Knt (zvrne e»o in pljune): Pravilno! Sedaj pa k stvari. Na programu je govor miatra Da ft a. f'ujmo, kaj on poreče. Pal: Telegram. Čarnegi (vzame in čita:) "Slavni gostje slavne pojedine! Dasiravno nam pokajo ponižna «res, hrepeneča po velespoStovani pečenki in po visokocenjenih buteljkah, vendar — oh! — ne moremo se odzvati vašemu vabilu.' Mi smo to, kar so naSc vlade. Na- j Še vlad^ so za mir. dokler ni voj- ne. Ker je pa ravno sedaj vojna, naravno ne moremo biti za mir. Dober tek! Poslanik Italije, „ Turčije, „ Rusije." Glodakus (izlije kelih in založi čik:) Predlagam, da se vsem trem jwalanikom sporoči naše sožalje. Krst: Samo turškemu in ruskemu, — Italijanu pa zavpijmo: Eviva! Pickelhed: Tako je. Živel mir! Čarnegi: Pasat! Daft ima besedo. Daft (držeč v levi roki velikanski paj in s povmlignjenim desnim kazalcem): Gentlemani! Velik je naš evangelij, (Zagrizne v paj.) — — (Pavza.)--Mi smo za mir. Mir hočemo — in mora biti mi>r! — Cmok ! — (»pet zagrizne). Naj reče moj prijatelj Rmenfeld kar hoče, mi smo proti klanju — in mi ne maramo, pa ne maramo iti v — klanje! (Aplavz in odobravanje). Seda»j ya nastane vprašanje: Kako zagotoviti mir? Govorite! Jaz hočem, da Amerika pomiri celi svet in da gre vojna k satanu odkoder je prišla; hočem, da se mi proslavimo za vsa bodoča milionletja kot možje, ki smo iznašli mir. Pa kako? — Grluk — grluk — prilik ! (Pije.)--(Pavza). --Vi me gledate! Čnjte! Ako hočemo narediti mir, tedaj je treba da imamo — najmočnejšo armado< največjo mornarico, največ kanonov na svetu! .— — čimveč kanonov, temvečji bo mir! Pickelhed (naglo seže v besedo) : Aha! Zdaj šele nekaj vem. V prešnjih časih so se zato ljudje vedno klali, ker niso imeli dosti kanonov; danes pa. ko so cele gore kanonov --- Daft (f4j»«^ 4eJ*eW in paj na mizo) : Mister ^pickelhed. prosim, da se zavedate reda! Ka-noni, oklopnjafe in mir — to gre skupaj. S tem je končan moj govor. (Vzame puranovo bedro). (Ploskanje traja pol ure.) Paž: Zopet telegram. Čarnegi (vzame in čita:) "Prijatelj Krst & Co. na mirovnem banketu v New Yorku. Čast jiam je javiti, da je naša hrabra armada danes poklala 50 Turkov in 100 Ara«bcev. Zadavili smo tudi sedem Arabk. Z jetniki ravnamo čisto humanitarno: postavimo jih v graben in postrelimo. To je vse za danes. Zel imo mnogo vspeha vašemu plemenitemu delu. Eviva Trrpolis nostra! Lamanoneratti, general v Tripolisu." Pickelhed: To je pravzaprav kablogram, np telegrama Krst (navdušeno:) Gospoda! V dno srca sem prepričan, da med nami ni človeka, kogar bi prijetno ne iznenadila ta brezprimerno važna novica. Zato predlagam, da se pošlje junaški in visokocivilizi-rani italijanski armadi prisrčna čestitka. Vsaka nadaljna beseda je odveč. Vsi veste, kako plemenita in vzvišena je naloga slavne italijanske armade! In pravkar ste slišali, kako humanitarno se postopa z vjetniki; res bolj človeško ne morejo delati. Naj jih vodi veliki duh Cezarja in Kaligu-le! Vsi zato? (Gromko odobravanje in splošno grlukanje.) Glodakus (pogleda v strop:)' Gixl bless vou! Amen. Pickelhed: Predlagam, da se-daj debatiramo, dali smo za mir ali za vojno'. Daft (držeč oglodano puranovo kosti: Mister Pickelhed, glej, tla nam ne presedaš! Paž: Telegram. Čarnegi (čita): "Poročam na kratko, da so naši slavni koznki danes poklali 1(MH) Peivijancev. Z vjetniki smo naredili čisto humanitarno: nasadili smo jih na bajonete. To je potrebno. ker Perzijanci imajo prav t«ko malo civilizacije in 'kulture kot Turki ali Arabci. Mi jih pa hočemo civilizirati. Upam. da sim-patizirate z nami. Živela Perzija nasa : Kozak Koza kovic." Pickelhed: Predlagam, da se mu pofilje naša prisrčna čestitka--• Krst (ubije tri Čase; jezno:) Kaj?! Kje je tvoja pamet! Čestitko ruskim klavcem, morilcem, lopovom?! — Falotom, ki hočejo oropati revnim ljudem domovi»-no?! Gospoda ! Ali imn naš jezik besed, da dovolj prekolnemo barbarstvo ruskih razbojnikov?. — » Imamo besed? . Glodakus: In to se godi v 20 stoletju! Pickelhed: Dobro bi bilo, da ae zaključi čitanje telegramov. -Krst: Na resno delo! Naši mi-rovni banketi morajo enkrat roditi sadove. Mi smo gotovo za mir, ali miru ne bo, (boklvr ear pleni in mori po tujih deželah. Glodakus: Bog je rekel: "V« ubijaj" in "Ne jemlji, kar ni tvojega". Krst: Tako je. Zato jaz rečem — v^n z armado! Ven s kanoni in z drednavti! Mi hočemo vojno z Rimijo. Ruse je treba pobiti, potem pa bo mir! Pickelhed: Zakaj pa ne bi ali nad Italijane? Krit: Zgaga Pickelhed! — tvoja norost nam že ffreseda. Ti si navaden sanjač, in če ne molčiš, boš jadral iz dvorane! Pickelhed: Samo še nekaj. Pred-no napovemo klanje carju, bi še raji vprašal inistra Dafta: Kaj bi pa bilo v slučaju, da je Tripolita--oduj, a »fjzjj.j ui ifizudj a aftu litaniji? « Daft (pritkjie čik na stolovo nogo): Bog ve. \ Krat: (divje:) Mera je polna. Policaji (Priskočijo policaji in vržejo Piekelheda iz dvorane.) — Tako, zdaj je mir. Nadaljujmo! Saj ste vsi zato, da se prične vojna z Ruaijo. Glodakus: Da. Carja je treba pošteno naklest-iti, da bo . vedel, kaj se pravi rogoviliti, kjer nima businessa. Nato nam šele zatrobi angeljska tromba miru. (Trobi na bu-teljko.) Vsi: Bravo! BravoJ Ilura! Živel mir! Živeli kanoni! — Živela Italija! — Dol s carjem! Tra=ra=rp! _Trn—ra—-ra J___ 11 ilp! Hup! Iiup! Didel^dajdel — du! — Čarnegi: O mi, o maj! Deset milioriov sem dal. pa še jih dam .leset za tako zabavo. Paž: Telegram. Čarnegi (čita): 0 "Velikim možem, zbranim na <. i ... ?>Hnkefu. na delu za velike ideje svetovnega miru, želeč obilo vspeha, pošiljam svoj apostolski blagoslov. Papež v Rimu." (Zastor.) Razno. KINEMATOGRAF V SLUŽBI KAPITALIZMA. Da ,se polasti kapitalizem sleherne nove iznajdbe in jo vpo-raMja za povečanje svojih miljon-skih dobičkov, je znana stvar. Zdaj je prišel na vrsto tudi kinematograf, ki ga hoče izkoriščeval-na kapitalistična družba mobilizirati proti delavskim organizacijam. Svoj namen hoče doseči a tem, da uprizarjajo po velikih mestih kinematografi — po kapi-talistovskem naročilu in za mastno plačo seveda, prizore, ki hočejo gledalčem vsiliti prepričanje, da je stavka nekaj nadvse krivičnega in krutega. Stvar je najbrž prišla iz Francoske, kjer bo svobodomiselna bnržoazija, kmalu dosegla svetovni rekord v zatiranju delavskega gibanja. S Francoskega je namreč prišel film, z naslovom "ŽaJoigra-stavke"; ta film kaže naslednje prizore. V elektrarni sklenejo delavci> stavko. Po razglasitvi stavke pride delovodja domov. Žena je vsa v strahu, ko nliši o stavki — s čim naj se<\aj žive? Kmalu nato oboli sedemletna delovodjfva hčerka. Zdravnik konštatira vnetje slepiča. samo nagla operncija lahko še reši otroka. V elektrarni pa ne delajo, cel del mesta je brez luči in ravno, med otrokovo operacijo ugasne tudi v bolnici luč. l'elavci elektrarne pridejo k ravnatelju zahtevat izvir šanja ,plač. Ravnatelj razsaja: Kaj me briga vaše slal>o življenje in stradanje? Nikdar se ne iidam! Druga slika: Delavci stavkajo. Tretja slika: Ravnateljev otrok oboli in ga morajo operirati. Med operacijo ugasne elektrika in v t otrok umre,. Četrta slika. Ravnatelj je ves iz »ebe vsled otrokove smrti. Da zabrani nadaljno nesrečo, hiti k delavcem: Vse je dovoljeno! A zakaj nisem tega storil preje! — In nauk te storije? Podjetniki, dovoljujte delavcem njih zahteve! Kakor rečeno, je namen filma preprozoren, da bi mogel učinkovati, kakor žele izkoriščevalci in zato ttnli ta poskus ne bo ustavil delavskega gibanja, ki bo pojenjalo samo tedaj, ko doseže delavstvo, kar mu gre. KJE SO DELAVCI NAJSLABÔE PLAČANI? Angleško trgovinsko ministrstvo je izdalo izbomo spomenico, v kateri se razmotrivajo mezde in življenske razmere induistri-jelnih delavcev raznih indu-strijel-nih držav. RazjHvredlia tedenskih plač delavcev enakega poklica in približno enakç. kvalifikacije je (7jala sledeč rezultat: \Tedenske plače je dobil delavec: amerikanNki ............ $9.50 angleški ................ fTTin francoski ............... 5.90 betgijski ....... ......... 4.25 švicarski ............... 4.30 avstrijski ............... 2.50 Za živež je tedensko izdal delavec : amerikanski ............ $3.65 angleški ................ 3.15 švicarski ............... 2.40 franeoski ............... 2.25 belgijski ................ 2.15 avstrijski ............... 1.45 Za za »am, ako hoče!? Tem rojakom priporočamo nekaj številk našem lista za poskušnjo! Yukon, Pa. — Kakor nas obvešča John Vidmar, «e v tamkaj-snjih premngoko|*ih «iver deln, a se jako slabo zaaluiži, kar je posledica znanega westmoreJandake-ga štrajka. Ako delavec prosi za zboljšanje, ga brez usmiljenja od-slove; zlasti se kruto ravna z onimi, ki so se udeležili štrajka. Koliko Časa boste še prenašali te krivice, delavci! Čas je, da ae o* tresete težkega jarma, ki Vaa žuli do krvi! Na dan volitev vam je dtftna prilika, da daste slovo sedanjim vašim tiranom! V izvolitvi socialističnih uradnikov je vaša rešitev! Koliko storijo ka vas deniokratje in republikanci, ste uvideli lahko v času vaše nesreče! Ali hočete še vnaprej ostati sužnji? Združite se, organizirajte se in na dan volitev oddajte svoje glasove pravim prijateljem delavstva ! Isti rojak nam poroča, da se je vršila na Yukon prva slovenska veselica 30. decern bra t. 1. v korist društva štev. 34 Slov. dela veke podporne zveze. Cumberland, Wyo. — Tom Felix nam pošilja svojo naročnino ter nam obenem naznanja, da ne svetuje nikomur tja hoditi dela Iskat, ker se slabo zasluži. Newburg, O. —Kakor drugod tako tudi v tej naselbini delavske razmere niso dosti prida. Ker kapitalistom ne manjka delavcev, so isti jako ošabni in nataknjeni. Vsak najmanjši pregrešek zadostuje, da delavec zgubi delo. Ko bi delavci brali več pravega delavskega čtiva ter tako spoznali resnico,-da so delavci sami krivi svoje bede in obenem spozjiali svojo moč, bi se kmalu vse na bolje obrnilo. Seveda, ako berejo delavci liste, kojih namen je sa-mo "business", a koristi delavstva deveta briga, potem se ni čuditi sedanjim razmeram. Dalje se tudi ne smemo čuditi, ako igrajo "coprnice" veliko vlogo v takih naselbinah. A kakor povsod, tako se je tudi v Newburgu začelo svi-tati in prepričani smo.da se "Pro-letarce" v najkrajšem času popu-lasizira! — A. K. La Salle, 111. — Članom socialističnega kluba: — V nedeljo, 7. t. m. ob sedmih zvečer se vrši iz-vanredna klnbova seja, na kateri se bodo obravnavale zelo važne zadeve. Pridite na sejo vsi ! Ali ni to sramotno za nas, ki se štejemo za zavedne in organizirane socialiste in od 23 članov nas pride na sejo samo od t>—8? Kakor se ču-je, se ostali člani samo iz osebnega sovraštva in nasprotstva ne udeležujejo sej. češ. dokler l»o ta ali oni pri klubu, toliko časa mene ne bo? Sodrugi, ne bodimo vendar tako otročje naivni ! Kaj ima socializem opraviti z osebnostmi !? Proč s predsodki! — Ivan Pucek. 1908 1910 Iz upravnistva. Kdor izmed c. čitateljev ima eno, več ali vse spodaj navedenih številk "Prolctarca", naj nam to naznani, ako jih lahko prepusti nam —: štev. 27 — 17. marca 1908 „ 29 — 31. marca 1908 „ 33 — 28. aprila 1908 „ 34 — 5. maja 1908 „ . 86 — 19. maja 1908 „ 44 — 14. julija 1908 „ 48 — 11 au g. 1908 „ 56 — 6. okt. 1908 „ 61 — 10. nov. 1908 u 64 — 1. dec. „ 157 — 13. sept. rpravništvo. ► o S* t ran Hja i i i > ZA CHICAGO. Srbska sekcija Jugosl. socialistične Zveze priredi v nedeljo dne 7. januarja li*T2, svojo veliko sabavo s koncertom, petjem in deklamacijami. Na to veselico se vabijo vsi jugoslovanski socialisti v Chieagu in okolici, kakor tudi vsi prijatelji socialističnega gibanja med jugo sloramskimi delavci v Chicagi. Veselica se vr*i v SOCIAL TURNER HALI, 1661 E. Belmont Ave., med Lincoln In Paulina «treet. Začetek točno od 2. url popoldne. Cisti dobiček je namenjen in tiskovni fond listu "Narodni Glas", katereg» tele isdajati r, novim letom v povečani obliki. Razredna zavednost rn delavska solidarnost zahtev«, da I »o vsak jugo« k) vanski socialist v Chicagi na ta dmn na veselici srbskih sodrugov! Zato pa na krov, do aadnjega motat Glasilo hrvatskih socialistov je "Radnička Straža", 1830 8outh Centre Ave., srbskih sodrugov pa "Narodni Glas", 231C Clybourn Ave., Chicago. Prvi stane $2.00, drugi pa $1.00 za celo leto. XXVVVSXXXVVVVVVVXVVXXVVVVVV Avslr. Slovensko Ustanovljeno Bol. Pod. Društvo 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Kans. ULAVNI URADNIKI: Predsednik: MAßT IN OBEKŽAN, Box 72, Mineral' Kam Pod pred a.: FHANK AUGUSTIN. Box 360, W. Mineral, Kan«. Tajnik: JOilN CEBNR, Jiox 4. Hreezy Hill, Mulberry, K*ji*. Blagajniki FRANK 8TABČlf\ Box 489, Frontenac, Käu«. Zapisnikar: LOUIS BKKZNIKAR, L. Box 38, Fronteuae, Kaus NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 357, W. Mineral, Kann. FRANK PRKWXJAR, Box 420, W Mineral, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans. l*OROTNI ODBOR : JOSIP SVATO, Woodward. Iowa. JAKOB MliAKAK,, Box 320, W. Mineral, Kails. JULIJ BOGNAR, Box 6, Breezy liill, Mulberry, Kans. Od navduàenja je t J eukal » J>r sti, žvižg«! in se smejal; od ve*«*. Ija je ves žarel in je zbujal v njej močan odmev. ( Dalje prih.) NAROÛITE SE NA DNEVNIK "ZARJA"! MATI. Socialen roman v dveh delih. , Spisal Maxim Gorkij. (Dalje.) — Tu imaš, oeka . . Izročivsi poalednji zavitek je zadovoljno dostavila: — Tukaj je še nekaj . . . Prišli so delavci s «Medicami v roki; ko «o se približali, se je Ivan Guaev glasno /.akroliotal; VLaoov* ka je prenehala s podajanjem letakov in začela deliti juho in rezance. Guseva sta šaljivo pripomnila: — Kako sprHna je Nilovna! * — V sili hudič miLsice lovi! — se je mrko oglasil kurjač. — Red-nika so ji vzele, te pošasti! Na. daj mi za tri kopejke rezancev ---------KiU Zatol Koins« te ne bo!_ —■ IT vala. za prijazno besedo] se mu je nasmejala mati. o Odhaja je v stran je še godrnjal: Dobre besede pri meni niso drage . . . — Ampak ni pa. ki bi mu jih »pečal — je pripomnil kovač in nasmehnil. Začirdeno je zmajal z rameni in dostavil: — To je življenje, otroci. — še dobre bceede ne moreš »pečati ... Nihče je ne zasluži . . . Viasilij Gnsev je vstal, zjipel je svojo suknjo in vzkliknil: — Toplo sem jedel, pa me vse. eno hladi! « Potem se je obrnil; tudi Ivan je vstal in žvižga je odšel. Yrhwovka se je zadmvoljno nasmejala in klicala: — Juha ' Rezanci! Omaka! Prav vroče . . . Premišljevala je. kako opiše sinu svoj prvi poskus, a pred njo je zopet vstalo vprašujoče in zlobno obličje častnika. Na njem so se premikali črni brki in izpod vrhnje, razdraženo privzdignjene ust ni so se blesteli beli, krepko stisnjeni zobje. V prsih njenih je ka kor ptica pela jarka radost, obrvi so ji lokavo trepetale, urno se je obračala in govorila sama sebi: — A tu ... tu je še en zavitek«.. XVI. Ves dan je čutila v svojem srcu nekaj novega, prijetnega. Zvečer, konča vsi delo pri Mariji, je pila Čaj; za oknom se je oglašalo cmokanje konjskih kopit po blatu in zadonel je znan glas. Skočila je kviiku, hitela v kuhinjo k vratom. Nekdo je urno stopil v vežo. I*red očmi se ji je stemnilo, naslonila se je na vrata in jih odprla z nogo. — Dober večer, mamica! — je 7.adonel znan glas, in na pleča ji je leglo dvoje suhi dolgih rok. V srcu sta se vnela bridiko čuv-stvo razočaranja in veselje, da je uzrla Andreja. Razgorela sta se in s?>ojila v nmgočno, žgoče čnvstvo. objelo jo je kakor vroč val, razgibalo in z obličjem se je naslonila na Andrejeve prsi. Krepko jo je pritisnil k sebi, roke so mu trepetale. Mati .?e molče tiho plaka-la; Andrej je pogladil njene lase in za*pel: — Nikar ne plakajte, mati, m mučite svojega srca! rastno besedo •—. Pavla izpuste v kratkem! Nič ne govori zoper ujetja, tovariši molče kakor kuhane ribe S svojo dolgo roko jo je objel okolo pleč in jo peljal v izbo; krepko se je naslonila nanj, z bistro kretnjo kakor veverica si je otrla solze iz oči in željno, z vs< mi prsmi, požirala njegove Im*sc-de. — Pavel vas pozdravlja, zdrav je in vesel, (ia bolj ne more biti. Vsa ječa je polna! Več kot sto ljudi, iz mesta in o«?» nas. so u-grabili; po trije in štirje se sedel Vjesovščikov, črte ga močno! Neprenehoma jih zmerja. Žamiarji olnoina nedolžni. Znano je tudi, kako je sedanja (kima odklonila. da bi nastopila za obnovitev procesa proti obsojenim poslancem. Pred kratkim so prišle v javnost sledeče vesti o obsojenih ruskih sodrugih. Anikin. Anisi-mov, Petrov, Serov in Tašin *o v sibirski katorgi. Lomtatidzeju. Džaparidzeju in (Jeretiliju so dovolili, da odsede petletno kazen v ječah evropske Rusije, za to "milost" pa so jim podvojili dobo kazni. Težko bolni Džaparidze je umrl že pred tremi leti med prevozom iz Peterburga v Nikolajev. Ceterel'li pa je težko l*>lan na pljuč a h v nikolajevski bolnici. H soe nič dela in zaslužka. V podobnih razmerah živi enajst drugih sodrngov, ki so iih osvobodili na življenje v Sibiriji. V peterburiki transportni ječi so sodrugi Saltykov, Surabov in Skwlelev, ki so jih prijeli še le pozneje. Sodrug Lahradze je v ječi zblaznel irt je zdaj v norišnici bflizu Vilne. Kdor želi čitati feodučne članke o socializmu in novice iz starega | kraja, ta naj se naroči na edini «lov. socialistični dnevnik "ZARJA." '•Zarja" izhaja v Ljubljani, SeJenburgove ulice št. 6/n in stane za Ameriko $6 za celo leto Sfara navada je zdraviti rev-maiaem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-ievin; "Pain Expeller". Pravi Pain Expeller te dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 •entov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti. L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago ï\ lu* vséjo saiogo ur, ventie, prsw nov ia drugih drago t in. Isvrftujr i%»< mkomUi popra rila * tej atroki * ssio nitki e«ui. CARL STROVER Attorney at Law Zittopi il rub tod licih Št. sobe 1009 133 E WASHINGTON STREET, CHICAGO, ILL. Telefon : Main 3989 Importiran starokrajskf tobak vsake vrste za cigarete, pipe iD i portirane cigare in cig^' m* pristno in po zmernih centh VAC. KROUPA 1225 W 18th 8t. Ckh^ JESEN IN ZIMA A.A. A lAiá Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico. FRANK ZORNJAK. ¡837 So. Centre ave., Chicago, 111. ROJAKI Vse konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev Ivan Kaker, 220^ Grove St.. MILWAUKEE, WIS. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice, mineralne vode In raznih neopojnlh p|ja£. 1837 So. Fiak St. Tel. < 'mom i ml..» v VVaukeganu! Čc kočete piti dobre pijače in se za ha viti po domače pojdite k B. Maluiich-ii, 714 Marke! Street, Waukegan. Pri njemu je vae na jbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepiča. DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu, Ohlo J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clairsve tof i vino. pivo in Iganj« prve vrst«. Smodke prve kvalitet« so na prodaj. Zrn mnofrobrojen poaet no priporoma rojakom v Clevelandu. pa potnikom !*atnik. 1911 — 1912 Popolna zaloga novih, nijmod«, kroje* Obleke za odra. sle In mladeniče Nade obleke so dobro krojena t. 4ite z vuo vsebino, ki «pada f Dobre Obleke od $25.00 po dol do $7. Površnike za odraale in mkl, " kroja.0 '' /Hl0ifi Dajuovt'W "PreS? |AWND i—-CLOTHING H0USI 5WCorner 26 " 6 Central Pa Rudolph Layer lastnik. jaz TI8KOVNI FOND vzdihnila: otrledovnl« je njesrov suh obm/. smešno posejan z flrr mieastimi dlaknmi. — Z malim sem zadovoljen .. . Vem. da me imate radi in rLa imate vse radi, 7,aka j vaše sree je široko! — Ne, vas ljubim prav posebno! — je nadaljevala mati. — Če bi imeli mater, ljudje bi jo zavidali za takesra «ina . . . — Nemara pa imam mater... je tiho dejal. — Veste, kaj sem danes stori-la# — je vzkliknila in naiflo povedala z malimi olepšavami, kako .K »pravila letake v tovarno. Andrej je začudeno razširil oei. potem se je zakrohotal, poskoeil kvišku in se s prsti tolkel po ^lavi. Vedelo je zakričal f Oho, to pa ni šala! To je pre-oejtom re^! Ali bo Pavel vesel. F)o-hro ste se odrezali, mamiea! Za Pavla in za vse, ki sede f. njim! Preje izkazano ............... JugOMl. +iw. klub it. L'6 NVffs, O Ioiim Kezelj, Milwaukee, Win . Mike Kulovir, <'hirajo........ \nion Mladiv................ Anton Pin-ip................. Nabrano na p«»ro<'*ni *lavnot*ti odr. L. (torjupa v Aurori, Minn Mary <«orjup in Ii. O or j up.. .,. I. B. M ihelich............... Filannvieh.............. (»ajevskv.......... I. Zidar . . ............ Fr. fteifa...................... . Vine. / I^ewar................. Ant. Tanko .................. loe Hil>........ Motile . ..............!.'.'!!!.'! .Iftck Snoj .................. Fortunat Aile................ Am dr. Melle. Franklin. I'a...... HruKt, H|w>znanje nt. 72 SNP.I., loe Karborieh................ I<»hn Pif*totnik..........'...... Alois Kirn .";...,.... F. Aleš.............. . ' . ' . !! . \nt. Tomiir.................. '«<»dr. Za k rajnka iz Milwaukee. Wis «loliet. III.; Mat. Požek . F. Malev . ........... A. Steni ..................... Matt. Z i me rman .......... •lobn Trlep........... F. Strni*« .........; 4 ] '. [ Peter Pretnar ...... F. Vre^ek . . . ZDRAVLJENJE V 5 DNEH Ä _____ ———■ . brez noža „ -------IN BOLEČIN Ozdravim vsaeega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tisočih se molkih. Ta prilika je dana zlaati tiatim. ki ¿o WaH *e velik« «rt>te *drami> kom ne da bi bih ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da posedujem le ja edino«sredstvo, s katerim zdravim vppešno. Popravite Vaše zdravje Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili boste najboljše nasvet* in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moških. Ozdravim positivno želodec, pljuč», ledice in neprilike ▼ jetrih (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati). TAJNE —- moške bolezni ^P^fc Zastrupljenje in vseh drugih kožnih bolezni, kakor pri*£e,| lucije, onemoglost itd. Ženske bolezni beli tok, bolečine v oza ture, garje, otekline, po-dju in druge organske I bolezni zdravim za stal-[ no. PRVA HLOVHNSkA Vinarna in Gostilni v Kaliforniji, kj*p tofj dobra vina in in,>ortima« Pivo. Prodaja vin, n. uHo^TS*^ Ant Schnabl, Mr. Trumbull ave. in 26. Str., Chicigi, Dr. W. C. Ohlendorf, JH. Zdravnik za notranje bokim _ in ranocelnlk. I Zdravniška preiskava brezplačno-rt «ati je le zdravila, 1924 Blos IsIm Ave., Chicago. r redu je od 1 do 3 pol.; od 7 do 9 zvečer. Izven CW| živeči bolniki naj pišejo slovensko POZI ifuba lajoca. bole/m v kdicsh in j triti zdravim hitro za stalno in tajno. 2ivčene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljenje in zguba vode. PLJUČA naduho, Bronchitis. srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi (Preiskovanje brezplačno) (Nasveti zastonj.) DR.ZINS, 183 med Randolpd in Clark vlllvOKU Odprto: 8 zjutraj do 8 »wč«r. Ob n»daljah od 8 »Jutr. do 4 pop. ........................... ■ ■ ---------- 42to POL LETNO IZPLAČILO OBRESTI v našem hranilnem oddelku. Obresti bodo določene 2. januarja Leti se bodo izplačevali ali zanesli poljubno na željo vlagateljev v hranilno knjižico, love vloge, ki bedo dosple do 15. januarja, bodo itete za obresti s 1. januarjem INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Island Ave., Chicago, 111. Vlog čez pol miljona dolarjev. Odprto v soboto od 6 do 8 ure zvečer. 3.53 JUGOSLe ZADRUŽNA TISKARNA CLAVNICA Sftlll SLAVIC CHPEKATIVE PRINTERY INCORPORATFD prodajajo po $10.00 ena in iih ie mo«i odplačevati po $1.00. Pri.topaite k ti rkoha?-"ttc vi*1»' ki »- not dv£ no korist in ki bo trdnjava delavske prosvet*. V»a pisma je nasloviti na nm PFTOICA. I8M S.. Oltpf 4vt.. chicago. ill. Skupaj...............♦.'I.VJ.67 SVOBODA. Ako »o možje svobodni v mišljenju, naj boelo avobcxlni v do-janjn «lo gotove meje. Ako.a<> vi ne ravnate tako kakor viuša pamet vele\a. niste vee svnbodni ampak postanete sužnji. Ako v^m vaša pamet veleva opustitrlfako sla-l>o navado in vi to«-« storite, boste v kratkem ¿prubiH' vsako upanje. Ako prezrete prve opominjajoče simptome vašega želod-ea. boste to prav kmalu obžalovali, «ločim vse nepravilnosti lahko takoj odpravite, ako začnete takoj pili Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Imeli boste zavest, da ste ravnali smiseljno. Ha-bite omenjeno zdravilo v slučaju /ffube apetita, slabosti, nervozno-sti, glavobola, za basa n ost i. razburi jivosti po je*W. bolečin v trebuhu. krčev in trganja. Tudi >.a razne žen«ke nepravilnosti je to zdravilo jako uspešno. Dobi se v lekarnah .los. Triner. 1333 ,1339 8 Ashland Ave. (Tijeago, Tli. - Teelînô Better Already Srečen ]Sb5bG! sem, ker peni poslu-J ,š.il vu.š svet in so zdravil z P0Z0RI SLOVENCU S A L O O s modernim kerlji&i pivo v sodčkih ia boUljl ia drugs ranovrstas pijač« tir aj »odk«. Potniki dob« Mm | čiMe ca ni ako tmo. Postrszbs točna ln isk«na. Vsem 81ovMe«ra ia drugim 8U se topio priporoča MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centr« Ave. Chl( Valentin Poti sel GOSTILNIČAR 1237-lst St.. La Sille. Toif nt, CMtilsi pndKj««« priporoi» rojkkqm u »Mta «Ut M, A, Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik ITraduje od 8—11 predpoldu in od 6—9 zvečer 1842 So Aihland Ave. Tel. Canal 476 Chicafo, IIL H Dr.Richterjevim Phih-Expellebjeiq LOUIS RABSEL moderno urejen salun NA 460 6RAI0 AIE., KENOSHA. Telefon 1199. Ozdravel me jo bolečin v in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50e. steklenice. T. AD. RICHTER Ô CO.. t IS IW1 Str~t. N«w York. Ñ.Y. Dr. RlrhUrj«"« Congo PUnlo ol«Ji«jn. (25«. 50,. j T<\VZ¿ZZZ¿Z¿JJJ mu j UzzzzzzzcrzLrrziJuzzL Kraaen stenski koledar se pošlje za 10 centov. Is narave domov. Kro#»no iz^Mana fdika. ki pred-stavlja zbiranje in , ni